Poštnina plačana v gotovini

Cerknica, 1. aprila 1967

Cena 50 par (50 S din)

Leto VI. St. 4

GLASILO SZ

OBČINE CERKNICA

Ugodni rezultati cerkniškega
gospodarstva v letu 1966

• BREST IN KOVINOPLASTIKA DIKTIRATA RAST GOSPODAR-

• STVA V CERKNIŠKI OBČINI — JELKA NA RAZPOTJU ALI

• PERSPEKTIVA NA STEKLENIH NOGAH — CENTER OBRTI:

• PRISILNA UPRAVA SAMO NA PAPIRJU — SODELOVANJE

• SAMO NA PAPIRJU — REALNI OSEBNI DOHODKI SKORAJ

• V ISTI VIŠINI KOT V LETU 1965 — PRODUKTIVNOST NARA-

• ŠCA — EKONOMIČNOST, RENTABILNOST IN AKUMULATIV-

• NOST UPADA — ZADOVOLJIVO POVEČANJE PROMETA V

• TRGOVINI — OBČUTNO POVEČANJE CELOTNEGA DOHODKA

• V SGP GRADIŠČE, KZ CERKNICA IN ELEKTROŽAG

Že samo dejstvo, da so vsa pod¬
jetja v cerkniški občini pozitivno
zaključila poslovanje v letu 1966,
deluje razveseljivo. Poreformni
ukrepi, ki so poostrili pogoje go¬
spodarjenja in onemogočili nada¬
ljevanje ekstezivnega gospodarje¬
nja, so postavili pred gospodarske
organizacije kopico problemov.
Lahko ugotovimo, da je gospodar¬
stvo cerkniške občine uspešno re¬
šilo nastalo problematiko, čeprav
so obstajale tudi negativnosti v
poslovanju posameznih podjetij.
Kljub pozitivnim rezultatom, do¬
seženim v letu 1966 na področju
povečevanja obsega proizvodnje
, in produktivnosti dela, ugotavlja¬
mo, da so vložena sredstva imela
nezadovoljiv učinek.

Celotni dohodek v gospodarstvu
je narastel za 19 %, oziroma od
130,915.583 N din v letu 1965 na
155,844.109 N din v letu 1966. Tako
povečanje celotnega dohodka je
predvsem posledica naraščanja
produktivnosti dela, čeprav so tu¬
di cene imele delež v tem pove¬
čanju. Povečanje celotnega do¬
hodka v industriji je izredno di¬
namično, razen na Jelki in v Ga¬
bru. Negativne rezultate glede po¬
večevanja celotnega dohodka pri¬
kazujejo: Vodna skupnost in Go¬
stinstvo Cerknica.

Produktivnost merjena z neto
produktom na zaposlenega, je v
porastu. Povečanje produktivnosti
so dosegle te' gospodarske organi¬
zacije: Gaber z indeksom 124, Ko¬
vinoplastika z indeksom 103, Brest
z indeksom 105, Jelka z indeksom
129, Gradišče z indeksom 147, Vod¬
na skupnost z indeksom 133, KZ
Cerknica z indeksom 107, Škocjan
z indeksom 111 (produktivnost
merjena z dohodkom) m Gostin¬
stvo z indeksom 129 (produktiv¬
nost merjena z dohodkom). Padec
produktivnosti, merjeno po ome¬
njeni metodologiji, srečamo le v
Elektrožagi, kar ni rezultat slabe¬
ga gospodarjenja, temveč tržnih
vplivov na neto produkt.

Primerjava deleža porabljenih
sredstev v strukturi celotnega do¬
hodka pokazuje porast, kar pa
negativno vpliva na ekonomičnost
poslovanja. Vzroki za povečanje
deleža porabljenih sredstev pa so
delne spremembe asortimenta,
povečanje cen in izdatkov za sto¬
ritve. V letu 1965 so znašala po¬
rabljena sredstva 80,678.442 N din,
v letu 1966 pa 99,459.092 N din,
ali povečanje za indeks 124.

Narodni dohodek se je povečal
od 50,237.139 N din v letu 1965 na
56,385.017 N din v letu 1966, ali
za indeks 112. Najugodnejše po¬
večanje narodnega dohodka je
doseglo Gradišče, in sicer za in¬

deks 138, zaradi dobrega gospo¬
darjenja.

Gibanje osebnih dohodkov, gle¬
dano nominalno, je v porastu in
sicer povečanje v masi znaša po¬
prečno 15 % za celotno gospodar¬
stvo. Povečanje osebnih dohodkov
po podjetjih je v skladu s pove¬
čanjem produktivnosti dela in
obsega proizvodnje. Poprečni
osebni dohodek v letu 1966 znaša
65.000 S din.~Ta znesek je nizek,
vendar razumljiv zaradi vpliva
nizkih osebnih dohodkov v lesni
industriji, ki zaposluje največ de¬
lavcev.

Nominalno povečanje osebnih
dohodkov v omenjenem odstotku
ni zadovoljivo, če upoštevamo, da
so življenjski stroški narasli v le¬
tu 1966 poprečno za 23 %. Torej
realni osebni dohodki imajo ten¬
denco stagnacije, čeprav se nomi¬
nalno povečujejo.

Menim, da je važno omeniti, da
je bila v mesecu decembru v Cen¬
tru obrti uvedena prisilna uprava.
Problem je v tem, da je Skup¬
ščina občine Cerknica po uvedbi
prisilne uprave vso problematiko
podjetja prenesla na prisilnega
upravitelja in komisijo. Ali res
ni Skupščina zainteresirana za
pravilno rešitev problemov tega
podjetja? To vprašanje puščamo
odprto, v upanju, da se bodo od¬
govorni zanj zainteresirali.

V Jelki zopet referendum. V ča¬
su, ko podjetja skrbijo za inte¬
gracijo in skupno reševanje pro¬
blemov, pa v Jelki srečujemo ne¬
kaj nasprotnega. Menim, da pod¬
jetje, kot celota družbe, ne more
nadaljevati pot v nasprotni sme¬
ri družbenega razvoja. Ali se v
Jelki zavedajo, da ustvarjajo brez

potrebe probleme? Ali kot druž¬
ba lahko dovolimo take anoma¬
lije? Kdo bo reševal jutrišnje
probleme tega podjetja, kdo bo
prevzel skrb za delovno silo?
Prepuščamo bralcem, da sami
presodijo dogajanja v Jelki.

Za zaključek bi lahko ugotovili,
da je poslovanje cerkniškega go¬
spodarstva v letu 1966 dokaj ugod¬
no. Ugotovili bi lahko, da sodelo¬
vanje med podjetji predstavlja
neznanko. Podjetja se zapirajo,
obstaja bojazen od sodelovanja,
(kaj šele integracije. To velja
predvsem za mala podjetja, ki se
ne zavedajo koristnega učinka ta¬
kega sodelovanja. Upajmo, da bo¬
do poostreni pogoji gospodarjenja
v letu 1967, pripeljali do delitve
dela v občinskem merilu in sode¬
lovanja med podjetji, saj si druž¬
beni razvoj ne moremo drugače
zamisliti, kakor v najbolj racio¬
nalnem koriščenju družbenega
bogatstva.

Branko Mišič

Na občnem zboru koordinacijskega odbora sindikata v kombi¬
natu Brest so poudarili, da bi novi koordinacijski odbor moral
bolj programsko usmerjati svoje delo, če naj se končno le vklju¬
či v razreševanje problemov, ki prizadevajo BREST kot celoto.
Kot pa se je pokazalo ob razpravah o novi analitični oceni de¬
lovnih mest, neinformiranost kolektiva navzlic vsemu doseda¬
njemu govorjenju, da jo bo treba izboljšati, še vedno pomeni
največjo slabost pri razvijanju in poglabljanju samoupravljanja
v kombinatu BREST. Na sliki: delovno predsedstvo in del ude¬
ležencev občnega zbora.

Želje volivcev v Loški dolini

V zadnjih dveh mesecih je bilo
opaziti v Loški dolini živahno
predvolilno dejavnost. Krajevna
konferenca SZDL je sklicala raz¬
širjeni sestanek z občinskimi od¬
borniki, predstavniki družbene
političnih organizacij, društev in
podjetij. Zbora volivcev za po¬
dročje celotne Loške doline se je
udeležilo preko 250 volivcev. Obč¬
ni zbor organizacije Zveze borcev
je bil polnoštevilen. Zbora .članov
Zveze komunistov se je udeležilo
okoli 150 članov in raznih pred¬
stavnikov. Kandidacijski zbori vo¬
livcev pa so bili nekolko slabše
obiskani ravno zaradi predhod¬
nih razprav.

Na vseh zborih in posvetih so
volivci govorili o pripravah na
volitve, tako občinske, republiške
in zvezne, ter o kvaliteti bodočih
odbornikov odnosno poslancev.
Rdeča nit vseh živahnih in kritič¬
nih razprav je ugotovitev sploš¬
nega pomanjkanja finančnih sred¬

stev za normalno dejavnost in iz¬
vedbo programa dela Krajevne
skupnosti Loška dolina v 1. 1967.
In kakšne so želje volivcev?

Potreba po gradnji nove šole se
vleče že vrsto let, saj so sedanji
prostori Osemletke v Starem trgu
absolutno neprimerni in nehigi¬
enski. Nadaljevati bi bilo potreb¬
no dela pri gradnji vodovoda. Re¬
publiško cesto Planina—Rakek—
Prezid bi bilo potrebno asfaltirati
na odsekih, kjer še ni. V Babnem
polju bi bilo potrebno z novim
šolskim letom ponovno ustanoviti
šolo za 4 nižje razrede, ker učenci
izgubijo ker se vozijo do 200 uč¬
nih ur letno in so učni uspehi zelo
slabi. Električno omrežje za vasi
Markovec, Knežja njiva, Vrhnika,
Podcerkev, Dane in Nadlesk je
potrebno preurediti in izboljšati
napetost, saj vaščani ne morejo
poslušati celo radia, da ne govo¬
rimo, da bi priključili na omrežje
razne gospodinjske in gospodar¬
ske stroje. Požiralnik »Golobino«

v Danah bi bilo potrebno urediti,
da ne bi voda večkrat na leto po¬
plavljala ogromno površino njiv
in travnikov, ter povzročala kme¬
tom veliko škodo. Kmetom iz vi¬
šinskih krajev je potrebno v večji
meri povrniti škodo, ki jo povzro¬
ča divjad, lovskim družinam pa
dovoliti večji odstrel divjadi. Ob¬
činske ceste so zelo slabe, zlasti
na odsekih Stari trg, Nadlesk,
Podcerkev, Dane, Pudob, Kozari-
šče in Stari trg, Markovec. Popra¬
viti pa je potrebno tudi nekatere
gozdne poti, kajti splošna ugoto¬
vitev je, da so gozdne poti zelo
slabe.

Kulturni dom v Starem trgu je
brez stranišča, kljub temu, da so
v njem razne kulturne prireditve,
kino, klubski prostori, kjer so raz¬
ni sestanki, knjižnica itd.

Velika želja otroškega vrtca v
Starem trgu je, da bi za naj-
mlajše uredili tudi otroško igri¬
šče. Zazidalni načrt za področje
(Nadaljevanje na 4. str.)

Kandidiranje v predstavniška telesa končano

V dosedanjem predvolilnem obdobju lahko damo kratko
oceno, da je bilo že v postopku evidentiranja opaziti večjo res¬
nost pri izbiranju možnih kandidatov, kot je bilo to pri prejšnjih
volitvah.

Letošnji kandidati predstavljajo tudi napredek za strukturo
skupščine. Po starosti je bilo evidentiranih 66% kandidatov, sta¬
rih do 39 let, 45 % kandidatov z najmanj srednjo šolo. Od 42
evidentiranih kandidatov jih je bilo 58 evidentiranih na sestan¬
kih članstva družbeno političnih organizacij in volivcev, pred¬
vsem na konferencah Krajevnih organizacij SZDL in na občnih
zborih sindikata. Ta podatek kaže na živahno predvolivno aktiv¬
nost in potrjuje dejstvo, da je prav izbor kandidatov tisti del
volitev, ki krepi težnjo po demokratičnosti izbora.

V volilni enoti št. 23 Cerknica-Ribnica volimo tudi letos

poslance v Organizacijsko-politični in Socialno-zdravstveni zbor
Skupščine SRS. Na kandidacijskih zborih so bili izbrani: za
Organizacijsko-politični zbor kandidata Franc Levec in Jože
Tišler, za Socialno-zdravstveni zbor pa kandidata doktor Ciril
Kumelj. D. M.

Uspešen seminar za vodstveni
kader v podjetju »Gaber"

V podjetju Gaber Stari trg se
zavedajo, da za uspešno reševa¬
nje poslovne politike podjetja od¬
ločilno vlogo napravijo usposob¬
ljeni kadri. V ta namen so se od¬
ločili za izvedbo seminarja za vo¬
dilne ljudi v podjetju (šefe služb,
oddelkovodje in druge). Seminar,
ki je trajal 40 ur so izvedli v so¬
delovanju z Delavsko univerzo
Cerknica. Na seminarju so preda¬
vali Zdravko Troha o psihosoci¬
alnih odnosih v kolektivu in o
sistemu vodenja. Franc Levec o
organizaciji proizvodnje in po¬
slovanja in Vojko Harmel o delu
z ljudmi in o psihologiji' dela.

Interes za vse teme je bil zelo
velik, saj se je seminarja udele¬
ževalo vedno po 19 članov kolek¬
tiva. Seminar je trajal dvakrat
do trikrat v popoldanskem času.
Udeleženci seminarja menijo, da
so take oblike izobraževanja zelo
potrebne, ker lahko vplivajo na
neposredno reševanje določene
problematike.

Pričakujemo, da bo šlo podjetje
tudi v bodoče v organizacijo ta¬
kih in podobnih oblik usposablja¬
nja svojih članov, za katere lah¬
ko trdimo, da imajo neposredne
ekonomske učinke.

MILAN STRLE

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

St. 4 — 1. aprila  1967

Praznovanje krajevnega
praznika na Rakeku

Perspektive zdravstvene
službe v letu 1967

Samoupravni organi delovnega kolektiva Zdravstvenega
doma Cerknica so 15. marca 1967 ugotovili potrebo, da prebi¬
valce občine Cerknica javno  opozore na nič kaj rožnate
perspektive, ki se obetajo nudenju zdravstvenega varstva na¬
šemu občanu. K temu so jih privedla naslednja dejstva:

1. Na osnovi delovnega programa, ki ga strokovno potrjuje
zdravstveni center v Ljubljani, smo za leto 1966 na bazi cen
posameznim zdravstvenim uslugam, ki so veljale še leta 1965
(torej še pred reformo!) od komunalne skupnosti socialnega
zavarovanja Ljubljana dobili skupaj okoli 108 milijonov S din.

2. Zaradi zmanjšane stopnje prispevka za zdravstveno zava¬
rovanje za 2 % od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih smo
bili od strani KZSZ Ljubljana obveščeni, da ima zdravstvena
služba v akontacijskih zneskih za leto 1967 na razpolago za 25 %
manj sredstev, kakor v letu 1966 — ali okoli 25 milijonov S din.

Ker veljajo s strani KZSZ potrjene cene tudi za plačnike
zdravstvenih uslug, ki niso v okviru KZSZ Ljubljana, smo
ugotovili, da bomo v letu 1967 razpolagali s približno 32 milijoni
starih dinarjev manj kakor leta 1966.

Menimo, da bomo s prispevkom zavarovanih oseb za posa¬
mezne vrste zdravstvenih uslug (pri nas" samo  obiski zdravnika
na domu in prevozi z reševalnim avtomobilom) — razen pri
zobozdravstvu, kjer 25 % participacija pri protetičnih delih pred¬
stavlja nekaj večji znesek — kot dohodek ZD Cerknica prejeli
največ 200—300.000 S din.

