C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina. Posamezna številka 30 stot,, stare 50 stot. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pouredni» štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/III; te« lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 43. V GOBICI, cETRTEBC 23. OKTOBRA 1930. LETO II. Tedenski koledarček. 24. oktobra, petek: Rafael, arhangel; Kristina. — 25., sobota: Krizant in Ma? ri ja; Krispin. — 26., nedelja: 20. po= bink. Kristus Kralj. Evarist, papež, mučenec. — 27., ponedeljek: Frumen? J eij, škof; Antonija, devica; 28., torek: j Simon in Juda, apostola. — 29., sreda: ! Narcis, škof; Ida, devica. — 30., če? ‘ trtek: Alfonz Rodriguez; Angelus. V torek dne 28. je prvi krajec; spre? meni j ivo. Movice. Ministrski svét. Zadnje dneve so se ministri zbrali na posvet. Poleg že znanih sklepov, so določili okoli 136 milijonov lir za nova javna dela. Največji del te svo? te se bo porabil za hidravlična dela (električne centrale, vodovodi itd.). Drugo pojde za ceste, železnice, javne zgradbe, pristaniščne naprave in po? dobno. Nova javna dela. Ob 9. obletnici pohoda na Rim, ki se bo slovesno obhajala 28. oktobra, se bodo v goriški pokrajini otvorile razne nove javne naprave. Vseh teh novih del je 28 in so izvršena v 19 raznih ob? činah. Stroški znašajo 7,145.251 lir. Zaposlenih pa je bilo pri delu 759 de? lavcev. Večino stroškov nosi država, in sicer 5,723.313 lir, 1,362.880 lir pa bodo priložile občine. Tržaški promet. V septembru je znašal promet skozi tržaško pristanišče 3,205.702 stotov (lansko leto (4,973.428). V prvih deve? tih mesecih tega leta je šlo skozi Trst 31 milijonov 820 tisoč stotov v blagu, lansko leto v istem času pa 41 milijo? nov 210 tisoč. Prefektov govor. Preteklo soboto je goriški prefekt Dompieri zaprisegel novo imenovane deželne odbornike in imel pri tem zna? Čilen govor. Nikjer ni tako potrebno kakor na Goriškem, — je rekel med drugim — da se dežela upravlja po enotnih vidikih. Manjšinsko vprašanje Pri nas ne obstoji. Žalostni obmejni dogodki ne morejo zbegati velike dr? žave, kakor je Italija. V inozemstvu so nas obrekovali, da so Slovani pri nas tlačeni in izločeni iz vseh javnih služb. To je neresnično: slovanski tisk uživa v Gorici toliko svobode, da se je mogel izogniti celo predpisom zakona. Javne službe so odprte vsem poštenjakom, ki ljubijo domovino. Med vami, go? spod j e deželni odborniki, sedi sposo? ben slovenski sadjerejec, ki ni vpisan v fašistovsko stranko. V vodstvu od? vetniške zbornice sedi Slovenec, ki tu? di ni vpisan. Omenil sem ti dve ime? novanji, izvršeni za časa mojega krat? j kega vladanja, ker sem hotel po? \ udariti, da bi tem sledila lahko še na? daljna imenovanja, ako bi se vrnila v deželo mir in razum. Vi, deželni upra? vitel ji, morate deliti dobrote in bre? mena pravično, zakaj med državljani slovenskega in italijanskega rodu ni nobene razlike. V naročju domovine imajo vsi enake pravice in enake dol? žnosti. Vsi ljudje dobre volje naj ima? jo zaupanje. Boje naj se le plačanci, ki v noči zahrbtno more, in njihovi po? veljniki, na katere pada kri žrtev in pa odgovornost, da se položaj slabša. Za prefektom je govoril deželni predsednik Gino Morassi, ki se je za? hvalil za imenovanje in orisal dose? danje delo deželnega odbora. Dva nova župnika. Prošli teden sta v Gorici napravila župnijski izpit gg. Stanko Stanič iz Podgore in Anton Češornja iz Loga pod Mangartom. Naše čestitke. Poplave. Poplave prejšnjega tedna, ki so v naši pokrajini, zlasti v Gorah, napra? vile precej škode, so bile v sosedni Jugoslaviji prava nesreča. Celje, Ljub? ljana in Zagreb so radi naraslih vod bili deloma pod vodo. Škoda je ob? čutna. Roparski napad. V Ljubljani so v petek doživeli prav po amerikansko izvršen roparski na? pad. V blagajniške prostore glavne carinarnice blizu postaje so udrli ob polsedmih zvečer trije zakrinkani ro? par ji in zahtevali od blagajnika Svo? zdena Panteliča denar. Ker se je bla? gajnik obotavljal, so ga roparji krat? komalo ustrelili s tremi streli iz samo? kresov. Ko so prihiteli ljudje, so mo? rilci že zbežali. S seboj so odnesli le neznatno svoto denarja. Žitna bitka. List »Italia e fede« je s pomočjo poljedelskega ministrstva razpisal 50.000 lir nagrad za posebne žitne tekme. Tekme se morejo udeležiti le župniki in duhovniki po deželi, ki imajo zemljišče, posejano z žitom. Pred izrednim sodiščem. Izredno sodišče za obrambo države v Rimu v oktobru ne bo imelo razprav. Šele v novembru se o tvori nova vrsta obravnav. Kot prvi pridejo pred sodnike obtoženci iz Julijske Krajine, ki smo jih svoječasno skupno z tr? žaškimi obsojenci navedli imenoma v »Novem listu.« Vseh obtožencev je 57. Od teh jih je 27 onkraj meje, osta? lih trideset bo pa sojenih. Obtoženi so, da so po medsebojnem dogovoru hoteli izvršiti taka dejanja, da pride del Italije (Jul. Krajina) pod oblast tuje države. Nova delovna pogodba v Trstu. Tržaški obrtniki in predstavniki delavskih sindikatov so sklenili novo delovno pogodbo, ki določa plače de? lavcem v kovinski obrti in velja za tr? žaško pokrajino. V Trstu so plače ne? kaj višje kot na deželi, n. pr. v Tržiču, in sicer bodo prejemali v Trstu in v ladjedelnici pri Sv. Roku v Miljah spe? cializirani delavci L 3.25 na uro (na deželi 3.20), navadni delavci 2.45 (na deželi 2.40), specializirani pomočniki 2.20 (2.15), navadni pomočniki 2.10 (2.00), učenci do 16. leta 0.60 (0.60), učenci od 16. do 18. leta 1.20 (1.20), učenci od 18. do 20. leta 1.60 (1.60); ročne delavke do 16. leta 0.80, (na de? želi 0.80), pri strojih 0.65 (0.60), ročne delavke nad 16 let stare 1.25 (1.20), pri strojih 1.00 (1.00). To so najnižje plače, ki jih sme dati gospodar de? lavcu. Pogodba stopi v veljavo 28. ok? tobra, ako jo višja oblastva potrdijo. Ruska ladja. V tržiških ladjedelnicah so spustili ta teden v morje prvo ladjo zgrajeno za vlado ruske sovjetske republike. Ladja nosi ime »Vladivostok.