Pavšalni franke v državi SHS. 180. itev. V Llubllanl, v nedeljo 8» avgusta 1920. BOT Posemezna itev. 1 krčno. Leto IV. Ishaja rasen pondeljka In dneva po prazniku viak dan epeldan. Uredništvo je v Ljubljani, FranciSkaDska ulica St. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer 8e jih no priobči. Rokopise se ne vrata. Oglasi: Prostor 1 mm X BS/nm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti proslcr K 1"C0. pii večjem naročilu popust. dlasISo Juaoslov. sodisSno - demokratične strank®. TcEeScRsEta st. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo lelo K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mceec K 20. Za Nemčijo celo loto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so pošlnine proste. Upravništvo je ? Ljubljani Frančiškanska ulica št, 6^., Učiteljska tiskarna. BSiEZ33 2 mnsssMBismmcaEsam Stara Nemčija je pokopana. Skoro nevcrie{1]0 izcleda. če note • *ako neomeiene dimenziie * . vzenial cangermanski ImDeriia-ein tekom vojne in še v zadnjem ©notku. ko ss je zrušil pod težo svoie brutalne vladohlepnosfi. Skle-} mirovnih pogaiani v Brestu-Litov- ■ '*em in Bukarešta so dokazali tudi onun. ki so še vedno verovali v sle- l e. fraze ^ tiiilitaristionili krvnikov. r-*a ni aikakor neutemeljena trditev Wotivr>inih elementov, da ie cela »Pravična« vojna le krvavo sleparstvo. za katerim so kapitalistični kro-SKtivali svoie načrte plede gospodarske nadvlade nad ozemlii. ki bi segata od Belta do Bogdada. Vendar, zgodilo se ie drugače in !!!®s{° da bi se bili dopolnili vsi ve-udi. iili ie potlačila zmagujoča si- la zanadnega imperiializma. In za- est njegove zmage, mu ie tudi narekovala oogoie. ki so bili zmožni. ustaviio enkrat za vselei svobodne nolete nasprotnikovih naklepov. Ne nazadnje ie povzročila trdoto teh DOGfoiev boiazen. da bi se utesrnil do-feotani velikan dvieniti k novemu ^ivlleniu. Toda boiazen ni upravičena, ker kakor smo že povedali v enem zad- niih člankov, ne stremi sedanla nemška politika do ničemur dragem, kot da obvaruie s smotrenim delovaniem. s krvavimi žrtvami pridobljeno svobodo in da spravi v vseobčo zmešnjavo kal bodočega reda. Napačno oa ie bilo. da so na vodilnem mestu spričo antantinih ci-liev en čas nehote uaiali potuho ravno militarističnim elementom, ki so s svoiimi patriiotskimi pustolovščinami soravili nemški narod do roba pogube. Ampak še ta nezaželiena vzpodbuda ie imela svoie razloge v strenilieniu nemške vlade, da obva-raie oslabelo državo pred špartakl-stičmmi eksperimenti. Ne smemo namreč pozabiti, da tvorim sedamo vlado večinoma zastopniki meščanskih slojev in ti so L'o svoii konservativnosti proti vsem elementarnim izpremembam. kar nas navdaia z mislilo, da Čakalo Nemčifo še veliki notranii boii. iz.katerih bo končno izšla v obliki, kot si io skuša ustvariti rnzrednozavedni prolefa-riiat. Bodisi kakor hoče. gotovo ie, da so Dokazale zadnie volitve resno volio nemškega ljudstva, da ne bo več podpiralo nobenih inioeriialistič-ni!i mahinacij. slojev, kmečka stranka, inagari tudi stranka inteligence, ali stranka, ki naj zastopa profitarja in konsumen-ta. izkoriščevalca in izkoriščanega, osvajajočega finančnega magnata in ogroženega malega kramarja obenem, je organizacija protislovja. Stranka tatov ne bi bila tako nesmiselna kakor take zmesi. Dokter ne bodo sloji politično tako organizirani, kakor sc razporedani njih interesi. ne more politika dobiti solidne podlage in njena igra bo hazardna, kakor je že vsa ta leta. Veleizdajstvo nad proletariatom. Stranke in načela v Ameriki. .. . xa ameriška politika je v krizi, ki jo čutijo vsi, ki jo pa le malo ljudi razume. _ Ameriška politika je bila urez obzira na vse programe nenavadno konservativna, kar se najbolj izraza v tem, da se naslanja še danes poglavitno na dve stranki, izhajajoči še iz dobe civilne vojne. Ne ena ne druga teh dveh strank pa ne predstavlja tega. kar sta predstavljali o svojem rojstvu. To je tudi nemogoče, zakaj predpostavke njiju eksistence so že davno odpadle, interesi, za katere sta se borili nek-uaj, so se izpremeiiili, deloma so se umaknili povsem novim interesom, skupine, ki so bile nekoč kompaktne. so se poccpale in med njili posameznim] deli so nastala nasprotja — stranke pa hočejo še vedno ostati enotne Nairaznovrstneiši interesi naj bi bili pod eno streho, v eni stranki. Stranka pa more imeti le tedaj pomen, če je