J:.;.;--;	r.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Vd[ja za vse leto • - .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n^:štovensIdhidelav6^AineiiCL
TELEFON: C0ETLANDT 2*76
NO. 159. — ŠTEV. 159.
Japonska v vlogi prosredovalca.
JAPONCI SIMPATIZIRAJO
Z ZMERNIMI KITAJCI
Japonski ministrski predsednik Tanaka je izjavil, da zaupa v kitajske zmerne elemente. — Branil pa bo Mandžurijo. — Tokio bo pozdravil vsako združeno vlado, severno ali južno.
Entered as Second Class Matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Confresi of
NEW YORK, SATURDAY, JULY 9, 1927. — SOBOTA, JULIJA 1927.
NOVA VLOGA TURŠKE DRŽAVE
Novo vlogo za Turčijo označuje poteza Kema-la. — Stališče Afganistana kaže, da se namerava ustanoviti orijen-tal&ka unija pod turški mvodstvom.
Da
tke United States.
T ®*cept Sundays ■dllecal Hofidaya. 75,000 Readers.
CHAMBERLIN V BERLINU

TOKIO, Japonska, 8. julija. — V govoru, ki je imel obliko navodil japonskim uradnikom, ki bodo morali izvesti japonsko politiko na Kitajskem, je japonski ministrski predsednik, baron Tanaka, zaključil včeraj kitajsko konferenco.
Tanaka je prožil roko zmernim nacionalističnim elementom na Kitajskem. Prav posebno zanimivi so odstavki govora, ki se tičejo Mandžurije. Baron Tanaka je izjavil, da ne bo Japonska trpela tamkaj neredov, čepraiv je pripravljena priznati katerokoli kitajsko vlado, ki bi bila v stanu stabilizirati j Mandžurijo.
V	ugotovilih, kojih namen je, da jih čita inozemstvo, je povdarjal Tanaka, da se drži Japonska, politike odprtih vrat ter naslikal Japonsko kot odgovorno za to, da bo ostala Mandžurija varna za inozemska podjetja.
1 anaka je definiral temelj japonske kitajske politike kot ohranjenje miru ter medsebojnega razvoja trgovine in prosperitete. Zopetno uveljavljenje stabilnosti je nujno potrebno, — je rekel, — a to lahko završijo najboljše Kitajci sami.
—	Japonska ne bo stopila na stran nobena fak-cije ter bo rešpektirala voljo kitajskega naroda, — je rekel ministrski predsednik. — Vedno bomo pripravljeni sodelovati z zmernimi elementi in slednji morajo priznati, da je sodelovanje inozemskih sil potrebno za ekonomski razvoj Kitajske.
—	Centralna vlada je zelo zaželjiva, a nje ustanovitve ne bo tako lahko mogoče doseči v sedanjih
»koliščinah. Nam ne preostaja nobena druga lternativa kot ostati v stikih z zmernimi elementi i:er čakati na razvoje.
V	svoji precej medli izjavi je rekel Tanaka, da je
TKLKFOH: OOITLATOT 28!*
tolumk xxxv. — vam xxxv,
NEMČIJA PREKAŠA VSE
OSTALE V ZRAK0PL0VSTVU
Nemčija je daleč pred drugimi deželami glede razvoja rednega zrakoplovstvm. Obseg nemškega zračnega brodovja. — Aeroplani prevažajo potnike in pošto. — Načrti za bodočnost.
CARIGRAD, Turčija, 8. julija. Obenem s prihodom Mustafa Ke-
WASHINGTON, D. C., 8. julija. - Iz številk, katere je ravnokar objavila Lufthansa, od nemške države podpirana zračna prometna družba, je raz-v;dno, da so tekom leta 1926 družbina letala pre-male paše v Carigrad so pričele! vedla tri in devetdeset tisoč potnikov ter preletela tudi krožiti govoriee, da bo po- 3,822,250 milj. Tako se glasi v nekem poročilu stal Carigrad poletno predsednik ameriškega generalnega konzula v Berlin!* na tr
govski department. Na narodnih in mednarodnih čr-
■jjNpewwoop a \j*ot**ooi!rT^
Ivo je dospel ameriški letalee Clarence Cliamberlin v Berlin, je moral vpisati svoje ime v Zlato knjigo, v katero se vpisujejo najodlitnej.ši obiskovalci
NAMERAVANI POLETI
DRZNEGA LETALCA BYRDA
Byrd namerava poleteti preko Arabske puščave in preko džungelj v Braziliji, po zaključenju poleta na Južni tečaj. — Mornariški urad ima na programu ;tudi polet okrog sveta.
PARIZ, Francija, 8. julija. — Poročnik Richard Byrd, na katerega ni niti malo uplival izid trans-atlantiškega poleta, ki bi se skoro končal z nesre co, razmišlja o poskusnih načrtih za avijatiške napore, ki bodo še bolj značilni kot so bili njegovi dosedanji.
bivališče. Ob istem času pa so tu di pričele krožiti vesti, da je sklenila Turčija igrati politično vlo-pro S svojega strategi,'-nega stali- *ah Hanse se je prevedlo povpreč-šra na iztoku in zapadu.	'no sedem tisoč funtov zračne po-
Včeraj so se na banketu, kate- šte na mesec. V to pa niso vklju-rega je priredil neki turški kabi- '"»'ne velikanske mase listov in dru-netni minister afganskemu posla- gib tiskovin, katere prevažajo vsa-niku in afganski delegaciji oživile ki dan s posebnimi letali, govorice o zvezi azijskih držav s Družma ima v notranjosti meja
Turčijo. Zvezi naj bi načelovala Turčija.
Afganei so pred kratkim najeli neko odlično turško damo kot na-čelnico dvornih eerimonij v Kabn-
nemške države nekako sedemdeset letalnih pristanišč, h katerim pride še nekako nadaljnih dvajset v drn-gib deželah. Brodovje Hanse obstoji v glav-
^ Brazilske džnnglje. Arabska puščava ter tudi Južni tečaj so vključene v ozemlja, nad katerimi bo slišali šumenje njegovih propelerjev. če se bodo izpolnila njegova upanja. Naslednjih sedem ali osem let bo posvetil obširnim načrtom
lil ter s tem pokazali tendenco, da'nem iz velikih potniških aeropla-liberalizirajo fanatične Afgani- nov, kojih največji imajo po tri lo-stanee ter ustvarijo razpoloženje čene motorje. Za polete preko voza bližanje med njimi in Turki. de rabi družba Dornier-Wal tip
Istočasno z obiskom Kemala se vrši tudi obisk M. Zoloviča, jugoslovanskega poslanika v Carigradu. Njegova posvetovanja z M. Nazmijem. načelnikom turškega kabineta se pojasnjuje v ofiei-jelno kontroliranem turškem časopisju le kot izid nove turške politike.
Časopisje, ki razpravlja o zbližan ju v orijentalskih in balkan-
"Na m era van i polet Bvrd a na .Tnž-ni tečaj je dobil nadaljnega bodrila vsled informacij, da nima mornariški tajnik TVilbur ničesar proti takemu poletu.
Še pred tem je razkril Byrd načrte, da bo skušal preiskati zraka malo znane dela sveta.
— Po poletu na .Južni tečaj. — je rekel, — bi rad priredil zrač-
'STROJ FAŠISTOVSKE STRANKE
*oiroča »e, da je sedaj več kot en milijon fašistov po Italiji. — Odstotek članov je največji na To-skanskem. — 70,000 žensk pripada stranki. — Pogoji za sprejem. — Seznam izgnanih članov.
RIM, Italija, 8. julija. — Skupno članstvo fašistovske stranke presega sedaj en milijon, soglasno s ste\ylkami Foglio d'Ordini, oficijelnega organa fašistovske stranke. To število vključuje 960 000 moških in 70,000 žensk.
- -	-	„ ™ zračno preiskavo manj znanih
reba v sedanjem času vpoštevati razkol med seve- (leIov sveta-
om in jugom, a kakorhitro bo stvor jena enotna'
lada, jo bo Japonska pozdravila, neglede na to,
je se bo nahajala, ter ji pomagala pri nje narastku.
1 anaka je ponovil še enkrat, da čuti Japonska
►osebne odgovornost za mir in red v Mandžuriji in
a se je treba strogo držati principa odprtih vrat
ri vseh obstoječih sporih.
V zvezi z govorom ministrskega predsednika Ta
ake je treba pripomniti, da je odpošiljanje japon-
,kih čet na Kitajsko skrajno nepriljubljeno in ^S^XSZtt ?a napada vse časopisje.	jvprizoriti polet krog Južne Ame-
rike, nakar bi vprizoril ekspedi-eijo v Arabijo.
"WASHINGTON, D. 0, 8. julija. Mornariški tajnik Wilbur je izjavil včeraj, da niti malo ne misli na to, da bi nasprotoval nameravanemu poletu Byrda na Južni tečaj, a dostavil, da noče. da bi avija-tik "riskiral" svoje življenje.
— Če lioče poleteti na Jnžni tečaj, ne bo imela mornarica ni-kakih ugovorov, — je rekel tajnik.
Rekel je tudi, da bo taka ekspe-dicija sicer nevarna, da pa bo imela tudi za posledico zbiranje važnih informacij glede polarnih razmer.
Mornariški tajnik TVilbur je namignil, da bodo kmalu razmišljali o mornariškem poletu na razdaljo 25,000 milj krog sveta. Ta polet je predlagal mornariški aeronavtični urad.
aeroplanov.
Veliki potniški aeroplani imajo povprečno nosilno površino od 85 do 100 čevljev in motorji lahko razvijejo po 700 konjskih sil. Tako letalo prevede ponavadi do dvanajst potnikov, vključno pilota in mehanika.
Povprečna naglica letal znaša nekako sto milj na uro.
Zračno brodovje nemške Luft-hanse obsega dvesto aeroplanov, dan po 46,000
VOLITVE NA ROMUNSKEM
Splošna apatijk pri volitvah na- Romunskem. Ne poroča se o nikakih nemirih ali demonstracijah. — Izid bo objavljen kmalu.
BRUTALEN UMOR
B T TR L TNO T ON, N. J., 8. julija Charl
skih držav izjavlja, da je ideja izvedljiva po izjalovljenju v Že - ki prevozijo vsaki nevi po zadnji balkanski krizi. Vsi milj. trdijo, da niso sedanje razmere popolnoma ugodne za soudeležbo Turčije. — Balkanski dogovor.
narles Alexander. 27 !,, starepa • ■	" , , •
asfmta, nekega res.avrnnta !IWVlTl 'T 7"» '
,-l .. •• c TT. , _	u njem iztoku, Neomenitev Rusije
tukajšnji South High Street	ie , \ t	* m
v„n . . . , „r.	'	J ikot tesnega taurskega zaveznika
danes zjutraj nstrellil neki nepo- .... -	... , ,
- ... , ,	ipripisuieio nepripravljenosti bal
znan črnec, ki je ukrade $20	iz T , •u \ ~ J • - -o
,, .	p	kairskih držav, da KT>reimeio Ru
blagajne.
Črnec je naročil zajtrk, nakar je potegnil svoj revolver ter ukazal Alexandra in njegovemu kn-j barju, Aleksu CJalerios. naj dvi-Igneta roke. Oba sta se pokorila, (nakar se je črni lotil blagajne. Ko 'je zapuščal restavracijo, se je na-j enkrat zopet obrnil, divje zaklel
Članstvo bi bilo brez dvoma do-
Iiti večje, če bi fasistovska stranka ijti n|zaprla vrata s tem, da je prepo-!k^ in p0, vedala vsak nov pripust. Sedaj j«' nemogoče postati fašist razen, da človek graduira iz ene mladinskih organizacij. Ta regulacija, ki > ■ bila nveljavjeria, ko je dosegel fašizem vso popularnost, katero je izgubil po težkočah, v katerih se jjie nahajal neposredno po umoru atteottija, je zadržala na duca-v izven organizacije, lina, ki je prispevala naj-kontinent k fašizmu, je
M
Lombardija, s 133,000 člani. To odgovarja približno dvem odstot-prebivaLstva. Druga pokrajina je Toskana, s 108.000 člani. Ta pokrajina pa ima najvišjo proi»oreijo fašistov z ozirom na skupno prebivalstvo ali približno štiri odstotke.
Najmanjši kontinet predstavlja Trentin z 10,000 ali en odstotek in pol celokupnega prebivalstva.
Fogli d'0r.fini objavlja tudi dolg seznam titanov, ki so bili izgnani, ker niso hoteli plačati svo-
jih pristojbin v blagajno. Te pristojbine niso določene, pač pa jih določijo fašistovske oblasti, soglasno z denarnimi sredstvi posameznega člana. Čeprav je seznam velik, je majhen v primeri s skupnim članstvom stranke.
ter oddal na Alexandra dva strela. na krogla mu je šla skozi srce.
Obvestili so okrajnega detektiva Parkersa in državno policijo in pričel se je lov na morilca. Štiri krvne spe iz Trentona so spustili na sled. katero ;o zasledovali do neke votline na južnem koncu Burlingtona. kjer so jo izgubili. Dež. ki se je pojavil pozneje, je uničil vsako upanje, da bo zopet mogoče najti sled.
kanskih držav, da sprejmejo Rusijo v katerikoli tnrški dogovor.
Smrt odličnega elektri-čarja.
BERLIN, Nemčija, 8. julija. — V starosti 76 let je umrl včeraj tukaj Siegmund Bergman, ki je igral veliko ulogo v nemški električni industriji.
Havajski vulkan bruha.
HILO, Havajsko oto'vr-, 8. julija. — Vulkan Kilauea je prič-1 bruhati včeraj zvečer. Vrelee rdeče lave je švignil skozi goste oblake dima in žveplenih par tristo Čevljev visoko.
Odklonjeni predlog za nezaupnico.
LONDON, Anglija, 8. julija. — Iijavo ministrskega predsednika Baldwina v poslanski zbornici, da naj bo vladna predloga za reformo zbornice lordov le temelj za razpravo in kritiko,, se v številnih krogih razlaga na tak način, da se bo celo reformo zaenkrat položilo "ad aesta".
Nezaupnica proti vladi, katero je predlagala delavska stranka potom MacDoriala, je bila odkloT nena s 363 glasovi proti 167.
Zastopniki delavske stranke, liberalcev in tudi nekateri konservativci so ostro kritizirali predlo-go.
Izbruh se je pričel ob eni včeraj javom žarečega vrelca na dnu velikega kraterja. Ko je napočil dan, so bila že tla celega kraterja pokrita z žarečo lavo.