Revalorizacija osnovnih sredstev, podražitev materiala, ki
ga zdravstvena služba uporablja pri svojem delu, podražitev
bencina in še nekatere druge postavke, so služile samoupravnim
organom ZD Cerknica za ugotovitev, da kljub zmanjšanju
delovne sile (ki pa pri ZD Cerknica zaradi specifičnosti službe
NI predimenzionirana!) s takimi predvidenimi sred¬
stvi ni v nobenem primeru mogoče obdržati isti
obseg zdravstvenega varstva  za  1. 1967, kakor je
bili.  1966. Pri tem navajamo samo en konkretni primer:

Spremenjeni pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega var¬
stva socialnega zavarovanja določa, da se brez participacije mora
vršiti prevoze z reševalnim avtomobilom pri teh boleznih: vse
življenjsko nevarne poškodbe, infekcije tj. nalezljive bolezni,
duševne bolezni, vsa obolenja, ki so potrebna nujnega zdravlje¬
nja v bolnici, vsa obolenja, kjer se pacienti ne morejo ali se
težko gibljejo. To so v 95 % sami taki primeri, kakršne smo pre¬
teklo leto prepeljali z reševalnimi avtomobili. Primeri, kjer bodo
zavarovanci prispevali po 1000 S din so tako redki, da smo od
1. marca 1967 prejeli samo  60% lanskoletnih sredstev, ali V
dinarjih, namesto 15 milijonov starih dinarjev s a m o 9 milijonov
S din. Popolnoma jasno je, da bomo prisiljeni za isti odstotek
zmanjšati  obseg tj. število prevozov! In za lansko leto;
imamo pripombe, da smo prestrogo presojali, kdaj je zavarova¬
nec potreben prevoza z reševalnim avtomobilom! To je samo en
primer!

V Zdravstvenem domu Cerknica menimo, da se je reforma
v zdravstveni službi (vsaj, kar se tiče občine Cerknica!) v zad¬
njih nekaj mesecih razvijala napačno, nekonstruktivno in de¬
stimulativno za tiste zdravstvene delavce, ki želimo nuditi obča¬
nu čim kvalitetnejši nivo zdravstvenega varstva. Ker smo o tem
pravočasno opozarjali, sodimo, da ne moremo biti odgovorni za
posledice, ki bodo nastale, ko bomo morali  tudi v zdravstveni
službi — kakor se to dogaja v komunalni skupnosti socialnega
zavarovanja delavcev Ljubljana — izvajati program zdravstve¬
nega varstva samo v okviru finančnih možnosti!

Za ZD Cerknica direktor: dr. Boris Kravanja

Še je upanje v uspeh

Na Rakeku so 13. marca pra¬
znovali svoj krajevni praznik. V
počastitev tega praznika je Zve¬
za borcev priredila proslavo. Na
tej prireditvi so razen organiza¬
torja sodelovali še glasbena šola,
osemletka in kulturno prosvetno
društvo. V spomin na padle ra-
kovške fante med NOB je Zveza
borcev položila vence na'skupno
grobnico padlih borcev, na spo¬
minsko ploščo osemletke »Jožeta
Krajca«, na spomenik Narodnih
herojev in na Pirčevo hišo, kjer
so bili med NOB prvi sestanki
SKOJ in KP.

Praznovanje krajevnega prazni¬
ka je na Rakeku že tradicija, saj
praznujejo domačini svoj krajev¬
ni praznik že vrsto let. To je ob¬
letnica dneva, ko je 1942. leta
odšla v gozdove največja skupina
rakbvških fantov — prvih članov
partizanske »Rakovške .čete«. Le¬
tos je 25 let od takrat, ko so se
od 12. do 20. marca zbirali za
Račno goro nad Loško dolino. Tu

Sindikalna podružnica tovarne
pohištva Brest v Cerknici je ob
prazniku dneva žena 8. marcu
organizirala proslavo za zaposlene
žene. Žene iz okolice tovarne so
imele proslavo v menzi, žene iz
drugih krajev pa v povezavi s
krajevnimi organizacijami SZDL
na Rakeku, Uncu, Begunjah, Ota-
vah, Rakitni, Cajnarjih in Zilcah.

Na zadnji seji upravnega odbo¬
ra Združenja šoferjev in avtome¬
hanikov v Cerknici so izvolili no¬
vo vodstvo in se pomenili o bo¬
dočih nalogah. Za predsednika je
bil izvoljen njihov dolgoletni član,
vestni voznik in sodelavec MAR¬
JAN MEDEN, za tajnika FRANC
DRAGOLlC, za blagajnika pa
ALOJZ KLANČAR.

V planu nalog med ostalim
predvidevajo več predavanj s pod¬
ročja prometnih predpisov in var¬
nosti na cestah, na katerih bodo
tudi predvajali filme. Tej nalogi
dajejo prednost, zavedajoč se, da
je odgovornost voznikov spričo na¬
raščajočega prometa čedalje večja.
Predavatelje bodo dobili s posre¬
dovanjem republiškega odbora
združenja.

Kot leta doslej bodo tudi letos
ob svojem prazniku 13. juliju pri •
redili parado motornih vozil in
obenem izročili priznanja najbolj
prizadevnim in zaslužnim članom

so imeli svoj prvi logor. Zbralo
se je 33 mladih Rakovčanov. Od¬
hod, v partizane jim je omogočil
in zelo dobro organiziral SKOJ.
Četo so imenovali »Rakovška če¬
ta« in je spadala v Šercerjev ba¬
taljon. Prva borba njihove čete
je bila 19. aprila na cesti Prezid-
Cabar. Iz zasede je napadla ita¬
lijansko motorizirano kolono. Na¬
pad jim je v celoti uspel. Se več
— posledice te borbe so bile večje
kot so pričakovali. Tamkajšnji
prebivalci so se ob tem dogodku
opogumili in nastal je nov »Zi¬
danškov bataljon«.

Do konca NOB je od triintri¬
desetih dočakalo svobodo samo
štirinajst borcev »Rakovške če¬
te«. Preživeli organizirajo vsakih
pet let partizansko srečanje v Ra¬
kovem Škocjanu, kjer obujajo
spomine na dni, ko so se skupaj
s svojimi padlimi tovariši, pre-
mraženi in izčrpani ter lačni, bo¬
rih za pravice — za težko priča¬
kovano svobodo.

Ženam iz drugih krajev, ki se
zaradi slabih prometnih zvez pro¬
slave niso mogle udeležiti, so iz¬
ročili darila. Pohvaliti je vodstvo
podružnice, ki je dala iniciativo
in finančno pomoč, da je lahko
klub študentov organiziral za vse
nezaposlene žene proslavo v kino
dvorani Cerknica.

in položili vence na grob padlih
borcev NOV.

Kot ostale podobne organizacije,
ima tudi to združenje problem s
pobiranjem članarine. Težave so
predvsem zato, ker so člani raz¬
kropljeni po raznih podjetjih in
krajih. Člani UO so mnenja, da
bi se ta problem lahko rešil le z
večjo prizadevnostjo članstva, ki
naj bi v bodoče sami skrbeli, da
se članarina poravna pravočasno.

Zadali so si nalogo pomagati, da
stopi na noge umrlo avto-moto
društvo, dopolniti svojo borno bla¬
gajno, ki ima odločujočo besedo
pri realizaciji nalog, zboljšati
sprejemanje časopisa »Prometni
vestnik« ki ga članstvo redno ne
dobiva in pritegniti k sodelova¬
nju še druge občane, da bi bil
uspeh dela še boljši.

Spričo obširnih nalog, ki so
pred njimi, upajo, da jih bodo z
novim vodstvom uspešno rešili.

Bošt

V nedeljo, 19. marca je bil skli¬
can občni zbor AMD Cerknica.
Od 80 članov jih je na občni zbor
prišlo le 15. Prisotni, so bili še
predstavniki Združenja šoferjev
in avtomehanikov in predstavnik
Moto zveze Slovenije.

Občni zbor ni potekal po na¬
prej predvidenem dnevnem redu,
saj vodstvo ni preskrbelo podat¬
kov, na podlagi katerih bi bil
upravni odbor razrešen. Po daljši
diskusiji so sklenili, da stari UO
še nadalje ostane in v roku 14 dni

razišče stanje poslovanja društva.
UO so dopolnili še z dvema čla¬
noma združenja, s katerimi naj
bi bilo AMD v bodoče v tesni po¬
vezavi.

Ravno tako so izvolili inven¬
turno komisijo za popis premo¬
ženja društva.

AMD je imelo zadnji občni zbor
leta 1964. Že dve leti nazaj se
vleče pravda zaradi poneverbe
nad 2,500.000 S din, ki jih je baje
poneveril takratni sekretar.

Že dve leti nazaj vodstvo spi
spanje pravičnega in čaka, kaj bo
reklo sodišče in SZDL. Med tem
pa vozila uničuje zob časa in bo
potrebno temeljitega dela, da se
jih spravi v tek.

Zadeva je le krenila z mrtve
točke. Zbor je dal osnovne smer¬
nice za delo. Dokončno pa se bo¬
do pogovorili na prihodnjem obč¬
nem zboru, ki bo sklican takoj,
ko bo komisija in UO raziskal
dosedanje poslovanje.

Bošt

IZBOLJŠANO
VZDRŽEVANJE CEST

V februarju in marcu mesecu
so na cestah IV. reda skušali čim -
več narediti. Ker so bile ceste
močno razmočene so s priključ¬
kom planirne deske na traktor
poravnavali glavne ceste. Na ta
hitri način se da delati samo v
pomladanskih mesecih, ko je ce¬
sta mehka, sedaj pa bodo morali
spet cestarji po starem načinu
prijeti za delo.

Stolpec naših
rojakov iz tujine

Piše nam Anton Krapenc, 2021
W. 23 RD STREET, Chicago 8
ILL. USA:

Cenjeno uredništvo! Frank Ur¬
bas, ki živi v Chicagu in je doma
iz Cerknice, nam je pokazal no-
vembersko številko Glasu No¬
tranjske, katera se nam je zelo
dopadla. Pošiljam vam 5 .dolarjev
za vaš cenjeni list in prosim, da
ga pošiljate tudi mojemu bratu
Franku Krapencu in meni. Ostalo
naj bo v podporo časopisu. Tukaj
v Chicagu smo imeli toliko snega,
da je bil ves promet ustavljen in
lahko si predstavljate, kakšna
zmeda je nastala v skoraj 4-mi-
lijonskem mestu. V nekaterih
stranskih ulicah ga je še sedaj
toliko ostalo, kakor, da hoče po¬
čakati prihodnjo zimo. Prejmite
prijateljski pozdrav!

Mary Sepich, Box 61, Adena
Ohio, 43901 USA piše: Cenjeno
uredništvo! S presenečenjem sem
prejela prvič vaš list Glas No¬
tranjske, potem pa sem jih do¬
bila še pet. Tudi mene močno za¬
nima cerkniški trg s starodavno
okolico, staro cerkvijo in zdi se
mi, da gledam to tako, kot sem
gledala pred mnogimi leti, ko sem
bila doma. Minilo je že mnogo
let, pa verjemite mi, da spomini
nikoli ne zamro. Jaz sem doma s
Kožljeka, sorodnike pa imam v
cerkniški okolici. Dosti ste pre ■
stali v tako kratkem času, sedaj
pa ste si toliko izboljšali življe¬
nje. Sedanja mladina se ima mno¬
go bolje, kot smo se imeli mi, ko
sem bila še doma. Za vse je bolj¬
še, le tako naprej. V slogi je moč.
Lepe pozdrave in nove uspehe že¬
lim uredniškemu odboru!

John Gabrenja, 805 E 258 St
Euclid, Ohio 44132, piše: Cenjeno
uredništvo! Prejel sem nekaj šte¬
vilk Glasu Notranjske, za katere¬
ga se vam najlepše zahvaljujem.
Ker sem Notranjec, tudi mene za¬
nima, kako žive moji sorodniki in
prijatelji na Rakeku, od koder
sem doma. Od doma sem odšel
1905. leta, torej pred 62 leti, ko
sem bil še zelo mlad. Prilagam
vam naročnino, obenem pa se za¬
hvaljujem Kristini Pirc z Rake¬
ka, katera mi večkrat pošlje za¬
vitek slovenskih časopisov. Lepo
vas pozdravljam in želim obilo
uspeha!

Milavec Jože, 43 ESSEN — AL-
TEN ESSEN, Bruchstrasse 4,
Deutschland:

Spoštovani! Prejel sem nekaj
'številk vašega lista in se vam naj¬
lepše zahvaljujem. Prilagam vam
naročnino in vas prosim, da mi
ga še naprej redno pošiljate. Pro¬
sim vas, da ste pri naslovu bolj
natančni, ker je bil dosedanji po¬
manjkljiv. Prijateljsko vas po¬
zdravljam!

Škrabec Jože, 1015 Creekview
Dr, Cleveland 44119, Ohio USA:

Cenjeni urednik! Prejmite naj¬
lepše pozdrave od nas iz Ameri¬
ke, ki smo vsi zvesti bralci vaše¬
ga časopisa. Potom vašega lista
zvemo vrsto stvari iz naše doma¬
če doline in kako se tam napre¬
duje. Pošiljam vam naročnino za
Joe Škrabec in Amalijo Strekal
in vas lepo pozdravljam.

John Rožanc, 1985 Beverly Dn-
ve Cleveland, Ohio 44117 pa piše:

Cenjeni urednik! Pošiljam na¬
ročnino za vaš list. Pred leti sem
bil na obisku pri prijatelju Tone¬
tu Vičiču in pokazal mi je list,
katerega mu pošiljate iz Cerknice.
Ker sem bil jaz rojen v Cerknici,
se mi je list še posebno priljubil,
ker ima veliko novic iz naših kra¬
jev. Jaz sem rojen v hiši, ki je
sedaj podrta, na tem mestu pa
stoji rdeč blok med Jurkovo in
Zumrovo hišo. Pri nas se je reklo
po domače pri Devjaku. Ko sem
bil na obisku leta 1959, je naša
hiša še stala, zato sem jo slikal
za spomin. V Ameriko sem odšel
leta 1910 in od tedaj ves čas tu
živim. Vse Cerkljane lepo po¬
zdravljam, posebno gospoda Jeri¬
na, Toneta Zgonca in gospo Kra-
vanjevo. Prejmite lepe pozdrave
in mnogo uspehov!

Uspela proslava
8. marca pri »Brestu«

Z novim vodstvom v
boljše delovne uspehe

gt. 4 — 1. aprila 1967

GLAS NOTRANJSKE

Strem 3

Javnost naj bo seznanjena

Sejem pohištva v Parizu

z zakonitimi predpisi

Nejasnosti in različna pravna tolmačenja glede izvajanja Temelj¬
nega zakona o gozdovih so izzvala zelo živo diskusijo med občank O
teh vprašanjih je od novembra leta 1965 dalje, ko je izšel nov Temeljni
zakon o gozdovih, skupščina občine Cerknica na vseh svojih sejah raz¬
pravljala, vendar si odborniki, kot tudi drugi občani, niso bili enotni,
kaj je zakonito in kaj ni. Zato je občinska skupščina imenovala poseb¬
no odborniško komisijo z nalogo, da prouči nejasnosti pri izvajanju
Temeljnega zakona o gozdovih. V ta namen je komisija sklicala raz¬
širjen posvet, na katerega je povabila še predstavnike pravosodja,
Gozdnega gospodarstva in republiškega poslanca gospodarskega zbora
tov. Lesarja. Razgovor na posvetu je potekal v obliki postavljanja vpra¬
šanj in diskusije o teh vprašanjih, nakar je bil na vsako vprašanje
podan pravno obrazložen odgovor. Ta vprašanja in odgovori pa so
sledeči:

Vrašanje: Kaj se smatra za no¬
vo in kaj za staro hlodovino?

Odgovor: Za staro hlodovino se
smatra vsa tista hlodovina^ ki je
bila podrta ali posekana pred
izidom republiškega Zakona o
gozdovih, ki je začel veljati 12. 11.
1965. Vse kar je bilo podrto ali
posekano po 12. 11. 1965 se sma¬
tra za novo hlodovino.

Vprašanje: Kakšno pravico ima¬
jo lastniki gozdov nad hlodovino,
ki je bila podrta ali posekana
pred izidom Temeljnega zakona

0 gozdovih?

