go d a r 5 rtn šk m V&V h % ■ ** ! * Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo novembra 1863. Gospodarske stvari. Razglas gospodarjev kteri so v razstavi ljubljanski bili poslavlj 8 častiiiiiii pisati ali s srcberninii sveti nj (Konec.) ali II. vrsti so biii poljski in vrtni sadeži in drugi kmetijski pridelki in obrtniški izdelki naslednjih gospodarjev poslavljeni s castnimi pis mi, namreč : Gosp Jožef grof Barbo Waxensteinski, grajšak, za seme svilnih črvičev, kokone, svilo in svilno jj prejo, kakor tudi za posebno izvrstno marljivost pospeševanji murbo- in sviloreje na Kranjskem Val. (Ješko, fabrikant v Ljublj ? za koščeno moko, posebno drobno in tudi zastran nizke cene posebnega priporočila vredno, priv. parni mlin za mnogotero pšenično moko Gosp. Jožef Der mel, podd stoj nik in boštajnski župan y za kmetijske pred pridno svilo in pospesevanj murbo m ilorej y yy yy Karl Gale, posestnik in fabrikant v Ljublj za posebno dobri sir, Karl Gr e sel, grajščak v Trebnem y y za seme za yy ilnih črvičev in prav praktično napravljene lese svilne črviče, kakor tudi za pridno pospeše-vanje murbo- in sviloreje L u d e v i k vitez Gutmansthal-Benvenut ak v Radečah itd., za posebno dobri sir y ? graji švaj carske baže y yy Ant Horn oskrbnik fužin v Gradacu in xjl ii i u u li vj íxi a v> ^ uoivi kjia i av íu^iii v predstojnik metliške kmetijske podd y za lep poljske in vrtne pridelke in prav pridno po speševanje murbo- in svilorej y yy Ant J y posestnik na Uncu, za poljske pridelke in vrlo napredovanje v kmetijstvu yy F K y posestnik v Planini y za svilo yy j hvale vredno obnašanje pri murbo- in svilorej Kut y fajmošter v Boštaj y vrtne in poljske pridelke in umno kmetijsko gospo darstvo y Kmetij ska podd , za lep v Bist skem kakor tudi za marlj v vseh razdelkih žitne plemena y svilo na Notranj m ovcji sir, pospeševanje kmetijstva Kmetijska poddr lepe žitne plem y ica idrijska za posebne in razno vrtnino, kakor tudi Gosp. Franc Viktor Langer žl. Podgoro, grajšak y yy za yy v Pogančah, za posebno izvrstno turšico Ant. Lakner, posestnik v Ljubljani, in pridno pospeševanje murbo- in sviloreje; Peter Lasnik svilo y yy posestnik v Ljubljani, za vrtne in poljske pridelke in hvale vredno marljivost v murbo- in sviloreji, Andrej Ma lič, posestnik v Ljubljani za iz- vrstno peso in druge vrtne in poljske pridelke, marljivo pospeševanje umnega » kakor tudi za kmetovanja, Janez Miïller 7 posestnik v Ljubljani poljske pridelke in umno kmetovanje y za lepe y Gospodar Andrej Net v Kokrici, za razne poljske in vrtne pridelke in druge kmetijsko-tehniške izdelke in marljivo pospeševanje murbo- in sviloreje, Gosp. Jožef Rudež, grajšak v Ribnici, za obilo razstavo lepega žita in drugih poljskih in vrtnih pridelkov, ŒG* I j dr. Jože Orel, posestnik in c. k. notar v Ljubljani yy yy za obilo razstavo lepih poljskih pridelkov na ljubljanskem mahu pridelanih in po večletnih skušnjah najbolj potrjenih, Juri Pajk, posestnik v Ljubljani, za obilo raz- in za umno na- stavo izvrstnih žitnih semen, zelenjavo in druge pridelke iz ljubljanskega maha pređovanje v kmetijstvu, Gospodar Anton Planinec v Bostajnu za lepe žitne plemena, Gosp. Jože Saler, posestnik v Ljubljani pridelke iz ljubljanskega močirja poljsko obdelovanje, y za lepe in marljivo yy y za yy yy dr. JožefSavinšek, grajšak v Metliki lepo seme svilnih črvičev in za kokone, Fr. S am s a, posestnik v Bistrici, za izvrstno svilarstvo, , vrtnar v Ribnici, za kokone in Sle yy yy Andr e j pridno svilorejo, Ferd. Smidt, posestnik v Siški, za obilo razstavo lepega sočivja Fid. Ter pine, grajšak in fabrikant za obilo plemen izvrstnega žita in lepih poljskih pridelkov, za posebno lepo svilo in volno jezerskih ovác, kakor tudi za večletno nevtrudljivo pospeševanje umnega gospodarjenja v vseh oddelkih kmetij skih. "odniki te vrste se zahvaljujejo vsem razstavnikom toraj tudi onim, ki tukaj niso posebno imenovani y y m za nevtrudljivo pospeševanje kmetij stva metij ska podd v so v razstavo le malo pa vendar le lepih pridelkov po-JJBB^J^^J s 1 ali, kakor tukaj šnj emu samostanu čast. oo. f r a n-Radoljci za mnogo- čiškanov in gosp. Stedry-tu za buče, Še čez cent vrstne vrtne in poljske pridelke, kakor tudi za težke, nad kterimi se je vse čudilo, in pa za glavico pridno pospeševanje umnega kmetovanja, p avoine v vipavski dolini přiděláno itd. C. k. kme- 35!í tijska družba se je, ker je povedala vseh častil za vrtnih pridelkov sama razstavo osnovala, od lovit. tavljenih 52 poljskih in ženó v kak kot v kaki ožini. Kar spravijo se v vodo in ženó ribe, da jih pri- Ribe „uuv » ^c*^ xvv/u t x.ct^x v.ua. se vraćaj o , m^v*- vedje pa kar požirajo: kadar kteri zine, skor vsak pot slednjih mu kaka riba izplava v gobec. Lové jih prav tako, med- ili sti so bile vina in gani gospodarjev s Ča st nimi pis mi postavljene, in sicer: kakor naši ribči v rekah. Gosp. Ludevik vitez Gutmansthal v vsakem oziru izvrstno, iz rajnskih trt napravljeno vino, Kadar so tako sloki (kumerni) i 77 RihardJ denih ploščah v obljudene kraje na posestnika in denarni- Grenlandijo ali kam drugam na peljajo pr. : se na le- tukajšnje hranilnice, za dolensko, posebno v carja dobro vino iz rškega od leta 1862, Jožef grof B a r b o v o prav dobro iz uhega : na Izlandijo, severji, kjer potlej na-padajo čede, kterim drugače ničesa neté. Popotnim je medvedova koža za dobro posteljo. Kar sceloma oderó dja napravlj eno vino, ,,Gobca" imenovano, hovih ležé medveda, da je méh potlej. tacih me- 77 Karl Gresel dobro po dva v enem crno vino. Iz Bistrice na Notranjskem poslani slivov in brinjevec od gosp. Jan. Janežiča, Jan. Tom pa da je obrnjen , dlaka znotraj. Ker je dlaka gosta in dolga, zato je kaj gorko v tacih mehovih, časi tako, da se popotni poté v šiča in Mat. Val dober spoznan. Domače krajnske je bil po komisii prav maj hen. Dva lahko spita v enem, toraj vsak lahko vé i da ni kter nesel gosp. Janez GregoriČ, od komisije kot izvedenec k presojevanji poklican, so bile za iz- severnega medveda so severnjaci vsi zamaknjeni. je