« Rusko vlado je zastopal sovjetski konzul iz Trsta. Potni listi. Po zadnjih podatkih so kvesture v vsem kraljestvu izstavile v letošnjem polletju 148.914 potnih listov. Od teh jih je prosilo za iskanje dela v ino? zemstvu 72.858. Lani je bilo v istem času izdanih 24.000 potnih listov manj. Nova revolucija. V Ameriki se zdi, da so prišle revo? luci j e kar na dnevni red. Zdaj poro? čaj o listi že o peti revoluciji, ki je iz? bruhnila v zadnjih dveh mesecih v ameriških republikah. Naj novejša re? voluti j a je buknila te dni v Chiapas, v najbolj južni državi Meksike. V nedeljo 26. oktobra na praznik Kristusa Kralja se bo v goriški stolni cerkvi pela pred kratkim izdana latinska maša v čast sv. Terezike, ki jo je zložil naš Vodopivec. Priznanje našemu moj? stru! Kmetijska šola v Tolminu. Vlada je sklenila, da se gimnazija v Tolminu ukine in otvori mesto nje kmetijska in gozdarska šola, ki se sklada bolj z gospodarskimi potreba? mi prebivalstva. Za vzdrževanje šole bodo skrbeli država, dežela, tolmin? ska občina in deželni gospodarski svet v Gorici. Gojenci bodo lahko stano? vali v posebnem zavodu, pouk bo vse? skozi praktičen. Brisan iz seznama odvetnikov. Kr. komisija odvetniške zbornice v Trstu je črtala dr j a Mirka Vratoviča iz seznama odvetnikov, ker je bil 11. julija t. 1. obsojen od posebnega sodi? šča v Rimu na 10 let ječe. Nov lovski zakon. Pri nas se vrši lov še vedno po pred* piših bivše monarhije. Sedaj je vlada določila, da se vpelje tudi v naše po* krajine enoten, za vso državo veljaven lovski zakon. Pri tej priliki so vpošte* vali želje lovcev in predelali ter izpo* polnili stari italijanski lovski zakon. Prebrisani minister. Romunski finančni minister je izdal odlok, da ne sme v bodoče dobiti no* ben dijak šolskega spričevala, če ne pokaže prej učitelju očetove davčne knjižice, v kateri je potrjeno, da je oče plačal za 6 mesecev nazaj vse predpisane davke. Da bi stvar, še bolj držala, mora učitelj zapisati v spriče* vaio številko davčne knjižice. Na ta način misli minister izterjati zaostale davke, ki jih je v Romuniji precej. Strupene gobe. V neki vasi blizu Vidma je šla kme* tiča Cilka Tassan nabirat gobe in jih je pripravila za večerjo. Kmalu po jedi se je začela pa vsa družina poču* titi slabo. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil zastrupljenje z gobami. Cilko in dva njena svaka so v bolnišnici re* šili, 62*letna mati pa je umrla. Za resno gospodarstvo. Že zadnjič smo omenili, kako je vladni načelnik ostro nastopil proti raznim špekulantom. Sedaj je še mini* strski svet sklenil, naj se kaznujejo z visokimi globami in z zaporom do 10 let vsi, ki oškodujejo z brezvestnim in lahkomiselnim gospodarjenjem ka* ke denarne zavode, podjetja ali na* rodno*gospodarstvo sploh. Kaznujejo se tudi vsi lahkomiselni predsedniki in odborniki trgovskih ali zadružnih podjetij ter njih nadzorniki, ki nadzo* rovanja vestno ne vrše. Nove izkopine. V starodavnem rimskem mestu Ogleju so začeli izkopavati znamenite starine. Tako so prišla na dan p rista* nišča in skladišča starih Rimljanov.. Oglej ali »drugi Rim«, ki so ga Rim* ljani ustanovili 1. 182. pred Kr., je bil tedaj važno obmorsko mesto. Propad rimskega cesarstva in slave patriar* hov je iz mogočnega mesta naredil kraj, kjer nam le izkopine pričajo, ka* ko je ves posvetni blesk minljiv. Mrtvec ubija. V nekem praškem hotelu se je ustrelil trgovski potnik Kokoš. Ko je prišla komisija, so našli samomorilca na tleh z avtomatično pištolo v roki. Policijski nadzornik je hotel truplo privzdigniti, pri tem pa se je orožje sprožilo in je policista smrtno zadelo. Zračni promet. Za zimske mesece so ukinili sledeče zračne zveze: Dunaj * Gradec * Za* greb * Beograd, Dunaj * Gradec * Ce* lovec in ekspresno črto Dunaj s Be* netke. S 17. oktobrom je pa bila ot* vorjena zveza Dunaj*Gradec*Celo* vec*Benetke. Velika špijonaža. V Romuniji so prišli na sled na ši* roko razpredeni mreži vojaških ova* duhov. Doslej so zaprli že 142 oseb. Poglavar vohunov je neki Litvanec Matthal po imenu, ki je imel v Buka* reštu veliko trgovino radijev. Vohuni so se vtihotapili celo v naj višje držav* ne službe. — V Kruppovih tovarnah za topove in tanke na Nemškem so tudi našli tri inženirje, ki so proda* j ali Rusom tajne načrte za moderne topove. Velikanske vaje. Prihodnje leto sredi februarja bo ameriška vojna mornarica imela ve* like vaje pri panamskem prekopu. Vaj se bo udeleževalo 184 ladij in 265 letal. Takih velikih pomorskih vaj še ni bi* lo do sedaj. Te vaje kažejo, da se tudi Amerika bolj pripravlja na vojno kot pa na mir. Čuden slučaj. Berlinski stavbenik Auerbach po* greša že par dni svojo 13*letno hčerko. Te dni je nesrečni oče prejel dopisni* co, kjer hčerka piše: »Bila sem v kraju Lietzensee. Tam me je neki gospod tako smešno čudno pogledal, da od tega hipa ne vem več, kaj se z mano godi. Pošljite mi denar, ker me zebe in sem lačna.