Odgovor: Lastniki gozdov ima¬
jo prosto razpolagalno pravico
nad hlodovino, ki je bila podrta
ali posekana pred 12. 11. 1965.
Pri tem pa so dolžni plačati bio¬
loško amortizacijo, usluge GG in
prometni davek. V kolikor tega
ne store, se na predlog GG, ali
pristojnega občinskega organa
uvede proti njim pravni izterje-
valni postopek. Taki primeri so
tudi že v postopku.

Vprašanje: Kdo ima pravico
odkupiti hlodovino?

Odgovor: Zakonito pravico nad
odkupom hlodovine ne glede ali
je stara ali nova, ima izključno
gozdno gospodarska organizacija,
ki je na dotičnem gozdno gospo¬
darskem območju, kjer se ta hlo¬
dovina nahaja.

Vprašanje: Ali smejo podjetja
v občini ali izven nje odkupovati
hlodovino direktno od lastnika
gozda?

Odgovor: Vsak odkup hlodovine
mimo gozdno gospodarske orga¬
nizacije je nezakonit. Podjetja in
posamezniki, ki so hlodovino od¬
kupovali direktno od lastnikov so
v tožbenem postopku.

Vprašanje: Kakšno lastninsko
pravico ima lastnik gozda po Te¬
meljnem zakonu o gozdovih?

Odgovor: Lastniku gozda je za¬
jamčena njegova lastnina gozd¬
nih sortimentov na panju, za kar
dobi plačilo, ki zavisi od klase
teh sortimentov in od vrednosti
razredov. Z republiškim predpi¬
som je določena minimalna cena
lesa na panju. V kolikor lastnik
gozda sodeluje pri obdelavi in
spravilu gozdnih sortimentov, se
mu prizna še plačilo za vloženo
delo.

Vprašanje: Kakšno razpolagal¬
no pravico ima lastnik gozda nad
gozdnimi sortimenti?

Odgovor: Lastnik gozda ima po
zakonu pravico do lesa za kmečko
gospodarstvo in gospodinjstvo ter
za potrebe domače lesne obrti v
okviru donosnih možnosti gozda.
Konkretne količine pa predpiše
skupščina občine Cerknica z po¬
sebnim odlokom. Po tem odloku
je predpisano za domačo uporabo
za lastnike, ki se bavijo z lastno
kmetijsko proizvodnjo 2 m 3 , za
druge lastnike, ki se ne bavijo z
lastno kmetijsko proizvodnjo pa

1 m 3  iglavcev. Vsi lastniki pa ima¬
jo pravico do drv za lastno upo¬
rabo. Ta količina drv zavisi od
zmogljivosti gozda, kar odreja
pristojna gozdno-gospodarska or¬
ganizacija.

Z vsemi ostalimi količinami pa
razpolaga pristojna gozdno gospo-

Iz Bresta

V rekonstruirani kotlovnici to¬
varne pohištva v Cerknici, so
pred kratkim začeli uporabljati
kot gorivo mazut (gorilno olje).

S tem se bodo znatno pocenili
stroški kurjenja in čiščenja. Pa
tudi okoliški prebivalci bodo lažje
dihali, saj ne bo več saj.

darska organizacija s tem, da
lastniku gozda izplača vrednost
gozdnih sortimentov na panju in
delo lastniku, če ga vloži v posek
in spravilo.

Vprašanje: Ali lahko gozdno¬
gospodarska organizacija opravi
posek gozdnih sortimentov, če te¬
ga ne stori; lastnik gozda sam?

Odgovor: V kolikor lastnik goz¬
da noče posekati gozdnih sorti¬
mentov, pa je po gozdno gospo¬
darskem načrti^ predviden posek,
lahko gozdno-gospodarska organi¬
zacija postavi lastniku gozda rok,
do katerega mora posekati gozdne
sortimente. Če tudi v tem roku
lastnik gozda ne poseka odmer¬
jenih količin gozdnih sortimen¬
tov, lahko opravi sečnjo gozdno¬
gospodarska organizacija sama.

Vprašanje: Kaj lahko ukrepa
gozdnogospodarska organizacija v
cilju gozdnega reda?

Odgovor: Po določbah Zakona
o gozdovih je gozdno gospodarska
organizacija dolžna storiti vse po¬
trebno, da se ohrani gozdni red
in da gospodari po načelu »-do¬
brega gospodarja«. V ta namen
ji služi biološka amortizacija. Iz¬
vajanje gozdnega reda nadzira
občinski gozdarski inšpektor.

Vprašanje: Ali se smatra rasto¬
či les po travnikih za gozdno les¬
no maso?

Odgovors V kolikor raste les na
travniških površinah in niso te
površine štete kot gozd, je ta les¬
na masa izven Zakona o gozdo¬
vih in lastnik s tem lesom prosto
razpolaga.

Vprašanje: Ali ima lahko in
pod kakšnimi pogoji občan v po¬
sesti motorno žago (venecianko)?

Odgovor: Občan ima lahko v
posesti venecianko, vendar lahko
na njej razreže le hlodovino, ki
mu je dodeljena za lastno upora¬
bo. Od posesti take žage pa mora
po odloku skupščine občine Cerk¬
nica plačati davek v višini 800 N
din. V kolikor pa želi opravljati
razrez za usluge ali za blagovni
promet, pa mora imeti posebno
obrtno dovoljenje. Če tega nima,
pa kljub temu vrši razrez, krši
s tem zakonske predpise, za kar
so predpisane visoke denarne kaz-

Vprašanje: Ali se lahko spre¬
minjajo cene gozdnim sortimen-
tom?

Odgovor: Cene gozdnim sorti -
mentom, so predpisane z zvežnim
predpisom, ki določa maksimalne
cene po klasah. Dokler velja tak
zvezni predpis ne more spremi¬
njati cen niti industrija, ki pre¬
deluje les niti gozdno gospodar¬
stvo, ki gospodari z gozdovi, niti
noben organ v občini ali repu¬
bliki.

Vprašanje: Ali je pričakovati,
da bo prišlo do sprostitve ccn
hlodovini in lesnim izdelkom?

Odgovor: Kolikor je znano, do
sprostitve cen še ne bo prišlo tako
kmalu, ker obstoja neskladnost
med povpraševanjem in ponudbo
gozdnih sortimentov in žaganega
lesa. Vendar pa slovenska lesna
industrija podpira sprostitev cen
hlodovine in žaganega lesa ter
lesnih izdelkov.

Vprašanje: Ali bi lahko lesna
industrija v občini vzdržala spro¬
stitev cen?

Odgovor: Ne more se trditi, da
bi to sprostitev lahko prenesla
vsa podjetja lesne stroke v naši
republiki. Vendar pa pa si za tako
sprostitev še posebej prizadevajo
na Brestu, s čimer dokazujejo
svojo usposobljenost vključevanja
v svobodno tržišče gozdnih in les¬
nih izdelkov.

Vprašanje: Ali se lahko v okvi¬
ru ene občane formira samostojno
gozdno gospodarstvo?

Odgovor: Gozdno - gospodarske
organizacije se ne morejo formi¬
rati striktno v območju občinskih
mej. Gozdno gospodarske organi¬
zacije se formirajo na območju
po naravnih, gospodarskih in dru¬
gih razmerah, ki omogočajo pra¬
vilno gospodarjenje z gozdovi. O
formiranju gozdno gospodarskih
območij po zakonu odloča izključ¬
no izvršni svet SR Slovenije.

Vprašanje: Kakšne pravice ima
lastnik gozda v pogledu samo¬
upravljanja?

Odgovor: Vsak lastnik gozda je
upravičen sodelovati v upravlja¬
nju gozdnogospodarske organiza¬
cije in njenih delovnih enotah v
tistih zadevah, ki zadevajo gospo¬
darjenje z njegovim gozdom. Te
pravice pa morajo biti določene
s statutom ali drugim splošnim
aktom gozdno gospodarske orga-
ganizacije.

Vendar pa je ugotovljeno, da
gozdno gospodarska organizacija,
ki gospodari z gozdovi v občini
Cerknica, ni še storila vseh po¬
trebnih akcij, da bi v upravlja¬
nje vključila zasebne lastnike
gozdov s celotnega območja ob¬
čine, kar pa neugodno vpliva na
razpoloženje in na vse nadaljnje
akcije, ki se tičejo gospodarje¬
nja z gozdovi v zasebni lastnini,
kot do določa zakon.

Franc Tavželj

Vsako drugo leto je v Parizu mednarodni sejem pohištva. Predstavlja
višek tovrstne demonstracije pohištva v Evropi. Zato ga arhitekti, tr¬
govci, predvsem pa proizvajalci pohištva nestrpno pričakujejo. Le se¬
jem pohištva v Milanu lahko primerjamo s pariškim, vendar ima bolj
nacionalni pomen. Objavljamo dve sliki.

Proizvajalci, ki hočejo proizvajati pohištvo v večjih serijah in iščejo
kompromis med trgom in proizvodnjo ter skušajo uporabiti cenejše
surovine, so prikazali modele, ki predstavljajo prehodno obliko med
ostrorobnim modernim in zahtevnim stilnim pohištvom. Predvidevajo,
da bo ta skupina primerna za poprečnega potrošnika in zato najobsež¬
nejša.

Kuhinjsko pohištvo ni več samo bele barve, ampak raznih barvnih
odtenkov in kombinacij. Kuhinjski aparati so vedno bolj izpopolnjeni,
tudi prostori ne več tako skromni.

Od jugoslovanskih proizvajalcev je največ pokazala tovarna MEBLO
iz Nove Gorice. Za Brest moramo reči, da ni pokazal, kolikor bi lahko
Za take sejme se bomo morali v bodoče bolje pripraviti. Ing. Jurkovič

Socialistična zveza mora postati tribuna občanov

Za novega predsednika Obč. konference SZDL je bil izvoljen Tone KRAŠOVEC in za člana Zvezne kon¬
ference SZDL Janez Stanovnik, za člane Rep. konference SZDL Slovenije Jože Hren in Franc Hvala

Predsednik Občinskega odbora
SZDL Cerknica Franc Hvala, je
v svojem uvodnem referatu po¬
udaril, da je obdobje, ki ga živi¬
mo, obdobje, ko moramo povečati
aktivno vlogo članstva in vseh
občanov v socialistični zvezi, ter
hitreje razvijati temu ustrezno
vsebino in demokratično delova¬
nje enotne organizacije, od kra¬
jevnih organizacij SZDL do repu¬
bliške konference.

Ugotovil je, da v odnosu do dru¬
gih družbeno političnih organiza¬
cij, še doslej nismo uspeli pre¬
magati vseh starih metod in želja,
da bi bila SZDL bolj zagovornica
določenih želja in gledanj ter spo¬
sobna dokazati, da je praktično
potrebno, da postane Socialistična
zveza ena tistih organizmov, pre¬
ko katerih se programirajo" vse
skupne akcije.

Udeleženci so v razpravi ugoto¬
vili, da je po skoraj dveletnem
obdobju ukrepov gospodarske re¬
forme tudi naše občinsko gospo¬

darstvo doseglo precejšnje rezul¬
tate. Novejši ukrepi kreditnega
in deviznega sistema pa bodo
imeli svoj vpliv na gospodarstvo
prav kmalu, vendar so kolektivi
na to pripravljeni.

Z zaskrbljenostjo so obravna¬
vali naraščanje števila nezaposle¬
nih, kajti najnovejši podatki po¬
vedo, da išče v naši občini zapo¬
slitve okoli 250 ljudi in, da je od
teh največ mladine, ki išče svojo
prvo zaposlitev. Teze za načrt
razvoja občine do 1970 leta pred¬
videvajo minimalen porast števi¬
la zaposlenih.

Predstavniki kolektivov šol so
odločno govorili, da ne morejo
biti zadovoljni s stanjem šolstva
v celoti, stanjem prosvete in kul¬
ture in stanjem organizacij in
društev. Samo nov Zakon o fi¬
nanciranju vzgoje in izobraževa¬
nja, so bili mnenja, da ne bo re¬
šil problemov, lahko da jih bo
omilil in morda zagotovil stalen
vir sredstev.

Poseben delež v razpravi je do¬
bilo tudi realnejše programira¬
nje razvoja komune, zlasti v per¬
spektivnem planu. O tem bi mo¬
ral obveljati skupen dogovor go¬
spodarskih činiteljev in progra¬
merjev, kar bi zagotovilo realnost
in stalnost tako postavljenega
programa.

Prav tako je veljal poseben po¬
udarek v razpravi informiranju
občanov, ki je bilo doslej morda
pomanjkljivo. Gospodarske in
družbeno politične organizacije bi
si morale prizadevati za čim tes¬
nejše stike med obstoječim gla¬
silom in konkretno problematiko,
ki naj bi bila obsežena v glasilu.
Najti bo potrebno tudi stalen vir
finančnih sredstev.

Na koncu so bili izvoljeni novi
organi Konference SZDL. Za
predsednika Konference Tone
Krašovec, za podpredsednika
Marko Žnidaršič, za člana Zvezne
konference SZDLJ Janez Stanov¬

nik, za člane Republiške konfe¬
rence SZDL Slovenije Hren Jože
in Hvala Franc, ter člane Izvrš¬
nega odbora občinske konference:
Jože Hrane, Ivan Urbas, Janez
Markovič, Marica Obreza, Slavko
Berglez, Vinko Strle, Janez Lo¬
gar, Anton Koščak, ing. Drago
Mazi in Franc Hvala.

D. M.

Nagrade
v Brestu

Delavski svet tovarne pohištva
Cerknica je odobril denarne na¬
grade Ivanu Tekavcu, inštruktor¬
ju krojilnice, Danijelu Otoničar¬
ju, delavcu v II. strojni in Ma¬
riji Otoničar, delavki v I. strojni.

Imenovani so namreč dali zelo
koristne predloge za tehnične iz¬
boljšave na obratovalnih strojih,
s katerimi bi se vidno zvišala
produktivnost izdelave nog in
okrasnih letvic za glasbene oma¬
rice.

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

St. 4 — 1 . aprila 1967

Pomemben dogovor komunistov v Loški dolini

Na zadnjih sejah Občinskega
komiteja ZKS so člani pogost«
razpravljali o norih oblikah dela
v zveri komunistov. Komunisti so
ugotavljali potrebo po pogostej¬
šem shajanju članov na posamez¬
nih področjih, kjer bi obravna¬
vali aktualne probleme o odno¬
sih in razvoja komune.

Prvi tovrstni sestanek članov
/K je bil v Loški dolini, kjer so
obravnavali nadaljnji razvoj ko¬
mune in Loške doline ter sodelo¬
vanje samoupravnega sistema ko¬
mune in organizacij v Loški do¬
lini Govorili so tudi o nalogah
in oblikah dela članstva v času
priprav rta volitve.

Zaradi pomembnosti dogovorov
so poleg članov ZK Loške doline
sodelovali tudi občinski odborni¬
ki, predstavniki družbeno politič¬
nih organizacij poslanca in pred¬
stavniki gospodarskih organizacij

Po obširni razpravi, v kateri je

sodelovalo 16  udeležencev, so bili
sprejeli pomembni sklepi Ker s«
se razprave v veliki meri nana¬
šale na vprašanja krajevne skup¬
nosti so se dogovorili, da bodo
komunisti pobudniki organizira¬
nega razgovora med člani krajev¬
ne skupnosti, občinsko skupščino
in družbeno političnimi organiza¬
cijami ter da naj bi se dogovo¬
rili o programa dela in sistema
finansiranja vseh petih krajevnih
skupnosti v naši občini Podoben
dogovor so sprejeli tudi za zbi¬
ranje sredstev za komunalno ure¬
janje. Denar naj bi prispevale
gospodarske organizacije v skup¬
ni sklad komune, ta pa bi se kas¬
neje razdelil po potrebah na po¬
samezna področja na osnovi izde¬
lanih programov.