Seznam
To je seznam, ki polaše, koliko ameri&ega ali kanadskega denarja nam je treba pakti,
da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudb« ugajala, posebno is, ako boste vpoitevali «rojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Din. .. Din. Din. .. Din. .. Din.. ..
Za poSilJatre, U preaep^o dovoljujemo poMben
Nakazila
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, v**: outlast mt Ne* Yorlž, N, &
BUKAREŠTA, Romunska, 8. julija. — Glasovanje v romunskih volitvah ni pokazalo ničesar drugega kot pa splošno apatijo naroda in javnosti. Le normalno število glasov je bilo oddanih tekom dne in nikjer se niso završili tekom dne miri ali demonstracije. Dan se je pričel lepo. Več sto volilcev je ča-čakalo na otvorjenje volišč ob devetih zjutraj ,a to ni imelo nobenega upliva na navadni potek življenja.
Pri romunskih volitvah zmaga ponavadi vlada, ki ima moč v svojih rokah in to je postalo že bolj lahko izza leta 1926, ker je sprejet sistem, ki daje stranki, ki zmaga s 40 odstotki glasov, šestdeset odstotkov mandatov v parlamentu. Liberalna stranka ministrskega predsednika Bratianu, ki tvori vlado, ima dovolj glasov v Bukarešti, da se ji nudi kontrolo nad prihodnjo vlado.
Narodna kmečka stranka, ki ni hotela stopiti v koalicijo z Bratia-nom ali njegovim predhodnikom Stirbevem, bo dobila najbrž največ glasov med opozicijskimi strankami. Pričakovati je, da bo pridobila na moči v Transylvaniji in Besarabiji, a najbrž ne toliko, da bo dobila več kot 25 odstotkov sedežev v parlamentu. Protižidov-ska stranka ter stranka profesorja Jorgasa bosta imeli najbrž deset odstotkov sedežev v novem parlamentu.
Iz zanesljivih virov, ki niso hoteli pred par tedni objaviti nobenega komentarja glede poročila, da je bil general Averescu pripravljen odrediti vojaški preobrat, ko je bil odstranjen iz urada, se ne vprizarja danes nobenega na dalj nega poskusa prikrivanja, da je bil to njegov namen in da ima še vedno za seboj podporo večine armadnih častnikov.
Največja nevarnost za prihodnjo vlado bo možen vojaški preobrat. Namiguje se tudi, da bo moral izvojevati Bratianu velik boj, da ostane diktator Romunske, katero mesto je zavzemal tekom zadnjih desetih let.
Sedanje volitve hg bodo rešile niti enega notranjih ali zunanjih problemov Romunske. Splošno pa se domneva, da podpirajo vse stranke dinastijo m da nima prejšnji prestolonaslednik Karol niti najmanjše prilike, da bi naSel $ deželi simpatije.
4*» I