« Oče je brž obvestil -po* ličijo, ki pa otroka še ni našla. Slepar na debelo. V Njujorku je oni dan sedel v letalo neki znan bankir in odplul proti Chi* cagu. Gospoda dolgo ni bilo od niko* der. Zato se je začelo zanj zanimati državno pravdništvo. Prišlo je na dan, da je ubegli bankir povzročil za kakih 92 milijonov šterlingov zgube. Naj* bolj so oškodovani vlagatelji majhnih svot. Sledljivi Angleži. O Angležih gre glas, da so splošno bogati ljudje. Kako bi ne bili, ko so pa tudi dosti bolj varčni kot mi. V hranilnicah imajo srednji sloji nalože* nih okoli 175 milijard lir prihrankov. To se pravi, da ima vsak Anglež »ob strani« okoli 4185 lir. Cirkus. Že dober teden se mudi v Trstu pri Sv. Andreju Fischerjev cirkus, ki ima mnogo zveri. Lepa je skupina levov in belih medvedov. Občinstvo posebno občuduje slona, ki zna tudi nekaj ra* čunati in je nenavadno brihten. Vstopnina je nekoliko visoka, vendar je cirkus dobro obiskan; če si greš do* poldne samo ogledat zverinjak, plačaš manj. Po mestu se je raznesla zelo za* peljiva vest, da plača podjetnik za vsako mačko 4 lire. Mačke žrejo levi kar žive. Živi mrtvec. V vasi Erka pri Velikem Bečkereku je umrl vaški gostilničar Ivaniča. Mr* liča so deli na oder in sosedje so se po stari navadi zbrali, da čujejo pri mrli* ču. Sredi molitev in čebljanja vaso* valcev se pa mrlič v krsti nenado* ma dvigne. Ženske so se s krikom razbežale, par pogumnih mož pa je pristopilo k od mrtvih vstalemu ter ga dvignilo iz krste. Gostilničar je bil le navidezno mrtev. Naslednji dan je že točil vino svojim pogrebcem. Skrivna žganjekuha. V Grapah pod Vrabčami na Vipav* skem so precej časa kuhali na skriv* nem žgano pijačo. Seveda so delo vr* šili po noči. Pa so jih kljub temu za* sledili financarji, ravno ko so bili žganjarji pri delu. Ker se niso brž vdali, je prišlo celo do prerivanja. Končno so zvezali Jakoba Žebena in Jožeta Škapina. Tretji je pa v temi ušel. Zanimivo imenovanje. Dosedanji češkoslovaški generalni konzul v Carigradu dr. Robert Feit* scher je imenovan za češkoslovaškega poslanika na Kitajskem. To je prvi Nemec, ki zastopa češko državo v tako odlični službi v inozemstvu. Beneška znamenitost. Znane stotine ljubkih in krotkih go* lobov na Markovem trgu bodo izginile. Vsak tujec, ki se ustavi v Benetkah, je že krmil Markove golobe. Zdaj so se pa menda oblastva odločila, da bo* do golobe pregnala, ker delajo na do* ževi palači in Markovi cerkvi velikan* sko škodo; vse tako ponesnažijo, da porabijo par stotisoč lir letno za čišče* nje in popravo poškodovanih umetnin. »Vsak dan krompir ...« Svoje dni smo se smejali, da nemški vojaki tolčejo na boben tisto: »Vsak dan krompir, vsak dan krompir...« Pa ravno ta krompir Nemce rešuje. Letos so ga pridelali kot že dolgo let nazaj ne. Gospodarji so tega veseli, čeprav jim bo kdo oponašal, da Ne* mec le krompir jé in pivo pije. Primerna kazen. V francoskem mestu Reimsu so te dni prav primerno obsodili šoferja, ki je med blazno naglico povozil nekega moža. Obsodili so ga na 4 mesece ječe in pa na visoke denarne kazni, ki jih mora izplačati vdovi in otrokom po* voženega. Ljubezniv mož. V Modeni so obsodili na 20 let težke ječe nekega Jožeta Greggio.' Mož je bil poročen z dobro ženo, a jo je vedno pretepal, dokler se revica ni dala od divjaka ločiti. Nekaj dni po tem je pa Greggio s silo udrl v stano* vanje in je zahteval od ločene žene, naj mu da prenočišče. Namesto da bi ji bil za streho hvaležen, je možak za* čel v postelji ženo suvati in jo je na zadnje zadavil. Stanovanjska »kasarna«. Blizu Dunaja je mestna občina zgra* dila velikansko stanovanjsko hišo. Po početniku komunističnih načel se kliče »dvor Karla Marxa. Pročelje hi* še je več kot 1 kilometer dolgo. V hiši bo prostora za 5000 ljudi. »Marksov dvor« je največja stanovanjska hiša na svetu. Pomoč brezposelnim. Brezposelnost je v ameriškem ve* lemestu Chicagu silno narastla. Da bi brezposelnim delavcem pola j šali be* do, je 40 bogatašev darovalo čedno svoto 230 mili j. lir za pomoč brezpo* selnim. Če bi se povsod našli tako da* režij ivi ljudje, bi bila socialna skrb za brezposelne na mah rešena. 650 oseb zgorelol V južni Kitajski pokrajini Kuangsi je mesto Vutšon s 50.000 prebivalci. V nedeljo zvečer je v enem oddelku me* sta, kjer so po kitajski navadi same čajarne in kavarne, izbruhnil velik ogenj. Lesene stavbe, polne zabave željnega občinstva so bile hipoma v ognju. Občinstvo je drlo na vse stra* ni, a vendar je prišlo v plamenih 650 ljudi ob življenje. Kihe m s politiko. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Novo izvoljeni nemški parlament se je pretekli teden sestal in si izbral najprej predsednika. Na to mesto je prišel zastopnik največje stranke so* eialni demokrat Loebe, ki vrši ta po* sel že dolgo vrsto let. Navadno se je vršila volitev predsednika mirno, po* slanci so sporazumno prepustili to čast zastopniku najmočnejše skupine. To pot so narodni socialci Adolfa Hitler* ja hoteli navado prelomiti in so organi* zirali proti Loebeju bojno glasovanje, ki jim pa ni prineslo uspeha. Sploh so Hitlerjevi pristaši zanesli v zbornico zelo oster veter. Če govore njim ne* ljubi politiki, začnejo Hitler j anci ro* potati ali pa zapuste dvorano. Hitler* j ance čakajo pred zbornico vedno ve* like množice pristašev, ki poslancem burno ploskajo. Po prvi seji so Hit* lerjevi privrženci priredili po berlin* skih ulicah tudi demonstracije in raz* bili pri tem šipe mnogim židovskim trgovinam. Pred parlamentom so orož* niki na konjih morali skrbeti za red in policija si je nabavila velikanske briz* galnice, da razžene s silnimi curki vode morebitne razgrajače. Briiningov program. Ko je državni kancelar Briining, vo* ditelj katoliškega centruma, stopil pred zbornico, da razvije vladne na* črte, so mu komunisti vrgli psovko »minister lakote«. Briining je žaljivko namenoma prezrl in razložil poslan* cem izredno težki položaj nemškega gospodarstva, velike primanjkljaje v državnem proračunu ter poudaril, da požrejo podpore brezposelnim delav* cem, ki jih je sedaj že 1 milijon 600 tisoč, silne svote. Nemčija mora na* jeti v inozemstvu posojilo 500 milijo* nov mark ali 2250 milijonov lir, uve* sti mora v državno upravo največjo varčnost, znižati uradnikom plače im naložiti tudi drugim slojem