Ker so udeleženci razprave po¬
udarjali pomembnost razvoja les¬
ne industrije v Loški dolini so se
dogovorili, da bodo predstavniki

Sveži veter v Eiektro žagi na Blokah

Uspešni kljub
hudi konkurenci

N Hftlre žagi pravijo, da je bila preusmeritev proizvodnje edini
pogoj za nadaljuj uspešni razvoj delovne organizacije

Medtem, ko so še nedavno ži¬
veli proizvajalci Hektar® žage v
Novi vass na Blokah le od usiuž-
mostae dejavnosti, proizvajajo da¬
nes sodobne gradbene iaalacijjslke
elemente, ps katerih je povpra-
ševanje ms tržišču iz dneva v
dan večje.

»Preusmeritev je bila nujna,-
pravijo delavci v Hektar® žagi.
»saj nama je pomenila temeljni
pogoj za nadaljm uspešni razvoj
naše delovne organizacije«

Seveda so v preteklem letu na
računa preusmeritve in proizvod¬
nje novih gradbenih izolacijskih
elementov v Hektare žagi neko¬
lik® stagnirali v produktivnosti,
toda možnosti izbire ni bilo. Tako
je bil lani indeks fizičnega obse¬
ga proizvodnje v pnunerjavi z le¬
tom 1965 le 91. plan za letošnje
Mo pa če predvideva Indeks 108.

Preusmeritev v minulem letu
je malce neugodno posegla tudi
v sklade, saj so morali v Hektare
žagi krepko spremeniti planiramo
razmerje med skladi in osebnimi
dohodki — seveda v korist oseb¬
nih dohodkov — ker so bili pre¬
jemki delavcev že tako malce
skromni

In vendar: vse to je zahtevala
preusmeritev proizvodnje in že
prvi rezultati kažejo, da se je iz¬
plačalo zategniti pas. Dela je da¬
nes v Hektar® žagi dovolj, izdelki
pa gredo dobro v promet. Ob tem
naj Se povemo, da so se osebni
dohodki že v  letošnjem januarju
zvišali v primerjavi z  poprečjem
v minulem letu za dobrih 8 tiso¬
čakov na zaposlenega, kar ni tako
malo_

Glede na to, da je konkurenca
na domačih tleh precejšnja si v
Hektro žagi danes prizadevajo,
da bi bili njihovi izdelki kar naj¬
bolj sodobni, kar najbolj kvali¬
tetni. Zato so tudi proizvajalci
Eiektro žage na Blokah vzposta¬
vili pogodbeni odnos z Zavodom
za raziskavo materiala in kon¬
strukcij iz Ljubljane ter Zavodom
za ekonomiko iz Zagreba.

“Pogodbeni odnos z omenjeni¬
ma zavodoma se nam več kot do¬
bro obrestuje, saj pomeni to so¬
delovanje enega izmed temeljnih
pogojev za nadaljno uspešno rast
podjetja«, pravi direktor podjetja
Prane Telič,

Dejstvo namreč je, da strokov¬
ne službe v Eiektro žagi v da¬
našnji situaciji še niso kos vse¬
mu potrebnemu strokovnemu
znanstvenemu delu, zate so raz¬
iskave novih Izdelkov, njihovo
projektiranje in oplemenitenje
raje prepustile svojim sodelav¬
cem, Na ta način pa so sl v Elek-
tre žagi na Blokah zagotovili na
najbolj preprest in obenem naj¬
bolj učinkovit način nujne po¬
trebno strokovno službe, brez ka¬

tere bi bilo po vsej verjetnosti,
.spričo krepke konkurence, ilu¬
zorno računati na današnji uspeh
na tržišču.

lesne industrije v okviru sveta za
gospodarstvo izdelali razvojni pro¬
gram te gospodarske panoge, kjer
bi posebej ugotovili možnosti so¬
delovanja -Gabra- z obstoječo
lesno industrijo v Loški dolini

Zaradi velikega števila nereše¬
nih vprašanj komunalne ureditve
v Loški dolini so sklenili komu¬
nisti da bodo organizirali sesta¬
nek med člani krajevne skupno¬
sti družbeno političnimi organi¬
zacijami in delovnimi organizaci¬
jami ter predsednikom občine, na
katerem bodo obravnavali pro¬
gram dela krajevne skupnosti in
skušali najti rešitev za finansira¬
nje gradnje nove šole.

Ker članom ni bfla dovolj po¬
znana nova stanovanjska politika
v reformnem časn, so se dogovo¬
rili za skupščino stanovalcev v
Loški dolini, na kateri naj bi go¬
vorili o programa dela stanovanj¬
skega podjetja in seznanili obča¬
ne z višino razpoložljivih sred¬
stev za stanovanjsko gradnjo.

Komunisti so od predstavnikov
Gozdnega gospodarstva zahtevali,
da se delo sveta kmetov v okviru
njihove organizacije okrepi Pred¬
vsem gre za povečanje neposred¬
nih stikov med Gozdnim gospo¬
darstvom Postojna in zasebnih
gozdnih proizvajalcev, kateri so
bUi doslej dokaj šibki

Tovrstnih dogovorov, so na kon¬
ca poudarili komunisti, si še žele.
kajti le s sprejemanjem jasnih
zaključkov in z večjo mero odgo¬
vornosti ne bo prihajalo do za¬
ostritev v odnosih med organiza¬
cijami v Loški do lini  in širšo ko¬
munalno skupnostjo.

Danimir Blaži

Ob stroju za izdelavo lesne volne v Eiektro žagi.

Ali so merila upravičenosti do stanovanja?

Glede na perečo stanovanjsko
problematiko, ki ni značilna samo
za naše ožje področje, temveč je
Ahilova peta celotne naše družbe,
ne bi zraven drugih ugodnosti na¬
števal še inštrumentov, ki so omo¬
gočili sprostitev toliko in toliko
sredstev za stanovanjsko izgrad¬
njo, ker je teh sredstev še vedno
samo_!

Dotaknil bi se problema razde¬
ljevanja stanovanj družbene last¬
nine. In ne navsezadnje tudi ute¬
meljitve zahtevkov posameznikov.
Družba, se pravi skupnost obča¬
nov določenega področja, je glede
na omenjeno stanovanjsko stisko
— da se določneje izrazim — pri-
škrtala ta sredstva za razširitev
stanovanjskih kapacitet, zgradila
v okvira zmogljivosti nekaj sta¬
novanj. Ta stanovanja so priprav¬
ljena za vselitev. Komu jih raz
deliti? Upoštevajoč navedbe v
prošnjah, vsi so potrebni stano¬
vanja. Toda, ali je res tako? Se
je kdaj katera komisija za razde¬
ljevanje stanovanj dovolj teme¬
ljito poglobila v ozadje, se pravi
dejansko resnico navedb v proš¬
njah?

Zadnje čase precej razpihujemo
že ugaslo žerjavico, češ »za stro¬
kovnjake in zaslužne člane kolek¬
tiva« morajo biti stanovanja za-
garantirana. Po treznem premisle¬
ku pa ni tako. kajti ti strokov¬
njaki so navadno ti ki imajo ta¬
ko visoke osebne dohodke, da bi
si lahko zgradili tista toliko ope¬
vana individualna stanovanja sa¬
mi, prav? oni pa prednjačijo v
zahtevkih po sodobnejših stano¬
vanjih. Sicer pa je razdeljevanje
stanovanj izključna pravica in
dolžnost samih investitorjev, ven¬
dar bi tudi ti morali upoštevati
vse norme, kot so zahteva po ka¬
drih, predvsem pa stanovanjske
in socialne razmere ter material¬
ne zmožnosti interesentov?.

Da prihaja pri razdelejevanju
stanovanj družbene lastnine do
določenih anomalij, ni krivda sa¬
mo teh komisij, rekel bi, da veči
del krivde odpade na same pro¬
silce. Prosilci v prošnjah nava¬
jajo »neurejeno družinsko življe¬
nje«, ker njihovih otrok nimajo
komu prepustiti v času zaposlitve
in želijo, da se jim z dodelitvijo
stanovanja omogoči tudi varstvo
otrok — mišljeno je organizira¬
ne — v ustanovi,

Ali je res tako? Nažalost ne.
V naši občini imamo dve tovrstni
ustanovi s kapaciteto 130 varo¬
vancev. V teh (Stari trg in Cerk¬
nica) pa je dejansko 60 varovan¬
cev, kar pa ni niti za polovico
razpoložljivih kapacitet. Vpraša¬
mo se lahko, kje so otroci tistih
prosilcev oziroma dobitnikov sta¬
novanj, ki so toliko poudarjali

potrebo po predšolski vzgoji nji¬
hovih otrok?

Mislim, da je tudi pomisleka
vredno dejstvo, da moramo vsi
zaposleni prispevati določen de¬
lež za funkcionalne izdatke to¬
vrstnih ustanov, da pa se uslug
teh hote ali nehote ne poslužuje¬
mo. Skrajni čas bi bil, da tudi
Svet za šolstvo pri občinski skup-

Perspektiva in monopol

Na občnem zbora sindikalne
podružnice trgovsko - gostinskega
podjetja »Škocjan« Rakek, je bi¬
la osnovna tema pogovorov per¬
spektivna pot podjetja. Slišali smo
nekaj pripomb v zvezi z zdru¬
žitvijo trgovske in gostinske de¬
javnosti. Vendar je večina prisot¬
nih videla v tej združitvi naju¬
godnejšo razvojno pot podjetja.

Razvoj samo trgovinske dejav¬
nosti na območju naše občine bi
pomenil stagnacijo podjetja, kajti
povečevanje prometa bi se pove¬
čevala le skladno s povečevanjem
kupne moči prebivalstva na tem
območju. Večji priliv turistov bi
povečeval promet z živili in pa
gostinskih uslug. Vendar poveče¬
vanje prometa v trgovski stroki
bi minimalno povečevalo osebne
dohodke zaposlenih, kakor tudi
dohodek podjetja. Razvoj trgov¬
ske dejavnosti izven meja cerk¬
niške občine zahteva določena in¬
vesticijska vlaganja za ureditev
lokalov. Vendar ravno pomanjka¬
nje denarnih sredstev predstavlja
oviro za nadaljni razvoj podjetja.
Zato je podjetje poiskalo najbolj¬
šo razvojno pot v? združitvi trgo¬
vinske in gostinske dejavnosti.

»Zdi se mi, da je povezava tr¬
govine in gostinstva najugodnejša
razvojna pot našega podjetja,« je
pripomnil eden izmed diskutan-
tov. Razen perspektiv podjetja so
razpravljali o govoricah posamez¬
nikov? o monopolnem položaju
podjetja. Diskutanti so poudarili,
da take govorice škodujejo pod¬
jetju, da so neresnične in neute¬
meljene. Omenili so, da vsi, ki si
predstavljajo podjetje kot mono¬
polista, pozabljajo na podjetja
Nanos in KZ Cerknica, da je šte¬

vilo konkurentov v gostinski stro¬
ki še večje.

Razpravljali so tudi o doseda¬
njem delu sindikalne podružnice
in pa o nalogah novoizvoljenega
odbora. Za novega predsednika
sindikalne podružnice je bil izvo¬
ljen tov. Bogo Modic.

B. Mišič

ščini Cerknica svojo dejavnost
malo razgiba, že zaradi tega, ker
je z letošnjim letom ukinjena
mednarodna ČARE pomoč tem
ustanovam, s katero so te usta¬
nove pokrivale 66% materialnih
izdatkov. Ostane še vprašanje, ali
bodo zmogli ravno tisti, ki so pri¬
siljeni na organizirano varstvo
svojih otrok, plačati polno eko¬
nomsko ceno, ki ne bo več 62,
ampak 166 N din?

Menim, da bo tudi po tej plati
potrebno misliti na to, kolikšen
delež bodo prispevale posamezne
gospodarske organizacije za svoje
zainteresirane člane.

Tovariši, družbeni in socialni
delavci, razen an aliz  in študijev
bo ravno o tem vprašanju potreb¬
no tudi nekaj konkretnega dela in .
ukrepov, če hočemo delavki-ma¬
teri zagotoviti ne samo stanova¬
nje, ampak tudi strokovno var¬
stvo njenega otroka.

K. S.

Želje volivcev v Loški dolini

(Nadaljevanje s 1. str.)

Loža in Starega trga je v raz¬
pravi, vendar bi bilo potrebno
pospešiti priprave za njegovo do¬
končno sprejetje. Grobnico na
Županovem lazu v Babnem po¬
lju je potrebno takoj popraviti
in prepovedati, da bi gozdarji
preko nje vozili les, ter pospešiti
priprave za izdajo »Zbornika« iz
časov NOB. Vsekakor bi bilo po¬
trebno nekaj storiti za zaposlitev
mladine, kajti opaža se vedno
večja brezposelnost mladine in
rešiti problem ostarelih kmetov.
Problem prodaje lesa je še vedno
predmet številnih razprav. Po
vsej verjetnosti bo potrebno zvi¬
šati odkupno ceno lesa.

Vsekakor bi se morali občani
Loške doline vključiti v tekmo¬
vanje za olepšavo stavb in okolja,
ki ga je razpisalo Turistično dru¬
štvo Loška dolina v letošnjem
mednarodnem letu turizma. Da bi
se mladina kar najbolj zaposlila
v prostem času, bi moralo TVD
»Partizan« in DPD »Svoboda«
poživiti svojo dejavnost, kar pa

je zopet vezano s pomanjkanjem
finančnih sredstev.

Prav gotovo se vseh želja vo¬
livcev ne bo dalo izpolniti v enem
aii dveh letih, vsekakor pa bo
potrebno sestaviti prioritetni red
potrebnih del.

Na kakšen način naj bi Kra¬
jevna skupnost Loška dolina pri¬
šla do finančnih sredstev? Mož¬
nosti so samo tri: prispevek ob¬
čanov, gospodarskih organizacij
in Občinske skupščine. Zaradi te¬
ga bi morala Občinska skupščina
zagotoviti več sredstev Krajevni
skupnosti, gospodarske organiza¬
cije, posebno pa Brest Cerknica
in GG Postojna, katera podjetja
imata v Loški dolini že vrsto let
svoje obrate, pa odstopiti del sred¬
stev. Prav gotovo bodo tudi ob¬
čani, kot doslej, tudi sami prispe¬
vali sredstva za posamezna dela.

Vsekakor pa bi se bilo potreb¬
no dogovoriti za stalni dotok sred¬
stev Krajevni skupnosti. Na ta
način lahko pričakujemo, da bodo
volivci zopet zadovoljni in ne bo
težav, da se ne bi volivci sestajali
in se dogovorili za razne akcije.

Slavku Berglei

gt 4.— 1. aprila 1967

GLAS NOTRANJSKE

Dogodek, ki ne sme v pozabo

OB 25. OBLETNICI POŽIGA VASI RAVNIK

25. marec 1942 bo ostal prebi¬
valcem Bloške planote, predvsem
pa vasi Ravnik, v nepozabnem
spominu. Tega dne se je manjša
partizanska enota zadrževala v
bližnjem gozdičku. Bila je na po¬
hodu in je tam čakala večera,
da bo preko noči nadaljevala
svojo pot. Ker so bili brez ciga¬
ret, so se odločili, da bodo trije
tovariši stopili v vas in v gostilni
»Turk« kupili cigarete..

Okrog 14. ure so prišli v vas,
oblečeni v civilne obleke. Dva sta
bila srednjih let. Pod suknjiči
sta imela pištole. Tretji pa je bil
mlad dečko, star okrog 15 let in
neoborožen. Stopili so v gostilno,
nekaj malega popili in pojedli ter
naročili cigarete. Nič hudega slu¬
teč so plačali, se poslovili in od¬
šli.

Istočasno, ko so se nahajali v
gostilni, so na zgornjem koncu
vasi. v »Gornjem Ravniku«, trije
italijanski vojaki hodili po hišah
in kupovali jajca. To je bila na¬
vada italijanskih vojakov, da so
posamezniki nadlegovali gospo¬
dinje ter kupovali živila.

