■t special rata of postage provided for ia ¡nation 1108, Act of Oct. S, HUT, authoriaed on June 14, 1911. Komentarji , ■ tfUv dan resen sobot, «edelj UÎpraaaikev. I Ufued dsiljr except Saturday» ^Sundeys and Holidays. ieto-year xivl PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I^H Uredniški in upravniàki prostori: 2667 8. Lewndals Ave. Office of Publication: 2087 South Lawndale Ave. Téléphona, Rockwell 4904 IUr January 1«. ISM. »t Um »mt-offUa th« Aai at Omwnm of (Urah t, 117*. la Chicago, 111, poadeljek, 23. januarja (Jan. 23), 1933. Subicr^lr0,B¥ 1600 STEV.-NUMBERlft v» pomoe, javna Inprlvst-M odtoTtraja depresija, je v viu ali narobe. Delavci, kl le morajo prispevati" ia one, kl ne deWo. Federalna vlada daje dolo v ob-šibkim bankirjem in drugim; denar «it dok»siispo-lo ju je od velikih bankirjev in Peter (ljudstvo) mora plačevati obresti od teh posojil v dohodninskem davku. Kova "odpomoč" te forme prihaja «daj za farmarje. Nitja kongresna zbornica je k sprejela takozvani "allot-ment bili", s 'katerim bodo pomagali farmarjem. To reč so skovali demokratje in baje jo je o-dobril tudi novi predsednik Roo-eevelt. (Po tem načrtu postavijo minimalne cene za pšenico, riž, tobak, .prašiče in sirovo 'maslo. Te minimalne cene so precej viije od današnjih tržnih een. Farmar, ki proda omenjene pridelke po tržni ceni, dobi razliko med tržno in minimalno ceno od federalne vlade, ako dokaže, da je znižal lastno produkcij* ta dvajset odstotkov. Da pa t*6( Vlada imela denar za Izplačevanje te diference, naloži poseben davek na farmdko blago ln ta davek bodo plačali oni, ki kupujejo žito, živino itd. od farmarjev. Stvar je polna lukenj m vozlov. Minimalna cena pšenici je določena na 75c. Tržna cena je danes od 35c do 40c. Vlada doplača farmarju, kdlikor bo manjkalo do 75c b ušel j, nakar toterja doplačilo v formi posebnega davka, ki ga naloži trustou moke, mesnemu trustou itd. tfs primer od soda bde moke W dvs dojarjk davka. Kaj *pa narddl trust moke? Davek pripiše cenam moke za velet ngovce ln ti ga porinejo cenam na drobno ln — reveži delavec, ki kupuje moko oziroma kruh, bo doplačal razliko vladi! Vlada vzame Pavlu v mestih, da plača Petru na farmah. Toda fpredno b j Peter deležen minimalne cene, bo moral dokazati, da je pridelal 20% manj pfenice, da je ne bo preveč. Takisto rančar, kl redi prašiče; takisto tobačni plantažnih, in farmar, ki prodaja mlečno me *čobo za maslo. Kako bodo to dokazali in kako bodo lahko goljufali, je stvar, ki nas lanes ne zanima/ Zanima nas le to, da bo vlada vzela delavcem in pomagala farmarjem. Ali ne bo nikdar konca te Absurdne igre? a e e Zabavno je, kako ae kapitalisti prepirajo med seboj glede teh nok racije. Konservativni kapitalisti in njihovi znanstveniki pravijo, da je teh nok racija — maSki rani socializem in komuniuim. Zagovorniki nok raci je, med katerimi je precej liberalnih kapitanov, i>os4bno takih, ki ao na ri>J,u Poloma, pa pravijo, da teh-nokracija ogroža kapiUllstlčno socialistično ekonomsko fllo-«ofijo o vrednotah. Norman Thomaa je plaal, da tehnokrat je imajo le formule ln termine novih beaed; to je