za primero pri- Celó jih bijó, nekaj zarad kože in mastí, nekaj pa zato, ker imajo piko na-nje , ker jim tako pridno pomagaj o loviti ribe in morske pse, to jih tako kaci, da so vrstne vina spoznane. IV. vrsti so bile mašine in k m e t i j s k naslednjih razstavnikov s Častnim pismom poslav lj Gosp. BI vsi gorki. jim Ta grdoba tudi preplaši te živali, tako da dje po več mescev potlej ni za lov v kacem zalivu. Eski- Marolta, posestnika v Planini, koristno moeci se morajo za tega delj preseliti kam c J napravljeni čbelni panj ? ki je eden ? da ga čbe ne, od lakote bi pomrli drugam, ce ? ker živé ob teh živalih , živi Al v * » 77 larji í Pavl poh posnemajo 7 Koprivšeka, kovača ne morejo v zemljo, preumetalen je in premočán vodi Zagorja, za izvrstno dvoj Semnika poleg kakoršnih se vozijo ti 7 ruživnico (mašino za za koruzo užiti) 7 s ktero se v eni uri s harpuně, za take, ljudje, kar tacne po mu ne morejo nicesa ; kaj, tak čolniček,*) v njem pa je : ; 77 treh pomagačev okoli 10 vagánov turšice orobka Pavla S kale ta, učenika podkovstva in kova-škega mojstra v kovaški učilnici c. k. kmetijske pomocjo za te se pa še ne zmeni taka mrcina. s kakoršnimi nabadaj o morske pse 7 Podgoriški. ? družbe na Poljanah v Ljublj nice, pluge, brabantske brane itd in dobrega delà in za hvale vredno prizadevanj za slamorezal čednega luđi nekoliko zeinljopisja. Misli na vernih dua dan. ptuj mašine domá izdelovati in zboljševati Přehodil sem mnogo svetá tako piše nek mo- Razun omenjenih reči je bilo še nekoliko druzih dobrih kmetijskih mašin in Fid Terpinca, J. N rodj azstavlj enega Feuserja, A. Malica, L. P Lasnika, Quandesta. Ker pa te mašine niso delo ne domačih fabrik ne domačih rokodelcev za prodaj ih komisija ni v presojo vzela. drijan -— češ, da najdem deželo, v kteri bi se dalo prav na tihem in v miru živeti, pa ni se mi po sreči izišlo. Mislé, da ni ga pod solncem takošnega kraja, se vrnem domů. In glej, lažnjivi svet premišljevaje zagle- 7 * A M \/ AAA Vk m JL JL JL ^ A. VJ y JLV^XJ 1JL j JL V JL. U f V U JL V 1AJL A» AJ V/ T VIJ V A-ê ^ A V- dam v duhu deželico , majhno sicer pa celó mirovno leži ti ravno pod polnočnim pašom ; na eni strani jo meji večer našega življenja, proti jutrovem pa se tice .\atoroziianske stvari. prekrasne in popolnoma srečne 7 pa se neznane de- Severni medved. Število prebivavce v te deželice je veliko . in se enkrat državi jan te deželice nikdar več množi To je še dobro 7 da (Konec.) Je medved tako radoveden ; to Še otmč kterega. Clovek kar rokovico izpusti na tla. Medved duha , obraća, obstojí, začne ogledovati rokovico, potlej jo Še žele. vedno ne umerješ. Hodé po tej deželici najdeš le nizke griče, pa tuđi sèm ter tjè dolinico ravno dosti prostorno , da si v njej zadovoljen prebivavec bajtico postavi. Rosa z nebesa pa solze žalosti zamačejo zemljo v tej deželici, in hlađen zrak prepihavajo mrazljivi vetrovi ; mi jim in tako se mudi, ta pa beži tačas. Ker pa vidi tacman, da rokovica ni za njegov želodec, zopet teče za begiinom, begun pa kar drugo rokovico vrže pravimo „vzdihljeji". Sèm ter tjè zagledaš tudi ktero rožico v bledo travo utonjeno. Ljudjé tù stanuj oči so ti kaj posebno ljudstvo. Vsi so nemi in ne vejo srovo- od sebe, potlej klobuk ali kapo, kar ima, ruto, riti vse 7 pa iz svojih globokili bajtic vendar-le mnogo krat 7 sej za mraz se ne meni v taki nevarnosti ker Mest ni- še mu preveč tresejo hlače. Ce je blizo svojih tovaršev ali nazadnje blizo barke lahko uteče, ali V ce je pa deleč nima s čem več medved motiti medveda, pa upehan je že vès ; ne, takrat je pa zmirom enakomerno gre za njim. nic ? pa ze zadnja. utr uj en Kadar medved že nima nič več živeža 7 ko so se že umaknile vse živali, ob kterih živí, potem se cel seženj globoko zarije v tla, tako da vnanji mraz ne veljavne in mnogo pomenljive besede dihajo. kakših ne stavijo. Slehern stanuje v ozki bajtici, ne skrbé, kdo mu je sosed, in kaj se okoli njega godi. Tudi kralja vladajočega nimajo. Vsi so si enaki. Odkar v tej deželici stanuj ej 0 , imajo vedno najlepši mir med seboj : stanuj ej o pa tu že kaj časa, in brž ko ne bodo še tukaj dolgo prebivali. Po prerokovanji vendar bodo enkrat vsi zajedno vstali in šli boljše domačije iskat. Slednji se sme med njimi vseliti 7 unih no- more do njega ■ ■ 7 U M Kadar se zakopá, takrat je tak, kakor y tćiCciS V cejo 7 kteri se sami vrivajo in ktere sodnije pošiljaio. svalek , tako debel. Zarit je do sušca mesca vstane, ali tako je suh, da na vseh stranéh od njega grbu ima ta deželica sicer križ m se imenuje visi dolgodlaka koža. Kaka druga tako suha žival se komaj vlači okoli, on je pa vendar jako uren še vse eno. Navadno jih gré več skupaj teh kosmatinov ribe „groblje", pa vendar-le je mogocna; vse kraljestva tega svetá z vsemi svojimi državljani bodo njej podložne. Do te deželice vsakdo najde ; mnogi poti peljajo do * Eskimoeci imajo čolniče iz kož morskih psov Pis 353 nje, nekteri krajši, nekteri daljši, po vseh pa hitro tjè prides, zastoj i, Komaj si se v 1 V • • kočijo n o C i basal Slavec poje pred njenim dvorom (to je, gosposka y smrt pa ti klice: „Stopi z voza: že tudi drugič velika hiša na kmetih) ter mi tri žalosti vzrokuje : \u ji ne morem biti tako blizo kakor on, — da se ii da se J. P a v a 1 e c. Juftoslovansko slovstvo. Hriesnice. Pesmi zložene po neimenovanem pesniku. Na svetio dane po A. Luksicu. (Dalje.) Kar se tiče srčne rane, je ljubez V v našem pesniku kakor biser; ni besedice, ki bi razžaliti mogla najrahlej 11 do 19 dušo 20 21 ta razdel spadajo pesmi do do 27 29 34 37 46 49 50 1Î7. , UO £ I . , CkJ*) 0*X„ wt imamo po Bar, dok niesi pod prstenom Ljubomoran stradat neću. ***) Bodi, draga, za vse te lepote in za domovino Bogu y Nij' od pjesme slasti sladje, A tko pjeva, zlo ne radi, zahvalna. (29.) Od Boga ti jezik krasan, Kaž1 nam, dušo ! ****) radost pravu Pjevaj, pjevaj u glas jasan, Pjevaj liepu božju slavu. kar nas opominja Šillerovih stihov: „Wo man singt, da lass dich frohlich nieder, bose Menschen haben keine . 