žrtve, če se hoče rešiti. V tekočem letu bo izka* zoval proračun približno eno milijar* do mark ali 4500 milijonov lir zgube. Vlada bo napela vse sile, da spravi v letu 1931. proračun v ravnotežje. Predpogoj pa je, da zbornica sprejme finančne odredbe, ki jih je Hinden* burg izdal brez državnega zbora. O zunanji politiki je Briining iz j a* vil, da je najvišji cilj Nemčije zavoje* vati si zopet narodno svobodo. Do te* ga cilja bomo prišli po potu miru. Via* da odklanja odločno vsako politiko pustolovščin. Nemška vojska se bo okrepila. Kar najbolj razburja naše ljudstvo, posebno pa mladino, — je rekel Brii* ning — je to, da se zmagovalci niso dr* žali tistih določb versajske mirovne pogodbe, ki so Nemčiji v korist. Nemčiji dana obljuba, da se bodo s Časom razorožile tudi ostale države, se ni izpolnila. Nekatere dežele se oborožujejo brez vsakega ozira na določila mirovnih pogodb in ogražajo s tem svetovni mir. Ta položaj je ne vzdrži j iv. Zato bo nemška vlada iz* koristila vse možnosti, ki jih nudijo mirovne pogodbe, da v mejah svojih denarnih sredstev pomnoži obrambno silo nemške vojske. Te Briiningove izjave so naredile na Francoskem precej hudo kri, češ da se je kancelar vdal nacionalističnim zahtevam Hitler j ancev in da hoče Nemčijo privesti v predvojni milita* rižem. Neprimerno ostrejše strune so ubra* li seveda Hiti er j anci, ki smatrajo Brii* ninga in vse vladne poslance za meh* ke, kaznive popustljivce. Nič več vojne odškodnine! Hitler j anec Strasser je v zbornici kar odkrito nastopil proti mirovnim pogodbam. »Narodni socialisti« — je rekel — »zahtevajo, da se nemška čast opere, da se uničita Youngov plačilni načrt (vojna odškodnina, uredništvo) in versajska pogodba. Obnoviti se mora splošna vojaška obveznost in vpeljati splošna dolžnost dela.« Po* sebno hudo imajo Hitlerjanci na piki Žide. Vse premoženje finančnih mo* gotcev in bankirjev židovskega rodu ali druge nenemške narodnosti, ki so se vselili v Nemčijo po 1. avgustu 1914., se mora po Hitlerjevem progra* mu zapleniti brez vsake odškodnine v korist nemškega ljudstva. Vse ban* ke se morajo nemudoma podržaviti. Da se laže doseže ravnotežje v prora* čunu, naj se ustvari iz Nemčije in Avstrije carinska in gospodarska eno* la. Najvišja obrestna mera za posojila mora biti 5 od sto. Kdor zahteva ali sprejme več nego 5 od sto obresti, se kaznuje radi oderuštva z najmanj 3 meseci zapora. »Nemčija prebudi se!« Po 50 letih se vsi dolgovi brišejo. Kdor ima premoženje v tujini, ga mo* ra v teku enega meseca po objavi za* kona naznaniti oblastvu. Če tega ne stori, ga zadene denarna kazen, ki naj znaša ravno toliko, kolikor velja pre* moženje onstran meje. Proti kršite* ljem zakona se uvede istočasno tudi kazensko postopanje radi veleizdaje in krivci se obsodijo na smrt. Hitler* j anci zahtevajo nadalje, naj se plače visokih državnih dostojanstvenikov in poslancev črtajo na polovico. Po* kojnina ne sme v nobenem slučaju presegati letnih 12.000 mark. Znižajo naj se tudi plače uradnikov najmanj za 15 od sto. Ravno tako se morajo znižati plače vodilnih uradnikov v zasebnih gospodarskih podjetijih. Mi smo zastopniki nove Nemčije, — je vzkliknil Strasser — z nami je duša nemškega ljudstva. Ljudstvo zahteva red, delo in kruh (medklic socialnih demokratov: »in razbita okna«). Mi nimamo v to vlado prav nobenega za* upanja. Pavliha, kot je notranji mi* nister Wirth, nepošteni zunanji mi* nister Curtius in verolomni ter izda* jalski vojni minister Gròner so ljudje, ki jih ne moremo prenašati. Ko je Strasser končal, so Hitler jan* ci začeli peti in ponavljati v zboru strankarski vzklik: »Nemčija prebudi se, Nemčija prebudi se«! »Na svidenje v Monakovem.« Radi psovanja ministrov je pod* predsednik zbornice Strasser j a pokli* cal k redu. Do zelo burnih prizorov je prišlo posebno med govorom socialnega de* mokrata Hognerja, ki je očital Hitler* jancem, da iščejo vojno zavezništvo z Italijo in se pri tem ne menijo za nemško manjšino v Poadižju. To je nasprotnike tako razkačilo, da je Hitlerjev pristaš Heiner zagrozil Hógnerju: »Na svidenje v Monako* vem! Vi ne boste stopili v mesto!« Bivši socialno demokratski minister Severing se je obrnil na predsednika: »Ali ne slišite, da grozi govorniku s smrtjo? Vas pozivam, da posežete vmes!« Ko je Severing nato zapustil dvorano, so mu sledili na hodnik Hit* lerjanci in mu žugali s pestmi. V obrambo svojega tovariša so šli iz zborovalnice tudi socialni demokrati in se srečali zunaj z nasprotniki. Samo posredovanju predsednika Loebeja se je posrečilo, da je preprečil pretep in spravil obe skupini spet v dvorano. Briining je zmagal. Z največjo težavo je govoril tudi fi* nančni minister Dietrich, ki je moral slišati marsikatero ostro. Napovedal je, da bo v Nemčiji to zimo število-brezposelnih naraslo za nič manj nego en milijon ljudi. Danes ima Nemčija 1 milijon 600.000 brezposelnih, mese* ca februarja jih bo pa za 2 milijona 600.000. To je eden glavnih vzrokov 1000 milijonskega primanjkljaja. Če sprejme zbornica vse vladne predloge in dovoli vladi najeti v ino* zemstvu posojilo, bo Nemčija kljub temu krizo prestala. Nemčija bo vise* če dolgove izplačala v treh letih. Ko je prišlo do odločilnega glasova> nja, je ležalo na predsednikovi mizi nič manj nego 15 pisanih nezaupnic proti Briiningovi vladi in različnim ministrom. Toda z Briiningom so po* tegnili socialni demokrati, tako da je zmagal z lepo večino 82 glasov. To je velik uspeh politike katoliškega cen* truma. Seja je trajala preteklo soboto do v nedeljsko jutro, nakar so držav* ni zbor odgodili do 3. decembra. Do takrat vlada torej lahko mirno dela. BALKANSKA ZVEZA. »Novi list« je že omenil, da so se sestali v glavnem mestu Grčije v