vse, je novega pri njih. Dejstva, k' Jih pretresajo, so že stara in inana. Kakega načrta za novi e-konomski sistem nimajo. Za for-"julsml tehnokratov se morda "kriva diktatur» Inženirjev, k 1« lahko v »orodu s fašizmom. JM ^itek je sbodel zagsra n,k«' tehnokratov ln odgovoril 2SPAN0VA SUKA VELIKE BESE V DETROITS *>• da »ocialiatl nimajo druge-fV kakor spremembo ^•tm*tva strojev. AH naj * m^mba "tnlka ln nova licenčna v tek avto. ki je na cesti? le "rt"»". Ct £*vu> - ako je motor tO*!**** - mu ne po-^vbe. Kapital isti- «,L"J* ^ tHo in »e- festauo krpanje mu ne bo dd- Detroltu je 175,42* oseb na pomožni listi. Podpora znižana skoim j na pekrvieo Detroit. — (FP) — Letno poročilo župana Murphyja mestnemu svetu je podobno bolj poročilu o povojni kMastrofi ali razdejanem kraju kot pa o pre-stolici aVtne industrije, kjer eo bile le manlše praske med policijo in brezposelnimi. Slika o razmerah v županovem poročilu ss preteklo leto je nadvse črna. Mesto ima sedaj na podporni isti 38,610 družin; 175,428 o-seb dobiva podporo od mesta, med temi je 40,000 otrok pod 5. letom starosti. V novembru se je vsak dan priglasilo 450 oseb za podporo; od teh je bilo povprečno odobrenih le 880 prošenj. V decembru ee je priglasilo 825 oseb na dan; podpora je bila odobrena le 250 prosilcem. •'Večina odklonjenih slučajev je bila vrtldna podpore, ampak smo nekje morali napraviti mejo," pravi župan. "Od družin, ki A sedaj prijavijo sa podporo, jih je 25%, ki so bili prVič v življenju prisiljeni na ta korsk. Depresija je hudo prizadela tudi domove naših najbolj konservativnih ljudi. 6 tem mislim tiste, kl so vsrčevali v letih prosperitete. Sedaj so odrezani od vsakega dela in zasiuž-, Porabili so prihrsnke in mnogi so zastavili tudi svoje domove — izgubili ali prodali so vse, domove in premičnino in se končno znašli v jarku. V tekdomovih ni nobenega živeža; otroci so slabo oblečeni in obupno podh ranjen i. Veliko število se ne more gibati niti na prostem, ker so preslabo oblečeni, s v njih stanovanjih pa je mrzlo. "Iz naših policijskih poročil se odsevajo zločini, ki imajo korenine v ekonomski krizi—ropi, tatvine, vpadanje v stanovanja n poslopja z neisbežnlm povečanjem naslljstvs proti osebam in privstni lastnini. Simptomi socialne bolezni so definitlvno med nami. Za tem župan poroča o kakovosti podpore. Leta 1929 je tedenska podpora ss družino znašala $12.68, 25% manj kot pa je vlada potrošila za prehrano posameznega vojaka. Leta 1980 in 1981 je bila znižana na $7.46 na teden, lansko leto pa na $4.95 za družino, ali 50% manj kot vlada potroši sa prehrano posameznega vojaka. Bolaiftaiea zaprta, ker al denarja San Francisco.