36. Lieder » Drug narodno pravlico spominja v Visoki Klek na izhodnji strani v otoški polkovnij temelja do temena izrazuje velikánsko gla *) Oštra kritika tištim, ki se sramujejo maternega jezika kaciga (galea y **) J v mirisa se; bosilj kako diši b rastlinje, ki ga narod ljubi zavoljo nos liva , to je Kralj jl.tjl<%iiw, xvi v>ć»xv Y VO^II^ 111 l^O narod naravnih krasot, kakor so plitviška jezera bil Paton prizadeval jih kaj bolj spoznavati O p a z k a. Da so Slovani (Slovenci) tržaške oko- otožni ali neveseli, ni res ! Ko bi si ■MH^^H bii lice težke krvi bi se 39.) 9 (Ko prih.) * Kratka staroslověnská slovnica Celovcu natisnil Jan. Leon 1863. Spisal Mar daj Cesar smo dosehmal živo pogrešali, dobili smo po skrbi učenega gospoda prof. Marn-a, pravega telj a slovenščine na gornji gimnazii ljubljanski popolnoma prepričal, da niso nikakor taki; prepričal bi se namreč bil, da oni so le mirni in resnobni, ali temveč (sicer pa ob svojem času) modri, kakor po navadi oni sami dejo ; zraven pa so vendar tudi nekako odurni. Naši krepki in korenjaški tržaški Slovenci sploh možki in ženske, lepe rasti in postave, so morda zato take narave , ker so pridni in se z delom neutrudljivo 7 7 7 namreč staroslověnsko slovnico, na kratko osnovano pa tako dobro izdelano v domaći besedi, da ne moremo želeti bolje. Staroslovenščina je podlaga novoslovenščini : to je zadosti, da se delo Marnovo že samo po sebi pri-poroča vsacemu, ki se hoče temeljito učiti maternega se pečajo, ki si ga skrbno iščejo 7 kjer si bodi 7 da le sebe in svojo družino pošteno preživljajo. Oni so vrt-lani, poljedelci, vinorejci, zidarji in kamnotesci. Zraven tega pa so mlajši možje celó tudi izurjeni in vrli vojaci. jezika. Cena lični knjižici je le 50 nov. kraj vzame pri gosp 60 krajc. Marnu ; ako oblečeni, kakor vemo, pa v potrebi zvesti stražniki po domače narodski ; m samemu 7 po bukvarnicah velj mesta ali tudi njegove bližnje okolice, zlasti ponoći. Mnogokrat si vzame mladeneč in tudi oženjen mlad mož , brž ko se morda celó po eni uri h o dá 7 IZ delà opisa Patoiiovega potovanja po jugoslo puško na ramo , in vanskih krajih. 1. Benedke iu primorski Slovani. *) „Ime Venezia (Benedke) je slovansko" — pravi Anglež Paton — ktero zaznamuje mesto Vene to v ali V e n d o v ; to poslednje je g o t i š k o (? !) ime za vse slovanské narode. Talijanske (benečanske) imena Bar-barigo, Močenigo, Gradenigo in še več druzih je na večer, domů vrnil in kaj malega pojedel, gré pa na stražo čez noč, čeravno drugi dan delà kakor po navadi. Komaj bi kdo kaj tacega verjel, ako se sam ne prepriča ; ne verjel bi, da tudi ženske, posebno perice, in pa tište, ki pecejo kruh za Trst (tako imenovane bar š k ice), so tako delavne in marljive , da tednu morebiti komaj dvajset ur spijo. Mnogo jih lahko vidiš po cesti, da na svojih oslih se- v enem deče dremljejo , ko gredó s kruhom v mesto ali pa od tam vračaje se popoldan proti domu. , _ ii- vendar pri vsem tem so ti ljudje ob svojem plemenitih benečanskih rodovin so slovanské korenine času (in to je got0vo tudi prav!) veseli in dobre volje, končnica i go se ujema s slovansko končnico ich**) so zeló razgovorni, se radi šalijo in burke uganjajo med (nekdaj, zdaj pa ić)... Ko je irancozki kralj Henrik III. seboj in tudi med druzimi, kadar se jim podaja pri- brojen leta 1551) iz Poljske (kjer je bil poprej potoval v Pariz po smrti kralja Dragotina IX. - kralj) tako nam pripovedujejo dnevne kronike — so mu o tej priložnosti napravili raznih sijajnih slovesnost, in ga vo- u(jov. ložnost. Oni radi prepevajo , plešejo in ljubijo godbo (muziko), saj kot vojaci imajo celó tudi svoje znamenito in izvrstno bando ali društvo godcev, ki šteje ve- Niso žili v barki Schiavoni (to je, Slovani). vendar tam bivali samo tisti krepki, močni in renjaški ljudje (thews and sinews of strong men) pa ko- ; ki jih je primorje rodilo. Andreas Schiavoni, rojen koršnih si bodi iva resnica je pa, da tržaški Slovenci so mehkega in dobrotnega srca, zraven tudi pobožni, kakor so sploh Slovenci povsod, in pa pošteni: o hudodelstvih ka- Sibenčan (Slovan), stoji skorej na najviši stopnji v be-neški šoli, kar se tiče malarije (ali slikarije), in Šibenik mora biti zares ponosen, da mu je rojstno mesto." Tako Paton. 7 se nikdar med njimi nic ne sliši navadno je pri marsikterih, da nedelje in praznike pre- večkrat v zelo obraćaj o z vinom in z jedjo 7 in da so preveseli! Skoda velika, ker to jih razdeva v njihovem gospodarstvu. Pa le bližina zapeljivega veli- > Tržaški Slovani. ***) Potem, ko je Paton djal, da se nikjer ne zapa-zujejftako različno in pa ob enem tako mikavno stanovništvo kakor v Trstu, in da je tam po pravem slovanski, talijanski in nemški živelj, pride na pogovor o Slovanih tržaške okolice. „Tisti krajnski (Carniolan) kega mesta je tega kriva! J. G. Vrdelski. Otroearije iz Istre. Nabral J. Volčič. pise Paton možki m ženske, ki kmeČki ljudje" se poganjajo po trgu in stanujejo po vseh vaséh okoli Trsta na ondotnih višavah (pa vendar tudi v ravnini — Pis.) so Slovani ali Vindi, in govoré prav tisto narečje , kiv ga je slišati po Istri, po Koroškem in po doljnem Štajarskem. To narečje je sicer različno od ilirskega, pa vendar mu podobniva. Oni so težke krvi Peteli kokodače: Ja san gospodar, ja san gospodar! Krkosa kokodače: Peteh gospodar, peteh gospodar! Ko jaje znese: Jaje za petak, jaje za petak! Lastovica poje: San se rano stala, san se oprala san se oprala 7 san jur vode donesla ; 7 pa spis Prepelica poje: Pojd pomoć, pojd pomoć (žeti) ! Ptić vinaříc : Fij 7 py 7 ma ne prolij ! (otožni ali neveseli to je 7 melanholičnega tem- peramenta — glej pa zdolaj opazko), če jih primer- Ladvica (škrjanec): Sij, sij, sij ; ori, ori, ori! Deca dim zagovarjajo: Dim, dim pod Labin Albona) ; Na strani 149. **) To je živa resnica! ***) Na strani 411. 412. Pis. Nimam beči ni soldin. Tamo dole ribu jidaš Semo gore kosti mečeš drva) 7 dim). 