Ate* nah zastopniki vseh balkanskih držav k enotedenskim posvetovanjem. Cilj zborovanja je bil zbližati balkanske narode in pripraviti tla za ustanovi* tev Balkanske zveze. Zveza bi morala obsegati Jugoslavijo, Romunijo, Bol« garijo, Albanijo, Grčijo in Turčijo ter onemogočiti za vse čase med temi dr* žavarpi vojno. Načrti, ki smo jih či* tali v novinah, so bili zelo daleko* sežni. Govorili so, da je treba ustano* viti skupno balkansko banko, vpeljati enoten balkanski denar, enotne pošt* ne znamke, skupno železniško organi* zacijo in s časom tudi skupne carine, tako da bi tvorilo vseh 6 držav na zu« naj enotno gospodarsko ozemlje. Zbo* rovanju so bili predloženi tri važni sklepi: zunanji ministri balkanskih Štev. 43. držav naj se parkrat v letu zberejo na redne sestanke in posvetujejo o skup* nih zadevah. Vsi spori med zavezniki se morajo rešiti mirno pred razsodi» ščem. Če včlanjena država udari na soseda, morajo ostale dežele prisko» čiti napadencu na pomoč. Tretji pred» log se je pa glasil, da ne sme nobena članica sklepati zvez z izvenbalkan» skimi državami. Ko so ljudje čitali o teh načrtih, so majali z glavo in dvomili zelo, da bo iz te moke kaj kruha. Med balkan» skimi državami vladajo namteč že de» setletja prav ostra nasprotja, velike razlike v jeziku in ljudskem značaju. Globoko politično sovraštvo, ki so ga v prejšnjih časih velesile še umetno podžigale. Danes loči posebno vpra» šanje manjšin balkanske narode. Bolgarske zahteve. Zato je inozemska javnost bila pre» pričana, da se bo zborovanje končalo brez vsakega uspeha. Še bolj je bila potrjena v svojem nezaupanju, ko je Bolgarija izjavila, da se njeni odpo» slanci ne bodo udeležili sestanka, ako se na njem ne bo obravnavalo tudi vprašanje bolgarskih manjšin v Jugo» slaviji in Grčiji. Zdelo se je, da se bo že ob tem kamnu zborovanje razbilo. Toda grškemu načelniku vlade Veni» zelosu se je posrečilo prepričati ostale države, da razpravljajo tudi o manj» šinah, in tako pomiriti Bolgare. Ob splošni brezbrižnosti velikega sveta je 98 zastopnikov iz balkanskih dežel začelo v Atenah posvetovanja. Neka» teri so se smejali, da se je za to pri» liko uglasbila posebna balkanska him» na in razvila skupna balkanska za» stava. Toda čim bolj so se seje mno» žile, tem bolj se je kazalo, da je stvar zelo resna in ob koncu konte» renče so pisali ugledni svetovni listi, da utegne imeti balkansko zborovanje naravnost zgodovinski pomen. Osservatore Romano. Glasilo sv. stolice Osservatore Ro» mano pravi, da pomenijo sklepi zbo» rovanja prvi poskus ustvariti v maj» hnem na Balkanu Združeno Evropo, kar da je v korist evropskega miru. Vatikan se tega poskusa močno ve» seli. Odposlanci so podpisali ustanov» no listino Balkanske zveze in sklenili, da se drugo leto zopet snidejo, in sicer v Carigradu. Ustanovljena zveza pa ni še zveza balkanskih držav, zakaj na sestanku niso sodelovale vlade, am» pak le ugledni zasebniki kakor vse» učiliščni profesorji, poslanci in bivši ministri. Gre torej le za bolj zasebno udruženje, ki ima pa vendar velik po» men, ker stoje za člani povsod vlade in so zastopniki govorili in sklepali v sporazumu s svojimi državami. Reso» lucije so bile pretežno gospodarske vsebine: udeleženci so zahtevali za vse balkanske dežele enotne poštne tarife, skupne znamke, skupno organizacijo tujskega prometa, enake ugodnosti za vse balkanske trgovske ladje v prista» niščih polotoka, medsebojne carinske olajšave in tako dalje. Venizelosove besede. Najvažnejša politična zadeva, s ka» tero so se bavili, je bilo vprašanje na» rodnih manjšin, ki je posebno za Bol» gare zelo pereče. Sklenjeno je bilo, da bodo v bodoči Balkanski zvezi držav I vse včlanjene dežele kakor doslej po» ! Bukve so bile vedno važen pred» met človeške pozornosti. Že v zelo starih časih so pisano besedo močno spoštovali. Iz srednjega veka imamo podatke o ceni knjig. L. 690. je kralj Northumbrije dal 800 juter zemlje za neko knjigo, ki je vsebovala zgodo» vino sveta. Ena izmed grofic Anjou (izg. Anzù) je za zvezek pridig dala 200 ovac in veliko število dragocenih kož. In 1. 1420. so v Londonu neko la» tinski pisano sv. pismo cenili na 30 funtov šterlingov. S takšno svoto so zgradili dva oboka velikega london» skega mostu čez Temzo. V Kodanju (Kopenhagen) na Danskem pa imajo knjigo, ki se imenuje Flato ter vsebuje zbirko starih islandskih rokopisov. V knjigi Plato so zapisane pripovedke severnih narodov in tudi mnogo zgo» polnoma samostojne in neodvisne, a da se obstoječe narodne manjšine ne bodo smele zatirati. Načelnik grške vlade Elenteros Venizelos je po zboro» vanju izjavil, da bo bolgarski manjši» ni na Grškem dal lastne šole, če jih starši zahtevajo. Ravno tako je obl ju» bil Bolgarom izhod na Egejsko morje. Dokler se ne ustanovi pristanišče, sme» jo Bolgari izvažati blago skozi Solun pod istimi pogoji kakor Jugoslovani. Obstoječi spori med balkanskimi državami se morajo izravnati — je re» kel Venizelos — kajti drugače je Bal» kanska zveza puhla sanja. .Tekom tega leta se bodo vlade Al» banije, Jugoslavije, Romunije, Grčije, Bolgarije in Turčije pečale s sklepi zborovanja in zavzele svoje stališče. Od vladnih odločitev je odvisno, ali pride do zveze balkanskih držav. Po» litična nasprotja so še tako globoka, da mnogi resno dvomijo, ali pride do sporazuma in zedinjenja na Balkanu. Vatikansko glasilo Osservatore Ro» mano sodi o bodočnosti ugodno, ker misli, da žene balkanske države k edi» nosti ne navdušenje, ampak gola živ» ljenska potreba. dovinskih podatkov. Knjiga obsega 500 strani. Radi bi jo imeli Ameri» kanci. L. 1893. je bila v Chicagu sve» tovna razstava. Amerikanci so prosili Dance, naj jim knjigo vsaj za čas razstave posodijo. Saj bo čisto