—V bolnišnicah tega mesta je v nerstoi prostora ln opreme v vrednosti $lr 100,000, ker ni denarja za zdravnike in strežnice, med tem pa je stotine revnih bolnikov, kl potrebujejo sdrsvniške oskrte. Zs vzdrževanje bolnišnic bl potrebovali $46,000 mesečno. V mestni bolnici je 1,200 bolnikov, prostora pa je le za 950 Na čakalni listi je 500 oseb Prsv toliko jih čsks tudi na sprejem v okrsjno sirotišnico ss onemogle. Japonska zagrozi-la Kitajcem "Kitajake agresivnosti mora |>l-■tft konec!" pravi zunanji mikl-ster Učlda_ Tokio, 21. jan—Japonski zunanji miniater, grof Jasaja Učiti u, je danes slovesno posvaril V**SBS NABOONS mt «aI rooroank jkonotb te t. ri«te will Mt b. itorMC i* m, Ur t PIOBVKTA Itfl tl su»»«» MKMHKK Of THE rKOKSATED l'SSSS. 138 IMS). M»* m—t. un«« la». «■m II* i* «t*»»1 M pri»" M lUNUavu^pw- globodnlk v zaporu Vlrginia, Minn. — Leonard 6 lobod n i k, mladi kaair First State banke v Elyju, ki je zaprla vrata 4. t. m., Je bil zadnji pon-deljck zaslišan «red tukajšnjim dlstrlktnim sodiščem. Obtožen veletatvine prve vrste. Izjavil se Je za nekrivega, a ker ni mq*el potožiti kavcije v vzotl $20,600, je moral ostati v zaporu. Ako ne bo mogei dobiti poroštven ikov za kavcijo, bo poslan v okrajne zapore v Dulu thu, kjer bo moral Čakati na Obravnavo, ki pride enkrat v a-prllu. Sodnljsko postopanje proti RlobodnKku Izvira iz prlmanjk-ljajs v propadli banki. Trije državni bančni nadzorniki že vedno preiskujejo stanje bivše banke. Ss o nesreči deklets v Rock Sprlngsu , Rock Springs, Wyo. — Miss Marts Porenta, ki je pomotoma izpila solucijo Higa, misleč, da js "epsom salt", nakar je 16. t. m. umrla na posledicah sežganega grla ln notranjih organov, je bila hči Jos. Porente, bivšega prodaednlka društva Trdnjava št. 10 SNPJ. Pred smrtjo je bila uposlena za natakarico v neki lokalni kavarni. Poleg star šev zapušča dva brata in tri sestre. Smrt člana Kansas City, Kans.—Tu je u-mrl Avgust Babln, star 54 let ln doma Iz celjske okolice na Sta jertkem. V Ameriki je bival 22 let ln zapušča ženo, sina in orno-ženo hčer, v starem kraju pa brata in sestro. Bil je član dru štva Bodočnost št. 408 SNPJ in bil je tudi tajnik tega društva tri leta. Pokopan Je bil civilno dne 17. januarja «¿j veliki udeležbi članov. Zaloatna vast Is domovine Mias Stefunija Sedmak, 683 E. 160 st., Cleveland, O., nam sporoča, da je v St. Petru na Krasu umrl njen dragi oče Mi hael Sodmak. Pokojni je bil svo-Jočaano di*iro znan rojakom Ameriki, posebno v Pennaylva nI jI In West Vlrglnljl. V Ameriki zapušča dve hčeri, v starem kraju pa Ženo, sina ln drugI dve hčeri. Umrla v Clevelandu Cleveland. — Frank Smolič, star 57 let in doma z Vrha pri Trebnjem. V tej de M i j« bil 81 let in z«)uši'a leno in šest otrok. Louis Fink, atar 16 let in doma iz Kočevja. Zapušča šeno, dva sinova in več drugih sorodnikov. Dve aewrctl Geneva, O.—Avto je povocil Vincent« Sternnda ml., farmar-jevega sina. Leži v kritičnem IMiloiaju v bolnišnici. — Drugi farmaraki mladenič, John Pin-tar ml., Je i«del a konja In si zlomil nogo. Je tudi v bolnišnici. v Penni pin zaničuje irpina, a*o je uru- - UeJ 4 ÍH * narodnosti. Saj sfc sba žrtvi ■■ ^m in istega sktema—kapi Med rojaki Bridgeport. Pa. 4. januarjem sem posetll rojake v več westmorelsndsklh aa-aelbinah. NsjpreJ sem ss ustavil v Vukonu, znani siovenaki naselbini, kjer ae pa sedaj prav nič ne dela. Kljub slabim delavskim razmeram, se ml je vseeno posrečilo dobiti precej lepo število rojakov, ki so ponovili naročnino na dnevnik Prosveto. Tudi dva bečlarja ata ponovila naročnino. Pred odhodom iz Yukona sem obisksl še