duševno enotna, to je le tedaj mogoče, če zastopa enake interese. Poglejmo republikansko ali pa demokratično slran-vidimo takoi. da ie ta in ona kouRlonierai najraznovrstnejtih idjj? na<-el. ciljev osebnosti Wood in Mkaški ?'l‘0”iKon h,'Lwl uen Johnson m albanvjski Sv’cet> Stali? \?r?0lkK~ vsi so repub-L p Alison m Palmer, McAddo m Burleson, tox in Ford - vsi demokrati. A koliko različnih nazorov pomenijo ta imena! Koliko nasprotij je med njimi! Število bi sc lahko še prav izdatno pomnožilo, zlasti med republikanci, a če bi moral vsak teh mož izdelati program po svojih nazorih. si ne bi bila ne dva podobna. Notranje vezi ni ne v eni ne v drugi obeh „velikih“ strank in zato jih mora. če hočeta ostati skupaj, vezati kaj drugega, kaj zunanjega. Marsikateri njiju članov se tega ne zaveda, ali če bi natančneje preiskali svojo politiko, ki ni pravzaprav njihova politika, ampak diktirana od j drugod, bi spoznali, da je veliki ka- ; pital tista sila, kateri služijo, četudi j pogostoma nevedoma in proti svoji j volji. Verjamemo celo, da bi si marsikdo v tej in v oni stranki začel puliti lase. Če bi prišel do spoznanja, ! £a ie z vso stranko skupaj le slu-. zabmk drugih interesov in ciljev, ki mu blagohotno prepuščajo vero. da j vodi, med tem ko je le pehan ou i njui. Ta kriza se ne more rešiti drugače, kakor z razbitjem starih ! strank, ki so se preživele in izgubile ! vsak eksistenčni smisel. Poizkusi ! ustanovi tv novih strank, ki se že nekaj časa ponavljajo zlasti v volilnih letih, izvirajo sicer poglavitno iz razlogov osebnosti, imajo pa vendar globokejši pomen. Smisel morejo imeti le stranke, ki zastopajo določene interese. Umevna ie stranka velikega kapitala, stranka srednjih ■ Socijalni demokrati smatramo v delavskem vprašanju poleg načel in prepričan.ia^ tudi vprašanje organizacije kot važno vprašan ie. ki ga zaveden delavec ne sme nikdar prezirati ali ran nasprotovati, Prav malo ie oomagano delavstvu, če ima še tako dobro in pošteno delavsko prepri-čanie in volio. če na rima zmisla za organiziran nastop sam in tudi ne zna rili ne more združiti.prcletari-iata. ki ima iste interese in iste cille. Organizirano delavstvo že zameri delavcu, če sam ne sodeluie v organizacijah. koliko večii mora na biti j gnev do delavcev, ki v svoji neved- ; nosti ali pa tudi kot podkupljenci j razdirajo z naporom in nesebično | požrtvovalnostjo zgrajene delavske , organizacije. Med delavstvom na- j vadno ni takih ljudi, so pa in sicer prav v velikem številu v krogih onih ljudi, ki so slučajno kdaj pogledali v kako knjigo, ki piše o so-cijaljzmu, ali pa so se učili organizacije po oštarijah in kavarnah ali na posameznih shodih. Taki »vojni" socijaiisti so posebno ošabni in naduti ter postajajo marsikje za organizacijo nevarni, če jih organizacija ne zavrne o pravem času. Tu gre predvsem za tiste ljudi, ki hočejo voditi boj v delavskih organizacijah, dasi pravijo, da so čisti in učeni sociologi, ki jili ne prepriča nobena pametna beseda. Med take razdirajoče elemente soadaio vsekak-or vsi oni komunisti, ki pomagajo srbskim komunistom pri razširjanju nesloge med delavstvom. Želja nas vseh je bila in ie še, da se jugoslovanski proletarijat zedini v celi državi. Srbski komunisti pa to ovirajo. Ne Ie. da ni mogoče poiltičn oujedinjenje, tudi strokovno zedinjenje so zaenkrat onemogočili, ker so zagnali klin v hrvaške in srbske strokovne organizacije s tem, da sc morajo te organizacije popolnoma podvreči politični stranki komunistov. To seveda ni izvedljivo, ker hočejo v Belgradu ljudje, ki niso delavci. ki ne poznajo v organizacijah nikakršnega reda. te popolnoma podvreči svoiemu vplivu. Da ta namen lažie propagiralo, blatiio naše in hrvaške organizacije, obrekujejo zaupnike po sestankih in potem se pa še drznejo v Ljubljani, kadar sklicujejo shod, napisati na vabila, da je komunistični program človekoljuben. Fraze so res človekoljubne, toda dejanja so umazana in podobna onim, ki so jih uganjali ob raznih prilikah izdajalci. Delavstvo ni v tem oziru v nikakršnem dvomu. Preprost delavec ve. da je solidarna in disciplinirana organizacija zanj naj večjega pomena, in ne pripušča do nje nobenih sovražnikov. Naše organizacije morajo ostati enotne, strokovne pa poleg tega 2e nevtralne pri nas v smislu društvenega zaknjrp zaradifeea. d n ne bodo razni pohiičarji v njih delali razkola in nesporazumljenja. ki