355 __V TiČje delo: Soja je přinesla loja Vrana graha Mis kotlić 7 sem se , da so Cehi v ze y Pak je prisai županić (zaunkonig), Je rekal: sve to van je nič. Deca Vlahom poj ej o: Vlah beri leču, beri grah, Naberi ga punu vreću Da sem muzej in razstavo na žofinškem otoku, pa prepričal na jako visoki stopnji. Koliko in kako lepih reči je na razstavi in v muzeji, koliko zakladov vam podaja bratovski narod: o naberite si ved , naukov in skušinj sebi na korist, in v prid svojemu narodu, ko priđete kedaj v svojo domovino. 5«, ťuuu obražite se pa tudi vumetnostih; nikjer^ne slišite tako Bog dá dobru srieću! lepega petja, kakor tù; pa saj imajo res Cehi pevcev, ki Iz- Deca jyrst na prst na ruci stavlaje : Nabrnaš*) kruha, se lahko tvegajo kjerkoli peti in meriti se s vsakterim. imaš mi ne daš, s palicon mi pretiš, šibon me loviš, kr- Izobražite se pa, dragi^ moji, po kristjansko; ne pu-vavin kamikon me po glavi tučeš; ki mi ča podeli, Bog ščajte v nemar vere! Clovek je še le tedaj člověk, ko mu snecu pojili. pobeli ? ki mi mč ne podili 7 da bi ga vuči spojuje z védami tudi věrno 9 blago srce i Ko sirak okapljajo: srecen duh. > Je Kar res narod , ko druži s telesno omiko in narod je ? verni se mene tiče ? Sorgon (sorgo-sirak) lačan te kopan, ako Bog dá grém za sedaj iz dežele ? pa 7 vrnem se kmali, in ostati hočem tedaj Kad te budeh žel, Te boh do sita jél. Dopisi. zvest svojemu dosedanjemu načelu in delovanju do ti-hega groba, to je, delati hočem z Božjo pomočjo tako, da poreče kogarkoli pripelje pot na mojo gomilo: Tu počiva pošten moz; mir prahu njegovemu U( Zdaj Iz Prase 28. okt. vS „Zvezda jugoslovanska" pre-vzviŠeni vladika Strossmajer je bil v zlati Pragi. Ze saboto večer je šla novica po narodnih krogih, da pride po železnici in da ostane za kaka dva dni med nami, se obrne prijazno k vsakemu posebe in popraša vsa-kterega po imenu, domu in stanu. Veselja se sveti obraz blagemu in Še českega. tisti večer hiteli so mu se poklonit prvaki naroda gospodu, ko vidi vse trojedine kraljevine. „Viste?" N. iz Dubrovnika." je res vès obraz starih vaših slavnih preddodov 77 77 pred seboj Hrvatov iz vpraša črnobradca. Tedaj Dubrovčani pa saj vam u vzvišeni nase potnik cerkve gospod kanonik Stulc mu je vodnik — sprejme nedeljo obiskuje reče vladika in poboža mu crno brado. Mi smo Slovenci." odbor akademiške čitavnice ; obišče na večer 7 da se 77 venci „Ponašati se smete, Vi ste?" da ste Slo- 77 7 vi imate mnogo izvrstnih mož ; ste že daleko : prepriča o napredovanji naroda českega v vedah, umet-nostih in omiki sploh, začasno narodno gledišče, v pon- vrlo naprej ! Se enkrat, dragi vaši molitvi; z Bogom!" moji, pnporocujem se Ginjeni vkliknejo vsi Še razstavo na žofinškem otoku, in „živio" in odidejo ; vsakter . radosten, da je gledal v lice svojega naroda, in pre- delek pa češki muzej , dekliško narodno višo šolo. Ko stopi blagi gost z go- možu, ki toliko delà za blagor spodom Riegerom v ložo odgodli so že kos ouverture „živio davali so „Belo ženo" in mišljevrje njegove besede. Na večer bila je slavnost n • • TT wi rv n a! n v-\ n Ir i rv nn n rl i 11 vi n Trln/iilrii lm Vili i rv v^ a 1 vstane narod in zagrmi v „meščanski besedi' na čast vladiku ljubljenemu. in „slavo xii „oiavu , godba prestane, 6i«o ^v^^v, selo poje med stoternimi pozdravi. Ko utihne ljudstvo glas trombe ve- „besedo", in Okoli sedmih se pripelje slavni gost pred stopi z voza med grmečimi živio- in slava-klici zbra in začne se ouvertura od kraja na čast visocemu gostu, sprejeta je z živini ploškom. Igrali so izvrstno. češki dekliŠki šoli prebil je prevzvišeni gospod celo pre- nega ljudstva. „Ze pride 7 V ze Je tù " se 1 • v • slisi rani. Pevsko društvo „Hlahol" vrlo zápoje nas „ po dvo- Vse Je na nogah 7 uro, radostno poslušal poduk v domači besedi, in prijazno nagovoril mladino pri odhodu, opominjaje jo, vseskozi svetinji in „živio !" Naprej." spremljan od gosp. Palackega stopi slava\u grmi, da se dvorana v dvorano trese. Vidil sem že marsikje navdušenih ljudi ; al take na- naj 77 vera in domovina" bodete vdušenosti nisem še vidil nikjer. Ceski narod je miren, tih, življenja nj enega. Druga pot v pondelek veljala je gospodu kardinalu in višemu vladiku knezu Schwar-zenbergu, kteremu se pa v pondelek večer je bil vès drug. Z živio- in slavaklici je bila navduŠeno sprejeta vsaka pesem, peta mi- zdelo kakor dJ Kj 11 k/V/1 IA J IVlV/l^lUU O \J 11JL /JUVjIU j IVaiW/l P F 3; VIJ O y odvrniti pozdrava, ker podal se je na grajščino svojo na deželo. Popoldne sprejme plemeniti gospod tukaj-šnje Jugoslovane, Hrvate in Slovence. Sluga jih na-pové majer : lemu gostu na čast 7 pa bilo res petje 7 petje izvor same navdušenosti in srcnih občutkov, iz prs preslavnih slovanskih pevcev: vodil in pel je gosp. Lukez > Vrata se odpró , na vratih je sam gosp. Stross- „Zdravi mi, dragi moji; naprej noter" vabi jih v sobo. Hrvat pozdravlja potem s krepko besedo v imenu svojih južnih bratov slavnega gospoda govoré med družim: „Prevzvišeni vladika, zvezda jugo-slovanska! zapustil si svoje ovčice in svoj narod, da pojdeš na daljne pota, naptuji svet. Daleč od mile domovine uklanja se Ti nekoliko Hrvatov in Slovencev, mala vejica tistega naroda, ki si ga od nekdaj lj ubil in mu pomagal do dušne omike in telesne blagosti. Goreče molitve je pošiljal do neba ta narod pri Tvojem odhodu, in jih še pošilja, da Te spremlja krilatec Božji med Tvoj narod, ki težko ravno zdaj bode pogrešal pel je gosp. Strakatý. V zboru so peli: „Naprej", „Naše probuzeni", „Husitská", nek hrvašk zbor; národně pesme. Sam je pel med druzimi pesmami gospod Lukez: „Kde s tanak ™ Nazdravljalo se ni, tudi ni se pokazal vladika ljudstvu, ki je neutrudeno pelo celo uro zunaj moj 77 na ulici: in odgovarjalo Naprej u 7 „Hej Slovani", „Složno, složno" na vsaki „živio " v dvorani s silnim 77 Z1V10 u 7 dokler ništa iz dvorane stopila na ulico gosp naj se v mestni župan in podžupan in rekla ljudstvu, miru raziđe, kar je tudi storilo. Pri vstopu je pred-stavljal vzvišenemu gospodu dr. Palacký mnogo gospodo v, med njimi tudi dr. Purkyně-a. Milo je bilo viditi, ko si podasta gospoda roke: „Servus, servus, tedaj v zlatni Pragi!" so edine besede, ki jih radosti vès