društvenega tajnika Franka Medveda, zeta pred kratkim umrlega Očakarja, «o-ega dolgoletnega prijatelja. Bodi mu trajen spomin, prizadeti družini pa moje sožalje! Pot me je peAjala v Aetno št 2, kjer je Frank Anžur takoj ponovil celoletno naročnino na Prosveto in me zraven šs lepo pogostil, zakar mu bodi iskrena ivala. Naprej sem šel, v naselbino Irwin št. 8. Vae tairikaj-Šnje rojake sem obisksl, ki so obnovil naročnino, neki rojak pa |s obljubil, da jo ponovi'prihodnjič. Zajela me je noč in prenočil sem pri Jerinoviti. Vsem skupsj gre iskrena zahvala za naklonjenost, prijaznost ln gostoljubnost. V teh kritičnih čsslh se še nsjbolj pozna, kako dobri in razumni ao naši rojaki, kadar Je treba storiti kaj dobrega za resnično dobro rtvar. V naselbinama Herminie ln Keystone aem ae mudil cele šti ri dni med našim rojaki. Seveda aem bil gost Smoličeve družine, tako tudi Dropove družine. Tudi v teh dveh naselbinah ao delavske razmere slabe. Naši ljudje pa še niso zgubili svojegs ponosa in upajo na boljša čase. V znanih naših nazeibinah ko« so Library, Coverdale, Thomas Run ln CanonSbung se naši rojaki zbirajo skupaj in prirsjajo igre. Imajo pevske in druge vaje. Vino prodajajo po 2ftc in 30c. Ne Žanjejo velikega dobička. Pomagajo si kot si morejo. V naselbini Bridgeville imajo dve rfovenski dvorani. Ena je last samostojnega društva in prav lepo napreduje. Kljub slabim razmeram ao napravil čas $2500 čistega ddbička. Podpirajo dva alovenaka delavska lista — Prosveto in Proletarca. Na 15, jan. aem ae udeležil njihove aeje, na kateri ao ponovlH naročnino na oba llata ln kupili ao Družinaki koledar. Treba je pripomniti, da vlada pri tem aamoatojnem društvu najlepša rfloga, kar je v prid vsem skupaj, Na 11. februarja se bo vršna v omenjeni dvorani na Bridge villu skupna v e a e 11 c a pennaylvaneke federacije dru štev SNPJ. Nikar ne prezrite tega datuma, ampak ae udeležite vel, kajti program obeta biti nekaj posebnega. Nastopili bodo tudi govorniki. Ns 14. Jsn. sem bil navzoč na zabavi, ki je bila prirejena ob priliki 57. rojatncga dne Antonu Berniku, zvestemu naročniku« Prosvete. On je obenem oskrbnik dvorane društva 288 SNPJ. Tudi ta dvorana je naročena na dnevnik Proaveto. Med članstvom vlada mir In slogs. V dvorani je bilo na Bernikov rojstni dan navjočlh mnogo njegovih prijateljev in hneh ao ae val izredno dobro. Dvorana je bila polna. Se na mnoga leta, Jon«! Aatea iz raznih krajev in zaničuje trpina, ako je dru- enega ne taHzaia. 6 pijančevanjem se more izboljšsti obatanka. O pro~ šlem pohodu "gladnih" v Waah- ingtonu ao novine bobnale v avet, da je to delo komunlatov. Tudi tukajšnji kmetovaki v tem (diraju amo izvolili dv« za stopnika, ki ata šla v Waeking-ton. Iz tega meaU je bil poslan J. Tlmpson, bivši učitelj na srednji šoli, katerega jpoznam že več let kot osebnega prijatelja. Od tu so se odpeljali na Fordovem troku in s par dolarji v žepu. Razume ae, da tako dolga vožnja na troku & v mrazu ni prijetna. Policija v glavnem mestu Wgshingtonu jih pa ni pu stila skupno korakati. Močno so bili zastrsženi od vseh strani. Tudi strojnice so bile nastavljene. Tako