najprej vodi ao oslabelosti, tako da ne bi mogle te organizacije vršiti svoje naloge napram delavstvu in tudi napram svoji organizaciji. Moč je le v slogi in disciplini! Politični pregled. + Jugoslavija vzgaja ruske protirevolucionarne častnike. Gojenci ruske kadetne Sole v Sarajevu, ki so dovršili Študije in postali častniki, so odpotovali dne 4. t. m. na Krim, kjer bodo vstopili v vojsko generala V/rangia, da se bodo borili proti rdečim četam. — Na čegave stroške se vzgaja in redi pri nas ruske protirevolucijonarce? Za* htevamo o tem pojasnila in že v naprej protestiramo, da bi naša država tudi indirektno aii kakorkoli podpirala ruske kontrarevolu-eijonarje! + Bojkot proti Madžarski prenehal. sArbeiter ZeitiniE« poroča, da je prejela strokovna komisija od tajništva mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu nastop- no brzojavko: Akoravno je položaj na Odrskem še nezadovoljiv, je vodstvo mednarodne strokovne zveze na podlagi splošnega položaja sklenilo, da ukine bojkot z 3. avgustom. Prosi, da se z ozirom na to ukrenejo primerne odredbe. Podrobna poročila slede v manifestu. + Jezuitska nesramnosf. B£i lopovi se izgovarjajo v dunajski sNeiie Freie Presse« z ozirom na Fiirstenfeldsko avantirado takole: Kolikor so poučeni o dogodkih v Fiir-stenfeldu, so budimpeštanski krogi mnenja, da zadeva oplenitev tamkajšnjega vojaškega skladišča le Nemško Avstrijo, ker uradni ogrski faktorji niso bili soudeleženi na dogodkih. V Budimpešti zatrjujejo — in trditev ne pripušča nobenih dvomov — da niso osebe, ki so izropale skladišče, dospele LISTEK. lisi .jušno stf. Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) ,. — Kako pa jc bila takrat gospo- dična Stangcrsonova počesana? — Tega pač ne vem, odvrne gospod Marquet. ~ To ni ravno posebno važno, Lase je imela v kitah, kaj ne? Prebičan sem, da jc imela takrat, ko se jc to zgodilo, razpuščene kite! —- Hm, gospod Rouletabille, mo-sc; odvrne preiskovalni sodnik; gospodična Stangersonova je imela "prat zvite kite... Najbrže je to j*jena vsakdanja frizura... Čelo polomoma odkrito... Lahko nam to Povem, ker sem dolgo časa preiskoval rano. V laseh ni bilo nobene kao-» Arv! • • • ‘!) P° atentatu se ni nihče “Ota.mil njenih las. . 7T Dobro veste, da ni imela go-kjt°p na Stangersonova razpuščenih — Seveda vem, de sodnik smehljaje ... še sedaj slišim zdravnika, ki mi je rekel, ko sem ogledoval rano: „Skoda. da ima gospodična Stangersonova navado nositi lase tako s čela, če bi imela kite bolj pri strani, bi bila moč udarca gotovo zelo zmanjšana.1* Čudno se mi zdi, gospod, da se tako zanimate za^ take malenkosti... — O, če ni imela kit! zastoka Rouletabille, kam naj se obrnem? Kje je izhod? Moram izvedeti. In obupno je zamahnil z roko. — Ali je rana na sencih velika? vpraša zopet. — Grozna. — S kakšnim orožjem? —To, gospod, je tajnost preiskave. — Ali ste našli to orožje? Preiskovalni sodnik ni odgovoril. — In rana na vratu? Vsaj glede te rane je bil gospod Marquet toliko prijazen ter nam je zaupal, da ie po zdravnikovi izjavi rana na vratu taka. če bi morilec stiskal vrat še par sekund, bi umrla gospodična Stangersonova zadavljena. — Afera, kot jo je podal „Ma-tin“> se mi zdi vedno bolj nerazumljiva, pravi zopet Rouletabille. Ali mi lahko poveste, gospod preiskovalni sodnik, kakšne izhode ima pa-vilon, okna, vrata. — Pet jih 3e- odvrne gospod Marquet, potem ko je parkrat za-kašljal, ni se mogel premagati, da ne bi raz-položil neverjetne skrivnosti. Pet jih je. Vežna vrata, ki so edini vhod v pavilon, so^ vedno avtomatično zaklenjena, niti od zunaj niti od znotraj jih ni mogoče odpreti brez posebnega ključa, ^amo dva taka ključa imajo, enega ima gospod Stan-gerson, drugega oce Jakob. Gospodična Stanoersonova j-orze o.ino. ki gleda v park, torej na zagrajen prostor. To vendar ni Čarovnija !... — Da, pravi gospod Marguct, toda česar niste mogli uganiti, je to, da ima to okno, ki res edino v celem paviljonu nima omrežja, vendar močne železne vetrnice. In te ve- . .. _______________ lerniec so cs!nle zaprte od znot:aj n on: a ucumuuijivo... potem bi rai čez avstr, mejo iz Madžarske. Orožje mori biti naplenjeno le v svrfto oborožitve domobrancev in delavske hrambe, kar ne izključuje, da se nahaja trcnotno morda na ogrskih tleh. V Budimpešti računajo, v odgovor dunajski noti, na vložitev protesta proti kršitvi obmejnih