SjmmU Mifcriltf « IfmfifJ wvta uuBnia t nipiipu
PROVIDENCE, B. I., 9. juGja, Sfeefa jo fcdaritt vJeraj ¥ kupol«* Mavneg* Kapital* driave Bfcod* Island v tukajiajeaf mast* j^J
GLAS NARODA, 9. JUL. 1927
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Iz Šal japinovega življenja.
Owned and Published by j	SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakser, president.__Louis Benedik, treasurtr.
Place of business of the corporation and addresses of above officer*: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan,_New York City, N. Y.
" GLAS NAB O D A "
(Voice of the People)	.
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ..........................$6.00
Za pol leta ..............................%3.00
Za estrt kta ............................$1.50
.Moskvi, Pride v Petrograd, jioje i velikim uspehom v P&najevskem in Marin.tkem teatru. Zavzame mesto, ki ga je imel prej .sloviti basist Meljnikov in si da v otroškem
Fjodor Saljapin, bivši bosjak ka-| Postane Statist, izpuhi zojiet služ-kor Maksim Gorki in poznejši slav- bo, in oče »a pošlje na obrt v. ni basist carskih opernih teatrov,! Arsk, kjer ni bilo teatra, stalnega V^11 natLsnlti vWtke * pridev-ki sedaj roma. po vsem svetu, je iz-! zvodnika njegovega sina. Fjodor >e k°m: ArtLst »"P^ator^kili tea-dal v Ljeningradu spomine iz svo-jvrne, malo v pisarno, poje po >:vj>*-je mladosti, (F. Saljapin: Straniev bah, zbog treme ponesrečeno na-iz moej žizni. Raboeee izdatel'stvo'stopi v opereti kot pevec enega so- ki jo f,nanfiira bo?atl k"Pe<* Mil" 41 Priboj' \ Ljen ingrad.)	I m epa stavka, se s starimi rapirji montov- X^t0f,'j° v X"jem Novo-
Kakor Maksim Gorki, ki je ne-' dvoboju je radi gimnazije Olpe,	,n SaW,n z Whom raz-
t rov.
Nato se vdinja gledališki družbi.
■lavno izdal tretji svoj avtobiogra-j v 1"» letu izpuhi svoj glas, motira
širi svoj repertoar. Vrže se ves na
Za New York ea celo leto....$7.00
Za pol leta ........„......................
Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kra^a naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__
"GLAS InAKODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	_
SLOVENSKA CERKEV V BROOKLYNU
Neki rojak nas jo vprašal za naše mnenje glede namera vane Slovenske cerkve v Brooklyn«.
Ker hi utegnil naš odgovor še koga drugega zanimati, ga na t < ■* 111 mestu objavljamo:
— ]*red dobrimi dvanajstimi leti so postavili greal <*i'ilctvvorški Slovenci cerkev na osmi cesti. Z vztrajnim delom in velikimi žrtvami. Te se ne motimo, je bilo trebo odšteti oziroma vknjižiti približno petdeset tisočakov. Z (»žirom na število Slovencev, prebivajočib v New Voj ku in okolici, je to ogromna svota. Se danes po dvanajstih letih, je nekaj bremena. Še danes ni vse plačano.
Naši rojaki se pa kmalu naveličajo stvari, katero s strudom dosežejo. Že vsaj nekateri newyorski Slovenci so take sorte.
Vzrok je bodisi utemeljen, bodisi se ga s klina sname.
Nesporazum med dvema pevovodjema, trenutno o-gorčenje na župnika, ljubosumnost med pevkami, spor med društvenimi uradniki, — taki in podobni vzroki dajo ponavadi povod našemu "napredku" na društvenem in kulturnem polju.
Tudi gospodje salonerji so priznani stebri gotove vrste '"kulturnega" napredka.
Ne samo v New Vorku, pač pa večinoma povsod po Ameriki.
Na tem mestu ne bomo doganjali, kaj je spočeto idejo slovenske cerkve v Brooklvnu.
Toda dognali bomo, če ne danes, pa sčasoma, da je slovenska cerkev v Brooklvnu brezpotrebna.
V New Vorku je predaleč — pravijo tisti v Brooklvnu. ki bi radi imeli slovensko cerkev pred nosom.
Po vsem Long Islandu so Slovenci. V Ridgewood jilt je največ. Pa tudi v Ridgewoodu niso tako na kupu, da hi prišli vsi pravočasno k Darovanju, če bi se takrat peš odpravili zdoma, ko bi zadnjič k maši zazvonilo.
Tudi če hi bila slovenska cerkev v centra Ridge-wooda, hi se moralo najmanj sedemdeset procentov ta-mošnjih Slovencev posluževati cestne ali nadcestne železnice do nje.
< e pa že kdo na karo sede v namenu, da se bo k maši peljal, mu je nazadnje presneto vseeno, ako ga pelje kara dvajset ali pa petdeset blokov daleč do cilja.
Z. današnjimi prometnimi sredstvi razdalja v vele-mestu sploh ne pride v pošte v.
Kdor pa noče hoditi v cerkev, ne bo šel vanjo, ma-gari, če mu jo pred prag postavite.
Vsledtega je izgovor glede oddaljenosti jalov in no
drži.
Slovenska cerkev v Brooklvnu! O ja, prvih par nedelj hi se Slovenci zapodil'* vanjo, da bi jim bila pretesna. Toda pozneje. . .
In posebno če bi bil župnik tak kot so se nekoč vzga jali v zloglasnem Greenpointu. Boljši pekel kot pa t?-ka cerkev.
Nazadnje pa še nekaj.
Z a cerkev-v Brooklyuu je zbranih kakih pet tisoč
dolarjev.
To ni niti za zemljišče.
Tisti, ki nameravajo v Brooklynu zidati slovensko cerkev, naj rajši z nabranim denarjem postavijo primerno kapelo sv. Katarini na čast.
Kajti, če jih ni slovenski Dom izpametoval, jim ne kaže drugega kot da se z vso vnemo zatečejo k svoji patronj.
fičen roman "Popotnik v jutro",lin se prešli z vso družino v A.tra-, MlLs01-sklJeVe 0pere in R,,ILsko' nas uvaja Saljapin v najnižje kro-lhon. Med potjo Vofca. sinja rek.,JKorakov«. Musorgskega spravi -s ge ruskega ljudstva, med katerim'v Astrahanu hud glad eele druži- RV°J'm	v rusko ftl)ern' kl **
je preživel svojo bedno mlado*.11 ne. Fjodor v gladu sanjari in brez-/10 takrat ^P^ayljala. skoraj pre-Beseda, .s katero pripoveluje, jejplaeno vstopi v operni zbor. Poje zirala domaCe °l)ere in dokaže nje" preprosta, navadna, odkritosrčna bariton. Oče mu raztrga partituro,'no veIlto vredtt<xst po SVOJ:h ,n" in ravno zaradi tega tako čudežno zabrani v opero in Fedjka pobeg- terpretaeijah. Igra Ivana Grozne-lepa. Človek bi mislil, da jo je pi-'ne. Hoče v Nizji-Xovgorod.	Gudunova itd. Pri prem.šlje-
Vozi se z veselimi mornarji. Oh-	^ne umetna.0 pride do
nipstn Saratov, Sama rov, Kn-zan, svoje rodno mesto, kjer kot ]!) leten vstopi v zbor igralca Sem-Prva plača:
sal kak pisatelj-umetnik, ki si je v teku svojega literarnega delovanja priboril svoj umetniški jezik, s katerim samo on lahko pripoveduje. Saljapin ne išče posebnih primer.
sledečega zaključka:
"Čim večkrat sem igral Godu-nova, Ivana Groznega .itd., tem
j onova -Sa ma rsk ega metafor in figur, ki smo jih tako va-, 15 rubljev. Gostujejo v Alfi, kjer jeni po delili romantike. Govori ka-j mora basist Šaljapin nadomestiti kor popotnik iz ceste, ki je veliko vi- enega imed prvih igralcev. Stra-del, mnogo izkusil, a kljub temu lju- šno tremo ima. Eno uro pred pred-bi življenje in gre dalje. On govori'stavo hoče pobegniti. Ko se odstre
zastor. ne sliši ničesar, trdno priko-
bolj sem bil prepričan, da artist v tra]j za Xemko.
Iz Jugoslavije.
Zapuščina zapuščene Črnogorke.
Tega bo 40 let, ko še je odpravila v svet Crnogorka Kristina Kubičeva. Odpravila se je sama. mlada, brhka, pogumna Xa peti od Marseilla -do Buenos Airesa se je na ladji seznanila z švicarskim Francozom Sourdeseom. Sklenila sta ljubozpn in živelo v Ameriki sknpaj, a na dan pred poroko ie Francoz iginil. Pcbpgijil je z neko Xemko.
Črnogorka Kristina, ni dolso sa-movala. Zagledal se je vanjo kanadski trgovec George. Poročil jo je, po kratkih letih pa umrl in žalujoči vdovi zapustil prav lepo premoženje.
Otrok ni bilo. Pred leti je umrla tudi Kristina in ameriške oblasti so začele iskati dediče. Iz neznanih razlogov so Kristino sma-
iž ii rT^
Peter Zgaga