so sprejeli "gladovne pohod nike" v glavnem mestu, kjer se deli prsvlca vsem enako! Omenjeni moj prijatelj mi je pravil, da je v Washingtonu prespal dve noči zunaj na mrazu. (Policija je akrajno grdo poato-pala z njimi. Pohodnikl so o-hranili mirno kri In ao se pokorili ukazom. Kaj bi pa tijdi pomagalo, če bi ae uprli? Prav nič. Kmalu pride na krmilo vlade novi predsednik Zamenjani bosta dve ossbi, vse drugo pa o-atane po atarem, ker od njiju, ki zaatopata kapitalistično malino, nima delavstvo nlčeaar pričakovati. Delavatvo al mora izvoliti aamo avoje predstavniki', ki bodo delali za delavske Interese ln za Interese vaega prebivalstva enako. Mnogi pričakujejo nekega Mojzeaa, da jih bo odrešil in popeljal v obljubljeno deželo. Mnogi pravijo, da to je delo komunlatov in nočejo nikamor. Radi pa vidijo, če zanje kaj naredi, četudi je komuniat. Liatl ao priobčall dolgovezne kolone o amrtl Calvina Coolidga. Medtem pa so komaj zabeležili katastrofo, ki je v Illinoisu zadela 50 rudarjev, ki ao izgubili življenje v rudniški eksploslji Kaj ae meščanako kapitalistične časopisje briga za ubogo delav ako paro,—Louis Drobnick. aa praznike prijetno preseneče-NaJifli Prikte iz Windsor in Strašna so nama a vin malo zabavo s tem, da ao naju prišli iskat in nas peljali k jgri, jkatero sva želela videti. namreč "Tri v*ške svetnike." Hvala vsem «kupaj za postrežbo in naklonjenost. To pre-M-nečenje najinih prijateljev nama ostane vedno v spominu. Iskrena hvala vsem! L. P.mUtM Poročilo o razmerah Wellaburg, Va. — Tudi pri nas se sliši le jamranje.'k pa je opravičeno. Zasluži se slabo, tako da ni ca življenje. Na 10. jan.' so pa že plače reducirali. Sedaj plačajo 28c od tone premoga. Dela se po dva dni na teden. Kompanijska trgovina je odprta ls tsdaj, ko rov obratuje Ako v kompsnljskl prodajalni ne kupuješ, ti pa sa stanovanje vzamejo pri mezdi. Posebno velike družine so hudo prizadote. Lani so šolski dsci dali nekaj hrane v šoli, letos pa nič, čeprav so delavaks razmere slabše kot so bile lani. Z mojim soprogom ava bila Razne beležke Beilinghassf Wash. — Ravnokar sem čital v Ameriškem družinskem koledarju odlomke Mo- lekovih pisem, ki so mu jih pisali rojaki. Da, zares, žalostno in smešno, kaj vae rojaki zahtevajo od urednika! Da, ta kriza je velika preizkušnja za po-sasaeznlka In skupine. Kdo je te krize kriv? Malo Jih je, Id imajo pravi odgovor; sove, naša slabost. je v tem, da vodno eebe izvzemamo in zvračamo krivdo na druge. Moja vera je v tem: Ce bi vsak delavec storil le to, kar mora in nič več, oi onih pisem ne bilo na urednikovi pisalni mizi. Ni fes, da šo kapitalisti krivi te krize — katera tepe tudi nje -rj krivi smo mi delavci sami zato ker naa je veliko in imamo roke] in t možgane. Prvo že, ampak rugo? Kaj ne . . ? Well, da ne grem predaleč, ker kritiziranje ni moja naloga. Da ne bo kdo rekel, da nekaj trdim, kar n¿ vem, naj odgovorim na to: Vsega tega je kriv kapitalistični sistem, katerega mi vsi podpiramo, tako da sami ne vemo kako. Brat se hoče okoristiti na brati samo ako je prilika. Pa recimo, da mu kaj ponudi v prodajo, čeprav samo kozarec žgane