določb. — Treba pa5 vsem katoliškim brodi jam dobro navajenega želodca, da spraviš tako ialetstvoi&.se* bel + Italija Je ratificirala dogovor gleda Valene. iCorriere dela Sera« javlja, da io italijanski ministrski svet dne 4. t m. ratificiral italijansko-albanski dogovor glede Va-lone. + Nemška zbornica odgodctia do oktobra. Svet najstarejših (senat) je odklonil predlog, naj bi z oziroma na politični položaj zbornica še dalje zborovala. Zato se le zasedanje državnega zbora odgodiio do oktobra. + Nemško transportno uradništvo zo. por prevažanjo čet skozi Nemčijo. Kakcr javlja iBerlincr Tagcblatt« Je zveza strokovnih organizacij nemških železniških urad_ nikov Izdala proklamacijo, v kateri se i9 zveza izjavila, da bo z vsemi močmi skušala zabraniti, da nemška tla ne postanejo za* veznižka etapa ali bojišče. + Poseianla L!oyda Georgea s Krasi« sinom. Krasin, Kamcnev in drugi člani rusko sovjetske delegacije so bili pri Lloydu Georgeu, Lloj d George in Bonar La\v sta delegacijo sprejela. Razgovor se Je nanašal na boljševiško prodiranje proti Poljski, ki se nadaljuje kljub proglasitvi podajanj za premirje. Londonska konfcrenca sc bale ne bo vršila, ako bo sovjetska vlada vztrajala pri svoji zahtevi, da sc naj da poljskim zastopnikom poblastilo nele samo za sklepanje premirja, temveč tudi za sklepanje miru. + Finsko-ruska pogajanja. Agcnce Ha« vas poroča, da so se finsko-ruska pftSaJa-nia o gospodarskih vprašanjih zopet pričela. + Apel socialističnega kongresa angle« žfel vladi. sVonvarts« poroča, da jc socU jalistični kongres sprejel soglasno nastopna resolucijo: Z ozirom na gospodarsko osi« romašenje, kakor tudi na lakoto in trpljenje, ki vladajo v srednji Evropi zahtevamo nujno od vlad, ki pridejo v peštev, da ukrenejo potrebne odredbe v svrho oživljeni* industrije in pospeševanja iste v deželah, ki so bile prizadete od vojne. V nadatjuent pogledu r.a potrebe Srednje Evrope v zadevi gnojil in krmil, zlasti oljčnih tropin, ki jih ima Anglija v veliki množini, zahteva kongres, naj ukrene angleška vlada potrebne odredbe, da se preskrbe izstradaue dežele s temi produkti in tako dvigne poljedelska produkcija ter zmanjšajo nadaljnja nepotrebne izgube človeških življenj radi nezadostne prehrane. Z ozirom na to, da je Amerika podarila Nemčiji 100.000 mlečnih' krav s potrebnimi krmiii in ker je transport istih radi pomanjkanja ladij onemogočen, zahteva kongres od angleške vlada' olajšave za izvršitev teh transportov, ki so določeni za rešitev otrok, ki bodo v na* sprotnem primeru v prihodnji žitni radi po* sledic pomrli. + Angleži so strašno naivnil Pravijo' namreč, da je zavlačevala Rusija začetek mirovnih pogajanj le zato, da izvojujc do z železnim satikačem. In vendar imamo dokaze, da je ušel morilec res skoz to okno! Krvavi sledovi po notranjem zidu, po veternicah, po tleli, tudi stopinje popolnoma take. kot one v Rumeni sobi, dokazujejo jasno, da je šel morilec skoz to okno. Teda kako? Kuko je to storil, ko pa so ostale veternice zataknje-ne od znotraj? bel jc skoz veternice' kot senca. In ali ni najhujSe ravno' ‘O. da ie sled tukaj, ki kaže kod ie bezal, med tem ko pa zopet vso drugo ravno dokazuje, da ni mogel! ubežati skoz laboratorij prj zaprtih vratih. Da, gospod Rouletabille.-za« deva je silno zmedena! Krasna ate-* ra. upam, da ne bo tako hitro razrešena ! — Kaj upate, gospod preiskovalci sodnik? In gospod Marquet jc popravili — Nič ne upam ... prepričan sem... — Je torej nekdo zaprl vetrni-oknu, potem ko je morilec vpraša zopet Rouletabille. Gotovo, edino to sc mi zdi za sedaj naravno. Čeprav ie popo-i ee pri odšel? £ a Stev. 180. takrat Še kako odločilno zmago. Na} m! ne zamerijo gospodje, če jim odkrijem, da očitajo boljševikom le to, kar so oni do danes tak presrčno in — zaman pričakovali od svjih od sreče nasmoljenih varovancev, modro- in slabokrvnih žlahčieev! Sicer pa ne vem, kako bi izgledala sedanja vojna brez odločilnih zmag. Najbrže brez — mirovnih pogajanj . .. Business! + Italija pošilja Poljski vojaško pomoč. Lahi so zagnali grozen vrišč. Tam v Berlinu so nabili civilisti četo Italijanov, ki je marširaia v nevarno smer proti Marien- vverderju. Italijanski poslanik je nato odklonil oprostilne izjave nemške vlade, češ, da napadena četa ni izzivala (!) nemškega prebivalstva in da bo sploh že rimska vlada zahtevala primernega zadoščenja. — Nesramnost laških