j z srca....
Rojen 1870. 1. v Kazanu kot s n pisarja, ki je včasi po eele tedne delal kot težak za svojo rodbino, j t i eno poje veasi.pa zapil ves mesečni zaslužek v nekaj dneh, da je nato stradala cela družina. Tudi oi"p. Skesan se je znqva vrgel na službo. In tako ■'lal je. Tako. so živeli.
Fjodora je neki gimnozijec, ki je stanoval v bližini, naučil pisati. Vendar so bile njegove misli bolj pri klavirju, na katerim je igrala mlada gospodična. Xebeska .se mu jc zdela njena muzika in je sanjaril o svojem klavirju. Seve za sanje ni bilo v bedepolni hiši preveč časa. Oče ga je dal v šolo, da bi se .naučil osnovnih stvari, ki bi ga potem usposobile za kako pisarniško službo.
Nič kaj rad se ni učil. ker si je vse z lahkoto zapomnil. Zanašal se je na pošepetavanja, pri katerim se je zelo odlikovala njegova soseda. Po nekem precej težkem izpraševanju. pri katerem ga je zožila ona. jo je v odmoru iz hvaležnosti začel poljubljati. Dekle se sicer ni branilo, toda o-pozorilo ga je, da je ne sme poljubljati pred sošolci ali v razredu. Lahko se zgodi, da ju zaloti učite-
van sedi na določenem stolu. Ko pride vrsta nanj. povsem avtoma-stoji pred šepetaleem.
operi ne sme samo peti, ampak i-| grati svojo vlogo kakor jo igrajo v drami. V operi je treba peti kafc,or poveriti.'
V Xizjem Xovgorodu se spozna z družbo italijanskega baleta. Po eni izmed predstav gre z dvema plesalkama na gostilniško verando. Rila je krasna noč. Ena iziued
gleda naravnost v avditorij na rae-(!PlesaIk rau ^ u*«j«l«. jbi sto, da bi pel proti zboru, ki ga ^ Povedal,.da bi bilo v tako lepi spremlja in mu odgovarja. Ko "reh sPatL Toi]* kako? N!li konča, podzavestno sliši aplavz publike, stoji kakor prikovan, do-
kler ne zasliši dirigenta, ki mu ves razjarjen kriči: *Pokloni se, hudič, pokloni!" Tn Saljapin se klanja na vse strani in se ritensko vrača k svojemu 4tohi. Hoče sesti, pade jo po zraku. Publika se smeje, ša-in njegove dolgokrake noge zvihra-ljapin pa se oziru po stolu, ki ga je med petjem nekdo izmed zbo-rLstov predstavil na drugo mesto. Brez hudega namena.
Po tem uspehu potuje okro£ kot član raznih gledaliških družb. Igra tudi v drami. Ker pri neki predstavi ni bilo krepa za brado, si odreže šop las, jih preda soigralcu, da si napravi nato brado iz njegovih las. Tako zelo je ljubil gledališko umetnost. Vse bi dal zanjo. Pride končno v Tiflis in se uči pri bivšem opernem igralen Usatovu petja in lepega vedenja. Trkrat poje že z uspehom Mefista v "Fav-stu". Razstane se z bivši zboristko Marijo Šnlc. s katero je živel pre-
lm
njegov materijalen položaj izboljša slava, se mu veča. Zahrepeni po
Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte za Slep3ki Dom v Ljubljani!
Slab tek?
niej jamstvo na ovoju. Kupite ga pno steklenico ft? danes.	_Adv)
1 iica. Fjodor, ki do takrat tega ni v
. , . , j-.- i • 'cej časa, dokler mu ne zmanjka
vedel, se ni mogel nacuditi dvoj-' " '.	. ,J.,
.... ,T , -potrpljenja. Zakaj	dekle je bila ni morali". Vendar so se mu po- 1 J .. J
, , Wll strašna pijandura....	V Tiflisu se
zneje zdeli poljubi v skritem kotu .	.... .......
"	1	nianor *v» oto»»i tolnn r»ol n i ■ fiK/\l -»
slajši. Seveda so ju zalotili in Fjodor je zletel iz šole.
Xemiirno negodo da oče h eev--ljaru. Med tem že hodi pet v cerkev. Zboli. Zamenja čevljarja, kjer cmalu samo kost in koža. Veliko so delali, malo spali in jedli. Takrat prvič vidi pajaca JaŠKo Momonova, bivšega čevljarja. — Vzljubi igro njegovo in si poželi tako srečnega življenja, kakor se mu je zdelo Mamonovo. Ker pri obrti ni mogel strpeti, prepisuje akte. Ulica ga potegne, oče ga kolne. da •ga zopet v obrt, a ga mojster kma-4u požene....
Xato zopet v pisarno k aktom. Tn v tistih dneh zagleda prvo dramsko predstavo, nato opero. .Ves denar, ki ga prisluži, izda za .poset gledališč. Opera se mu vtisne v mlado dušo. ki prej ni videla ničesar drugega kakor vlažne, smrdeče predmestne ulice, dolgočasne uradnike, pijance, nesrečneže itd. Vprašuje se. kje, v kateri Indiji Koromandiji je življenje tako. da se ljudje pevajoč pogovarjajo. Strašno mu ugaja in na poti domov tako-le sanjari, kako bi bilo lepo, če bi se povsod ljudje pogovarjali pevajoč. Xa primer: Mojster bi zapel: "Fedjka, dreto!" Jaz pa: "Izvo-li-te, Ni-ko-laj Jef-tropič!" Ta v basu, drug v tenorju.... Tako je sanjaril, da je doma hotel * življenje zrevolucionirati. Ko mu je oče dejal: "Fedjka, kvas!" mu je odpel v diskontu: "Takoj prinensem!" "Zakaj pa cviliš?" sprašuje oee. Fedjka mu :odgovarja na isti način. In oče se obrne k materi: "Glej, kaj jo napravil teater iz njega!' Mati gi je namreč precej zagovarjala, oče pa ji je tako hotel očitati, glej, zmešalo se ma je!....
Gledališče postane njeg-vemu življenja nujno .potrebam hrana.
besedice ni znal italijansko razen alegro. andante, religioso. modera-to. Te se niso dale uporabiti, zato je začel na sledeči način:
"Faust. Margarita — razumete? Bim-bom-bom. Cerkev — clii-esa. Kristus non Margarita. Kristus non Margarita."
Dami sta se smejali, pomislili in ona, ki ga je očarala, je dejala: — '' Margarita peccata!"
"Alia, peccata...." se je vzra-dostil Saljapin in po dolgem, mu-kepolnem razlaganju so zložili stavek: La notta e cossi bella, que dormire e peccato. (Noč je tako lepa, da je spati greh.) Z balerino se je kmalu nato poročil.
Iz Nižjega-Novgoroda, kjer je začel slavno svojo umetniško pot, se 1. 1898 preseli v Petrograd, kjer
postane prvi pevec Rusije.... *
S tem letom se končajo njegovi zapiski. Povsem razumljivo, zakaj od tega leta je živel precej sam svoje življenje, boril sp je, iskal, z letom. 1898 pa stopi njegovo prej osamelo, malo življenje na svetovni oder umetniškega življenja. On ni več sam, ni več tisti nebogljeni čevljarski vajenec, ne nerodno se klanjajoči diletant, iz katerega se norčujejo rutinirani tovariši. Tisoči in tisoči so našli sozvenenje v njem in postal je svetovni meščan.
xr-? .i«. ^ , „ .	Ze dolgo nisem bral tako lepih
Mr. Alex Taylor, Geiger, Ala., pravi:'.	.	1
"Nuga-Tone ml je čudovito pomagal. Ko ln tako lepO pisanih Spominov.
sem ga pričel Jemati, me je bolelo na |__
strani nisem imel teka do jedi In ne
mirnega počitka po noči. Sedaj je boleči-, STRELA
na pre61a. imam dober tek, imam okre-'
pujoče spanje ter se počutim bolj51 v
vsakem oziru."
Tisoče mož In žena je imelo v te.ru 55 Stra.SUnda je udarila t* dni V skll
Naključje je naneslo, da je letošnjo pomlad Francoz Sourdese potoval po Kanadi in na pokopališču v Marmaronecku našel spomenik svoje davne zaročenke. Zanimal se je za njeno usodo in pojasnil oblastim, da je Kristina bila Crnogorka. Sedaj se je iskanje dedičev. ki jih čaka 8 milijonov dinarjev, obrnilo v novo smer.
, Iskanje dedičev je poverjeno beograjski policiji.
Med prepirom.
Viktor Sevšek. doma iz Bistrice pri Mariboru, se je skregal s hlapcem .ki mu je z nožem prereza 1 na levi roki kite. Roka bo bržkone o-hrcmela. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
Oče in sin na travniku.
19-letni posestniški sin Srečko TroSt je kosil s vojim očetom. Ker pa je bil oče vinjen sta se skregala. V prepiru mu je oče prerezal s koso mičice na desni roki. Precej nevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrl v 78. letu starosti Anton Sternad.
— V Laškem je umrla Josipi-'en
Neka prijazna dopisnica me je povabila, naj pridem na veselico r Fly Creek. X. Y.
Za vabilo se ji lepo zahvaljujem. priti mi pa ni mogoče. Še v kraje, ki so dosti bližji, ne morem.
V nekem oglas« sem čital naslednje navodilo za dobro poletno pijačo:
— Razrezi na drobno par meti-nih vršičkov in malo limonovega olupka. Oboje deni v kozarec in pol i j s sokom dveh linyin. Pride-ni malo sladkorja in dobro premešaj. Postavi na led za *no uro. Nato precedi ter dopolni kozarec z gingeralom. Pre d no neseš na mizo. daj v vsak kozarec konservi-arno češnjo in listič sveže mete.
Tako se glasi navodilo. Jaz vem pa še par drugih, bolj priprostih navodil. Na primer:
Ce slučajno nimaš mete in limo-novega olupka in če ni sladkorja pri hiši. zmešaj štiri dele gingerala z enim delom dobrega žganja.
v,	,
( e pa niti gingerala nimaš, tudi samo žganje zadostuje v veliki vročini. .Te dosti boljše kot sparje-no vino ali skisan pir.
Ce pa nimaš nobene teh stvari pri hiši. ti od srca privoščim, da v največji vročini najhujšo žejo
trpiš.	( 1H.
*
Tn nekaj je treba poudarjati: V času prohibicije so bili završeni prvi direktni poleti med Ameriko in Evropo.
Tudi Evropejci — posebno Xemci imajo izborne aeroplane in korajžne može. Pa se jim ničkaj ne mudi v Ameriko.
Morda je njim prohibicija v zapreko. dočim je bila Amerikancem — že vsaj kot suhač zatrjujejo — v vzpodbudo.
*
Xeki znanstvenik pravi: — Toliko časa ne bo miru na svetu, do-jkler ne bodo vsi narodi govorili
na Tienedek, soproga dimnikarskega mojstra in posestnika.
UDARILA V S!KVPINO Ž AN J CEV IN ŽENJIC. Xa nekem velepdsestvu v bližini
Možak ima mogoče prav. Toda narodi si bodo še tisočkrat v laseh. predno se bodo odločili, kateri jezik naj bo to.
Svet v gotovih ozirih počasi napreduje. Devetnajst stoletij je vzelo, predno so postale ženske podveze vsak dan vidne vsemu svetu.
JAVNA ZAHVALA.
Dolžnost me veže, da na tem mestu izrečem prisrčno zahvalo Johnu T'reku in njegovi družini, v kojejra hiši smo se izborno zabavali. Hvala za vse, kar so nama storili dobrega in hvala za darove.
Hvala norvatiču in moji sestri On je klečal pred njo in jo pro-Tončki za vse, kar sta storila na sil solznih oči dan najine poroke.	_ Za božjo voljo te prosim, o-
^ Hvala drogu in družici Johnu sreči me! Stori me najsrečnejšega Černeliču in Miss T. Weis. Hva-|?loveka na svetu Snma dobro veš, la tudi Mr. in Mrs. Radanovič ter koliko sem prestal v teh letih. Se-vsem prisotnim gostom, ki. so predaj pa ne morem in ne morem pomogli, da je bila zabava tem več. Vse noči ne zatisneni «niu „o-večja.
Pred odhodom v stari kraj se
eesa...
Ona je stala pred njim, lepa in
tudi prisrčno zahvaljujeva rodbini ponosna. "Niti iskrice usmiljenja ni let iste skušnje. Nekateri s„ bin oaiabel,™'LI1UH je iiuwiih »»' um v *Kii-,Mike 1'reka'za vse izka>.ane do-'hilo v njenih očeh.
li in nervosni. drugI so imeli nerednostl T)inO Žanicev Strela. Hll Žaniec iie TirOte "	•	11- i T 1
želodca, glavobol, omotico, zopet dmgi ' , . . J . T	J^orote.	On je pa nadalje moledoval: —
pn trpeli vsled želodčnih plinov, neredno-
bil ubit, tri zenjice pa smrtnone-j John in TJarba Ivoševich.' Vsp ti dim tir !mom com n not*** sti ledvic in Slabe prebave. Xuga-Tone' varno oškodovane* VnrV M V jim je izboljšal zdravje in moč. Ono po- I Van™ pOSKOflOVanP._J	York, N. Y.
jača moč in krepkost telesa. Xuga-Tone ——^	■	-li-
moni pomagati, ako ne, se denar povrne.
POZOR SLOVENKAM!
Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 30 do 35 let, ki resno misli. Pišite in priložite sliko na: Srečna bodočnost", — c o Glas
_
York, N. Y.	(2x 6&9)
š HRANITE DENAR IN PRIHRANITE |
NA OBRESTIH!
ISCK SE FRANKA GALE, doma & iz Dolenjskega. Nahaja se nekje 5 v Hudson. Pa. Opozarjam ga,'* da se mi v kratkem zglasi, č« ne, ^ sem prisiljen drugače ž njim 8 postopati.	j ®
KJE JE FRANK BARLEf .Če kdo ves zanj, ali sam te vrstice čita, naj se v kratkem zglasi J 6 John BvT.e, 3618 E. 78. St, Cleveland, O.
(3x 9,11*12)
KDO KAJ V* o mojih sorodnikih, enega naslov je bil tale: JOHN VOLČIČ, pošta Vača pri Litiji, Jugoslavija, preje Austria. Vsako pismo tako naslovljeno ml vrnejo. Moj naslov je: John Volčič, B. A. Sterling, CMo.
(2*849)— -
_______
ga pol leta večji kot v drugih mesecih, nudi- ^ mo našim vlagateljem dvakrat v letu poseb- 1 ne ugodnosti.
Naša pravila tozadevno določajo, da obrestujemo vloge katere prejemamo do desetega poslovnega dneva v januarju in juliju tako, kakor če bi jih prejeli že prvega dne v mesecu. |
13. JULIJ	^
je deseti poslovni dan v mesecu, vsled česar I lahko do takrat vložite denar, da ga obrestu- S jemo od 1. julija naprej. "	|
Obrestna mera je 4% T ^ -	I
• •-■i	S
Sigurnost Vašega denarja v nasi banki je zajam-	S
n čena po pravilih državne banke.	s
STATE BANK Hew York, N. T
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street
mojo prošnjo. Delal bom od jutra do večera, trdo delal, samo da te zadovoljim. Torej prosim te, bodi usmiljena, usliši me...
Šele tedaj se je v nji nekaj zganilo.
On je nadaljeval: — Poročni u-rad je komaj dva bloka od tukaj; Nič se ti ni treba na pravi jati. Jaz grem raagari golorok. Gospodje na poročnem uradu poznajo take slučaje. \e bodo nama zamerili. Pred sodnika bova stopila in rekla, da sva oba zadovoljna. Cerimonija bo v petih minutah končana. Vse stroške plačam jaz. Prosim te, prosim te... f ~~	;
Se malo se je obotavljala, potem se ga je pa usmilila in šla i njim.
Četrt ure pozneje je bil on najsrečnejši človek na svetu.
Sodnik je namreč ugodil njnni proini in je razveljavil njun zakon.
*
V	Angliji imenujejo brezplodno dek>: nositi premog v Newcastle.
V	Newcastle je namreč premoga dovolj.
Mi pravimo ponaše: nositi vodo v morje.
V	morju je namreč vode iijovolj. Istotako lii se*lahko reklo Znositi žganje v Ameriko. *