varna, so rekli, ker pridemo ponjo z vojno ladjo in jo z vojno ladjo vrnemo, Danska vlada pa ni hotela dati dovo» ljenja. In imela je prav. Na razstavi v Chicagu je izbruhnil požar, ki je uni» čil tudi skoraj ves danski oddelek. Gotovo bi bila uničena tudi knjiga Fiatò. Sprva so pisali na liste papiru» sa, to je nekega grma. V Egiptu so te vrste pisalne potrebščine poznali že več kot 700 let pred Kr. In še v 9. stol. po Kristusu so papirus izvažali v Ita» lij o in Grčijo. Papirus seveda ni bil edina snov, na katero so pisali. Zgo» 0 starih in novih bukvah. V, J. Kriinnavtike; KRALJICA MATASU. Roman iz življenja starih Egipčanov. In tako je Neftisa srečno prispela s svojim nevar» nim orožjem v Buto. Z lahkoto je dosegla, da se je Antef zaljubil v njeno spremljevalko Meutho, sama pa se je približala Tutmesu in ga začela pripravljati za svoje načrte. Nekega dne, ko je bila sama z njim, je dejala: »Glavo pokoncu, Tutmes, kraljevič; ne pusti se obvladati od potrtosti in malodušja. Upaj in bodi vesel, Rajev sin! Vsemogočni bog, od katerega izhajaš, te bo rešil izgnanstva. Kdo ve? Morda si bliže prestolu, nego misliš!« Mladi kraljevič je prebledel, se vzravnal in se z nezaupnim in raziskovalnim pogledom zagledal v plam» teče Neftisine oči, toda njegov naravni nagon ga je uveril; da deklica govori iskreno. »Vidim, da mi želiš dobro, vendar bi bilo nespa» metno se varati. Moja sestra Hatasu je preveč časti» hlepna, da bi z menoj delila prestol. Dokler ona živi, se bom moral jaz tu mučiti! Kako naj iztržem žezlo iz njene železne roke?« Neftisa se je sklonila k njegovemu ušesu in mu šep» nila s tresočim se glasom: »Je moč, ki si pokorava najponosnejše osebnosti in kroti še tako častihlepnost. Ljubezen prevlada tudi oblastnike!-Hatasu ji je prav tako pokorna, kakor ka» terakoli druga smrtnica. Če se zaljubi vate, te posadi na faraonski prestol zraven sebe!« Smrtna bledoba se je razlila po Tutmesovem obličju. Z odprtimi usti je strmel v Neftiso. »Ali se ti sanja, Neftisa! Ne razumem te,« je rekel z neodločnim glasom: »Na kakšen način bi se mogla Hatasu zaljubiti vame, da bi to čuvstvo prevladalo njeno častihlepje?« Neftisa se je zasmejala. »Prav govoriš, z običajnimi sredstvi tega ni mogoče doseči, toda jaz posedujem sredstvo, po katerem se kraljica vate zaljubi.« Tedaj mu je Neftisa začela govoriti o zavratni vonjavi. »Pošlji ji papirus, ki bo prepojen s to vonjavo, in vzljubila te bo in pozvala k sebi.« Mladi kraljevič je nekaj časa razmišljal in dejal: daj so že poznali pergament, ki je na* rejen iz kože telet, ovac, koz ali oslov. Na pergament pisane knjige so se ohranile do današnjih dni. Po* sebni umetniki v pisanju knjig so bili srednjeveški menihi. Z neverjetno potrpežljivostjo in vztrajnostjo so prepisovali, risali in vezali. Nekatere knjige so naravnost razkošno oprem* ijene. Biseri, pozlačene srebrne pio* šče in zaponke niso bile nič nenavad* nega. Danes imajo take knjige na* ravnost bajno vrednost. V februarju 1. 1904. so v Londonu pri tvrdki Sotheby prodali pet takih zvezkov za pol milijona kron. V 13. stol. so v Evropi že poznali papir in v 15. stol. so iznašli tisk. Za* sluga za tisk gre Nemcu Gutenbergu. Prva tiskana knjiga sploh je izšla 1. 1447. Bil je to nemški zvezdoslovni koledar za 1. 1448. To knjigo je na* tisnil Gutenberg sam. Izrecne letnice pa ni imela. Prvo večjo delo pa je bilo Gutenbergovo sv. pismo (1455) in prva knjiga, ki je imela izrecno letnico ti* ska, je bil mogunški psalter (Mainz, 1457.), ki sta ga tiskala Fust in Schoef* fer. En izvod tega psalterja so 1. 1905. prodali za 96-000 kron. Od začetka tiskarstva do 1. 1500. so natisnili nad 20.000 del. Knjige, natisnjene do leta 1500. se imenujejo inkunabli. Slovenci smo prve tiskane knjige dobili komaj sto let pozneje. L. 1550. je protestant Primož Trubar izdal v Tubingi na Nemškem abecednik in mali katekizem (Abecedarium und der Klein Catechismus. In der Win* dischen Sp ra eh. — Ane buquice ...) ter katekizem (Catechismus ... Anu kratku poduuzhenie .. .). Nismo torej mnogo zaostali. Slovenski protestantje so sploh izdali mnogo knjig. Ohranilo se jih nam je prav malo, ker so jih mnogo sežgali in so se nekatere tudi drugače pogubile, kar navsezadnje ni prav nič čudnega, saj so se knjige iz* gubile tudi pri drugih narodih. Tako je, n. pr. 1. 1595. londonski knjigarnar Harews izdal seznam knjig, katere je prodajal. Mnogo izmed tam navedenih del sploh ni ohranjenih niti v enem izvodu. Od dveh slov. knjig iz 1. 1550. je ohranjen vsake en izvod, in sicer v dunajski Nacionalni (bivši dvorni) knjižnici. Od katekizma »s dveima islagama« iz 1. 1575. imamo še štiri izvode (eden v knjižnici British mu* seum v Londonu). Celo italijansko* slovenskega slovarčka, ki je izšel leta 1607. v Vidmu (sestavil ga je fra Ala* sia da Sommaripa) se nam je ohranil en sam izvod, kljub temu da je bila knjižica versko brez pomena in jo je spisal katoliški duhovnik. Mnogo pa imamo Dalmatinovega sv. pisma iz 1. 