šovenov vpije že do neba: v tistem hipu, ko poteptajo vsa mednarodna prava, ti zagotavljajo z impertinentno gesto, da ni na njihovi strani nobenega izzivanja. No, če mislijo kvirinalski gospodje še na kako zadoščenje, naj si ga gredo iskat najprej v — Mariemverder! Kongres druge internacionale. (Dalje.) Sklep o krivdi na vojni, Komisija za rešitev vprašanja odgovornosti glede vojne, ki jo je določil soci-jalistični kongres, Je ob razburjeni debati, sprejela s pridržkom, da pritrdijo nemški delegati, ki še niso prišli polnoštevilno v Oenf, soglasno naslednjo resolucijo: Uvažuje, da so nemški socijalni demokrati v svoji spomenici o vprašanju krivde priznali, da so napravili napako, ker niso pričeli boja proti sistemu militarizma in impcrijalizma pravočasno in dovolj energično, predvsem glede vodstva zunanjih zadev, v katerih ni Imelo ljudsko zastopstvo kontrole, uvažuje dalje, da nemški socijalni demokrati sami pravijo, da je nemška revolucija na nesrečo vsega sveta in zlasti nemškega ljudstva, prišla pet let prepozno, in da tiči v tem krivda, ker ni že prej pripravila pot, ki se je mora nemška socijaina demokracija sama obtoževati, ln z ozirom, da so zastopniki nemške socijalne demo-kraje v komisiji o krivdi podali naslednjo Izjavo: 1. Bismarkova Nemčija je, kakor sta že Marks in Engels izjavila, svetovni mir kar-najbolj razrahljala, ker je Alzacijo in Loreno leta 1871. nasilno anektirala. Za nemško socijalno demokracijo ni več alzaško-lota-rhiškega vprašanja. 2. Cesarska Nemčija je napravila narodnemu pravu nov ...ožin, ko je leta 1914. kršila nevtralnost in neodvisnost Belgije; 3. republikanska Nemčija sama se čuti dolžna, da popravi posledice napada, ki ga je Izvršila carska Nemčija, dočim je še na predvečer mogoče razsodišča odklonila; Sprejme kongres Izjavo na znanje ter ponovi izjavo aliiranih socijalistov iz leta 1915., da Je kapitalistični sistem s svojo predale-kosežno interesno maščevalnostjo eden najglobljih vzrokov vojne, ter izjavlja obenem z Istimi izrazi kakor nemška spomenica, da je nje neposredni povod glavno, če trdimo Izključno, pri brczglavosti in brezvestnosti »edaj odstranjenih nemških in avstrijskih mogotcih. Kongres izroča povzročitelje grozovitega pobijanja, ki so Evropo in svet kopali v krvi, zaničevanju narodov in zagotavlja trdno voljo, da posveti vse svoje sile za vzpostavitev po vojni porušenega sveta hi se hoče boriti odslej proti bojevitim silam v duhu in službi internacijonale. Obravnavi komisije ie prisostvoval od Nemcev Friderik Braun. Resolucija pride danes (dne 2. avgusta) na kongresu v razpravo. Za vprašanje razoroženja je komisija izvolila pododsek. Komisije. Na kongres sta došla naknadno še dva ogrska delegata. Komisije, ki jih je kongres izvolil, so gačeie zborovati v ponedeljek dopoldne. Prva komisija je predlagala kongres, da izvoli komisijo z nalogo, da se začne pogajati s skupinami, ki ne pripadajo drugi in-tcrnacljonall, da se stemi ustanovi enotna, močna internacijonala na podlagi tradicljo-nelnlh in demokratičnih načel socijalizma. Druga komisija je obravnavala vprašanje krivde na vojni. Ko je zaslišala delegate na vojni udeleženih držav, jo izvolila pododsek, da izdela resolucijo. V komisiji so: Van Kol (Nizozemska) kot predsednik in Rozler (Franclja), Laiontaine (Belgija), Hill (Anglija), Braun (Nemčija) in Engbcrd (Švcdlja). Tretja komisija, ki ima obravnavati o' socljalizaciji in političnem sistemu, Je izvolila dva pododseka. Olede socijallzaclje zahteva komisija postojno izvedbo In glede na politični sistem socijalizma pa priporoča demokratična načela v industrijskih obratih, ta je dovolitev vpliva delavcev na ureditev obratov. četrta komisija, ki se bavi s pregledovanjem mandatov, v kateri ni bilo nobenega nemškega delegata, ie sklenila, da predloži kongresu vprašanje, ali se francoske delegate pripusti na kongres ali ne, ker se od različnih strani dvomi, jeli so francoski delegati socijalistL Rusko-polfska vojna. Mirovna oogaiania med Po lisk o in Rušilo bodo v Minsku. Poznanj. 