vode, ali kar si bodi. Recimo, da on kaj dela zate. TI boš gledal, da ne boš plačal preveč, ravno tako kakor dela s teboj on, za ka&pega ti delaš, in ml val tako. Tudi jas, samo če imam priliko, ampak vrag je, ker te prilike do zdaj še nisem imel, ki baš zato, tqZvte prilike nisem imel, vem ka« spadam. Temu ae pravi: in dividualizem — aH z drugo besedo^ gonja za profltom. Ali: samo da jaz imam, tebe naj vrag pocítra. Taki amo mi vei. Nekateri so se zbudili in sprevideli, kam pridemo s to civilizacijo in so rekli; "Mašine uničiti, one so krivci" Drugi pa pravijo, da, niso mašine krive, ampak da mašine ne entejo biti privatna last Laatoval naj bi jih — nihče. Čudno, kajne? Stroji naj bi bili Ust vseh ljudi? To se vendar pravi, da jih ne bi nihče laatoval. Nekdo gospodari v vsaki hiši, v vsaki deželi in od tega je od-visen način in blagor življenja. Ako se hočeš kaj naučiti, da boš vedel kam spadaš in kaj ti je storiti za dosego boljših razmer, moraš tudi sam nekaj žrtvovati, bodial na en ali drugi način. In ne samo to: Več ko žrtvujemo v napredno stvar, bolj smo tudi upcitevanl pri Amerlkan-clh. SIcer nekateri Slovenci pra- -Mtnted Pktorm Tehnokracija se je aasdils tu di v novi Rusiji. Pisalni etroj-nekaj novega za dekleta na Kavkazu. vijo,1 da zato nismo nič več upoštevani. Res je tukaj na zapa-du, ampak pojdite.,v Chicago, Milwaukee, Cleveland in druga mesta na vzhody, tam boste prišli med pevce, igraleeln v izobraževalne klube, ki uživajo ugled in čast pri Amerikancih. Peru-rušek, slLkar-umetnik; Louis A damič, pisatelj 'in njegove pove-ati radi čltajo tu rojeni Sloven ci. Seve, to ata dva, ki ata izjema. Ampak vprašajte Jih, če je čitanje alovenakih liatov v slo-venskth družinah potrebno ali ne—kot je Proeveta in drugo napredno čtivo. Ce ta dvS moža odgovorita, da ni, potem bom FONDELJEK, 23. JANUAR^ hudovali, .pa kdo bi se bri«i. te zgage rdeče, ki svojim VM šem niti alužbic ne znajo pj beti . . . Torej, Barbič: škasJ za vrat, roženvenc v roke k Trunku pa po žegen. PmJ na delo za A. D., A. .S. in a. al in lemontaki frančiškani Ua začeli moliti zate, gospoda p| D. pa te bosta priporočila I werju in Rooseveltu. nJJ prideš celo v zvezni senat boš zastopal to -žlahto, oj na, "špago" in pa domače | ae. Bartjičevim ".prijatelji pa svetujem, naj Barbidu prej kupijo fri^k in cilinderj jih ne bo aram v družbi ■ človeka, ki ae v socialist družbi ni naučil posebnih! nir in v svoji rdeči kamižoli I robat izgleda. J. F. Kua*iT Naselišče v ceveh Oakland, Calif.—2e delj | ae nahajam v Veterans' b^rf niči in 7, veaeljem lahko čam, da sem na potu okrev četudi sem (pred par leti| ves up, da bi še kdaj ozdravi Cez praznike aem obiskal prijatelje in znance v 0, I do« Bolnišnica veteranov se haja v Livermoru, Calif. P] tel j em v Oaklandu se i s k zahvaljujem za Izkazano njenoet in gostoljubnost, ki mi jo izkazali tekom mojega vanja pri njih. Bili smo pripustil Prosveto — kaj nil hoče. | lej-jevih in Tomšičevih. Big Ti Zaradi novic iz starega kraja ne bom piačeval, ampak plačujem jo največ zato, ker nam resnico pove. Marsikaj čltamo v meščan akem lokalnem listu zamotanega, pa