OTjAS NARODA, ?>. .TTTTj. 1927

ALICE WHIG nT:
KAKO SEM STANOVANJE POPRAVLJAL.
Naše stanovanje jp bilo nujno potrebno temeljitega popravila. Vsaj Angeliku je t.-iko trdila. Toda ko je prišel .slikar in na«rub:nn"il eelo, ko je računal, koliko bo vse to stalo, ko se Angeliki pričela kolena tresti in odslovila je slikarja, eeš, vas bomo /e obvestili, kdaj pridite, naknr je soboslikar o<lše!.
Angelika je bila fckoro besna. "Tale mu len kost barve iu teb par ur dela, |»u tako borendno ceno napove. Nesramnost! Seve la, ako bi ti ne bil tak tepee iu za vsako iitvar tako neroden. Drugi možje to napravijo sami ter denar prihrani. to. To'la ti. seveda ti-i-i....!"
Ni kazalo drugega kot da pasku . im svojo east rešiti. Iloeem videti, *pm li r^s tak tepec, za kakršnega me Anp 'lika ima pri vsaki priliki. Odločil'som Np, prsi so se mi dviga I*. Prav ima moja žena, tale malenkost in ta*košček tapete, ali ,ie Vredno ogibati se slikarja? Takoj sem mrzlično pričel. Kupil sem čopič barvo, firaež in tapete. Nato sem oblekel staro nočno srajco moje žene in pričel sem.
Najprvo je bilo treba iz kuhinje v.ne pospraviti. Šlo je hitro in glad-ko. Le gornji del kredence je pa-del na tla, toda razen krožnikov in skodelic ter drugega namiznega blaga se ni nič razbilo, to pa zato. ker je padlo razmeroma na mehko, namreč na mojo Angeliko. Bula, ki se ji je naredila na čelu. je prav lepo pristojala njenim plavim lasem. Končno je bila kuhinja prazna. Sedaj se prične.
Naj prvo treba pobeliti strop. Zmešal sem apno in barvo vkup ter stopil na lestvo v eni roki čopič, v drugi posodo z barvo. Komaj sem bil na vrh lestve, že se je vse sku-imj zamanjalo, namreč lestva, kuhinja kakor tudi jaz sam. Moj P.og! Ker sem imel še dovolj prisotnosti duha, sem se poprijel za kljuko v stropu, na kateri je sicer visela svetiljka, ter poklical ženo na pomoč. Angelika je prihitela na krilili ljubezni, potisnila vrata do lestve, nakar se je t* zamajala ter padla na mojo ljubo ženko. Toda to bi še ne biio tako hudo, ako bi na lestvi ne bila ostala pasoda z barvo, ki se je sedaj ?lila na Angeliko. V trenotku je stala prevlečena z nedolžno belino. Jaz pa sem še vedno visel na kljuki, moja "bela dama" pa je v tem trenotku izrekla neko tako grozno besedo, da se je kljuka, na kateri sem visel, izpulila, jaz pa sem padel med svoje
lonce z barvami, nakar so se takoj | takoj ubogala, toda takoj zopet pomešale v eno samo mešanico. Se- stala prikovana na tleh, kajti no-del sem tam kakor Marij na raz-! ga vice .so se še ~bolj prijele .sveže valinalt Kartape. Angelika pa ini | pobarvanega poda kot pa čevlji.
ZANIMIVI in KORBTNi PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV 1UBEAU
AMERIŠKA ZGODOVINA V JULIJU
ji' napravila tako pridigo, da še nikoli taeejra ter mi za nameček vr-
Veliko truda lUe je stalo, preden sem jo s Terpentinom odmoi'il t"»*r
gla vrečico z rmeno barvo na gla- spravil na ''suho'**. Ker sem vedel vo. Ne bom opisoval, kako sem iz* da 1h) temu sledilo navdušeno zmer-gledal, ker ne maram pokvariti I janje mojih dam. sem jo odkuril v
bralčeve domišljije, katera bo gotovo bujnejša kot pa bi bilo v.^e inoje pripovedovanje.
Kljub vsem oviram in nepričakovanim pripetljajem pa je bila kuhinja v rekordnem času petih lni pobeljena.
Sedaj pa spalnica. Strop je bil še dober. Toraj samo tapete treh* nekoliko nadomestiti z novimi. Ma-zal sem in popal. kar se je dalo, klej sem si namreč sam napravil. Proti večeru sem bil že gotov. Še nikdar nisem občutil v sebi takega ponaša. Kaj pa mislite!
Sedaj pa še pod hodnika pobarvati. Po noči se bo lahko posušilo. Zmešal sem si barvo, ki je bila naravnost čudovito rjava ler pričel muzati. Vse je šlo že k počitku in ko sem pribarval do spalnice, sem >e tudi jaz izmučen podal k počitku.
Drugo jutro pa me je prebudilo nenavadno vpitje na pomoč: — "Pomagajte, pomagajte!" Planil sem skozi vrata na hodnik in kaj sem ugledal? Moja tašča je stala na sveže pobarvanih tleh ter mahala z rokama kot policaj na kri-žšču cest, ko dirigira promet. Prestopiti se ni mogla, zato pa ji je jezik tembolje tekel in zmerjala ie je ter primerjala vsem živalim v zoologičnein parku, poleg tega pa še grozila, do me razdedi. Za vpil sem nad njo. naj ne skoči iz kože pač pa iz čevljev, kar me je tudi
IZSILJEVANJE Z LJUBAVN1 MI PISMI
Pred dunajskim porotnim sodiščem se te dni zagovarja 31 letni trgovec Edraond Cullone iz Genove. Mož je bil prva leta po vojni lan italijanske vojaške misije na Dunaju ter je postal z denarjem, ki si ga je v tem svojstvu pridobil, družabnik neke dunajske firme. Ker pa, kakor vsi PaVjani, ni mogel živeti brez žensk, je kmalu pretental ženo svojega družabnika lil jo zapeljal.
('asi so se z leti spremnili. Cul-Ione je izstopil iz podjetja in je KLIC VODE.	hotel odnesti s seboj v Italijo lep
Voda te kliče! Ubogaj jo! "Vo- znesek 100,000 Ur. Kako priti do
te vsote ? Italijan je v takih poslih
da, zrak in snaga so moja glavna zdravila!" To načelo je večkrat izrazil Napoleon, toda če bi živel na-daljnih par deseletij, bi brez dvoma k tem priljubljenim zdravilom
dodal tudi Trlnerjevo Grenko Vino. Voda človeka nazunaj očisti, Trinerjevo Grenko Vino pa na-znotraj. Oboje je enako potrebno. "Ottumwa, la., 8. junija. 1927. Poskušal sem Trinerjevo Grenko Vino s tako dobrim uspehom, da ne bom nikdar brez njega. J. J. Vega". Naprodaj v vseh lekarnah in prodajalcih zdravil. Poskusne stelenice pošlje po sprejemu 15c Joseph Triner Company, 1383 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Poskušajte tudi Trinerjev Fly-Gass, par-fumiran z vijolicami. Usmili ta-fcoj muiie ia komarje. .
m ■ " ' (Adv.) 1
spalnico. Toda joj, svojim očem nisem mogel verjeti, tapete sn visele raz stene kot žalne zastave, vse druge pa so bil nagubančene kot bi bila v največjih skrbeh. Grozno! Strašno!
Spoznal sem, da ima moja Angelika včasih vendar le prav, kadar mi pravi tepec. Le čevlje sodi naj kopitar.
Končno je bil slikar le dobrodošel. jaz pa sem sklenil, da se v take stvari ne bom nikdar več vtikal.
POVE TEK REPIBLIKAXSKE STRAXKE
<G. julija) O kolo leta 1850 je bila v Združenih Državah le ena močna politična stranka. To je bila Democratic Republican Party, ki se je kasneje nazvala Demokratična stranka. Edina prava opozicija proti tej stranki >o bili Whigs, ki so nekdaj bili najmočnejša politična skupina v tej deželi, še poprej v zgodovini Združenih Držav ipieli smo stranko {mkI imenom "Republican Party", ki je pa po predsedovanju .John Quinev Adams popolnoma izginila iz pozorišča. Ta stara "republikanska" stranka ni v nikaki zvezi s sedanjo Republikansko stranko, ki se je prvič pojavila v k-on. Michigan, dne 2. julija 18.14. Tedaj se je mala skupina takozvanih "Free Soilers" zjedi-rdla z ostankom Whig stranke v Miehiganu in ustanovila novo polit ično stranko, katere poglavitni program je bila borba proti .<n-ženjstvu črncev. Dve leti kasneje
je ta nova stranka že jmela svojo prvo narorino konvencijo in imenovala za svojega pretlsedniškega kandidata John C*. Fremont a. Stranka si je nadela ime Republican Party. Izvoljen pa je bil Demokrat. ki je bil za suženjstvo. 1'stanovitev te nove politična stranke je bila pomembna, ker to je bilo prvič, da .so se prebivalci severa in za pa da stalno organizirali v politično stranko za boj proti suženjstvu na Jugu.
S tem je bil dan povod za državljansko vojno, ki je izbruhnila
deset let kasneje, kajti odpor Juga se je radi ustanovitve prot:suženj ske stranke le utrdil in izjalovila se je vsaka nada. da bi se vprašanje suženjstva rešilo potom poravnave.
Po prvem porazu je Republikanska stranka hitro narasla in v prihodnjih predsedniških volitvah 1. 1861 je bil izvoljen njen kandidat, Abraham Lincoln. Od tedaj vsak predsednik Združenih Držav je bil član Republikanske stranke razuri Grover Clevelanda *;in- -Woodrow
^Vikona. V južnih drŽavalijc' prav malo Kepublijy-mttiv, radi česar večkrat govorimo o "Solid South'", kajti jtižne države tlajejo vedno svoj «rlax za kandidata Demokratične stranke.
PRIDOBIT FA' FLORIDE
(10. julijo.j . Ameriška zastava je bila prvič razobešena v Floridi v starem me
pi do severa, ki .so jo poprej kon-•irolfrali Francozi, pred njimi pa
Španjei.
Florida je ilol« in precej ozek polutok med Atlantikom in Me-lukaiL-kiiu zalivom. Nedaleč so zapado-indijski otoki in zato Flo-lida služi kot ena izmed vojaških in mornariških baz, s katerimi so Združene Države obdale Panamski kanal. Dandanes je Florida pasta-
ttn	i ^ • , tla T,T	selenjavt za sever
mu St. Augustine dne 10. jul ia • ,	- - , - , . 4
ia-71 . i • •, J J ,,n nakup se je ze laplacal stotero-1»21 in tega dne je Florida posta ■ . i> » - , ,	— -
. --■ . , ,	I«*"'■» Krat. Prebivalstvo hitro narašča in
'efintiyno del Zd/užemh Dr-
žav. Ze dve leti poprej se je ame-
]>o zinu so njena mesta napolnjena
... , ,	...	-	S turisti, ki prihajajo radi zdravja
raka vlada podrla s Spanjsko1 v , -• ,	, , .
, , , ...	1 * ali da uziva^.i krasn«, podnebje,
prietle nakupa Floride, dežele bojevitih Indijancev, aligatorjev, obširnih močvirij in peščenih pustinj
Španjska je imela težave v Evropi I	C lil TI T
in je bila vesela, da se iznebi o- j	ki M K. 1
zemlja, od katerega ni imela ni-11> i i i	^ . -
, _	Ul lu ' Holes 11 bolečine, nervoznost, tezav-
kdar nikakega dobička. Združene
POČASNA
države na drugi strani so bile srečne, da pridobijo ozemlje, ki je tvorilo nadaljevanje njihove atlantske obali. Iz vojaškega stališča je bilo važno, da so Združene Države v stanu kontrolirati vso o-bal in imeti oblast čez vse solidno ozemlje med Atlantikom in Pacifikom. Malo let poprej je bila ameriška vlada nakupila velikansko tlokVajiiio, ki je segala Od mehi-kanskega zaliva ob reki MissLssip-
no spuščanje vode—to je večkrat znamenje nevarnih neredov. Poskušajte svetovno slavno zdravilo za lediee. jetra, mehur in podobne bolezni. Pijte dosti vode ter vzemite
WttPMIHit
V HAARLEM OIL.
Izlx»ren odvajalni jwmirjeralee. Znan kot naroilno zdravilo ftolandske več kut L'oo ler. Pri vseh lekarnarjih v treh velikostih."
Glejte, da bo ime Cold Medal na vaakl škatljl. Ne kupujte nadomestkov.
prebrisan, pa tudi neizbirčen v sredstvih. Cullone je našel neko prijateljico v Italiji in je poslal to žensko, ki se piše Agata Algosti-no, 7. ljubavnimi pismi, katere mu je pošiljala nezvesta žena njegovega družabnika, »na Dunaj naravnost k nji in uredil zadevo tako. da je Algostino zahtevala od te žerske denar. češ. da bo drugače' izzvala družabni škandal.
I'boga zakonska ženica, ki se je izneverila svojemu možu ne da bi: za njen greh vedel, je v škripcih res podpisala menico za 100,000 lir. j ,Toda stvar se je maščevala. Dunajska policija je prejela ovadbo, zaprla Cullona takoj, ko je prestopil avstrijsko mejo. dočim se Algostino, ki se je še pred kratkim pripeljala na Dunaj s prosto vozovnico nekega italijanskega želez, uiškega tjradpika, skriva in jo ne morejo nikjer izslediti.
ADVLRTISE in GLAS NARODA
INTERNATIONAL PAPER COMPANY
New York, 29. junija 1927. Svet ravnateljev J« doloCil četrtletno dlvi. dendo iestdeaetih centov (60c) kot delei navadnega sklada te druibe, Irplačljive 15. avgusta 1927 bolničarjem, ki so na rekordu ob zakijufcku trgovine 1. avg. 1927.
Čeki bodo poslani po flpiti. Prenosne knjige ne bofeo zaključene.
OWEN SHEPHERD, pod pred. in blagr. b !
nri-r
Harry BcrMhn-Corner 8th St ft Art A Soft Drinks & Candies
Vioceaio DeCabrieli—6)9 E Mih Si Dealer in OM Things
A Hicfcland—G reel v Sq and }2nd Si v »papers and Candies
Chrtti rheodosc^oulo«— lOOW" ItOihSi A Touch of Uliluinu
Bodisi malo—bodisi veliko
Fred Palmer—408 Greenwich Street Feed and Grain Merchant
Joseph Arundel —5 First A venae Specialist ID Bocile VCaih:ii|(
Vam na razpolago.
: Schembri—J11 East 107th Street A Worker in Iron
Joseph Josephs— 110 S Cherry St A Glazier