6. Frontno poročilo z dne 5. t, m. navaja: Med Drogiczv-nom in Brest Litovskom ie bil vsled našega protinapada sovražnik’ včeraj vržen na desni breg Buga. Boj ie bil zelo besen. Vzhodno od Brodvia bol še vedno traia. Brodv so našli popolnoma izropan. Poljskemu odoo-slaniku v Baranovičih ie bilo s Dorečeno. da bi se ruska vlada zadovoljila. ako bi se novo pooblastilo, potrebno za sklep miru. sporočilo neposredno brezžičnim potem iz Varšave. nakar bi se brez odlašania pričela mirovna nosraiania. Pismeno pooblastilo bi se naknadno poslalo s posebnim selom. Poliski odposlanec le kiiub temu odpotoval nazai v Varšavo. Dunaj, 5. Po vesteh listov iz Moravske Ostrove. poročajo tja iz Varšave. da ie ooliska vlada do zaslišanju ooročila članov nolfske deleva-ciie za nremirie načeloma sklenila. dn^jTripravlieiia. spreleti predlog inoral imeti sokrivca ali sokrivce... teli pa ne vidim... Po kratkem molku je še pristavil : — Če bi vsa] gospodičino zdravstveno stanje danes dovolilo, da ]o zaslišimo.., Rouletabille, ki je pa le zasledoval svojo misel, je vpraša! zopet: nAr, TL Ju?' podstrešje, trotovo ie pod streho tudi kakšna odprtina? , .~7 - .te„ *es nisem poprej štel; torej je sest izhodov; tam zgoral je tudi malo okno. bolj lina. m ker gleda tudi ven na polje, j0 je trolo in ste bile sedaj * obsojeni vsaka na' 1000 K globe in en teden dni zapora. Obe! O. F. in A. J. ste se proti sodbi pritožili Odgovor gospodom okrog »Rdečega Prapora« z dne 21. julija t. I., s katerim se Je člankar prav na Iažnjivi in demagoški način lotil mene. Predvsem moram poudar-jati, da ne čitam »R. P.«,vsled tega odgo-vorim z malo zamudo v zabavo razredno" 'zavednim delavcem. Imel sem nalog, da' obiščem podružnice v Laškem trgu in Je* klošter in sem med drugim govoril s tova-rišem Kokaljem (katerega gotovo gospodi komunisti poznajo). Zadnji čita njih Ust ne kot njih pristaš, temveč kot funkcijonar, da je informiran o hujskariji komunistov. Član-karju odgovorim za danes sledeče: NI res,-da sem v referatu na shodu rudarjev V Zabukovci dne 27. junija 1920. govoril. Res Je, da sem v debati »Oberkomunistu« Jazbc-cu odgovoril, ker Je trdil, da pogodba sklenjena med »Unijo« in drž. rudnikom Velenje - Zabukovca ni nič vredna, ker stana ena obleka 4500 do 5000 kron za rudarje, Stvarno sem dokazal, da živimo v vehkt gospodarski krizi in da obleka tudi zaradi komunistične »pučpolitike«, kakršno so jo delali v zadnjem času, ni vredneja; rekel sem, sicer se dobi v Celju v konzumnem društvu blago za moške obleko po 250 do 300 K meter in da bi taka obleka veljala 1100 do 1200 K. S tem pa seveda nisem trdil, da morajo rudarji cunje nositi. To Je zlobnost! Kar se pa tiče kurirjev iz Trbovelj in drugih krajev, nisem rekel, da so sa plačevali iz blagajne rudarjev, pač pa sem rekel, da se je zlorabila štambitka rudarjev za ukaz stavke v-Trbovljah, to ml ne boste tajili, ker so mi v zaporu komunisti sami povedali. Pribijem! Ni res, da se imamo zahvaliti Jazbecem in tovarišem, da se jc vršila stavka vzorno, temveč priporočali bi mi povsod take zaupnike, kakršni so V. Zabukovci bili izvoljeni pred stavko. Neizvoljeni politični matadorji so delali teror V, Zabukovci in sosednih krajih. (Dokaz za to imam; posebno delikateso.) Glede denunci-janstva pri sodniji moram pa povedati, da se ni treba čisto nič izrodtikati nad zaupniki, drugače bomo primorani povedati resnici na ljubo marsikaj, kar ste sklepali v za. kotnih luknjah. Sponašali ste men! moj kruh, ki ga uživam kot strokovni tajnik, pozabili ste pa, mi sponašati 41 dni preiskovalnega zapora, ki sem ga prestal vsled komunistične polomij med časom, ko so se komunistični širokoustneži skrivali in zapustili maso, ter moje delo. Vedno sem bil pa jaz na mesto v razrednem boju 3 proletarijatom. Gospodom komunistom bi pa priporoča!, da bi namesto da hujskajo rajši vzgajali maso, za kar bi želi lovorike, s tem svojim delom pa podpirate buržoazijo in nje sistem. Končno Vam še povem, da nisem bil enostransko poučen pred nastopom na shodu, temveč poznam delovanje Jazbec tudi za od takrat, ko je bii blagajnik »unije« itd. Kar se pa tiče odrekanje inoje sposobnosti v strokovnem delovanju, to pa pripustite delavcem, ki organizacije vodijo, in v katerih se jaz že nad 15 let kot član ob njih strani borim. V kakšnih strokovnih organizacijah ste pa Vi pred vojno? Torej doktorji filozofi itd. od strokovnih organizacij roke proč. Toliko zaenkrat. — A'. Leskovšek, t. 5. tajnik. Komunistična agitacija. Pred par 'nevl smo pribili lažnjivo agitacijo komunisto« med železničarji; danes poslužimo z novo komunistično lažjo, s kr . agitirajo med rudarji. Sledeč lažem Jugoslavije in narod* nega »socijalista« Derž;»a govore komu»,s,l v