svojo zvezdo vodnico; pa to ga bode tolažilo 7 da na tujem njega ne pozabiš. Živio prevzvišeni naš vladika Strossmajer, živio !" In „živio" navdušeno povzame vse društvo. „Res — odgovarja z milim glasom vladika res, da se srčno radujem, da sem vas tukaj našel. Vi ste daleč od svojega doma ; pa ste v Pragi med svo- ^HpHHHHH^H^HHHHHP pre-vzet more izreci starček Purkyně. Pri mizi, nalašč vladiku pripravljeni, sedé še gospodje Palacký, Rieger, mestni župan Bělský, njegov namestnik Dietrich, Stulc in pozneje dr. Brauner. Okoli desete vstane vladika odhodu; vsa dvorana poje navdušeno vpleta 77 vmez gromovite 77 v ' Z1V10 jimi brati 7 m to je prav Bil sem po mestu ; ogledal Hej Slovani" in !" ko ga spremlja do le bilo, ako V se Brnati, to je, brati. stopnjic. Kaka navdušenost! Pa kaj bi bi bila dopustila si. policija veličastno bakljado , ktere seje hotel vdeležiti „Sokol", 77 Čtenářsky spolek' ( m 356 „Hlahol". mislila je neki, da gosp. Strossmajer noce je na zdravico gospodu doktorju napilo, on zahvaljuje hrupa? Drugo jutro v torek se je odpeljal prev vladika proti Dražd tako-le: „GospodaÎ zahvaljujem se vam srčno za vse srečno vrne med svoj narod, kterega je ' J L J • „v^ww^w..«,. ^LXLX T Vlj Ulll ' ^ VUU V OV^, Bog daj, da se kmali vem pa, da ta čast ne gré meni ponižnemu sinu matere začasno za- Slave y pustil ker kakor „Hlas" pravi ampak nji krasni in divni, kteri radostno se mu je sveto- služim. Dovolite mi toraj, da napijem materi Slavi na valo tako. —Cehi pa so zopet sijajno pokazali, kako vi- čast: naj živi slavljena na veke!" ŽivilaÏ živila! se soko cenijo zaslužene možake in vzájemnost slovansko, odmeva na to po sobani. Sledilo je še napitnic brez 0 konca in kraja. Proti koncu zakliče eden naših udov Maribora. (Od Mariborske Čitavnice.) V nedelj listopada ob beseda uri zvečer bode v čitavniški sobani s kozarcem v roci tako-le: „Gospodje! napimo še tudi našega tretjega letnega tečaja. Prihodnjič bode vsako drugo nedeljo kolikor mogoče poredno beseda, h kterim se naši častiti udje domači in zunami strica na občno radost in veselje vseh vrlih slovenskih 7 t/ O » / / r\ 1 • I • v • I • 1 • 1 11 i • mm y prv ■HHH h. .. h mfM m ^m v ta namen, da bi se v novem domovji našega preslav- člana le skoraj porodila naši čitavnici mila nega se- s tem uljud vabij Pr shodu naznanjene prve besede bratov." Rodila se in živila! je bil odglas tej napitnici Toliko o besedi in poslovitvi g. dr. Lavriča bo ob enem tudi blagajnik račun položil o dohodkih in I stroških za tisočletno svečanost sv. Cirila in Metoda. Pot 0 njegovem odhodu iz Tomina. y drugi Tudi govorniki za bodoče besede se bodo zapisovali. Čitavniški odbor. Iz Tomina. (Beseda 21. oktobra in poslovitev gosp Sz Povirja na Krasu 26. okt. A. B. Kdorkoli je tukaj potoval in se ozrl na Goro, to je, mali hribček kjer stoji cerkev Matere Božje, ni prav za prav vedil y y kar nam dr. Lavriča.) Nemila nam osoda! Ni davno je pograbila iz števila živih dražega nam rojaka in deželnega poslanca gosp. dr. Volčiča, in zdaj že terja od nas drugo pretežko žrtvo — ločenje od presrčnega ali je tu hiša Božja ali pa kako drugo poslopje, ker ni bilo še zvonika. Zdaj, kar je povirska soseska z edino mrčansko pri fari naši ostala je že dolgo želelo y se Je dovršilo y cesar se namrec da ima cerkvica prav pri- nam ljubljenca gosp. dr. Lavriča. Ta poslednja do- praven in lep zvonik, ki se vidi iz celega Krasa. godba bila je vzrok slovesní „besedi" dné 21. oktobra kratkem so ti farani veliko storili za cerkev in olo. v čitavnici naši. Vdeležilo se ie te slovesnice mnogo Staro in tesno šolsko poslopje so v novo spremenili t/ _ _ O . • vil* w • • 1 • • 1 « v 1 • T 1 • 1 1 ljudstv ljudstva, posebno dijakov lepo število, in še celó nekaj ^ i^uuijomi, va irt^iuu m ^ijoc kme tiš kili deklet iz okolice. Med pevanjem raznovrstnih nij° s potrebnimi řečmi previdili in olepšali, in napo- in izdaljšali, šolski vrt razširili in zaljše obzidali, kapla- go- sled ta nov zvonik na Gori sezidali. Cast in hvala y pesem deklamovali smo 6 deklamacij in govorili vora. Prvi stopi na oder eden naših mladih rojakov in vrlirî\ soseščanom ! ^ Da so se pa te delà tako dobro ktere so nekteri udie hitro dovršile, gré še posebna hvala našemu J O • V, N/ , • . ^ TT .. A W 1 • • nje- í krasno beseduje 5 „kresnic' , naše čitavnice prosto iz hrvaškega na slovensko prevodili. fajmoštru, častitemu gospodu Jožefu Grošeljnu. Po Vzvišene ideje te klasične poezije v slovenski govern prizadetji smo od Nju Veličanstva cesarja Fer obleki navdajale so vse poslušavee z navdušenostjo ne- dinanda in cesarice Marije Ane prosenca mesca t. navadno. Cela ta knjiga, o kteri ravno zdaj „Novice" 400 gold, za zidanje imenovanega zvonika dobili. govorijo, je res živa kresnica, ki bode v nježnih srcih krasnega spola plamteči ogenj za narod in domovino na veke vžigala in gojila. Druga pride na vrsto iz Prošeka. (Po nakljuČbi zakasnjeno.) V 36. listu toži dopisnik D., da nam stari naš učitelj prepoveduje pesmi • "1 % 1 é / j . • TT 1 iz y gospodičina M. K. deklamovaje Vilharjevo „Ipavo", kteri pa še te besede dostavlja: „Ipava nam ljuba in draga je tud', ker tam bo prebival preslavni naš ud." ,slovenske grlice" popevati. Kako to? Slovenec po rodu že 27 let v tukajšni šoli slovenski uči in sam v šoli in cerkvi slovenske pesmi popeva ! da učitelj želi pa je res, ■■■■■■■HF1 o da bi se to grlično petje le podnevi draga je tua , Ker tam oo preoivai přeslavní nas ua/* ^ ^cn, vi ** ^ ^i^uu ^ Glasni živila-klici so doneli govornici. Za nio pa pred- P* ponoći po ulicah razlegalo ; kajti začeli so o po- Q 1/ i 1 v V vlf 1 l#vll 1 # 77 y da stavlja gospodičina A. D. iz Koseskove leanske" Ivano, ko slovo jemlje, tako naravno bila nam je ona zgodovinski trenutek kar pred očmi. Zdaj pa nastopi gospod dr. Lavrič in govori o z n a n-s t v i h in u m e t n o s t ih. *) SliŠati govornika o tacih vzvišenih predmetih tako umevno govoriti, povzdigovale so se nam srca v nadzemeljske višine, pa vpadale so nam zopet in pogreznile se celó v globočine bridke