Partizani in italijanski vojaki
so se srečali sredi vasi. Partizani
so odšli po klancu navzgor proti
»Gornjem Ravniku«, Italijani pa
so šli navzdol proti »Dolnjem
Ravniku«. Pri srečanju so jih Ita¬
lijani hoteli legitimirati. Namesto
legitmacije sta oborožena tovariša
izpod suknjičev' potegnila pištoli
in se pripravila na strel. Prvemu
se je naboj zaskočil v cevi ih
orožje ni mogel uporabiti^ drugi
pa je na Italijane oddal tri strele.
Prvi strel je zadel italijanskega
vojaka v levo laket, drugi strel pa
je zadel podoficirja, »seržanta«, v
vrat. Mrtev je padel na tla, ker
mu je krogla prebila goltanec in
tilnik. Tretji strel pa je zgrešil.

Italijani so na strele takoj re¬
agirali. Z ramen so potegnili pu¬
ške in začeli streljati na partiza¬
ne. Seveda, streljali so na napa¬
dalca, ker jim je bil najbolj ne :
varen. En strel ga je zadel. Kro¬
gla mu je pod desnim očesom pre¬
bila glavo. Umirajoč se je v smrt¬
nih krčih odplazil kakih 20 me¬
trov v »Marinčekov« sadovnjak,
kjer je v težkih mukah izdihnil.

Nekateri prebivalci Ravnika so
gledali ta spopad. Videli so, kako
sta po spopadu dva Italijana be¬
žala proti postojanki Vel. Bloke,
partizana pa proti gozdu. Slutili
so, da se bodo Italijani za ta spo¬
pad maščevali njihovi vasi, ker
so poznali fašistično krutost.

Odborniki Terenskega odbora
OF so se v tej situaciji takoj
znašli. Svetovali so vaščanom, da
naj takoj nalože najnujnejše reči
na vozove in odpeljejo v gozd,
ker bodo Italijani po vsej verjet¬
nosti požgali vas.

Vaščani so upoštevali ta nasvet
in naložili na vozove obleko, po¬
stelj ino, potrebno hrano in druge
vrednosti ter jih odpeljali proti
gozdu. Tudi mlajši moški so se
v glavnem umaknili v gozd in
bližnje okoliške vasi. Doma so po
večini ostali le starčki in ženske
z otroki.

Okoli 15. ure so se iz postojan¬
ke Vel. Bloke na štirih kamionih
pripeljali v vas Ravnik razjarjeni
okupatorji. Z bliskovito naglico so
obkolili vas.

Ena skupina fašistov je šla z
naperjenimi puškami po vseh hi¬
šah in zgnala na sredino vasi vse
ljudi, ki so še ostali doma. Druga
skupina fašistov pa je na slam¬
nate strehe metala zažigalne
bombe. Čez dobrih deset minut
je bila vsa vas v plamenih. Hkrati
je gorelo preko 70 poslopij. Iz
uničujočih plamenov se je slišalo
mukanje govedi, cvilenje praši¬
čev in kokodakanje kokoši, ker
so jim ognjeni zublji trgali živ¬
ljenja. Iz gorečih skednjev in ko¬
zolcev so odmevale detonacije
ročnih bomb. Slišalo se je praske¬
tanje puškinih nabojev. Vsa ta
municija je bila skrita v gospo¬
darskih poslopjih ter pripravlje¬
na, da bi jo tovariši odnesli v
partizane.

Vaščani, ki so bili na sredi vasi
obkoljeni od italijanskih vojakov,
niso mogli ničesar rešiti. Mirno

in brez solz so gledali, kako jim
plameni uničujejo njihove domo¬
ve. Pripravljeni so bili na najhuj¬
še, tudi na smrt pod puškinimi
streli.

Italijani so prinesli ubitega
podčastnika in ga položili med
vaščane. Mrtvega partizana »Ja¬
neza« pa so privlekli kar za noge
in ga vrgli mednje. Janezovo
truplo so suvali, ga brcali, vašča¬
nom pa grozili, da jih bodo po¬
strelili, če takoj ne povedo, kdo
je mrtvi »bandit«.

Ko so plameni zaključevali s
svojim uničujočim delom, so Ita¬
lijani odbrali vse mlajše moške
in jih naložili na kamion. Poleg
njih so položili mrtvega podčast¬
nika. Mrtvega partizana pa so
brez vsake omike in pietete vrgli
na kamion, potem pa so vse sku¬
paj odpeljali v postojanko Vel.
Bloke.

Naslednji dan pa je komisariat
občine Bloke razglasil poostreno
policijsko uro. Prepovedan je bil
vsak prehod iz vasi v vas. Prav
tako je bil prepovedan vsak iz¬
hod iz hiše od 17. do 7. ure zjutraj.
Objavljen je bil ultimat, da se
morajo v treh dneh javiti na ob¬
čini vsi moški iz Ravnika, ki so
na dan požiga pobegnili. Tudi ve¬
leizdajalec, župnik Hren, si je
močno prizadeval, da bi prišli v
roke okupatorju tisti tovariši, ki
so aktivno sodelovali v narodno¬
osvobodilnem pokretu. S prižnice
je pozival ljudi, da jih takoj pri¬
javijo oblastem, če bi jih kjerkoli
opazili.

Prebivalci Ravnika so bili s po¬
žigom vasi ob vse svoje premože¬
nje. Njihova težko pridobljena
imovina je bila uničena z enim
samim zločinskim ukrepom. So¬
vražniki NOB so hoteli prikazati,
da je vsega gorja krivo nekaj
oseb, ki so aktivno delale za OF.
Govorili so: »V Ravniku ste ho¬
teli imeti svobodo, sedaj jo imate
dovolj«. S takimi parolami so ho¬
teli odvrniti ljudi, da ne bi sode¬
lovali z OF. To pa jim ni uspelo.
Še bolj so se ljudje navezali na
OF, ker so le tej organizaciji za¬
upali in bili prepričani, da jih vo¬
di po pravilni poti.

Ljudje iz sosednjih vasi in za¬
selkov, so, razen nekaj izjem, vse¬
stransko pomagali pogorelcem po
vseh svojih močeh. Organizirali so
zbiranje hrane, obleke, orodja,
krme za živino itd. Gostoljubno
so jih sprejemali pod svoje stre¬
he in delili z njimi vse, kar so
imeli. Takrat so prebivalci Blok
pokazali nezlomljivo enotnost, pri¬
pravljeni, da storijo vse za olaj¬
šanje trpljenja, ki ga je povzro¬
čil podivjani okupator.

Ko je zasijalo toplo pomladan¬
sko sonce, je v požganem Ravni¬
ku vse zaživelo. Ljudje so si po¬
stavljali zasilna bivališča v nek¬
danjih hišah, hlevih ali kleteh.
Vojna je trajala še več kot tri
leta. Mnogo je bilo še trpljenja,
streljanja, mučenja, zapiranja in
preganjanja, preden je zasijala
tako težko pričakovana svoboda.

Jože Tekavec

Bloška planota je vedno mikavna. Pozimi, ko brije burja, v poletnih
mesecih, ko je tu ozračje tako prijetno osvežujoče in še posebej na
pomlad, ko človek prvič začuti vonj zorane zemlje in toplo sonce...

Nov uspeh notranjskega studenskega kluba

V delovnem programu NSK
(Notranjskega študentskega klu¬
ba) je zapisano, da morajo člani
kluba za letošnji praznik žena —
8. marec — pripraviti slovesno
akademijo ali kašno drugačno
prireditev, s katero naj bi se klub
ponovno vključil med organiza¬
torje (zelo redke!), ki ob takih
priložnostih želijo poživiti kultur¬
no dejavnost v naši občini in isto¬
časno počastiti tisti znani sloven¬
ski pregovor, ki pravi, da »žena
pri domu tri vogle podpira«. Pra¬
znik 8. marca je zato najbolj pri¬
meren.

Program, ki ga je NŠK pripra¬
vil in izvajal v Starem trgu in
Cerknici 10. marca 1967, je bil
obsežen in kvaliteten. V prvem
delu smo lahko poslušali globo¬
ko občutene, lirične pesmi o naši
domači zemlji naše domače pes¬
nice Maričke Žnidaršičeve iz Lo¬
ža, ki sta jih recitirali članici Slo¬
venskega narodnega gledališča iz

Ljubljane Ančka Levarjeva (si¬
cer tudi domačinka iz Grahove¬
ga) in Štefka Drolčeva. Tako v
Starem trgu kakor v Cerknici so
pesmi Maričke Žnidaršič recitira¬
li tudi učenci in učenke osnovnih
šol iz Starega trga in Cerknice.
V razgovoru s pesnico, id se je
ljubeznivo odzvala našemu vabilu
in osebno počastila proslavo, ki
jo je presenetljivo uspešno in do¬
miselno vodil član kluba Janez
Obreza, so poslušalci lahko obču¬
tili, da nastanek lepe in doživete
pesmi le ni tako preprosta in eno¬
stavna stvar, kakor bi si morda
mislil tisti, ki pesem posluša. Da
je bilo dojemanje vsebine pesmi
s strani poslušalcev kar najbolj
uspešno, sta pripomogli obe čla¬
nici SNG iz Ljubljane, ki sta pes¬
mi recitirali tako, kakor smo si
lahko samo želeli.

Kakor vedno, nam je pri pri¬
pravi odra s svojimi slikarskimi

Kaj je z dvorano?

Prebivalci Blok in okoliških va •
si se upravičeno pritožujejo nad
upravo zadružnega doma v Novi
vasi, ker jim baje za uporabo
dvorane računa kar 200 tisočakov
starih dinarjev. Prav zato niso
mogli zaradi slabih finančnih po¬
gojev izvesti silvestrovanja in-
proslave za praznik žena. Pohva¬
limo pa lahko upravo doma JLA,
ki jim gre vedno na roke in jim
da na razpolago svojo čeravno
majhno dvorano.

Člani KUD Ribnica so letos pr¬
vič uprizorili igro »Poročil se bom
s svojo ženo« prav v dvorani JLA,
Prebivalci si želijo podobnega
razvedrila, toda kaj pomaga, če
si v tako majhni dvorani prire¬
ditve lahko ogleda le manjši del
občanov.

Zadružni dom so zgradili prav z
namenom, da bo to krajevno kul¬
turno središče. Danes pa dvorana
sameva neizkoriščena. Le občasno

jo zdramijo iz »spanja« šolski
otroci, ki imajo v njej telovadne
vaje.

Ali res ni mogoče prebroditi
težave in dati občanom dvorano
po zmerni ceni in s tem omogo¬
čiti delček kulturnega življenja
širšem krogu prebivalstva v tem
kraju.

Pripomba uredništva:

Uredništvo Glasa Notranjske se
je pozanimalo v Novi vasi na Blo¬
kah, kako je z najemnino telo¬
vadnice, in dobilo od tovariša
Franca Cebohina, tale odgovor:

»Uprava telovadnice je v pre¬
cejšnjih težavah glede finančnih
sredstev, ki so potrebna za vzdr¬
ževanje tega velikega telesno kul¬
turnega objekta. Ce želi kdo na¬
jeti telovadnico, na primer za
proslavo, veselico ali kaj podob¬
nega, gre uprava doma Partizana
rada na roke. Seveda pod pogo¬

jem, da tisti, ki telovadnico na¬
jame, potlej poskrbi za potrebno
čiščenje. No, praksa je pokazala,
da so ti pogoji za večino naših
ljudi pretežki in zato je dejansko
odpadla že marsikatera priredi¬
tev. O kakih astronomskih na¬
jemninah pa seveda v tem pri¬
meru ni govora.«

sposobnostmi pomagal domačin
Rotov Milan.

V drugem, veselejšem delu pro¬
slave se nam je predstavil zbor
in orkester Franceta Korbarja iz
Ljubljane s solisti: Stanetom

Mancinijem, Malijem Cerarjem,
Branko Stergarjevo in vodjem
orkestra samim. Priredbe narod¬
nih pesmi, kakršne smo slišali na
tej proslavi in ki so plod načrt¬
nega dela Franceta Korbarja sa¬
mega, so bile tako prisrčne in
sprejemljive, da je vsaka od njih
za poslušalce pomenila poseben
užitek, ki so ga seveda vedno zno¬
va nagrajevali s spontanimi aplav¬
zi. Tako v Starem trgu kakor v
Cerknici sta bili dvorani veliko
premajhni za veliko število po¬
slušalcev, ki so želeli prisostvo¬
vati proslavi. Tako sedaj že lah¬
ko zapišemo, da si je NSK hitro
in krepko utrl pot do domačega
občinstva, saj je vsaka priredi¬
tev, ki jo ta klub organizira, pol-
nošteviln« obiskana.

Ob zaključku velja še prav po¬
sebej pohvaliti sindikalne organi¬
zacije tovarne pohištva Brest
Cerknica, Kovinoplastike Lož, GG
Gabra in še nekaterih, ki so pri¬
spevali tolika finančna sredstva,
da sta bili obe predstavi brez
vstopnine!

Pri organizaciji prireditev je to
pot pomagalo nekoliko večje šte¬
vilo članov kluba, kakor običajno.
To je vsekakor razumljivo, želi¬
mo pa, da bi se v klub včlanilo
čim več študentov in diploman¬
tov iz naše občine, saj je to edina
pot k še večji afirmaciji Notranj¬
skega študentskega kluba!

dr. Boris Kravanja

Popravek

V Domu Partizana v Novi vasi na Blokah danes »gostujeta« Pošta in
Zdravstvni dom. Najemnina vsaj delno krije stroške v zvezi z vzdrže¬
vanjem lepe telovadnice.

V prejšnji številki nam je spet
zagodel tiskarski škrat, ki nam
je popačil dva odstavka najpo¬
membnejšega — uvodnega članka
»Kombinat Brest je prvo leto re¬
forme uspešno zaključil«, ki ga
je napisal Danilo Mlinar.

Pred zadnjo vrstico prvega od¬
stavka so se vrinile tri vrstice, ki
sodijo v tretji odstavek, zato še
enkrat objavljamo zadnji stavek
prvega odstavka, ki se glasi:

»Delna preorientacija proizvod¬
nje pohištva je bila tudi značilna
za leto 1966 zlasti pa za TP Mar¬
tinjak (stilno pohištvo), ki so dik¬
tirale razmere na tržišču; slabše
povpraševanje in povečana kon¬
kurenca na tržiščih konvertabil-
nih valut, predvsem s strani ne¬
katerih vzhodnoevropskih dežel,«

Peti stavek tretjega odstavka
pa se glasi:

»Od skupnega izvoza pa je pro¬
dal na konvertabilna področja kar
82 % svojih izdelkov. (Taka usme¬
ritev izvoza je bila nujno pogo¬
jena z ustrezno devizno politiko.)
Polovico izvoza gre v ZDA, dru¬
gi pomembnejši odjemalci proiz¬
vodov »Brest« pa so še: Francozi,

Zahodni in Vzhodni Nemci, Itali¬
jani, SZ, Švicarji, Madžari, An¬
gleži, Belgijci itd. V ilustracijo
navajam, kolikšen je odstotek iz¬
voza od skupne prodaje pohištva
iz nekaterih dežel čvrstih — kon¬
vertibilnih valut: ZDA 0,26%,
Francija 3,4%, Zahodna Nemčija
5,5 %, Italija 3,1 %, Vel. Britanija
1,7%, Avstrija 1,4%.

PREDAVANJE ZA ČLANE ZK

V okviru programa občinskega
komiteja ZK Cerknica, je Delav¬
ska univerza Cerknica priredila
predavanje za člane ZK v Cerk¬
nici in Starem trgu. Tematiko o
reorganizaciji ZK in vodilni vlogi
ZK je podal tov. ing. Skok Loj¬
ze z univerzitetnega komiteja. Po
uvodnem predavanju je sledila
bogata razprava, ki je osvetlila
posamezno problematiko v zvezi
z organizacijo ZK.

Krajše oblike izobraževanja in
usposabljanja članov ZK, oz. vseh
občanov so zelo prikladna infor¬
mativna oblika.

S. M.

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

St. 4  — 1. aprila 1967

Dopis iz Kanade

Franc Stražišar in njegova hčerka Zalka Mlakar v teh dneh pridno prevažata hlode z motornim čolnom
preko Cerkniškega jezera. V ta namen je kupil Stražišar nov motor -Lamo«, s katerim je več kot zado¬
voljen. Povedal je, da spravi sedaj tudi do 15 kub. metrov lesa preko vode v enem samem dnevu.