revirju, da je postal s. Korun upravni svetnik Trboveljske jn. -!:iubIjevalo, njeno, končno°c° ^ izsuIj,icne stvari povr-r°k. Viko c -P3 mora^ od'li Praznih tneru vidi kako T* ^ 03 tCm malem pri‘ Stujein ni .ZeI° mal° iH nič se ne spo- s«, teh Ja *ie. avIianov- Sevetla dolžno-ska stavk-*06 Up, in ko Je kila žclezničar-m°rali pustitl naenkrat vse stopani orožnim vajam. In tako po- rikaln df,žavliani sl l*P* kak kle- tično?! lPClie imcn°vati demokra- Skl ?azmerc Pli t« Južnoštajerski kamnosc-sta “f“žbL PreJeli sino: Lastnika te družbe DlehiCDtlS°VCa Se‘ ^n*on Kolenc in Robert 10 veVf zIlka med obema lastnikoma je ze-Vinar ' t- prvi zelo gleda na vsak zaslu?n • i £a delavec pri njem »preveč« Pcrtnfie ug’ Prijaznejši. Vodja podjetja listov in fa kar ne more Privaditi socija* Ur na Se v tem Podie«n po deset celo od in’ ',eJkai pr^atelj'ev vodje pa deta ka. Nekai tetr'e’ t- i- od zore d0 mra' mojster i* CaSa fC ,c t,elal° P° osem ur, in žati, ker Jn°ra , /e par sto kron globe pla-Sedaj ni lu '0 nekaj časa P° 10 ur- ^elavnic ^ ct}esa reda ve5 v tem oziru. dernlzinti >VCX “°ee,° prenaredlti in mo- Ve^ velini’ Cn,Z,a MS Je 2e dobro ln bl pre' PoIpd- t° ani so delavci zelo slabo. treba v 7Sa Z“ ,las 10 do 12 delavcev Pisarni kar treh pisarniških moči. ki 69 ljubimkajo fa pode, delajo pa niti osem ur. In niti toliko Izobrazbe nimajo, da bi odzdravili delavcu, ki pride v pisarno. Organizirani delavci bomo pa skrbeli zato, da se tudi tukaj v tem podjetju člmprej napravi red, če ga že podjetnika nočeta napraviti. — Delavci. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim Članont prodajo usnja v ponedeljek, dne 9. avgusta ob 3. uri popoldne, Sp. Šiška 30. Razpis služb. Pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je razpisano mesto obrtno-zadružnega nadzornika, mesto koncipista in mesto računskega praktikanta. Natančnejši pogoji so razvidni iz službenega razpisa v Uradnem listu številka 90. Umrlo Je v Ljubljani v zadnjem tednu od 25. do 31. julija t. 1. 47 oseb, rodilo pa se jih je 22 (od teh trije mrtvorojenci). »Slovenska dijaška zadruga v Prasl« In »Slovenska dijaška zadruga v Brnu« — Javnosti! Prejeli smo: Skrajno pomanjkanje v dragih inozemskih razmerah in želja po rednem študiju, sta dijaštvu, ki se naobra-žuje na Češkoslovaškem, povod, da si je dijaštvo samo ustanovilo brez ozira na politično prepričanje in strokovno pripadnost gori omenjeni strogo gospodarski društvi in jima naložilo skrb zbirati denarna sredstva in jih razdeljevati nted potrebne in zmožne. Imenovani dve društvi se obračata do občinstva s prošnjo za gmotno pomoč. Z bloki, nabiralnimi polami in različnimi prireditvami po mestih In po deželi se bo pobiralo pri občinstvu. Odbora društev prosita, da se ne zavrača njunih utemeljenih prošenj. Prometna konferenca za ureditev pre-fiodaega prometa iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo ln obratno se Je dne 5. t. m. začela v Mariboru. Konferenci prisostvujejo kot zastopnik beograjskega ministrstva sa-obračaja sekcijski načelnik Daroko, kot zastopnik nemško-avstrijskega državnega urada za promet mlnistcrijalnl svetnik dr. C-si« stantln. Posvetovanja so- udeleže razen raznih strokovnjakov tudi še zastopniki deželnih vlad za Slovenijo in Koroško. Sekcijski svetnik Deroko je pozdravil navzoče v imenu države SHS na čije incijatlvo se je sezvala skupščina strokovnjakov obeh vlad. Izjavil Je, da ie glavni namen konference, skleniti sporazum glede ureditve medsebojnih odnošajev v Izvajanju skupne službe na obmejnih postajah In je poudarjal, da mora konferenca zaznamovat! one prehodne točke, kjer prehajajo železniške linije iz enega teritorija na drugi in ki jih smatramo za enkrat za obmejne postaje. Nato je otvoril sejo in predlagal, naj se konferenca razdeli v primerne pododseke, in sicer: V odsek za prometne zadeve, transportne in komercialno službo, vozovno službo, carina in poštna Jayna varnost In sanitetna služba. Posamezni odseki so se konstituirali Se tekom dopoldneva. Tekom popoldneva so se pogajanja nadaljevala. V prvi vrsti je šlo za to, da se najde modus vivendi za prehodno službo na Koroškem, kjer je nastal vsled zahteve plebiscitne komisije glede odstranitve demarkacijske črte nov, dosedaj še ne razjasnjen položaj. Iz stranke. Sodnic! Revci! V nedeila. dne 8. t. m. v?i v društvenem lokalu oh 8. ttrl ziuirai. Prosi se