Jsa- Device Or- nocnem času tudi čuki okoli šolskega poslopja se glasiti , in bati se je, da bi ktere mlade grlice ne zadušili. Gospod dopisnik bo razumel moje besede, zato naj so zadosti v brambo očitnega učitelja. losti prav žal ko začne nazadnje tako-le slovó jemati : „Žal, i v U i ni .V • À î »t » ivi Trebnje 28. okt Zalostno vam naznanjam danes, da je VsegamogoČni t. m ob 4 mi Je da vas moram zdaj zapustiti in da v vaši družbi ne morem dalje napredovati v domoljubji in v skrbi za narod. Vendar pa se ne ločimo po vsem. Vaš družbenik ostanem kakor do zdaj ; duhovitno bo-demo zmirom vezani. Bog vas živi prijatli!" Nepreneh-ljivih živio-klicev grom in neprestanega ploskanja gospoda Karola Gresel uri popoldan mnogo spoštovanega y jšaka m c. postarj y po kratki vročinski bolezni k sebi v večni raj poklical Raj je bil pošten domoljub y zvest svetovavec našim kmetom in velik đobrotnik mnogim ljudém. Spoštoval ga je tedaj bodi si sprejemal je govornika z odra stopivšega. Za šum pol vJ gospod bodi si kmet. Resničnost tega pokazala tudi danes zjutraj pri pogrebu : málokdo je ure potem začne zopet deklamovanje. Mlada Slovenka je govorila Okiškovo : „Milim ^strunám" z lepim ob-čutkom in živo navdušenostjo. Se posebno je dopadala paValjavčeva „Minčika gorenska", ki je ženina zbirala. y da ne bi bile solze se mu pričujoč truplo vrlega moža izročili črni zemlji. spominu bode ostal vsem Trebancom. lahka ! Med tema 2 deklamacijama so pa naše mlade pevkinje neko staro kranjsko pesem 77 od vinca u tako veseljebu- Iz Ljubljane. 27. dan p. m. je mestni zbor do- divno pele, da so jo morale v drugo zapeti. Globoko v srce so segli tudi „Slepčevi zdihljeji naši. , ki so jih peli Besedo sklene čitavnični tajnik s premilim pevci m^^^^HHHHHHHIHH govorom, o kterem izrazuje, kako težko da Tomin M večerji se ^ V 7 w V/l Vili y V/ 1% VV1 Vin 1U4 tij V J JL \ IX V jemlje slovó od ljubljenca svojega Pri ločil prevdarek (preliminarej mestnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto od 1. novembra t. 1. do konca decembra prihodnjega leta. Počastili so to sejo s svojo nazočnostjo Njih ekscelencija c. kr. deželni mestjana pa ni bilo nobenega, da bi bil po-slušal obravnavo mestnih dnarnih zadev : ne vemo. ali glavar * Drugi pot natisnemo govor oiuoai. vj ul <\ v U.CL v uiuobuui uuax luu > u^ » tuju ^ aii Vred. imajo toliko zaupanja do mestnih očetov, ali da jim ni 357 nič mar za to , kar delajo ; na vsaki nacin se vidi iz y VI Ci LVUXÍVVJ ĆJC\JjKjLJ\JL1C\) J Ci v XX VT O i> J v^ JL V> J^JL Ci£JL^XX XVX 1IV» ZiViCiJ lLá\VJy IVU.KJ l^Ill^U. Gosp. dr. Schoppel je bil sporočevavec finanenega od- bode udeležil deklamacij da toliko zaželjena j a v n o s t je le prazen krik. vsako drugo nedeljo. Da besedni odsek cas "v _ ze zclai izvé, kdo izmed gospá, gospodičin in gospodov se beríl seka VX1 • KJ^Ll V/£/£/V/X JU KJ X L V/V^V; Y « ï VU lillUliVUV^ CL \J UWUVj UU^lUíill VX L^ XVXCiXXX Ci V;XJ y KJKjL 11 ^ ^lCCllSIllll lí^GT fill lUll" ki je prevdaril mestne stroške za gori imeno- zičnih produkcij , se bojo razposlale dotične vabila s y vam cas ua 101.000 gold., mestne dohodke pa na tem dostavkom, da vsako stvar si izbere vsak po svoji 82.940 gold, in 66 kr., po takem bi konec leta 1864 volji ali pa mu odsek ponudi to ali uno, berila pa utegnejo obsegati národopisné, zgodovinske, slovstvine, primani kovalo 18.059 gold, in 66 kr. Da se ta primanjkava nekoliko poravná, je po nasvetu finančnega natoroznanske ^iiiiiciu |i\a y a |;uiuv iictj jv ahau v sjka. aiiiuiiviiv^w iiaiui uziliaiioivo X X LVi. y 1 VOUU Cil 1 XX Li 1IX vj X IO tlullu . O odseka sklenil zbor, naj se prodajo obligacije narod- politiko se ne pečá čitavnica. Kdor, ali je ud čitavnice reči itd. resne ali humoristične s nega posojila z 9500gld., ki so zastavljene v hranilnici (šparkasi) ; ostala primanjkava se utegne pobotati še z drugimi dohodki, da ne bo treba mestne doklade, sicer ne, ima kakošen ali bere v „besedi", pripraven spis, pa želi > da se naj ga blago volj no pošlje odseku be- pa je bil sednemu , ki ga bode, če je pripraven za berilo , hva- magistrat opominjan ? mestni kasi j da se nikoli ne stroškov , in da se nobeno mestno delo ne prične pa da vpelje bolji red pri ležno sprejel, potem ga pa mu zopet povrnil. Dalje je mejo dovoljenih bilo sklenjeno, da bode odbor skrbel tudi za nauk sega cez y do- ni dovolil mestni odbor; vse to se ni zgodilo letos ? se mora zgoditi vprihodnje, da mestna kasa ne pride slovenščine v čitavnici brez placila, ako se oglasi dostojno število slušatelj ev. Ceravno je čitavnični pevski zbor ze tako močán J-/CA1 kJ V-/ lUUlCi /i^uui li y |7111iv;uilj uw lliVU UAIW i-VUUW liv £/ X 1UV *JKJ\J L L Ci IV VJ lilULaii 1 Gp ill lïllciCllll ^lâSOV y Vi Ci XXX LI ^ Ci XXX v nobene zadrege. Zastran tlaka, ki gaje mesto de- para tukaj, je vendar znano, da se izmed udov še , kaj se je storilo in s ko- pomnožiti more, zato se vabijo še ostali, kterim je dan dober glas. Ko je bilo po želj ah pevskega odbora pose za čitavnični pevski zbor naroči češki mu- da mu ga ni lalo, je gosp. župan razložil da o likimi stroški : gospod dr. Ahačič pa zahteva, tem ima odsek za stavbě mestnemu odboru sporočilo dati in povedati y kako in kaj. Dalje je v tej seji bilo sklenjeno , da se za nauk v nedelj ski šoli za preteklo leto gosp. Schrey-u, gold. trjeno, da zični časnik „Slavoj"', je bilo sklenjeno še sledeče ravnatelju realke, plača 100 ? ravno toliko gosp. Oblaku , učeniku pri realki, , — po je Oznanilo. Ker ima čitavnica zdaj v gosp. Josipu Fabianu iz gosp. Pirkarju, tudi real, učeniku, pa 50 gold. in Številu šolskih ur. Gospod župan je naznanil da ki y ga je uni- gotov, red za gašenje ognja (požarna postava), dan od mrtvice izbudil gosp. dr. Etb. Costa da se je družba „južnega sokola" ponudila na pomoč pri gašenji in da bode sklical kmali skupšcino po svetu je o novi vredbi gasilni. pražke konservatorije svojega pevskega ravnatelja, se je tedaj ustanovila učilnica za petje, vabi odbor p e v- , da pridejo v citavnico v odločenih uran, ki 7 vse gospodičine