nam Prosveta razvozla tako, da koj spoznamo kam pes taco moli. Tudi poveati im^m rad. Priporočam uredništvu, da priobčuje lepe povesti v sredini Izdaji za ameriško mladino. To bo "vleklo." Povesti Uptona Slnclairja ln drugih naprednih pisateljev Kmalu Izide od našega pisatelja Louis Adamiča zopet ena, ako ne več. Se je že veselim. George Gornik. Se nekaj:"T Ameriškem družinskem koledarju vidim, da so v propadlem, nekdaj uglednem avstrijskem društvu poslovali v je izborno igral na harmonik tako tudi njegovi sinovi, ki npfetni igralci. Pogovor je nesel seveda tudi na delava razmere. Tomšič dela za Oakland in ao mu vsledl tamkajšnje razmere precej znane. Pravil sni je o naseli brezdomcev, ki prebivajo "Pipe City of Oakland." Takoi n&zvali svoje naselišče v odvo nih cevefti. S Tomšičem sva pogledat to naselišče, da vidiv rezultat današnjega brutalr sistema. Človeka kar pretrese, ko v kakšnih brlogih morajo živ brezposelni delavci, ker jih nečloveški sistem pognal na ato in na meatna smetišča. Tt je odvodna naprava in ri nemškem jeziku. Zakkj? Saj HP^LT*^^^ bilo vendar avstrijako društvo, | «eč^o meatn* odpadku in po trditvi naših "Avstrijcev," je vendsr slovenski jezik "avstrijski." — To je meni velika uganka. Vedno aem naglašal pred Amerikanci, da avstrijska ga jezika ni. Ce se hoče kateri jezik imenovati avstrijski, bi bi lo na meatu, da se nemškega, ne alovenakega. Avstrijska -vlada je bila nemška. Chicago—Janko N. Rogelj i« i >v«>lun Tržiča; tako jih bo okoli 80,-), od teh kakih 40,000 neznanih. Padle avstrijske vojake bo-spravili na posebna pokopališča Avstrijcev. Sedanja kapelica na sredpoljskem griču se bo Mstranila, in postavili bodo velik spomenik vojvodi Aosti; no-ira kapelica bo v podzemlju kot nekaka kripta. Načrti se že odobreni. Dela bodo trajala tri leta. gornjem delu Soče bodo koncentrirali grobove padlih Italijanov pri Gorici in Kobaridu. Italijanska kolonija pod Učko Pod Učko je bilo do nedavne-ra CepiČko jezero, ki pa bo poglej živelo le še v zgodovini Dne 11. decembra so namreč vodo Izpustili »kozi umetno napravljeni kanal in predor v morje, ka-nor «e je izlila v zalivu Plaui-»i. Za veliko melioracijsko delo je posebno zavzemal baron azzarini. S tem so pridobili f200 hektarjev rodovitne zemlje. Fasinti imajo načrt, da bi Vemkaj naselili italijanske kolo-Pe ter h tem ustanovili sredi slovanske zemlje italijansko kolonijo. da bodo laže govorili čez F* o tem, da je ta aemlja Italijanska. Kriza v Trat« Trgovski promet v Trstu izkazuje za mesec november tele številke: leU 1931 je bilo prosta >'{89,800 ton, letos pa ton; padel je torej sa 24%. - Udje delnica Ssn Mareo je s • decembrom odpustila 130 na-'svljencev (uradnikov, inženlr-v); Nadaljnje redukcije bodo * »ledile. Za v«j„o. - Po vaeh obmej-krajih zidajo kasarne in kop-jarke, zidajo trdnjave. V M*'Jri1 »»do zgradili tudi še e- 0 v"J**nico za obmejno milieo .' *no stanovanjsko hišo za po- Mske agente. v ftv. Gers. V kratkem nameravajo zače- Li */*"0 ***** (vzpa-** Pri Solkanu na U w , rti ,rf,j0 * minUtr-hitro jih odobrene «r+lm v Julijski Kra-sa najzveetejši fašistični hlapec