Philip Schkolnik—1)1 Avenue D Horse Shoeing
Ponovno želimo izraziti svojo hvaležnost malim trgovcem v mestu, ki se poslužujejo Edisonove Službe. Nobena električna priprava ni tako majhna in nobena tako velika, da bi ne dobivala najboljie službe, ki Jo zamore-mo dati, v tehničnem in človeškem oziru
Kako Je Edisonova Služba razširjena med malimi odjemalci. Je najbolj razvidno iz 1,500,000 računov, izstavljenih tekom lanskega leta za povprečno svoto manj kot 50 centov mesečno
Po našem mnenju Je to rekord cenene službe malim odjemalcem, ki nima nikjer vrstnika. Temu nasproti stoji število inštalacij, kojih letni računi znašajo več kot $100,000
Tekom leta 1926 se je notranji spojni e!ek-tričnj sistem združenih kompanij povečal za 165,199 metrov, tako da znaša sedaj 1,196,232 električnih metrov" .	, .
Inštalacije pri odjemalcih teh združenih kom«• pahij predstavljajo v svetlobi, moči in drugih napravah 3,250,000 konjskh sil
Več kot 35 milj oddajnih lit razdeljevalnih postaj je ves čas v elektrifikaciji. Zadnji tur-bo-generator, ki je v konstrukciji, ima sam moči za 251,000 konjskih sil
Naš cilj pa seveda ni velikost, pač pa kakovost- In kakovost ne samo v tehničnem pogledu, pač pa v zmožnosti naiih uslužbencev. Naš cilj Je -t— potom uljudnosti. posebnim vei-banjem in pravilnim razumevanjem potreb ter želja naših odjemalcev in javnosti v splošnem — doseči najvišje ideale Javne službe
Lansko leto Je bilo vpisanih 2.22S članov natega štaba v Edisonovih tehničnih šolah ter šolah za knjigovodstvo in trgovino. Toliko u-čencev. kot jih ima velika univerza. Naša povprečna doba zaposlenja Je približno pet let. Približno 2000 uslužbencev je že dvajset tet neprestano v Edisonovi služ&i
Vedno si prizadevamo, da damo našim odjemalcem koristi vsakega novega razvoja v timet n ost i h elektrike, luči, sili ali na podobnem polju. Danes Je mogoče dobiti za en cent približno petnajstkrat več razsvetljave kot je bilo to mogoče v prvih dneh industrije
V	tem času se Je završilo deset važnih Edi-senovih znižanj v ceni, in naša sedanja najvišja cena Je 27<1r\ nižja kot je bila odnosna predvojna cena leta 1914
Za vsak, dolar, ki so ga plačali naši odjemalci tekom zadnjih petindvajsetih let so prihranili nadaljni dolar potom znižanja cen. Za vsak dolar, plačan našim delničarjem. Je znašalo našim odjemalcem po šest dolarjev
V	zadnjem času so obiskovali zastopniki odjemalce, da pronajdejo in odstranijo vsak vzrok pritožb. Izmed 159,993 pozivov je 154,495 odjemalcev, oz. 96.6r.v ugotovilo, da Je bila služba zadovoljiva v vsakem oziru. Pri ostalih 3.4r'r< smo na vse načine poskušali odstraniti manjše vzroke pritožb in upamo, da je bilo vse stor-
■	Jeno v redu.■ •
'Tako smo r|zšlrjli svojo- službo napram od-jemalcen?. ki govore tuje jezike, da so v našem emergency department^ ljudje, ki govore
■	'štiri tuje\Jeziloe, kar zajamči jasno sporazum-
IJenje ter najvjsijo pozornost, kjerkoli se poja-
■	vi kritik-4£žkoč|t
r	i. >> ■ • jiiif :-f </<»
Po raznih delih mesta imamo precejšnje število ijff&b, 'kjer so> odjemalci in javnost vedno dobrodošli. Namen tega je,"pokazati pripravnost vsake potrebščine, kjer se rabi električni tok
V	tem mestu je sedaj približno 2,500 dobrih in zanesljivih električnih kontraktorjev. NJ-hova imena in naslovi ter vrsta dela, ki ga vrže. so v Edison Directory, kojega iztisi se pošljejo vsakemu na zahtevo .
Vse Edisonove cene in alužbeni pogoji so vknjiženi pri Public Service Commission ter v glavnem uradu in v podružnicah družbe. Seznami so vsakomur na ogled. Če pa zahteva odjemalčeva udobnost, pošljemo k nJemu zastopnika s seznamom
Mi hočemo, da bi bil vsak Edisonov odjemar-lec popolnoma zadovoljen odjemalec. Če niste zadovoljni, bodisi s službo, razsvetljavo ali s potrebščinami, vas prosimo, da nas o tem obvestite. Vse, kar je v naši moči, bo storjeno, da se odpravi vsak vzrok pritožb. Naši odjemalci. veliki in mali, naj spoznajo naš čut hvaležnosti ter i)>j bodo deležni naraščujoče u-spešnosti in zadovoljstva v svojih odnošajih napram tej družbi	.
Joseph Masiello- S E Cor 14th St & B'wajr A Newsstand on t Busy Corner
Vertie Kasten—IT? Allen Street Mattresses asd Bed Clothing
William's lonch—7th Aire and Perry Si Quick Lunch
The New York Edison Company

.	.I'-*. ."1 -/:'-.
..•••r^UV.:
ml ttk&ife






GLAS NARODA, 9. JUL. 1927


COLOMB
Spisal: Prosper Merimee. Za Glas Naroda priredil G. P.
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
(Nadaljevanje.) li.