Ena iz torbe
Mihlnovga Korlna...

Kdo od starejših Cerkljanov.se
ne bi spominjal svojevrstnega pa¬
triota cerkniškega originala, Mi-
hlnov-ga Korl-na? O, pač. Ker je
bif mož majhne postave, živ in
gibčen, predvsem hitrih nog, se
ga je prijelo ime, ki mu je prav
pristojalo: KORLlCEK. Ker je bil
Korliček zaporedno večletni polj¬
ski varuh in čuvaj, je razumljivo,
da je bil obenem tudi strah in
trepet tedanjih črednikov, pastir¬
jev, pastiric in pastirčkov, pa naj
bi bilo to na Slivnici, Pod zatro-
pom, na Rancerebri, na Čisti stra¬
ni, ali pa v Krivih doleh, kjer je
bila bitka med Napoleonovo in
avstrijsko armado.

Zares nenadkriljiv je bil ta naš
Korliček v svoji službi. Nikoli ni¬
kjer ga niso pastirji opazili, če
je pa klub vsej pazljivosti pastir¬
jev kakšna nagajiva krava zašla
v sosedovo deteljo ali v ogrado,
je bil skoraj vedno Korliček tisti,
ki je živinče pognal iz škode, obe¬
nem pa glasno ponavljal: »Fan¬
tički — kronce, — kronce!« To je
pomenilo, da bo lastnik živinčeta
plačal eno krono od glave v Kor-
ličkovo torbo, povrhu pa še po¬
vrnitev škode. Seveda, v takem
primeru je prišel pastir domov
sam, brez živine, za protiuslugo
mu je gospodar še ušesa' navil,
zlasal, pa tudi kakšna bunka je
padla po grbi. Pastir je bil tudi
prikrajšan pri zaslužku.

Zdaj pa k štoriji:

Lepega nedeljskega popoldneva
nas je več pastirčkov v dogovoru
pognalo živino visoko Pod zatre¬
pom, potem pa smo se sešli ob
vznožju Ostankovega žleba, da bi
igrali tedaj najbolj priljubljeno
pastirsko igro: KOZO SPODBI¬
JAT. V očitnem namenu, da nas
vse zamoti, in da pri tem poza¬
bimo na živino, se nam je od ne¬
znano kje prismolil Korliček. Kar
iz tal je zrasel. Rekel je: »Ja, vi¬
dim, da ste se me ustrašli, pa nej
trejba se me bat. Sej nejsm toku
žleht, kokr zgledam. No ja, če
boste pridni, vam bom pa povej-
dou, kaj se je mjeni urajmalu
enkrat, ko sm še njega dni hodu
srnaka čakat.«

Hitro smo posedli po resju in
grvinah, Korliček pa stoje, oprt
na ukrivljeno drenovko, nas je
najprej vse po vrsti pogledal prav
predirno s svojimi črnimi očmi,
ki so bile tako hude, da bi še mo¬
drasa hipnotizirale, pa je začel
pripovedovati:

»De bo za vinkštne praznike kej
mesa u bajti, sem enkrat zgudej
zjutrej vzeu mojo flinto, ki sm
jo imu skrito za bangerjem, uča-
sih pa pod špampetom, pa jo
mahnem po zevrtah, med ogra¬
dami, u gmajno, pa u grmuje, pa

u gozd. Tam čakam en cajt, sto¬
jim, nč. Sedem na star parobek
in spet čakam, nč. Pa še čakam!
no pa je čez en cajt nejkaj za
mano zešumejlu. Jest se ozrem
prou počasi, pa vidm tacga lejp-
ga srnaka, ki naravnost mjene
gleda. Jest vzdignem mojo flin¬
to, pocilem, — prtisnem petelin¬
čka, — pa nč, pogledam flinto,
flinta je prazna. Potiplem po var:
žetah, pulfr je, a šritlnov nej-
mam. Srnak me še zmiram gleda.
Pugledam okul sjebe, kaj bi? Pa
zagledam nad sabo prou lejpe
zrejle češnje. Brihtna glava. Brš
jih nasmukam pouhno pjest, jih
pozublem, koščice pa nabijem u
flinto. Srnak me še zmiram gleda
kaj dejlam. Jest še enkrat poci-
lam. Glih takrat se je pa rogač
obrnu in mi je pokazou zadni
konc. Jest prtisnem, in to rajžo
je pa užgala. Zagrmejlu je, in tu¬
di pokadlu se je precej, ko je pa
sapca rezgnala dm sm šu pogle¬
dat, če bo kej pobrat, pa je blu
samu malu krvavu. Slejd je pa
kazou, de jo je rogač popihou u
Mrtinsko gmajno, da bo tam na¬
prej travo tlaču. — Ob lejtu oso¬
rej me je spet prjelu, da bi šu
na počak. Pograbim mojo staro
flinto, pa zginem u gmajno; in
nej poštajna, de me je zaneslu
prou na moj stari štant. Pa ne
čakam dougu; kar ti pride glih
tisti srnak, ki sva se poznala že
od lanskega lejta. Še prejdn sem
ga mogu počt, se je zludi na hitro
obrnu, pa zginu u grmuje. In ta¬
krat sm pa natančnu vidu, de mu
je iz zajdnega konca rastla taka
lejpa čejšnca, dvej klaftre douga,
pa usa je bla u cvejtji. Kvatre po
tistem sm pa od strani slišou ud
ungauga Gašperja, ki je pravu u
oštariji u Žajfenci, de je tisti Ko-
robičen, ki je za jagra pr Mrtin-
skem Cesarji, upihnu lepu reje¬
nega srnaka, in tisto čejšnco je
obrau. Sej da mu jih je pmesu
dva prou zvrhana m j er neka ...!

Pretkani Korliček je ves čas,
ko nam je pravil to njegovo do¬
mislico, skrivoma pogledoval, ka¬
ko se je nam poverjena živina,
pomalem pripasla k Podzemalen-
skim njivam. Pastirčki smo seve¬
da bili preveč zamaknjeni v Kor-
lička, da bi to opazili), in ko je
uvidel, da je namen dosegel, in
skoro vsa živina v Peclovi dete¬
lji, takrat je pa Korliček zmago¬
slavno pripomnil: »Zdaj ste pa
moji. Fantički kronce, kronce! Pa
sem vas zrihtov?

Kaj smo doživeli in kakšen je
bil zaključek tiste nedelje zvečer,
si vsak sam lahko predstavlja. Od
več strani je blo slišat: O jej, —
o jej, auuu auuu ...

Matija Otoničar

Nekaj besed z dobrim znancem Metodom Arkom

Radi bi pripravili ljudsko igro

Kako graditi v bodoče

Z odlokom Sob Cerknica je do¬
ločen nov komunalni prispevek,
katerega bodo plačali vsi lastniki
hiš, hišni sveti, obrtniki za svoje
lokale, industrija in drugi, ki
spadajo v območje zazidalnih
okolišev. Ta prispevek se bo pla¬
čeval od vseh že obstoječih in
novih stanovanjskih zgradb. Po
tem odloku bo treba plačati za
bruto zazidljivost stanovanjskih
površin, in sicer do 80 kvadrat¬
nih metrov po 16 N din od enega
kvadratnega metra in za nad 80
kvadratnih metrov po 17 N din
po enem kvadratnem metru letno.

Že Prej ni bilo denarja za ure¬
ditev komunalnih objektov, zato
bo sedaj še težje, saj bo kmalu

izrabljeno zemljišče, ki je po ur¬
banističnem načrtu predvideno za
individualne gradnje.

Da stanovanjsko vprašanje v
Cerknici še vedno ni zadovoljivo,
nam povedo naslednje številke,
ki prikazujejo stanje le pri Bre¬
stu.

Od poprečno 1400 zaposlenih, je
39 delavcev, ki želijo graditi hiše
in kar 79 takih, ki nitnajo mož¬
nosti graditi in računajo, da bodo
dobili stanovanje v bloku.

Pri Brestu se zavedajo pomemb¬
nosti stanovanjskega vprašanja,
zato proučujejo nadaljnjo stano¬
vanjsko politiko, ki bo nakazala
perspektivo, kako graditi.

Bošt

BRESTOV

STANOVANJSKI BLOK
HITRO NAPREDUJE

Zadnji izmed treh blokov s 16
stanovanji pri tovarni Brest bo
kmalu gotov. V objektu se že iz¬
vajajo obrtniška dela, kasneje pa
se bo napravil še fasadni omet,
ko bo vreme dovolj ugodno. Grad¬
njo finansira SGP »Gradišče« iz
Cerknice po načinu gradnje sta¬
novanj za prodajo. Ko bo blok
gotov, bo vsa stanovanja prevzel
LIK »Brest« iz Cerknice. Na
»Gradišču« sedaj zbirajo kupce
za nov blok, ki bi stal ob cesti
na Tabor. Začeli bi ga graditi le¬
tos in ga pokrili, drugo leto pa
končali.

Predstaviti dolgoletnega vod¬
jo telesno-vzgojnega in šport¬
nega življenja na Rakeku ne¬
mara ni težka naloga. Kot te¬
lovadec je več desetletij nasto¬
pal v vseh krajih Notranjske,
nred vojno pa tudi v tuiini.
Razen teea je igral in režiral
mnoeo dram in komedij ter
liudskih iger v bližnji in dali-
ni okolici. Vse do nedavneea
si ni bilo mosoče zamisliti te¬
lovadnega nastopa brez moža.
ki je vodil telovadce v belih
krojih. In čeprav sta ga od
najstarejšega nastopajočega lo¬
čili skoraj dve desetletji, je
izgledalo na bradlji ali drogu,
kot da se ie za trenutek otre¬
sel od večjih let.

Takega poznajo Rakovčani
Metoda Arka, telovadca in
igralca, režiserja in človeka, ki
ob vsaki priliki zna povedati
primemo šalo.

Kliub temu, da je že pred
sedmimi leti srečal Abrahama,
še vedno snuje načrte, kako bi
prosvetno dejavnost na Rake¬
ku zopet oživeli. Ni se še pre¬
dal spominom, čeprav ima le¬
pe dni za seboj.

»Telovaditi sem začel že le¬
ta 1933 pri Sokolu, in do leta
1959, ko sem izpregel, sem sko¬
raj vsako leto tudi nastopal.
Najraje se spominjam predvoj¬
nih zletov v Pragi, Sofiji, Beo¬
gradu, Splitu, Ljubljani«, je
pripovedoval.

»Ste dosegli kake pomemb¬
nejše uspehe?«

»Da, rakovška telovadna vr¬
sta je bila nekoč celo tretja v
Sloveniji. Dobri fantje so bili
tedaj, a žal, nekateri so med
vojno padli. Sam sem bil tista
leta v Dachau in drugih tabo¬
riščih.«

»Kaj menite, zakaj je nekoč
tako bujno kulturno življenje
sedaj usahnilo?«

»Veste, dandanes je že zelo
težko dobiti mladino, da bi ce¬
le mesece hodila ob večerih
na naporne dramske vaje. Tu
je treba mnogo samodiscipli¬
ne. Sedaj sem že dve leti pred¬
sednik KPD, pa imam dosti
težav. Zlasti za moške vloge
je težko dobiti igralce. Dru¬
štvo ima tudi probleme s kul¬
turnim domom, ker ga je tre¬
ba stalno popravljati. Pri ob¬
novitvi podrtega odra so nam
mnogo pomagali odborniki ob¬
činske skupščine, da smo do¬
bili potrebna finančna sred¬
stva.«

»Imate kake načrte za le¬
tos?«

»Rad bi, da bi pripravili ka¬
ko ljudsko igro z večjim števi¬
lom igralcev. To ljudje radi
gledajo.«

Pogovor je za tem tekel o
kinu na Rakeku. Po dveletnem
zastoju so spet redne predsta¬
ve. Težko je ustreči željam
gledalcev, ker mladina želi so¬
dobne filme, starejšim pa so
ljubši zgodovinski.

»Ali imate kako posebno že¬
ljo v zvezi s kulturnim pro¬
blemom na Rakeku?«

»No, v sedanjih razmerah je
to bolj sen, pa vendar. Kot
menda vsi Rakovčani tudi jaz
želim, da bi nekoč imeli nov
kulturni dom v središču Ra¬
keka. To bi v mnogočem vpli¬
valo na delo društva in sploh.«

Tako se je pogovor končal.
Saj bi se lahko še marsikaj
pomenila. Z Metodom Arkom
ni treba iskati teme za razgo¬
vor.

DANE MAZI

»Po vrnitvi domov ste bili
duša telesno-vzgojnega življe¬
nja na Rakeku.«

Metod Arko

»No, bilo nas je več, ki smo
vodili mladino. Vsako leto smo
nastopali. Organizirali smo
mnogo telovadnih prireditev
in izletov.«

»Poleg veselja do telovadbe
ste tudi radi nastopali v dram¬
skih prireditvah. Kaj vam je
bilo bolj pri srcu?«

»Težko bi se odločil. Od leta
1945 sem režiral 14 iger, v še
več pa sem igral. Ampak ta¬
krat ni bilo težko zbrati igral¬
cev, niti metrski sneg nas ni
zaustavil, da ne bi prišli na
vaje za igro, ki jo je priprav¬
ljal tedanji komandant garni¬
zona na Rakeku, major Jerko¬
vič. Vsaka premiera je doži¬
vela mnogo repriz, ker gle¬
dalcev zlepa ni zmanjkalo.«

SGP »GRADIŠČE« Cerknica

je odprlo specializirano trgovino z
GRADBENIM MATERIALOM

Trgovina je oskrbljena z vsemi vrstami gradbenih materialov.

katere dostavlja s svojimi prevozi na gradbišča kupcev.
Organizirana je svetovalna služba o uporabi posameznih ma¬
terialov in potrebnih količinah.

GRADITELJI STANOVANJSKIH HlS!

Oglasite se z načrti v trgovini, kjer boste dobili strokovne na¬
svete o uporabnosti posameznih materialov in potrebni količini.
Ves potrebni material vam bomo po ugodnih cenah preskrbeli
in prepeljali na vaše gradbišče. Trgovina ima svoje prostore
pri upravni stavbi podjetja in obratuje od 7. ure zjutraj do
15. ure popoldne.

Potrošniki, obiščite novo trgovino!

V trgovini dobite tudi izdelke, ki ste jih doslej težko dobili:
vse vrste profilnega železa, železne cevi, betonsko železo, sleklo,
trstika, terazzo ploščice, terazzo pesek, keramične ploščice, izo¬
lacijski materiali, betonske in salonitne cevi, vse vrste kritin,
žičniki in vsi drugi osnovni gradbeni materiali. Stranski obrati
podjetja »Gradišče« celo določene kovinske materiale predelajo
v izdelke tal^o da jih graditelji lahko takoj uporabijo na svojih
objektih.

gt. 4 — 1. aprila J.907

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

| PRVI LESNOINDUSTRIJSKI
TEHNIKI IZ ODDELKA ZA
ODRASLE V CERKNICI

Po napornem študiju zadnjih
! semestrov so si pridobili po-
!  klic tehnika štirje delavci LIK
Brest Cerknica in to:
Hrastnik Franc,

Lovše Ivan,

Škerlj Ivan,

Urh Tone.

Naslednja skupina bo pola¬
gal^ zaključni izpit v maju.
Prvim diplomantom čestitamo
za dosežen uspeh!

Delavska univerza
Cerknica

Za začetek mednarodnega turističnega leta naša serija člankov, ki jih piše Milan Govekar:

Bralci naj nam ne zamerijo, če
za uvod v današnji prispevek po¬
novimo citat iz novoletnega raz¬
govora predsednika občine tova¬
riša Franca Kavčiča z našim so¬
delavcem:

»Štejem si v prijetno dolžnost,
da lahko povem, da je že izdela¬
na vsa potrebna dokumentacija v
zvezi z ojezeritvijo Cerkniškega
jezera, pri čemer nam je veliko
pomagal tudi Sklad Borisa Ki¬
driča. Že v naslednjem letu (to
naj bi bilo letos, op. uredništva)
začenjamo z realizacijo projek¬
tov.«

Kakor po brezštevilnih doseda¬
njih razpravah o usodi Cerkni¬
škega jezera končno le vemo za
dokončno izbrano rešitev (zama¬
šitev vseh ponorov, nov odtok z
zatvornicami, zgrajenimi na ob¬
močju Velike in Male Karlovice),
pa bi bilo zanimivo izvedeti, kje
naj bi dobili sredstva za realiza¬
cijo teh projektov.