1584. in Bohoričeve slovnice iz istega leta. Tisk se je kmalu po izumitvi precej razširil. Kjer je bila tiskarna, je bilo kulturno središče. Slovenci smo dobili tiskarno razmeroma pozno. Sicer je že v protestantski dobi v Ljubljani jel tiskati knjige neki Mandelc, ki pa se radi višje gosposke ni mogel držati. Radi tega so naši možje morali tiskati svoje knjige v tujini. Gradec, Tubin* ga in Benetke so dolgo skrbele za slo* venski tisk. Pri Cahariju Concattiju v Benetkah je še Janez Krstnik iz Sv. Križa na Vipavskem tiskal prva dva zvezka svojih pridig (1691., 1695.). V današnjem času bi kdo mislil, da redkih knjig ni več. Še so, a ustvarjajo se umetno, namenoma. Tiskane so na japonskem ali indijskem papirju v majhnem številu izvodov in s pisate* Ijevim podpisom. Nekateri francoski pisatelji prodajo več knjig s podpi* som po 300 frankov kot pa navadne izdaje. Dosežejo pa nekatere knjige velikansko število izvodov. Na stoti* soče. Nemec Remarque je od svoje knjige »Im Westen nichts Neues« (Na zapadu nič novega) letos v par mese* cih prodal 800.000 samo nemške izda* je. S prevodi vred je pa število izvo* dov doseglo skoro štiri milijone. Re* marque*ov slučaj ni edin. Pri nas je pa dosegla naj višje število celovška Mohorjeva družba, namreč 90.000 iz* vodov. Knjiga, ki je bila včasih posest iz* obraženih slojev in učenjakov, se je danes razširila med najširše plasti ljudstva. Pisma izseljence?. Buenos Aires, 21. septembra 1930. Bravci »Novega lista« so že paikrat brali dopise proti izseljevanju v tujino. Pa se je le malokdo zmenil za opomine. Tudi jaz sem bil enakih misli, ko sem pustil družino nepreskrbljeno in bil prepričan, da ji bom brž lahko pomagal iz obljubljene Ameri* ke. Toda tu ne rastejo »pesi« kot pri nas ro* bidnicc. Zemlja je res velika in bi lahko rc< dila še na tisoče kmetov. Toda vsa je v rokah bogatih bankirjev, ki jo prodajajo z velikimi dobički. Naš človek, ki je navadno delavec, ne more kupiti tako zvanih zemljiških obveznic, katere je treba izplačati v 12 mesečnih obrokih. Delavci imajo le poredkoma stalno delo. Delajo po večini le po 6 mesecev na leto. Za» služijo po 3 do 5 pesov na dan. Dnevno pora» bijo po 2 do 3 pese, ostalo naj zaleže za vse drugo. Rokodelci so boljše plačani, a vedne stavke povzročajo brezposelnost, tako da delajo v letu komaj 6 do 9 mesecev. Zaslužijo pa 5 do 8 pe* sov dnevno. Tovarniški delavec je največji trpin. Za 4 pese na dan mora prav garati. Delavke po tekstilnih tovarnah zaslužijo po 1 do 3 pese na dan. Delajo po 8 ur. Morda bo kdo mislil, da rišem vse v prečr* nih barvah, ker sc mi slabo godi. .laz delam v tekstilni tovarni kot tehnični asistent in imam po 7 pesov plače in težko izhajam. Kaj pa ti» sti, ki imajo le po 4? Večina bi sc jih rada vrnila domov, a ni denarja za povratek. Kakor ste že v domačih listih brali, smo tu imeli majhno revolucijo. Pa ni bila Bog ve kaj krvava, kot so listi pisali. Vendar je zmagala ljudska volja nad mogočnjaki in upamo, da bo zdaj nekoliko bolje. — Sprejmite srčne po» zdrave vsi v domovini. Živec Vincenc, Živec Emil, Cigoj Franc, Mrevlje Alojz in Živec Jožef. Ot*J«rve., Poziv. V novembru bo najbrže ob navzočnosti via» darja , odkrit v Rimu spomenik finančnemu stražniku.' Goriški krožek poziva vse ude, naj i se odkritja polnoštevilno udeleže. »Ne, s tem ni nič. Nevarno je slučaju izročati tako važno zadevo. Kdo ve, komu bi utegnil priti v roke z vonjavo prepojeni papirus? Najprej moram biti prost, Neftisa, da sam ponesem papirus v Tebe. Rauseneb me skrije. In če se mi posreči približati se moji sestri . . .« »Res je, biti moraš prost,« je odgovorila Neftisa. »Mislim pa, da se ti prilika v kratkem ponudi. Antef je tako zaposlen s svojo ljubezensko zadevo, da te ne naid* zoruje več kakor poprej. Za dan svojega bega si izberi dan njegove poroke z Meuhto.« Naslednjega jutra se je Tutmes pomenil s svojo zaveznico, kako naj se izvrši beg. Nato jo je prosil, naj mu pove, kako naj se posluži čara, ki bo vplival na Hatasu. »Dam ti majhno steklenico,« je rekla z usmevom Neftisa. »Ko se približaš kraljici, naliješ nekaj kapljic tekočine na rdečo rožo, katero ponudiš kraljici. Razen tega ti dam ogrlico. Moraš jo imeti vedno na sebi, ka* darkoli boš govoril s Hatasu. Vonj, ki bo izhajal iz nje, ima veliko moč. Upam, Tutmes, da ne pozabiš name, ko se povzpeš do moči.« »O tem bodi uverjena. Karkoli si poželiš, časti ali ^oža iz najvišjega stanu, vse ti dam. Moja faraonska eastna beseda na to,« je pristavil z usmevom. Tri dni pred Antefovo poroko z Meuhto je prišel Hartatef s pismom od Rauseneba, ki je popolnoma soglašal s Tutmesovim načrtom za beg iz Buta. Mrzlična nestrpnost je mučila mladega pregnanca. Zemlja mu je gorela pod nogami, zakaj Neftisa mu je izročila ogrlico s srebrnim hroščem in dragoceno stekle* ničico, ki podredi kraljico njegovi volji. Toda znal se je dobro premagovati in zakrivati svoje občutke, kar je bilo dober znak za bodočega vladarja. Dan Antefove poroke z Meuhto se je približal. Po obilni gostiji, na kateri je teklo vino v potokih, so v pa* lači vsi dolgo spali. Bilo je že precej pozno, ko je Antef zapustil svojo sobo. Glava mu je bila težka in čutil se je silno zbitega. Hotel je k Tutmesu, toda Neftisa ga je zadržala s svojimi čestitkami. Ko je Antef od kraljevičevega sluga zvedel, da Tut* mesa vso noč ni bilo v sobo, se je takoj streznil. Šele sedaj se je zavedel, kaj se je zgodilo. Preiskal je palačo in tekel tudi v tempelj, upajoč, da tam najde svojega jetnika. Toda v tempeljnu so mu začudeni povedali, da se kraljevič ni pokazal tja, in rade volje so mu dovolili pogledati v svetišče. Strašno potrt se je Antef vrnil domov. Zdaj ni bilo Kaj nam pišejo z dežele? Iz idrijskega kotla in okolice. Nečastna rešitev. — Leta 1926. je pekovski pomočnik Josip Kre» gelj zgradil na Brusovšu lastno pekar* no. Ta načrt so mu seveda omogočili dobri posestniki, ki so podpisali pre* cejšnja jamstva. Mož pa baje ni bil dovolj podjeten, da bi znal izrabiti tu« di vse trgovske ugodnosti številnega predmestja, zato je najbrž obupal nad dolgovi in je skušal pekarijo prodati, ker mu pa noben kupec ni dovolj po* nudil, jo je kar enostavno z družino in premičninami vred neopaženo in brez slovesa pri upnikih — popihal! Poslopje je sedaj zaprto in bo najbrž na dražbi prodano. Semenj. — Na semenj sv. Tere* zi j e je bilo prignanih 7 glav živine; kupčija je bila slaba. Boljše pa je bilo s kramarijo, ki je bila