Otroci Tecite
cucki gredo
Starejši Ljubljančani se še spominjajo časov, ko so lastniki psov v tivolskern parku plačali kazen, če niso štirinožnih prija-teljev vodili na vrvici. Čas je odpravil to »šego«, psov paje tudi v Ljubljani, podobno kot v vseh večjih mestih, iz dneva v dan več.
Pes je pametna žival in marsikaj dojame, a treba ga je naučiti. Psi so za učenje sploh sila dovzetni. O moralni plati učenosti pa psi ne razmišljajo, to prepuščajo svojim lastnikom.
Mnogi ljubljanski lastniki psov so navadili svoje Ijubljence, da opravljajo svoje osnovne telesne potrebe, zlasti pa veliko in malo potrebo - v parkih! Tako so parki postali, sicer ne ura-dno, pasja stranišča. Tivoli je prostran, Ljubljanski grad in Go-lovec sta tudi razsežna, a vsi trije imajo to slabo lastnost, da niso ravno pri roki in - vsi vemo, preganja nas hitri tempo življenja. Lastniki psov se v stiski s časom odločajo za bližnje parke. Tako lastniki iz KS Tabor vodijo svoje pasje srčke v edini park na svojem območju, ki je na trgu Tabor. KS Stari Vodmat ima edini park v Potrčevi ulici, ki je zadnja leta ob veliki prizadevnosti zrasel v občudovanja vreden športno re-kreacijski park, kamor radi zahajajo občani vseh starosti - od otrok do upokojencev. V tem parku so vsa mogoča igrala, le peskovnik so razdrli. Odrasli so sklenili, da je najbolje tako, ker so v peskovnik najraje kakcali in lulali psi vseh pasem. Sedaj psi to počno po celotnem parku. Enako je na Taboru. Tadva parka pa redno obiskujejo tudi otroci iz WZ Ane Ziherl (na Taboru), WZ Stari Vodmat in WZ Klinični center (na Starem Vodmatu).
Pariz je nedolgo tega dobil javna .pasja stranišča. V Ljubljani še nismo tako daleč, javna pasja stranišča pa so - očitno! -parki. Ali ljubljanski pasji lastniki nimajo otrok, ali pa nimajo pojma o higieni?
Vladimir Jerman