in gospode, ki se hočejo udeležiti s k i li vaj y da se so za gospé in gospodičine vsak pondeljek in četrtek , za g o s p o d e vsako sredo in saboto zvecer Zapisnik danda- v nasnje seje je pis magistratni vradnik gosp Glo- ob poli osmih. Skušnje v pevskih zbor i h so torkih in petkih. Učenj ČÍ y Zel ktero se nic ne plača, se bočiiik in ga bode pisal tudi. vprihodnje ; izurjen v ste- yoorejo vdeležiti tudi taki, ki niso nogralii ga more pisati tudi stenografično, ako bi treba jih je odbor sprejel in se zavežejo udje čitavnice, ko y da se izuceni vvr- bilo. stijo v zbor čitavnični. Odbor čitavnice. Suhi Vasi je nekdaj gorelo. ^ Suha Vas je y> Beseda", ki jo je v križanski dvorani 28. dan bila menda tako deleč od Kočevja kakor od, Crnomlja, kjer u. m. napravil slavni gosp. Davorin Jenko, bivaj o Beli Kranjci. Pogorelcu prihitijo na pomoč Beli je res prav iz vrstna od konca do kraja. Čitavnični pevski zbor je za vse tri pesmi „Bogovi silni", „Moin „Naprej", ki jih je pel, po pravici zaslužil veliko hvalo, ki mu je donela od vseh strani. Zbor „Bogovi litev Kranjci; al on Belih Kranjcev noče ter pravi, zakaj da mu ne pomagaj o KočevarjL Ta pravlica nam je prišla da je te dni v skupščini, ki jo je zavoljo ustanovitve gasilnega recla sklical mestni silni", v narodnem srbskem duhu zložen, nam sicer na na misel, ko smo slišali, gospod župan in sta bila vpričo tudi dva namestnika prvi glas ni tako domač kakor „Molitev" in „ s zborom „Molitev" yy Južnega Sokola", ki se je ponudil za požarno stražo y veljave je velike y pa Naprej nam u 7 J6 ni ponudil tudi „Turnverein" V gospod Jenko podari! zopet pesem, ki bo zmagonosna rekel g. Stedry: zakaj se Milo je mogel ta gospod pogrešati turnerje v tej ponudbi, romala po vsem slovanském svetu; tako krasna ker koristi požarne straže , za ktero se ognja dobrovoljno ponudil „Južni Sokol", v nesreći tako iuxuaid jJU V OCUl OXV7 V O-li. OIV C 111 OVCIU ) L ClIVU XVI CtOllCi , LCIXV W ginljiva je v besedi in napevu, da si gotovo povsod v nikakor ni prvem hipu bode prisvojila srca vseh poslušavcev. mogel zapopasti, Čeravno mu je gospod dr. Etb. Costa „Naprej-a" še nismo nikdar slišali tako krepko, tako to jasno razložil. Ni se sicer treba dosti glave ubijati navdušeno peti kakor ta večer, ko je Jenko sam vodil zato, da se spozná , čem več in bolj zvedenih po- pevski zbor; vidiloseje, daje zbor hotel danes biti organ hvaležnega naroda moj stru, ki mu je zložil to pesem. Deklamacija in igra na glasoviru ste bile s močnikov gasi ogenj, tem več se opravi; Lande der Wunder" tudi to ni nobeno čudo zametuje, kar se drugod z veseljem sprejema al „in dem se \ ako Da je „Južnega Sokola" ravno prvega navdala blaga misel biti tako živo in soglasno hvalo spreje te kakoi sploh vse y kar ste nam dosihmal v „besedah prinesle domoljubne na pomoč pogorelcem , se mu pač ne more v kri- gospodičini E. T. in M. H. — Gosp. J. Fabian, naš novi ako njegov tovarš pevovodja, je s samopevoma pokazal, da je mojster vico šteti : gotovo bo ,,Sokol vesel ; , ^ v^o^l, c11w l^vc^o j^v^y^j"? " v, » vi«» 1 . —. ----\ Turnverein" pride tudi v tem za njim po prislovici v petji ; bil je z živo pohvalo sprejet ; ko je odpei yy crti! y bi exempla trahunt"; če pa ne pride, gotovo ga ne bode bili radi slišali V se kako česko. Tudi čveterospev vsa k ako se mu njegova se je vredno družil z imenovanimi zbori in samospevi biagovoljna ponudba celó odbije, se bode tudi tolažil z In tako smo veseli in hvaležni gospodu D. Jenko-tu po svoje Pa „Sokol" dobro vestjó , da je hotel na pomoč biti y «WJ.U I UUIJV/ , Viti JU UUk^i U« jJUlUUV; k/l lil , kjer Ili Ili- VAHI uctili J V/ ii«AJ-/i C* » Xi KS UXMUUV i , koli pomoci preveč, naj že pomoč prihaja od Petra „besedo". Le to nam je veselje nekako grenilo ni ni- da nam je napravil tako krasno večernico, zapustili y da ali Pavla! V poslednjem zboru čitavničnega odbora so dvorana ni bila dosti bolj polna. Gosp. Dav. J enko je nas rojak bile sklenjene sledece stvari, ktere se naznanjajo tu- koncertišče kajšnim in unanjim udom. Kavama in gostivnica v či- len Boden" tavnici ste se dale gosp. Ronner-ju v najem. Kadar bo JI________Vf 1 T // 1 • 1 1 > • "1 • y Je slavnoznan je po svojih kompozicijah ; bilo vsakemu odprto in celó „am neutra- v križanski dvorani. Gosp. Kàsbacher dvorana .Ie v dolgih popisih v „Bl. aus Kr. a razlaga! y ko fil gotova, se začnó „besedě", ki bodo vès zimski harmonična družba zmiraj podpira muziko na Kranj 358 skem n adj ati se o xv xj uli y uaujau ou JG pltiakj y vicu luui tu ^iiuu v/ ^ ^ vm viwa v » mux j.^«vvv y luaiia xiua jjc mnogo v besedo; al razun g. vodja te družbe^ ne vemo, 5000 gold. Revšina je v nekterih krajih res tolika, da I • 1 • 1 • v I # • 1 • 1 t 1 • C\ /S • 11 O • • • • // • v • ? • » # T^V \ t 1 ^ I « r^ rx U « I « A< ^ rv rv^« /nI <« vu , w ^ ^ ^ J fl ^ y-v «a I m IT V* 11 VI Dn / \ TT k t T \ 1 n A -1 /\ ^T I I rvi /% / w 1 / ^ «« ^ « .-J ^ bilo da tudi te gospode pride O g r o m darovali 15.000 gold., cesarica Maria Ana pa ali so bili V se trije drugi udje v dvorani? Ce primer kakor „Surgôny pise j jamo današnjo udeležbo íilharm. družbe pri „besedi" en človek la ko te umri. Je v Ligetu 7 Banatu) unidan Zopet je počil glas HpHHHH da živega domaćega in slavnega umetnika z udeležbo njeno kmali prihodnjo spomlad se skličeta deželna zbora pri „pogrebu" umrlega tudi domaćega slavnega sklada- v Peštu in Zagrebu. — Osupnila je svet no vica, da 28» 7 telja gosp. Riharja, zvestega njenega uda skozi blizo dné t. m. je ces. deželni svetovavec Kuczynski v Lvovu 30 let, si pač one „podpore domače muzike" ne moremo ko je šel zvečer iz kancelije domii, bil na ulicah za- drugače misliti, kakor da za ta svet ni namenjena ta vratno umorjen ; zabodel mu je neznan človek nož v podpora, ampak da le — na unem svetu svetu bomo pljuča in srce, da je bil pri tej priči mrtev. Pravijo skupaj godli in peli. da je morivca udinjala skrivna poljska vlada, ker Ku- sv. Florijana cerkvi, kjer imajo realkini czynski je imel politične sodbe v svojih rokah. Njih