to pot prvič na trgu pred lekarno. Nesreče. — V torek 14. t. m. se je med popoldanskim šihtom na spod* njem oddelku severozahodne jame ponesrečil rudar Franc Tušar. Plast rude mu je zasula in precej poškodovala desno' nogo. — V četrtek 16. t. m. je bil pripeljan v tuk. bolnišnico Franc Tominec iz Črnega vrha. Pri delu si je s sekiro močno poškodoval roko. Godovič. — (L e t i n a.) — Tako slabega pridelka, kot je bil letos, že dolgo ne pomnimo. Posestniki, ki ^o» spodarijo že nad 30 let, to trditev po* trjujejo. Neki kmet je pridela! po* lovico manj ovsa, kot ga je vsejal. Največ škode je napravil črv; še celo sena je dosti manj in bo marsikdo mo» ral prodati nekaj živine. Trda bo šla za preživljanje, posebno še ker je les» na kupčija tako slaba. Pa upajmo, da bo Bog dal drugo leto boljše. Ledine. — Pred kratkim smo poro» čali o slabem stanju prometne ceste iz Marofa proti Razpotju. Z zadovolj* stvom sporočamo, da se je naši pro* šnji ugodilo in da se že vršijo zelo po» trebna popravila. Toplo se priporo» čarno še za bližnjico iz Špehove grape, ki je še vedno v slabem stanju. Dole. — Zadnji čas je idrijska ob* čina poslala par delavcev, da so malo popravili in nasuli našo cesto, ki je bi« la res potrebna. Bojimo se zime, ker ni ravno malenkost priti včasih po opolzki cesti iz Kovačevega rovta proti Idriji z živino. Ali bi se ne dobil kje drugje prostor za javno sankanje, ki bi ne bil tako na prometni cesti, kot je tu? Iz goriške okolice, Solkan. — (Misijonski pri« s p e v k i.) — Nemalo smo se začudili te dni, ko smo brali v 1. zvezku Misi* jonske knjižnice v »Delajmo za misi* jone,« da smo Solkanci v I. 1929. dali le borih 5 lir za misijone. To bi bila za nas res sramota! Pa ni tako. Resnici na ljubo in ne iz samohvale moramo pojasniti, da smo poleg onih 5 lir dali še: članarino za D. Š. V. 285.70 L, mi« sijonska nedelja je vrgla 132 L, za mi« sij one sploh smo dali 4 L, kar je »Za* m or ček« nabral v cerkvi, oz. v sobi za krščanski nauk, se je poslalo drugam. Vsega skupaj smo torej Solkanci dali lani za misijone 437 lir in ne 5! Iz Gor. Tolmin. — (Živinski trg. — Ukinitev gimnazije in lice» ja. — Poroka. — Novi grobo* v i.) — Dozdaj se v naših gorah nikjer še niso vršili živinski sejmi, čeprav bi bili za naše kmete zelo važni. Zato bodo semnje vpeljali. Saj je Tolmin glavno središče v gorah. Otvoritev takega sejma bo 16. novembra. Vršili se bodo potem drugi ponedeljek vsa» kega meseca. Kupčevali bodo na teh trgih z vsakovrstno živino, prav tako pa tudi z drugimi poljskimi pridelki. Tistega dne, t. j. 16. novembra, bo tudi velika razstava bikov in konjev in so za to priliko že pripravljene raz* ne diplome, kolajne in druge denarne nagrade. Danih je zato 4000 lir. — Gimnazija in licej bosta v Tolminu sa» mo še letos, drugo leto pa ju bodo uki« nili. Mesto teh bodo ustanovili kme* tijsko šolo, ker pravijo, da je ta za naše kraje primernejša in koristnejša. — Dobili smo te dni še drugega gosp. kaplana, ki ga prav z veseljem po* zdravljamo. Naša fara je velika, zato smo ga zares potrebovali. — Poročila sta se ta teden Andrej Leban iz Polju» binja in Frančiška Kemperle iz Nem* škega Ruta. —- Pokopali pa smo v zad« njem času: Ivana Kavčiča iz Zatolmi* na, Jožefa Lebana z Ozidja, Karolino Obleščakovo (p. d. Bulovo) iz Tolmi« na in Antona Rejca (p. d. Liuka) iz Žabč. Zadnji je šel nekega dne v pia* nino v Rute nad Volčami, kjer je imel živino, in tam je nenadoma umrl. Prenesli so ga potem domov. N. v m. p.! Drežnica. — (Nov k o r. — Naši p r i d el k i.) — Naša cerkev je dobila nov kor. Bila ga je zelo potrebna. De» lo je prav umetno izvršeno in prav lepo pristoja krasni cerkvi. Bog daj, da bi tudi orgle kmalu dobili. Si jih zelo želimo. — Jesen je letos prav pusta, ker ni nobenega sadja; krompirja je za polovico prejšnjih let, tudi sirka je malo. V bodoče upa» mo, da bo boljše, ker so vsi kmetje napravili gnojne jame. Ponikve. — (S m r t.) — Dne 12. t. m. je po 12 9 prodam po nizki ceni. — Anton Širok, kovač, Ajševica pri Gorici. Dobro poznana oseba, ki ie v četrtek, dne 16. t. m. v Gorici, v trgovini via G aribai* di 6. zamenjala svoj jerbas z mojim, je napro« še na, da ga vrne takoj v upravi »Novega lista«, kjer dobi svojega. Trte cepljene (bilfe) najboljših vrst in dveletne cepljene breskve prodam po prav nizki ceni. — J. Cotič, Sv. Križ pri Ajdov» ščini 136. Naznanjam občinstvu, da sem tudi letos pridelal več sto kilogramov finega spomladan= skega medu, ki ga prodajam po prav nizki ce* ni. — Čebelar J. Stantič, Volčjadraga 360 (Go« rica). Prodam hišo na prometnem kraju, pri* pravno za vsako obrt. Ajdovščina štev. 27. —■ Joaliim Samec. Dvokolesa ter posamezne dele, raznovrst« no orodje ter najraznovrstnejše električne luči ter vse elektromehanične potrebščine po iz* rednih cenah. Sežana 30. Sobarico srednjih let, ki zna tudi šivati, iščem za »Restaurant«. — Naslov pove uprava. Dražba premičnin sc bo vršila dne 24. o k« tobra ob 9. uri zjutraj v Tolminu, hišna št. 60. Prodajala se bo hišna oprava, med drugim tudi »Biljard« itd. Krma po ceni: aJdo za krmo prodaja tvrdka » Vinoagraria«, Gorica, Piazza della Vittoria 4 (Travnik). Proda se nova hiša v trgu Braslovče na Spodnjem Štajerskem, pripravna za rokodelsko ali drugo obrt, posebno pekovsko. Zraven hiše en oral orne zemlje. Cena 30.000 lir. Pojasnila daje Josip Hubner, Povir 28, p. Sežana. ZAHVALA. Ob smrti naše drage mame in soproge FRANČIŠKE DEVETAKOVE se najtopleje zahvaljujemo g. zdravniku drju Bevigliju za požrtvovalnost pri zdravljenju, preč. g. duhovščini, sosedom, ki so nam na več načinov pomagali, in vsem, ki so spremili dra» go pokojnico k večnemu počitku. Miren, 22. oktobra 1930. Žalujoča družina Devetakova.