Po planskih podatkih bi potre¬
bovali 56 milijonov S din. Občina
jih ne more prispevati. Jih bo da¬
la, posodila ali kakorkoli že odo¬
brila širša družbena skupnost, jih
bomo dobili v inozemstvu, ki je
menda pripravljeno financirati
realizacijo omenjenih projektov?

Ko smo povprašali za odgovor
tovariša Mihajla Mišiča, tajnika
Turistične zveze Cerknica, ni ve¬
del nič določnega odgovoriti.
»Vem le to, da se predstavniki
občine pogajajo v Ljubljani, med
drugim pri Skladu Borisa Kidri¬
ča. Upam, da njihov trud ne bo
zaman.«

■ Predsednik občinske skupščine
tovariš Kavčič je povedal, da, se
sicer trudijo na vse mogoče na¬
čine, da pa dvomi, da bi v tre¬
nutni situaciji kdor koli razen
inozemcev lahko prispeval ali po¬
sodil potrebna" sredstva.

Kolikor vemo, doslej nikomur
izmed domnevno zainteresiranih
inozemskih partnerjev še ni bila
poslana ponudba za pogodbo o so¬
delovanju pri ojezeritvi Cerkni¬
škega jezera.

V »republiki«, torej v okviru
Slovenije, po naših informacijah
tudi nihče nima toliko sredstev
odveč, da bi lahko takoj v ojeze-
ritev Cerkniškega jezera investi¬
ral okoli 70 milijonov S din, ko¬
likor bi vsa dela veljala po da¬
našnjih cenah.

Po vsem tem sodeč bo naše
prelepo jezero tudi za letos ostalo
— brez očetov!

♦

Drugi del današnjega sestavka
tudi namenjamo temi, ki smo jo
napovedali v prejšnji številki na¬
šega lista.

Kaj smo torej videli v Hotelu
Rakov Škocjan?

Odkar so 2. marca v kletnih
prostorih odprli bar z mednarod¬
nim programom, se je obisk Ra¬
kovega Škocjana, posebej pa še
hotela, močno povečal. K temu je
nedvomno veliko pripomogla bolj¬
ša kvaliteta uslug, ki jih nudi
TGP »Škocjan« Rakek, ki je z
lanskim majem hotel prevzelo v
upravljanje. Bar z mednarodnim
programom in dvema strip tease
plesalkama pa seveda pomeni naj¬
večjo mikavnost, saj prinaša prvič
v zgodovini naše občine tudi med
nas kanček nočnega zabavnega
življenja, kot ga poznajo v vseh
večjih središčih po domovini in
v svetu.

Po informacijah, ki jih je po¬
sredoval vodja gostinske enote
TGP »Škocjan« Rakek tovariš
Vukičevič, že zdaj vsak večer, ko
še ni sezone, niti si bar še ni pri¬
dobil imena, prodajo poprečno po
35 vstopnic, tako da imajo zase¬
denih poprečno po dve tretjini
vseh sedežev. Zgolj s tem so že
plačani vsi stroški! Ob koncu
tedna, zlasti še ob sobotah in v
nedeljo, pa je naval tolikšen, da
bo bar kmalu postal premajhen.
Barman Tone Kovač je v šali

Medklubska ekskurzija v
»Najdeno jamo« pri Lazah

povedal, da bi tedaj morali pro¬
dajati vstopnice za stojišča!

Čeprav gre za novost v razve¬
drilu in zabavnem življenju na¬
ših občanov, je vendarle zanimi¬
vo in pohvalno tudi tisto, kar so'
pripovedovali nastopajoči artisti.
Dovolj bo, če ponovimo eno samo
njihovo misel: »Nismo pričako¬
vali, da bomo imeli tako kultur¬
no in dostojno publiko med ljud¬
mi, ki te oblike razvedrila niso
vajeni!«

Še posebej pa je razveseljiva
ugotovitev, da vsaj doslej, odkar
se je tudi nočno življenje nase¬
lilo v Rakov Škocjan, tamkaj ni
bilo nobenih izgredov. Pravzaprav
pa tudi čez dan in še bolj v noč¬
nih urah že dolgo v Škocjanu-ni
bilo take tišine in miru, kot je
zdaj, odkar imajo v hotelu tudi
nočno zabavišče. Morda prav to
pomeni najboljši odgovor vsem
tistim kritikom, ki so otvoritev
bara v hotelu Rakov Škocjan po¬

istovetili s skrunitvijo narave na
področju tega edinstvenega na¬
ravnega parka.

Kot smo že omenili, se na
splošno povečuje obisk Rakovega
Škocjana in s tem tudi promet,
ki ga ustvarja Hotel Bungalov.
Tako se počasi le začenjajo vra¬
čati dosedanje investicije v hotel¬
sko zgradbo.

Obisk je že tolikšen, da TGP
Škocjan že razmišlja o najemu
zasebnih weekend hišic, da bi
lahko prenočil svoje goste. Seda¬
njih 14 hotelskih ležišč namreč
skoraj v celoti zaseda osebje in
pa nastopajoči artisti.

Marsikateri gost pa bi v Skoc«
janu rad ostal tudi dlje, da bi se
v miru naužil tako razvedrila kot
naravnih lepot, vendar po krat¬
kem postanku takoj odide, ker
ne ve, kje bo za noč ali dve dobil
streho nad glavo.

Hkrati s tem v TGP Škocjan
Rakek razmišljajo tudi o dogra¬
ditvi in povečanju hotela, da bi
še po tej poti svojim gostom lah¬
ko nudili popolne turistične usluge.

Drugo k drugemu: samo obi¬
lica naravnih lepot prav nič ne
pomeni, če jih ne znamo izko¬
ristiti; torej zainteresirati doma¬
če in tuje turiste, da bi pogosteje
prihajali med nas. Nočno življe¬
nje v Hotelu Rakov Škocjan pri
nas za kdaj pomeni enega prvih
uspelih poskusov, kako tudi vnov-
čevati naravno lepoto in boga¬
stvo, ne da bi zategadelj trpela
njihova prvobitna podoba.
Prihodnjič:

$  Turistično povezovanje z ob¬
činami v sosednji Hrvatski
^ Kdaj bo grad Snežnik odprt
za javnost?

♦ Odmevi

Upamo, da sta mladi šoji vseeno teknili srečnemu lovcu, čeprav ju je
na drugi pomladni dan skupaj s svojim »konjičkom« celo popoldne
pustil na vročem soncu pred Hotelom v Rakovem Škocjanu, kamor je
»samo za minuto stopil, da bi si dušo privezal.«

»Velike Štirne« v »Dvorano šti¬
rih« in v istem mesecu odkrili in
raziskali ogromno »Rutikovo dvo¬
rano«. Opogumljeni od tega uspe¬
ha so se v septembru istega leta
zagnali v navpično steno nad »Ve¬
liko štirno« in dosegli rezultat,
ki je bil vreden vseh muk in te¬
žav. Preplezano smer, ki še danes
ni kaj preprosta, so imenovali
»Metodovo prečnico«, po mladem
jamarju Metodu Di Batisti, ki je
z veliko plezalsko spretnostjo prvi
prišel do vhoda novo odkritega,
proti severu speljanega rova. To
je suh nekdanji rov, pokrit po
dnu s podovi, sigo in ilovico, ven¬
dar se spuščajo na njegovi desni
in levi, pa tudi v dnu samem ro¬
vi, ki vodijo v nižjo, še sedaj
aktivno vodno etažo. Dolg je 700
metrov in se imenuje »Riparski
rov«. Ta rov se razcepi še v levi
in desni »Borisov rov«. V istem
letu so odkrili še rov na drugi
strani »Štirne«, ki vodi v »Dvo¬
rano štirih«.

Jama je zelo zanimiva, kajti
poleg običajnih kraških tvorb in
živih bitij, najdemo nekaj po¬
vsem zanimivih posebnosti. V
»Borisovem rovu« najdemo jam¬
sko mokrico, ki se nahaja samo
še na »Logarčku« in pri izviru
Ljubljanice na Barju. V to jamo
se je zatekel tudi jamski hrošč
Brzec. Teh predstavnikov živega
sveta je zelo malo. Doslej so zna¬
na le štiri najdišča.

V zgodnjih jutranjih urah so se
utrujeni jamarji drugi dan zbi¬
rali v gostišču v Lazah. Kljub
utrujenosti so mladi jamarji še
dolgo veselo kramljali ob skode¬
lici čaja.

Akcija je v glavnem uspela.

Franc Steržaj

Še nekaj dni in ribiči bodo spet
prišli na svoj račun. S 1. majem
bodo namreč ponovno lahko vrgli
svoje vabe v vode Stržena ter
Cerkniškega jezera, in če bo pri¬
jem dober, potlej... No, malce še
počakajmo, pa bomo videli, kako
bo s prijemom

V Rakovem Škocjanu
vedno več počitniških hiš

Pred dvema letoma je projek¬
tivna organizacija izdelala zazi¬
dalni načrt za izgradnjo 40 počit¬
niških hišic na posebnem prosto¬
ru v Rakovem Škocjanu. Zaradi
velikega števila 'občanov, ki so se
zanimali za gradnjo tovrstnih hi¬
šic, so skoraj že vsi prostori od¬
dani, 23 hišic pa je že zgrajenih.
Ker je gozd v upravljanju pri
Gozdnem gospodarstvu v Postoj¬

ni, so se lastniki hiš, občinska
skupščina in Gozdno gospodar¬
stvo dogovorili o redu, ki bo vla¬
dal v naselju in katere smreke
bo potrebno posekati, da ne bo
nastajala škoda na hišicah. Pogo¬
varjajo se tudi o višini komunal¬
nega prispevka, da bo lahko ob¬
činska skupščina investirala naj¬
nujnejše komunalne naprave.

Novi upravnik Doma na Slivnici
tovariš Zdravko Troha se prito¬
žuje, da je njihov dom premalo
obiskan. Zdaj na pomlad in vse
do pozne jeseni bo sicer nekaj
bolje, ampak pozimi je na Slivnici
vse mrtvo. »Skoraj tako, kot bi še
čarovnice odšle od nas,« pravi to¬
variš Troha. »Ce pa bi imeli žič¬
nico, potem bi Slivnica najbrž
prekosila Hotel v Rakovem Škoc¬
janu, pi čeprav sta v sestavu iste¬
ga podjetja.« — »Nimamo nič
proti, če Dom na Slivnici kar pre¬
staviš k nam v Škocjan,« je takoj
dodal Tone Kovač, barman v ra-
kovškem hotelu. »Pri nas bi krva¬
vo potrebovali teh 38 postelj, ki
tukaj samevajo prazne!«

Jamarski klub Ljubljana je or¬
ganiziral medklubsko ekskurzijo
v »Najdeno jamo« pri Lazah. Na¬
men te akcije, ki je bila v noči
od 25. na 26. februarja, je bil
ogled jame. Akcije se je udeležilo
preko 30 jamarjev iz Postojne.
Rakeka, Sežane, Divače, Domžal,
Logatca in Ljubljane.

»Najdena jama« je bila doslej
v glavnem znana le ljubljanskim
'jamarjem, ker imajo tu svoje
raziskovalno področje. Zadnja le¬
ta so dosegli v tej jami lepe uspe¬
he. »Najdena jama« je bila zna¬
na že nekaj desetletij; vendar v
zelo majhnem obsegu. Ljubljan¬
čanom pa se je pred leti, po več¬
dnevnem kopanju posrečilo skozi
pasažo predreti v ogromen globok
prostor imenovan »Velika Štirna«.
Na dnu te globočine je podzemski
tok Ljubljanice. Poleti in zlasti
v jeseni 1. 1964 so se jim pri raz¬
iskovanju uresničile želje, da pro¬
drejo prav v osrčje »Lanskega
vrha« in morda še dlje. Meseca
julija so splezali na drugo stran

O otroku, ki ga imajo vsi radi,
nihče pa zanj ni odgovoren (III)

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

St. 4  — 1.  aprila 1967

Šport na Notranjskem

Nogomet

Nogometaši Rakeka se že pre¬
cej časa vestno pripravljajo na
spomladanski del prvenstva v
Ljubljanski nogometni podzvezi.
Letos bo tekmovalo samo še član¬
sko. moštvo. Mladinci ne bodo več
tekmovali, ker je večina mladin¬
cev prestarih. Moštvo bo v spo¬
mladanskem delu prvenstva se¬
stavljeno iz istih igralcev kot v
jeseni. Moštvo bodo tudi pomla¬
dili. V nedeljo 12. 3. so imeli prvo
preizkušnjo pred spomladanskim
delom prvenstva. V Vipavi so
igrali proti istoimenskemu mo¬
štvu in izgubili s 3:2. Zmagali bi
lahko gostje iz Rakeka, ki so vo¬
dili v drugem polčasu z 2:1. Ven¬
dar, žoga je okrogla. Imeli so ve¬
liko priložnosti, ki pa jih niso
znali izkoristiti. Prva, ki sta se
vpisala v listo strelcev Rakeka v
letošnjem letu, sta Arko in Bajc.
Za moštvo, ki je igralo prvo tek¬
mo je tudi minimalen poraz
uspeh. Moštvo Rakeka je nasto¬
pilo v Vipavi v naslednji postavi:
Urbas F., Udovič, Oblak, Koro¬
šec, Prešeren, Otrin, Mišič B.,
Bojc, Urbas A., Arko, Modic. Mo¬
štvu Rakeka želimo v tekmova¬
nju veliko uspehov in športne
sreče.

Rakek : Bela krajina (Črnomelj)
3:3

Rakek. — Igrišče primerno za
igro. Vreme sončno. Gledalcev

Takšen je bil sklep v družini,
ker bo Grahovem predstava pod
naslovom -Sin«.

-Torej, fant, skoči naprej ter
kupi vstopnice.« Rečeno je bilo,
da bodo po 200 S din. Toda, ko
pridemo za njim, nam vrne de¬
nar, razen za svojo vstopnico.

-Zakaj nisi kupil vstopnic tudi
za naju dva?«

-Ker sem imel premalo denarja,
vstopnice -so po 300 S din. No ja,
jih bomo kupili sedaj. Pri vstopu
v dvorano je bilo vse polno, se¬
deži zasedeni, dobila se je še ena
modernih klopi ob strani stene.
Spredaj so se nastavljali otroci
ter tako ustvarjali vmesne prizo¬
re, kadar bi človek rad kaj bolje
videl. To je bila še sreča, da je
žena imela v rokah moj in svoj
dežnik ter tako včasih katerega
izmed njih malo odrinila.

V pričakovanju manjše zamude
se je začela zavesa majati, kar je
dokazovalo, da se prišepetalec
spravlja na svoje mesto, katero
se danes malokje vidi. Novejši
odri tega več ne uporabljajo in
ne spada več na oder. Med izva¬
janjem sem videl, kako se neka¬
tere oči upirajo v tisto ovalno
luknjo; tako seveda izgubi izva¬
janje na kvaliteti.

Predvsem menim, da morajo iz;
vajalci znati vlogo brezhibno, po¬
sebno tiste odlomke, katere igrajo
na prosceni, to je, kadar izstopajo
v ospredje odra ter igrajo ločeno
od drugih. Prav ta prišepetalni
prostor jim tega ni dovoljeval, da
bi dovolj izstopali v ospredje. Po¬
sebno se je to pokazalo pri sinu
Cirilu ter Heleni.

Takoj v začetku je bilo opaziti
tremo med razgovorom očeta ter
njegovega prijatelja trgovca. La-

100. Strelci za Rakek: Arko 2,
Urbas 1.

Rakek: Urbas F., Raljevič,

Oblak, Korošec, Prešeren, Otrin,
Mišič B„ Bajc, Urbas A., Arko,
Modic.