učenci navadno svojo nedeljsko in prazniško službo Veličanstvo so brž vdovi izgovorili 1000 gold, penzije uuíiju , je VČeraj uu uouhíi una oiu v koulíc* v tíitta maoaj "" ivuvj » uuhvjui ^ v/ví^ív ^/a ivu - of. uau ktero so peli šolski svetovavec gospod dr. Anton Jarec t. m. bo za F ran co z ko in morebiti za celo Evropo ob osmih bila slovesná vélika maša na leto, vsakemu njenih otrok pa po 100 gld. 5. dan na srečni začetek više naše realke. Pričujoči vaz en dan ? začne se v Parizu državni zbor. Vès so bili realkini učenci in učeniki, pa tudi gosp. dr. Jan. svet že ušesa nastavlja, kaj bo o poljskih homatijah Bleiweis kot zastopnik deželnega odbora, in mestni govoril cesar Napoleon, in državni poslanci, kterim po- Po litika cesarjeva ni po volji, že se pripravljajo na besedni župan gosp. M. Ambrož z več mestnimi odborniki. sv. maši so gosp. dr. Jarec učenika in učence četrtega boj v zboru. Poljsko-ruske homatije so sploh tako za- razreda v šolski sobi s primernim ogovorom pozdravili motane, da se vsaki dan manj vé, kako se bojo re- ter poslednje k neutrudljivi pridnosti in lepemu vedenju šile; najtežavniši stan ima pri vsem tem Avstrija. spodbujali, da se hvaležni skažejo učilnice, ki je deželi Na Pruskem kažejo skušnje, da nobena sila ne naši bila jako potrebna in ji bode gotovo tudi na du- pomaga nič, kjer se ljudstvo zaveda svojih pravic ševno in materijalno korist. nove volitve poslancev v državni zbor niso za la& podporo kranjskega deželnega zaklada v po- drugačne memo prejšnih ; ljudstvo pozná svoje zastop- slednjem deželnem zboru sklenjeno posojilo z lote- nike in noče druzih, pa želi, da bi kralj to sprevidilin rijo ni dovoljeno. slovo dal ministrom , kteri ravnaj o po svoji glavi Gosp. Satler je přišel s svojim svetovidom pa po željah ljudstva in po potrebah dežele. 7 ne Dva (kosmoramo) v Ljubljano. Za 20 nov. krajc. boš skozi vremenska preroka sta se zopet oglasila; prerok iz ----1 —4.: :----.i-----Sekeljna" štajarskega prerokuje, da po vseh Svetih ljukalo mogel ogledovati imenitne mesta m druge reči tako, kakor da bi stal v resnici pred njimi. Satlerjevi svetovidi slovijo po vsem svetu; to jim je zadosti -------.—------7 — r..... ........&___ priporočila brez naših besed. Odprli se bojo v nedeljo. (decembra) bo grozno veliko dežja in snega ; okoli 77 _ m _ se začne strupen mraz ; francozki Mathieu pa prerokuje za francozko deželo, da prvih 20 dni mesca grundna Novičar iz domaćih in ptujih dežel. sv. Miklavža bojo silni viharji. V zbornici gosposki državnega zbora dunajskega je predsednik 27. dné u. m. 5 novih svetovavcev iz Popravek. V poslednjem listu na str. 350, 13. vrsti od zgorej namesti serčni bere srečni. Erdeljskega z pozdravom sprejel. Gospod baron Baumgartner zahteva 7 naj se v íinančni odsek voli še V Listilica vredniâtva. Gosp. J. K. v C.: Přejeli smo pesem Slovo,u pa žal nam je, da je ne moremo natisniti, ker take stvaree morajo v mislih nenavadne in v obliki dovršene biti. Ni zatega 14 oclbornikov , ker zdaj bo delà Z državnim dnarnim voljo vse za javnost, čeravno izvira iz blagega srca. — Gosp. Žg-ru: prevdarkom za leto 1864 veliko več. Pri tej priliki Taki pogovori, kakor „pričkanje dveh kmetov4' utegnejo jako mi- da pa pravi grof Thun, da sicer ne izstopi iz zbora, mu ne priznava pravice, da o dnarnih rečéh za celo cesarstvo more ta zbor sklepati, v kterih se pogreša kavni biti, ako imajo i z vi mili misli in so dobro osoljeni. Po-skusite drugač. — Gosp. Zm. D. v R: Prepozno přejeli; za drugi pot je pa ta spis res prekasen, kakor sami pravite. zastopnikov še več dežel avstrijanskih. Volilo se je potem Še 14 odbornikov. Sprejeta je bila tudi postava za pobiranje davkov itd. za november in december 1.1. Zbornica poslancev je v seji 27. dné p. m. potr-dila prevdarek stroškov za cesarjevohišoz8 milijom in 596.086 gold., in 455.500 gold., Kursi na Dunaji ki so tani za stroške državnega zbora 7 to je 7 za preraj-plačo 3. novembra 1863 Deržavni zajemi ali posojila. 5°/o obUgacija ^H||HHjm|HH^H|H v novem dnar. po 100 g. g. 71.50|4 '/2 % Teržaški lozi po 100 „ 113.00 5°/0 nar posojilo od 1. 1854 5% metalike .... v novem denarji. Druge obligaci je z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 137.20 81.3015 % Donavsko-parabrod- poslancev itd. V sledecih sejah so bili stroški za žan- d a r j e z milijonom in 841.528 gold. 7 za nove zi- da nj a jetnišnic itd. z 250.000 gld., zavladne časnike z 246.996 gold, potrjeni ; v podporo revni Dalmacii je bilo 200.000 gld. dovoljenih, tako tudi Istrijanom 27.000 gold. Živo besedovanje se je vnelo pri predlogu odborovém, kteri nasvetuje, naj zbor izreče, da 1) novo osnovano šolsko svetovavstvo ni na nobeno stran pripravno, vrh tega pa državi stroške delà, da pa 2) je nasproti samostojno ministerstvo za nauk živa po- 4 % % 4% 3% 9 1/ 0/ ■ 1 Jo 1% 11 11 11 11 11 11 11 JI U 11 11 8- 100 75.301 ski po 67.50|Knez Esterhazy. po g. 40 60.001 Knez Salmovi po g 45.75[Knez Paltyovi po 37.50|Knez Claryovi po n ii ii S-S- 40 40 „ 401 Knez St. Genoisovi po g. 40 Obligaeije zemlišii. odkupa. jKnezWindischgráz.pog. 20 5° (po 100 gold.) 0 doljno - avstrijanske g. 5 °/0 ogerske..... 5 °/0 horvaške in slovanské 5°/o krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . ii ii n ii 91.00 94.50 35.25 34.25 34.00 33.50 21.75 ii ii Grof Waldsteinovi po g. 20 87 501Grof Keglevičevi po g. 10 „ ■til ■■■1HH po 40 „ 76.25 75.50 Budimski 20.25 14.75 33.75 Denarji. Cesarske krone 87.00|çesarsfci cekini g treba. Podajali so poslanci ta ubogi „Unterrichtsrath" Deržavni zajemi z lotrijami. (Napoleondori 20 (frankov) od ene strani do druge; nobeden ga ni zagovarjal; Zajem od leta i860 . samo državni gospod minister ga je branil ; nazadnje je ob veljal del odborovega nasveta 7 del pádel. In konec vsega pričkanja je, da pa je terrichtsrath". Njih ostane ,,Un-Vel. cesar Ferdinand so ubogim • „ „ „ 1860 petink. „ ii ii ii 1839 . . .,, „ „ „ 1839 petink. „ 5°/o narodni od leta 1854 „ 9 7.351S ou vraindori 9 7.801 Ruski imperiali . , 157.751Pruski Fridrikdori 99.00|An