v Primorju. Ukaze in odloke, ki so prihajali glede primorak*pa šolstva is Rima, je izvajal še strožje, kot jf bilo treba. On je tisti, ki je zadnjih 6 let zatrl vse slovenske šple, pognal 85Q učiteljev čez mejo in druge razpršil po Italiji, v Primorje pa importiral Italijanske učitelje, ki zdaj preganjajo slovenščino Ur vtepajo v glave slovenskih šolarčkov italijanščino s namenom, da jim postane "mitemi" jezik. Zato je razumljivo, da se Slovenci veselijo, da Mondino odhaja, čeprav pride na njegovo mesto seveda nov fašist. Nora zadolžitev slovanskih občin i V poslednjih dneh so bili ob« jeni podatki o novih zadol-tvah nekaterih slovenskih ob-Čin v goriški in trfaški pokrajini. Tako je občinska uprava v Cezsoči najela 26,460 lir pri goriškem občinskem kreditnem zavodu. Isti zlvod je jposodil tolminski občini 160,500 lir, cerkniški Občini 88,600 lir, kobari-ški občini 87,800 lir, občini v Sveti UcUi 40,700 Ur In gra-bovski občini 40,000 lir. Občina Devin-Nabreiina je najela 150,-600 novega posojila in prav tako ae je povečal tudi dolg občin v Ronklh in na Doberdobu- V tržiču so uvedli nove doklade na dohodarino, prav tako v Bovcu In Gorici. Kljub finančnim težavam, o katerih pričajo novi dolgovi in novi davki, pa votlrajo fašistični občinski sveti in po-deštati znatne podpore raznim fašističnim ustanovam in organizacijam. . Italijanska šolska družba "Italija Red en t a" je dobila znatne podpore v Sežani, v Divači, v Lokvi in drugod. Za fašistične božičniee so dale razne občineke uprave prav tako večje prispevke, tako v Divači, v Lokvi, v Kobaridu, v Cerknem, na Colu, v Sv. Križu pri Ajdovščini, v Komnu in Ri-hemberku. I je našel na cesti truplo neznanca, ki je bilo vae krvavo, raztrgano in mu je manjkala glava. Nesrečno irtev so prihodnji pon-deljek pokopali. Na cesti pri Sv. Križu pri Ajdovščini se je dne 25. dec. neki avto zaletel v voz oglarja Franca Mikuža iz Podkraja. Miku* in njegov sosed J uc & ta ae odpravila s tovorom oglja v Gorico. Mikuž je vozil spredaj, Pue pa za njim. Na sv. večer okro« 11. zvečer se je godila nesreča, ker šofer avtomobila nI ugasnil PPHH f Žarometov pa so se aplašili konji, tako da se je avto zaletel v oje voza, podrl Mikuža na tla, tako da je padel pod kolesa lastnega voza. Oblegal je z odrezanima nogama ki je kmalu nato izdihnil. Avto se je močno poškodoval. Mikuž zapušča ženo in šest otrok, ki so še vsi tnlsdo-letni. ^ Nove apreaaemhe lasen Ni še poteklo daaet dni, odkar je tržaški prefekt izdal okrog 240 dekretov aa spremembo slovanskih priimkov, ko so «ni; predložili novo vrsto predlogov glede poitalijančonja slovenskih in hrvatskih imen. Zdaj je bi lo izdanih 14 novih dekretov, s katerimi ao ae spremenili priimki 44 osebam. Med drugimi ao bili spremenjeni priimki Hrva v Corbatto, Zerjal v Zeriali, Pe-taros v Pettirosso itd. Aretirani naborniki Pred dnevi so karabinjqrji prignali apet tri fante na sodišče ter jih prijavili, da niso hoteli k naborom. V eodnljske zapore so bili oddani 26-letnl Drago Jelen iz Opatjega sela, 23-letni Josip Patek iz Gorice in 22-letnl France Sušmel iz Grgara pri Gorici. Fantje pravijo,