Na dolečeni dan odpotovanja j«1 bilo vse pospravljeno in prevedeno na krov /.<• zjutraj. Jademica je morata odpotovati z večer nim vetrom. IVkom <* a kanja se je izprehajal polkovnik s svojo hčerko po Canabiere (eni glavnih rest Marseilles), ko se mu je pridružil padrone, prose«' <ra za dovoljenje, da vzame s seboj na krov ne koga svojega sorodnika, to se pravi malega nečaka, ki se je vpra-čal na Korziko, svojo rojstno deželo, radi nujnih opravkov ter ni mogel dobiti ladje, s katero bi se prepeljal.
—	To je očarljiv dečko, — je dostavil kapitan Matei, častnik pri lovcih gard nega polka, ki bi bil že davno polkovnik, če bi bil "oni" (namreč Napoleon* še vedno cesar...
—	Ker j<* vojak, — je rekel polkovnik. — dovoljujem rade volje, da frre z nami.
Miss Lidija pa je v/kliknila po angleški:
—	Infanterijski častnik!... (Njen oče je namreč služil pri ka-valeriji ter je vsled tega zaničevala vse druge vojaške stroke). — t 'lovek brez vsake izobrazbe, ki bo mogoče dobil morsko bolezen ter nam pokvaril ves užitek potovanja!...
Padrone seveda ni razumel niti besede angleščine, a sodeč po izrazu njegovega obraza, je vse kazalo kot da .je razumel, kar je rekla Miss Ltulija. Pričel je na vse pretege hvaliti svojega sorodnika ter konečno zagotovil, da je »'-lovek "comme il fant", iz družine Ka-poralov in da ne bo prav nič nadlegoval gospoda polkovnika, ker se ho on, padrone, nastanil v nekem kotu, kjer ne bo nikdo zapazil njegove navzočnosti.
Polkovniku in Mi*s Lidiji se je zdelo čudno, da so na Korziki družine, v katerih so hili korporali od očeta do sinov. Ko pa sta oba razmišljala o tem, sta postala prepričana, da se tiče stvar kakega in-fanterijskega korporala. kakega ubogega vraga, katerega je hotel prevesti padrone iz golega usmiljenja. Ce bi se tikala stvar častnika, bi morala govoriti ž njim in živeti žnjim. Navadnega korporala pa se ni bilo treba ženirati. ker je bil brezpomembno bitje.
—	Ali imn vaš sorodnik morsko bolezen? — je vprašala Miss Nevil s precej suhoparnim glasom.
—	Nikdar, gospodična. Trdno srce kot skala, na morju kot na ouhem.
—	Dobro, — lahko ga vzamete s seboj, — je rekla.
—	Lahko ga vzamete > seboj, — je ponovil polkovnik in pričela sta nadaljevati svojo promenado.
Krog pete ure popoldne ju je prišel iskat kapitan Matei.
Oh pristanu, v bližini jaderniee, sta opazila velikega mladega človeka, oblečenega v modri jopič, ki je bil zapet do vratu. Imel .je žive. črne oči. dobro oblikovan ter odkritosrčen in odličen obraz. Tz načina, kako je nosil svoja ramena in kako je imel navite svoje majhne bike, je človek z lahkoto spoznal vojaka, kajti v oni dobi niso brke še postale običajne in Narodna garda (zbor civilnih vojakov, slavnih v revoluciji), ni še uvedla v vse družine manir gard-nega zbora.
.Mladi mož je dvignil svojo čepico, ko je zagledal polkovnika ter se zaliv lil brez zadrege z dobrimi izrazi za uslugo, katero mu je izkazal.
—	Veseli me, da sem vam lahko storil uslugo, dečko moj, — je rekel polkovnik ter mu prijateljski pokimal z glavo.
Stopil je v čoln.
—	Zelo odkrit in neženiran je ta vaš Anglež. — je rekel mladi mož s pritajenim glasom in v italijanščini padronu.
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .....................35
Angelj sužnjev, br&ziljslca povest .25 Andersonove pripovedke, ti do vez. .75
Agitator (Kersnik* trdo vez.....1.—
Andrej Hofer .................. .50
Beneška vedeževalka .............35
Belgrajski biser .................35
Bisernice, J knjigi ...............80
Brez zarje, trdo vez.	.96
Bele nori (Dostojevski) trdo vez. .75
Balkansko-Turška vojska .........80
Balkanska vojska, s slikami .....25
Božja pot na Šmarno goro........20
Božja pot na Bledu .............30
Barska vojska ...................10
Bilke (Marija Kmetova) .........25
Berač in Elizabeta, angleška
kraljica .....................50
Beatin dnevnik................ .60
Božja kazen .....................35
Boj in zmaga, i>ovest.............30
Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20
Cvetke ...........................25
Cesar Jožef II...................30
flganova osveta .................35
Čas je zlato .....................30
Cvetina Borograjska .............50
Četrtek, t. v......................90
Čebelice, 4 zv. skupaj ...........90
Črtice iz življenja na kmetih.....35
Drobiž, slabi car in razne povesti —•
Obiski (Cankar) Trdo vezano .. 1.«| POUČNE KNJIGE: Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
spisal Milčinski ..............C0
Darovana, zgodovinska povest.....50
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .....................60
Doli z orožjem ...................50
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Me.ško) .......................60
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljcki .......................40
Elizabeta.........................35
Fabijola ali cerkcv v Katakombah .45
Fran Baron Trcnk ...............35
Filozofska zgodba ................60
Fra Diavolo .....................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem .............25
Gruda umira, tnla vez...........1.20
Gusarji ..........................90
Grška Mytologija................1.00
Hadži Murat. trda vez. .......
Hedvika ....................
Helena (Kmetova) .........4f#
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano .......................SO
broširano ....................60
Iz dobe punta in bojev ........ .50
z modernega sveta, trdo vez.......1.40
Igračke, t rilo vez............... 1.00
broširano ....................80
Jagnje ..........................30
•Teriiač Zmagovač, Med plazovi.....50
Jutri (Strug) trd. v..............75
Ogenj, trdo vezano.............. 1.30
Pabirki iz Roža (Albrecht) ......-25
Pariški zlatar ..................-35
Pegam I^ambergar, sreča v nesreči
in druge povesti ................70
Prihaja*, jiovest .................60
Pod krivo jelko. Povest iz Časov ro-
kovnjačev na Kranjskem .......50
Poslednji Mehikanec ............*3#
Povest o sedmih obešenih .......7t
Pravljice H. Majar ...............30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv.
Roku .........................35
Po strani klobuk, trdo vez........90
Požigalec ....................... .25
Prapreeanore zgodbe .............25
atria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet.
niki v gramofonu ..............23
Prigodbe čebelice Maje, trdn vez ..1.00 Ptice selivke, trda vez ...........75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... -33
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek ....................40
2.	zvezek ...................40
Podobe iz sanj, (Cankarj broš. ..1.—
Poznava Boga ...................-30
Pirhi ............................30
Povodenj........................ .30
Praški judek .................... .25
Prisega Huronskega glavarja .... .30
Prvič med Indijanci .............30
Preganjanje indijanskih misjonar-
jev ............................30
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.—
Rablji, trda vez .................75
Robinzon.........................60
Revolucija na Portugalskem......30
Rina!do Rinaldini .............. «"»0
Romantične duše (Cankar) .......90
Razkrinkani Habsburžani .........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana .........................1J>0
Rdeča in bela vrtnica, povest .... .30
Slovenski šaljivec ................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid .................35
Skozi širno Indijo .............. .>0
Sanjska knjiga, mala.............60
Sanjska knjiga, nova velika.......90
Sanjska knjiga Arabska .........1.50
j Spake, humoreske, trda vez........90
. .50 . .75
Spomin znanega pot oval ca........1.50
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. 30 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... .30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ........... ................80
Sv. Genovefa.....................35
Sveta Notburga.................. .35
Sredozimci, trd. vez..............60
"broS.........................40
Spisje, male povseti .............35
Sveti večer...................... .35
Vfcxanie parniko* Shipping Nt>»
J? Strahote vojne .... •3,> Strup iz Judeje
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin. broš................40
0. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75 j
Slednji je položil svo j kazalec preko levega očesa ler potegnil, Juan Miserja, povesti iz španskega
življenja ................... .60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
navzdol oba konca ust. Oni. ki razume govor v znakih, ve takoj, da pomenja to. da razume Anglež italijančino in da je čuden človek.