V zadnjem kolu jesenskega de¬
la prvenstva, ki pa je bilo zaradi
slabega vremena preloženo na po¬
mlad, sta se srečala Rakek in Be¬
la krajina iz Črnomlja. Z neodlo¬
čenim rezultatom so gostje lahko
bolj zadovoljni, saj sta Urbas in
Bajc zapravila nekaj stoodstotnih
priložnosti za gol. Rakek pa je
propustil priložnost, da premaga
jesenskega prvaka Ljubljanske
nogometne podzveze.

Prvi so povedli igralci Rakeka
iz enajstmetrovke, ki jo je reali¬
ziral Arko, ko so igralci Bele kra¬
jine nepravilno zaustavili Modica
v šestnajstercu. Gostje so kmalu
izenačili in povedli z 2:1 iz enajst¬
metrovke. Arko pa je kmalu nato
z najlepšim golom tekme izenačil
na 2:2. S takim rezultatom se je
odšlo tudi na odmor. V drugem
polčasu so prišli gostje kmalu spet
v vodstvo, potem ko je Urbas A.
zapravil idealno priložnost za do¬
sego gola. Ko smo že mislili, da
gresta obe točki v Črnomelj, se
je odkupil Urbas A. za prejšnji
-kiks« in dosegel svoj letošnji
prvi gol in izenačil rezultat. Bolj¬
ši del moštva je bila obramba.

sulja očeta je bila premalo ma¬
skirana na čelu. To bi se dalo
odpraviti s kakšno dodatno gubo
šminke. Opazilo se je tudi pri si¬
nu Cirilu, da je v tragičnih tre¬
nutkih jeze in sploh skozi izva¬
janje imel ustnice preveč rdeče,
kar je v nasprotju s prikazanim
dejanjem.

Pri Heleni, ki je bila sicer lepa
ter je odigrala vlogo vse pohvale
vredno in prisebno, vživeto, bi
morala z malo truda prikazati v
zadnjem dejanju večjo spremem¬
bo potrtosti na obrazu.

Mati v začetku nastopa ni na¬
šla s svojo mimiko pravilnega so¬
delovanja. Toda v poznejši igri je
svojo vlogo prikazala z vso pri¬
sebnostjo, saj je bila v zadnjem
dejanju s Heleno v središču po¬
zornosti ter s svojim materinskim
dejanjem prikazala zelo vživeto
vlogo in rešila tragično vrzel, kar
je na gledalce močno vplivalo.

Dr. Trdina je svojo vlogo od¬
igral zelo dobro, vendar bi kot
tak lahko našel boljši rekvizit za
svojo potovalko.

Želeli bi, kot je bilo videti iz
nabito polne dvorane, še več tak¬
šnih prireditev. S tem se dviga
kulturni nivo vasi in to zaposluje
mladino, toda treba jo je priva¬
biti ne samo na predstave, ampak
tudi k sodelovanju.

Tamo

Knjižnica v Cerknici je od¬
prta vsak dan razen nedelje
od 14. do 17. ure.

V knjižnici je nabavljeno
precej novih knjig.

Košarka

Rakek : Cerknica 52:68

Rakek. — Telovadnica na Par¬
tizanski cesti. Sodnik Žust.

Rakek: Klemenc 12, Steržaj 22,
Kovač 14, Korošec 4, Zalar.

Cerknica: Popek 14, Petrovčič
24, Petrič 4, Novak, Telič 4, Urbas
8, Ris 2, Razdrich 10.

Po dolgem času sta se v telo¬
vadnici na Rakeku pomerila med
seboj že tradicionalna nasprotni¬
ka Rakek in Cerknica. To pa je
bil obenem tudi prvi nastop ra-
kovških košarkarjev v domači te¬
lovadnici v letošnjem letu. Že
pred tekmo se je vedelo, kdo bo
zmagovalec, saj je bilo iz Rakeka
samo pet igralcev, iz Cerknice pa
je pripotovala najboljša postava.
Po pozdravu obeh moštev se je
tekma pričela z vodstvom Rakeka
2:0, vendar so igralci Cerknice ta¬
koj izenačili in povedli. Vodstvo
so stalno večali, tako, da se je
polčas končal z 32:26 za Cerknico.
Drugi polčas je v začetku pripa¬
dal igralcem Rakeka, ki so naj¬
prej rezultat izenačili, nato pa
povedli. Korošec pa je moral za¬
pustiti igro, ker je šel igrat no¬
gomet, zamenjal pa ga je manj
izkušeni Zalar. To se je poznalo
tudi v igri sami. Rakovški igralci
so začeli grešiti in igrati nepove¬
zano. Igralci Cerknice so to izko¬
ristili in pridno polnili koš Ra¬
keka. Zmaga Cerknice je zaslu¬
žena. Najboljši pri Rakeku je bil
Korošec in Steržaj, zadovoljila pa
sta tudi Klemenc in Kovač, ki je
prišel iz JLA. Pri Cerknici pa sta
bila najboljša Petrovčič in Popek.
Sodnik ni bil kos težki nalogi,
tekmo je vodil zelo slabo.

Takih srečanj si še želimo, saj
s tem povečujemo kakovost in
množičnost tega športa pri nas.

Janez Klemenc

PRVENSTVO SLOVENIJE
V KEGLJANJU
TUDI V CERKNICI

Kegljanje dobiva v Cerknici
vsako leto več privržencev, kljub
temu, da nekateri še vedno godr¬
njajo, češ, da je to šport le pe¬
ščice določenih posameznikov iz
Cerknice in Rakeka in, da drugi
občani nimajo od tega nič. Ven¬
dar ni tako. Kegljaški klub Brest,
ki ima v svojih vrstah že precej
članov, je v triletnem obdobju,
torej od svoje ustanovitve pa do
danes, vzgojil nekaj dobrih keg¬
ljačev, ki so kot ekipa »Bresta«
ponesli ime Cerknice širom Slo¬
venije in tudi izven naših meja
v NDR, ČSSR in Avstrijo. Z uspe¬
hom pa nastopajo tudi v slovenski
kegljaški ligi in z vsakim konča¬
nim prvenstvom so za nekaj mest
bližje najboljšim. Tako. so bili le¬
ta 1965, ko so pričeli tekmovati
v ligi dvanajsti, leto dni kasneje
že deveti, letos pa pravijo, da se
morajo uvrstiti na državno mo¬
štveno prvenstvo, kjer ima pra¬
vico nastopa prvih sedem ekip.
Upamo in jim tudi iskreno želi¬
mo, da se jim želja uresniči.

Mladim telesno

Naj začnem s poraznimi ugoto¬
vitvami, da ima dobršen del naše
doraščajoče mladine take ali dru¬
gačne telesne hibe. Največ mla¬
dih ima nepravilno telesno držo,
slabo razvito mišičje, ploska sto¬
pala itd. Stanje se bistveno ne
izboljšuje, od bližnje prihodno¬
sti pa tudi ne moremo kdovekaj
pričakovati.

Na sestanku sveta staršev na
Osnovni šoli Cerknica je tekla
beseda tudi in predvsem o tem,
kako zagotoviti učencem kvali¬
tetno telesno urjenje v potrebnih
ustreznih športnih objektih. Sta¬
nje je slej ko prej slabo. Vadba
v šolski avli ne more biti kvali¬
tetna. Dvorana Kino podjetja
Cerknica, katero koristimo nekaj
mesecev, bistveno ni rešila pro¬
blema. Vadba na prostem je od¬
visna od vremena, pravzaprav od
razmehčanosti terena.

Svet staršev osnovne šole Cerk¬
nica, pedagogi sami in vsi, ki jim
je pri srcu zdrav razvoj mladih
ljudi, menijo, naj se čim prej

Letošnje republiško prvenstvo
pa ima glede na prejšnja nekoliko
sprememb. Letos ima namreč 16
najboljših slovenskih ekip in si¬
cer: Triglav (Kranj), Branik (Ma¬
ribor), Jesenice, Brest (Cerknica),
Celje, Ljubljana-Center, Lokomo¬
tiva (Maribor), Gradis (Ljublja¬
na), Pionir (Novo mesto), Slovenj
Gradec, Slovenija ceste (Ljublja¬
na), Slovan (Ljubljana), Kranjska
gora, Fužinar (Ravne), Konstruk¬
tor (Maribor) in Ljubelj iz Tržiča
po dva nastopa na kegljiščih v
Ljubljani, na Ravnah in v Cerk¬
nici. Torej bodo cerkniški ljubi¬
telji kegljanja prišli na svoj ra¬
čun, saj bodo ali pa so že videli
na delu najboljše kegljače v Slo¬
veniji. Prvenstvo bo zaključeno
16. aprila, do sedaj pa je bilo že
odigrano prvo kolo na vseh keg¬
ljiščih in so bili doseženi nasledni
rezultati:

Kegljišče Brest v Cerknici:

Slov. Gradec : Slovan 6503:6408
(prvi nastop); 6497:6603 (drugi
nastop;

Pionir : Konstruktor 6474:6451;
(6575:6387);

Triglav : Gradis 6691:6332;
(6648:6398);

Kegljišče Maksa Perca
v Ljubljani:

Lokomotiva : Ljubelj 6550:6436;
(6599:6520);

Jesenice : Fužiriar 6698:6503;
(6722:6476);

Slovenija ceste : Slovenj Gradec
6602:6544; (6489:6496);

Kegljišče Fužinar ja na Ravnah:

Celje : Slov. ceste 6875:6745;
(6776:6775);

Brest : Kranjska gora 6752:6781:
(6807:6.725).

Igralci Bresta so dosegli nasled¬
nje rezultate: Homovec (824 in
847), Koščak (847 in 874), Arko
(839 in 797), Kočevar (877 in 817),
Zorman (789 —), Kos (817 in 840),
Prešern (— 849), Tornič (850 in
836), Grom (909 in nov rekord
ravenskega kegljišča 947 kegljev).

Branik : Ljubljana-Center
7002:6787 (6885:6779).

Trenutni vrstni red ekip na po¬
sameznih kegljiščih po prvem ko¬
lu pa je:

Cerknica: Triglav 2, Pionir 6,
Slovenj Gradec 6, Slovan 7, Kon¬
struktor 10 in Gradis 11 kazen¬
skih točk.

Ljubljana: Jesenice 2, Lokomo¬
tiva 5, Slovenija ceste 7, Slovenj
Gradec 8, Ljubelj 10 in Fužinar
11 kazenskih točk.

Ravne: Branik 2, Celje 6, Ljub¬
ljana-Center 6, Brest 7, Kranjska
gora 10 in Slovenija ceste 11 ka¬
zenskih točk.

V drugem kolu pa bodo v Cerk¬
nici (od 18. marca do 16. aprila)
gostovale še ekipe: Kranjske go¬
re, Ljubelja, Slovenija ceste, Lo¬
komotive, Jesenic, Fužinarja, Bra¬
nika, Celja, Ljubljane-Center in
seveda ekipa domačina Bresta.
Poleg tega pa imajo Cerkničani
še dva nastopa na kegljišču Ma¬
ksa Perca v Ljubljani.

Janez Telič

vzgojo in šport

zberejo potrebna sredstva za do¬
graditev šolskega poslopja — dvo¬
rane za telesno vzgojo. Takoj naj
se dogradi začeto igrišče za roko¬
met, košarko in druge športne
igre pri osnovni šoli. (Asfaltira¬
no igrišče in telovadnico bi kori¬
stili vsi.) Oba objekta sovpadata
v načrt sistema igrišč in vežbališč
ob šoli.

Kaže, da se je ustavilo pri vpra¬
šanju, kdo naj bo nosilec grad¬
nje. Naj bo to šola, ki nima sred¬
stev? Vprašanje je, če bi to bilo
lahko TVD Partizan Cerknica, ki
je in ki ga ni? Najbolje bo, da
bi bila Krajevna skupnost Cerk¬
nica nosilec gradnje, pomagati pa
bi ji morali vsi zainteresirani —
to je mi vsi. Sredstva, ki bi jih
potrebovali za igrišče niso tako
velika, mladi so pripravljeni na
prostovoljno delo, tudi začeto je
bilo tako.

Nekaj dobre volje in razume¬
vanja pa bo šlo, čakati ne more¬
mo več.

ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI VZGOJNO VARSTVENEGA
ZAVODA CERKNICA

razpisuje
prosto delovno mesto

KUHARICE

Pogoji:  kvalificirana ali polkvalificirana kuharica z nekaj
prakse na takem delovnem mestu. Nastop službe 17. aprila 1967.
Rok prijave 6 dni po objavi.

OPOZORILO!

Svet Krajevne skupnosti J. P. Cerknica opozarja starše, da
naj ne puščajo samih otrok na igrišče na Taboru, ker še ni
dograjeno, ter še ni poskrbljeno za nadzor nad igrajočimi sc
otroci.

V primeru nezgode svet Krajevne skupnosti ne odgovarja
za morebitne posledice.

Torej v Grahovo

In memoriam

V prerani mladosti nas je
8. marca za vedno zapustila na¬
ša priljubljena prijateljica, so¬
delavka in aktivistka Marjan¬
ca Albreht. Zahrbtna bolezen
ji je pretrgala tako rano nit
njenega polnoobetajočega živ¬
ljenja — saj je dopolnila šele
dvaindvajseto pomlad.

Marjanca se je rodila 10. ju¬
lija 1944 v Ljubljani. Svojo
nežno mladost je preživela v
krogu skrbnih staršev. Ko ji je
bilo pet let, je zbolela za škr-
latinko. Bolezen ji je zapustila
sledove na premalo odpornem
mladem srcu.

Vseh sedemnajst let je bole¬
zen pogumno prenašala — ni¬
koli ni tožila ali vzdihovala.
V službi v rakovški banki so
jo poznali vedno kot nadvse
vestno, vedno pripravljeno
vsakomur pomagati. Moč nje¬
ne volje v premagovanju te¬
žav pa se je odražala tudi v
tem, da je ob delu še izredno
študirala na srednji ekonom¬
ski šoli. Študirala je uspešno
in bi letos končala že tretji
letnik.

Nenehno se je izobraževala
ob njenih tako priljubljenih
vsakovrstnih literarnih knji¬
gah. Pri premagovanju vseh
težav je imela Marjanca naj¬
močnejšo oporo v svojih do¬
brih in ljubeznivih starših.

Marjanca je bila zgleden
primer delovne požrtvovalno¬
sti, tovarištva in zavestne de¬
lovne discipline — tudi, ko je
aktivno delala v mladinski or¬
ganizaciji kot članica občin¬
skega mladinskega komiteja.
Njena skromnost, odkritosrč¬
nost in osebna poštenost so ji
ustvarili velik ugled med vse¬
mi, ki smo jo poznali. To naj¬
bolje potrjuje številno sprem¬
stvo in poklonjeno cvetje na
njeni zadnji poti 11. marca 1.1.
Ostala nam bo v nepozabnem
spominu.

Franc Steržaj

Obvestilo

Sporeda kinematografov do za¬
ključka lista nismo prejeli.

Uredništvo

Izhaja mesečno — Izdaja Občinski od¬
bor SZDL Cerknica - Urejuje uredniški
odbor: Slavko Berglez, Danilo Mlinar,
Janez Logar, Mihael Mišič, Srečo Lon¬
čar, Milan Strle, Štefan Bogovčič, dr.
Boris Kravanja, Mirko Šuligoj, Srečo
Krašovec Milan Govekar in Milan 2iv-
kovič - Glavni in odgovorni urednik:
Danimir Mazi — Tehnični urednik: Da¬
nilo Domajnko (Delavska enotnost) -
Naslov uredništva in uprave: »Glas
Notranjske«, Obč. odbor SZDL Cerkni¬
ca - Žiro račun: NB Rakek, 5051-678-108

- Letna naročnina je 6 N din (600 S
din), posamezni izvod 50 par (50 S din)

- Za tujino 1 USA $  — Tiska tiskarna
Učnih delavnic Zavoda za slušno in

govorne prizadete v Ljubljani

FRANC STERLE