Mladi mož se je nekoliko nasmehnil ter se dotaknil čela v odgovor na znamenje Mateja, kot da mu hoče reči, da imajo vsi Angleži neko mušico v glavi. Nato pa jr sedel poleg padrona ter pri-; eel motriti s precejšnjo pozornostjo, a brez nesramnosti svojo lepo tovarišieo na poti.
—	Ti francoski vojaki so dobro blago, — je rekel polkovnik svoji hčerki v angleščini. — tz njih je prav lahko napraviti častnike.
Nato pa je v francoskem jeziku nagovoril mladega moža.
—	Povejte mi. korenjak, v katerem polku ste služili?
Slednji je nekoliko sunil svojega starejšega botra v rebra, zadržal ironičen nsmev ter odgovoril, da je bil pri gardnih lovcih na konjih in da prihaja ravno sedaj od skega polka.
—	Ali ste bili pri Waterloo? — Zelo mladi ste še.
—	Oprostite, gospod polkovnik. To je moja edina kampanja.
—	Ta šteje dvojno, — je rekel polkovnik.
Mladi Korzičan se jp ugriznil v ustnico.
—	Papa, — se je vmešala Miss Lidija, v angleškem jeziku, — vprašaj ga vendar, če ljubijo Korzieani zelo svojega Bornaparta?
Predno pa je je mogel polkovnik prevesti to vprašanje v francoščino, je odgovoril mladi mož v precej dobri angleščini, čeprav z izrazitim naglasom:
Vi veste, gospodična, da ni nikdo prorok v svoji lastni domovini. Kar se tiče nas ostalih rojakov Napoleona ga mogoče manj ljubimo kot pa Francozi. Kar se tiče mene, čeprav je bila moja družina nekoč sovražnica njegove, ga ljubim in občudujem.
—	Vi govorite, angleški! — je vzkliknil polkovnik. Zelo slabo, kot ste gotovo zapazili.
i z Japonskega ..............30
Korejska brata, povest iz misij o-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez................40
broširano ...................30
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna osveta ...................35
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance. balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročje igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljice in pušlce — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski
Tisoč in ena noč, trdo vez........90
Tik za fronto ...................70
Tatič, Bevk. trd. vez..............75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem .............60
Trem'" i oddiha ................ .40
Tri in«l.,a-s*re povesti ...........-30
Treskova Irska ..................35
, V gorskem zakotju ...............35
j V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... JO
2. del ......................JO
j Veliki inkvizitor ................1.—
I Vera (Waldova), broS............35
j Višnjeva repatica (Levstik), vez. 1.— ! Vrtnar, (Rubin d rath Tagore),
trdo vezano ..................75
broširano ....................60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi .... .30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zmisel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest .............. .35
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, trdo vez..........€5
Zadnja pravda, broS..............50
Zmaj iz Bosne ...................70
rokopis — Tolmač (Levstik).. .70
sedmega lahkega infanterij-j5- r/y- Slika Levstika in njegove | Zlatarjevo zlato ......-......... M
kritike in polemike.............70 j Za miijoni ..................... .65
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, ! Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Trgovec, Kupčijski stražnik, U-radnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................60
Mali lord, trdo vezan ...........80
Mali ljudje. Vsebuje 9, povesti — Trdo vezano ...............1.00
Malo življenje ...................65
Marijna otroka, povest iz KavkaS-
kih corn ...................... .25
Maron .krščanski deček Iz Libanona.............................25
Mlada mornarja ...............30
Mimo življenja, trda vez.......1.00
broširano ...................80
.illadih zanikernežov lastni iivo-
topis ........................ .75
Moje obzorje, (Gangl) ..........L25
Mrtvi Gosta* ...........................35
Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50
Zvesti sin, povest.................35
Zlatokopi ....................... 30
Ženini naše Koprnele.............35
Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zgodovinske anekdote, ..........JO
Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— Angelj ska služba ali nauk kako se Angleško-slov. in slov. angL slovar .M
Abecednik ......................-30
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim .........75
Dva sestavljena plesa: čet v or k a in beseda spisano in
narisano ...................... J5
Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrt, trdo vez.............1.—
Domači zdravnik po Knaipn
trdo vezano ...... ..........1.60
Domači živinozdravnik ..........1.25
Domači zdravnik po Knaipu
broširano ...............
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija. Melik I. zvezek.....1.5(1
H.	zvezek, 1—2 snopič ......1.80
Kubična računica, — po meterski
meri ........................75
Katekizem, vezan................ -50
Kratka srbska gramatika.........30
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenja ----JO
Ljubavna in snubilna pisma.....JO
Mlekarstvo s <~-rti<-ami za živinorejo .75
Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem
JO
Nauk pomagati živini...........60
Najboljša slov. Kuharira, COS str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
gob ................:..........1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ................... -75
Nemška slovnica	.60 i
Nemščina brez učitelja —
I.	del .......................30
2. del .......................30
Prva čitanka, vez. ..............75
Pravila za oliko .................
Psihične motnje na alkoholski
podlagi ..................... -J5
Praktični računar ................75
Parni kotel, pouk za rabo pare ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk'*...................35
Računar v kronski in dinarski
veljavi .......................«5
Srbska začetnica ...... ........40
Sadno vino .....................30
Slike iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovenska narodna mladina,
obseKa 4o2 strani ..........UO
Slov. italijanski in italjansko slov.
slovar ......................90
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
!woširana ...................1*0
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ............3.00
Umni čebelar...................
L'mni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšali
polje ........................30
Varčna kuharica, trdo vez.......1JC
Veliki vsevedež ..................^
Zbirka domačih zdravil...........«5
V'»ščilna knjižica.................50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S„ Melik
1. zvezek....................«45
'2. zvezek, 1. in 2. snopič .....70
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez.......... 1.80
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar ....................
Slike iz pravljic ................ .'5
Knjige za slikanje dopisnic, popotna z barvami in na vod d <m;
Mladi umetnik .................U0
Otroški \rtec .................1-0
Zaklad za otroka................i -3
12.	julija:
Berlin. Chtqbourc. Bremen; Thu-rlngia. Hamburg.
13.	Julija:
George Washington. Cherbourg. Bremen.
14.	julija:
New York. Cherbourg. Hamburg.
15.	julija:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen: Paria, Havre; Majestie. Cherbourg.
20.	julija: Berengarla. Cherbourg.
21.	julija:
Muenchen. Cherbourg, Bremen: Deutachland, Cherbourg. Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg.
27.	julija:
Mauretanla. Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
28.	junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1.. avgusta:
Aquitanla, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: Olympic, Cherbourg. 1. avgusta:
lit- de France, Havre: I.eviathpn, Cherbourg; Olympic, Cherbouis; —-A<|uitania, Cherbourg.
4.	avgusta:
Hamburg, Cherbourg in Hamburg
5.	avgusta:
Pres. Wilson, Trst.
6.	avgusta:
Pans, Havre; Majestic. Cheri»o»:it; Republic, Cherbourg, Bremen; Rotterdam. Boulogne in Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen.
10.	avgusta:
Berengaria, Cherbourg: Pres. Hard-ing, Cherbourg, Bremen
11.	avgusta:
Westphalia, Hamburg.
16.	avgusta:
Reliance. Cherbourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg. Bremen.
17.	avgusta :
Mauretanla, Cherbourg: Ceo. Washington. Cherbourg. Bremen.
18.	avgusta:
Albert Bailin, Cherbourg, Hamburg. 20. avgusta:
He de Franc«:. Havre, Leviathan, Cherbourg: K jmerfc, I Cherbourg, — Dresden, Bremen.
23.	avgusta:
Thuringhi. Hamburg.
24.	avgusta:
Muenchen. Cherbourg. Premen. Z. avgusta :
Xew York. Cherb«.u-< Hamburg.
26.	avgusta:
Olympic, Cherbourg.
27.	avgusta?
France, Havre; Veendam, Boulogne. Rotterdam: Pre*. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
30.	avgusta:
Martha Washington Trst. Resolute, Cherbourg, Hamburg.
31.	avgusta:
IWenguria, Cherbourg. 1. septembra:
Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 3. septembra:
Paris. Ha\ re; Majestic. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam: Sierra Ventana. Bremen.

SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parniklh:
PARIS — 16. julija; b. avgust? FRANCE — 27. avgusta; 17. sepč.
VAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cena.
Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana
ILE DE FRANCE — 1. avgusta
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali:
FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York
Naročilom je priložiti denar, bo• disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NAR&DA"
82 Cortlandt St, New York
POSEBNA PONUDBA NAŠIM
ČITATELJEM
-s.
('oprav je bila nekoliko prosonot-oTia rnl njefrovejra tona, ni mo- Materina žrtev .................J
via Miss Lidija zadržati smehljaja, ko je mislila na osebno sovraštvo mpd korporalom in cesarjem. To se ji je zdelo kot predokus o-sebnosli Ivor/.iko in rekla s jie, da mo zabeležila to posebnost v svojem dnevnikn.
—	Ali ste bili mojjoče jetnik v Angliji? — je vprašal polkovnik.
—	Ne, "ospod polkovnik. — naučil sem se angleški v Franciji, popolnoma mlad, od nekopra jetnika vašepa naroda.
Nato pa se je obrnil proti Miss Neville:
—	Matei mi je povedal, da se vračate iz Italije. Vi govorite brez dvoma čisto toskanšeino, gospodična! Bojim se, da boste nekoliko v zadregi, ko boste skušali razumeti nase narečje.
—	Moja hčerka razume vsa narečja, — je odvrnil polkovnik. — Ona ima posebno nadarjenost za jezike. Ni taka kot sem jas.
—	Ali razumete naprimer, gospodična, te stihe it neke naše kor-zikanske pesmi. Tukaj nastopa pastir, ki pravi neki pastirici:
S' entrassi 'ndrn paradisn, santn, santu, E nnn tmvassi a tia, mi n' esciria. • (Če bi vstopil v sveti, sveti paradiž In bi ne našel tebe, bi odžel).	(Nadaljevanje.)
Musolino .........................40
Mali Klatež......................7«
Mesija ...........................30
Malenkosti (Iran Albrecht) .......55
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ............JS5
Notarjev nos, humoreska .........35
Narod ki izmira................
Naša vas. 1. del. 14 povesti.......90
Naša vas. II. del 9 povesti......JO
Nova Erotika, trd. vez............70
Naša leta, trd. vez. .............. .80
broširano ....................60
Na Tidijskih otokih...............50
Napoi^on prvi....................15
Nekaj iz ruske zgodovine........J5
Nihilist ..........................41
Narodne pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, po resnlSnih do- I
god ki h. (Alešovec) ............M
Na Preriji .......................30
Naseljene! ......................M
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln
strahote z bojnih pohodov bivBe-ga slovenskega polka ........L50
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" fe	Model 9.
$25.—
-v if
Steffi
8 strešico sa slovensko črke č, i, i
»30-
OMVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
MR ,
Pisati na pisalni stroj ni nffcaka umetnost Takoj Hlahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
V in IZ JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA NEW YORK(novi); HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE N&li parni ki na tri vijak« CLEVELAND, WESTPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM
$198 —
Iz NEW TORKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In drage Informacije ae obrnite na lokalnega agenta ali na
Hamburg-American Liae
United American Lines, Inc. General Acentt 28 BROADWAY — NEW YORK
BOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVANSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Prav vsakdo-
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdo; kaj kupuje; kdor kaj proda-ja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glaa Naroda".
Pozor atateljL
Opozorite trgovče m obrtniki« pri katerig kupujete ali naročate in ste z njih poatrcŽbo zadovoljni, da ogbta-jejo y Matu t^ N* roda . S tem
V«U6gU
Uprava Glas Naroda'.!

t '
UOLLAtm
1 I AMERICA LINE w
POTUJTE UDOBNO
IITRA IN DIREKTNA VOŽNJA \
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-sur-Mer, Francija
Znižanje vožnja v III. razredih Od New Yorka do LJubljam tlQQ in nazaj:	V I OU
in vojni davf-k.
Potovanje s {»urnik: Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo in postrežbo
Za podrobnosti vpraašjte svojega lokalnega agenta aJi —
HOLLAND AMERICA LlNE
24 STATE ST, NEW YORK CITY
Kako se potuje v
star? kraj in nazaj
v Ameriko.
Kdor ]« namenjen potovati v atari kraj. Je potrebno, da je pan* •en o potnih listih, prtljagi ln dra-fUi itvareh. Vsled naše dolgoletna likuSnJe Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne bnoparnika.
Tadl nedriavljanl nacnfo potovati ▼ BtarI kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenj* all permit la Wasblngtona. bodisi aea eno leto all C mesecev ln se mora delati pro* injo vsaj en mesec pred odpotova-njem ln to naravnost v Washington, D. O. na ftteralega na asi ni-ftega kemlaarja.
Glasom odredbo, ki Je stopila t veljavo >1. JnHJo, 19Z0 sa nlkoarar i raC na peflje permit po pošt!, ampak ca nora Id Iskati vsak poalletf oeebno, bodisi v najbllfnjl naadaf> Bht a rad ali pa ga dobi ▼ New To> kt pred odpotoranjem, kakor kedo v proiojl zaprosi. Kdor potuje m brea dovoljenja, potuje na evojn laatno odgovornaat
Kako dobiti svojce II starega kraja.
■dar Idi dobiti sorodnik* afl ■vojen la starega kraja, naj naai prej pfie za pojasnila. Is JogoSla* rije bo prlpn89enlh ▼ tem leta 919 priseljencst, toda polovica ts kvote j« določena aa ameriške državljane. H Me dobiti sem "tarife (a otroke od 18. do 21. leta tn pa aa
trUai dZavIjaal pi dsMti seas fens ln otroka do M. la-ta brea da bi bill Rtetl v kvoto, po. trstao pa ja delati proSo Jo v WaO-
kakfl iosaft
BtlIK SAKSER STATE BANK
a romiiui n, maw ion

J~m! -i:! ' il 5
i., i	.....- w	'	■.. • . .	- v