točnost! — Odbor. Gospodarstvo. — Elektrifikacija Slovenije. Dne 29. Julija se je vršila v Celju konferenca Falske družbe ter občinskih in industrijskih interesentov. Falska družba pravi, da producira sedaj s tremi turbinami okolo 30.000 P. S. elektrike. Ce napravi še dve turbini, se dvigne to število na 45.000 S P. Načelno se ja sklenilo, da pristopijo okoliši, ki bi porabljali elektriko Falske družbe delniške odseke. Za celjsko kotlino bl rabili glavnico 22 milijonov kron. Elektrarna bi mogla preskrbovati Maribor, Celje, Ljubljano in Zagreb z okolicami. Problem za Celjsko okrožje se namerava izvesti do konca leta 1921. — Madžarsko žito. Madžarska nikakor ne stoji glede prehrane, posebno glede Tita talco na dobrem, kakor so poročali nekateri listi. Madžarska vlada rekvirira od kmetov žito in ga plačuje po 5 K 1 kg. Madžarski manjka 'letos 2 milijona meterskih stotov žita za lastno potrebo. —■ Žito za Francosko. V I3ordeaux so dospeli trije parniki s 17.800 t. ainerikan-skega žita. Tudi za Jugoslavijo so signalizirali pred mesecem ladjo, napolnjeno z naj-boljšim in cenenim sladkorjem. Njegovo majestetično bližanje čutimo Ljubljančani na sila nazoren način po naših lahkejših — žepih in po zmanjšani oderuški besnosti ljubljanskih »solidnih* (!) in »poštenih« (!!) trgovcev. Tako sem videl, od včeraj do danes, kako je eden teh trebušastih človekoljubov zmanjšal ceno sladkorja od 52 K na 56 K, od včpraj do danes.,, ŠPORT IN TURIST1KA. Rožanska koča 1666 m na Mačenskl planini pod Stolom nudi letos Izborno in ceno oskrbo! Priporočamo Jo posebno tudi za daljše bivanje. Prekrasna okolišča. Velika koča, 1 ^ Koča na Jeplcl 1587 m pod Kepo je ot- vorjena ln oskrbovana. Krasna lega — di-ven pogled na biser Zgor. Roža — Blaško jezero! Obirska koča 2043 m — dne 15. t. m. veliki planinski tabor na Obirju! Češka koča 1600 m pod Grintavccm ie otvorjena — lepo popravljena, Istotako tud! pot do nje, pot na Grintavec čez Mlinarsko sedlo, Kremžarjev pot na Kočno in pot čez Zrelo na Okrešelj (Frlšavfov dom). — Pri* pominjamo, da je Češka koča izborno založena, vsled česar se ni treba turistom po nepotrebnem truditi in nositi mnogo seboj. »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru. — \peljan je zopet omnibus-promei. (Vesti LDU.) DEMARKACIJSKA ČRTA NA KOROŠKEM OSTANE? . Ljubljana. 6. Ljubljanskemu do-oisnemu uradu noročaio iz Celovca: Porazeovori zaradi demarkacijske erte so se danes nadalievali. Iz dot>oI-iioma 7anesliiveea vira se doznava . . 2s*rvWc UDrava v coni A v naših rogali. Ostane tudi orožništvo in vo- iaštvo dokler se plebiscitna komisija ne uveri. da ie v tem oasu DODoInoma zajamčen red in mir. POPLAVA S TUJIM KAPITALOM. Belgrad, 5. Bivši ruski minister za promet Križanovski} je odpoto-val^ v London. Skupina inženirjev ga je pooblastila, da se pogaja z angleškimi in francoskimi kapitalisti glede grajenja novih železnic v Jugoslaviji. Rusko - slovenski banki se je posrečilo, osnovati v Jugoslaviji celo vrsto trgovskih ln industrijskih podjetij. Razen tega je ustanovila tovarno za milo in drugo za kable. Ustanoviti na namerava še Srpski Lloj^d za plovbo po Jadranskem morju. TUŠAR SE VRNE V PRAGO. Praea. 6. »Tribuna« poroča, da se vrne ministrski predsednik Tušar 12. avgusta v Prago ter bo zopet prevzel državne posle. IJALUA RATIFICIRA ST. GER-MAIINSKO MIROVNO POGODBO. Rim, 5. Zbornica bo jutri začela debato o zakonskem načrtu glede ratifikacije saint - germainske mirovne pogodbe. — Poročevalec komisije je predložil zbornici poročilo, kjer pozivlje zbornico, naj ratificira mirovno pogodbo, ker bi odlašanje ali celo odklonitev mirovne pogodbe še nadalje zavlačevala popolno priznanje upravičenosti italijanskih zahtev. Poročilo veli nadalje: Komisija iis veruje, da bi saint-ger-mainska mit ovna pogodba, ki je enaka vetsailleski povzročala bodoča nasprotstva in bodoče vojne. Porodilo povdarja izredno dejstvo, da ta pogodba smatra države, ki so nastale na ozemlju bivše 4.vstro-Ogrske. kot pogodbenike in da se s temi državami popolnoma drugače postopa kot z Avstrijo, ravnotako kot da bi se ne bi v isti meri udeležilo vojne, dočim so druge države, kakor n. pr. Orna gora. niti n:so pripustile k mirovni konferenci. Po* ročilo naglaša, da mirovna pogodba še ne določa znatnega dela italijanskih mej. Potem povdarja nesoglasje med načeli, ^ podkrepil d.umi s svečanimi izjavami, ki nai bi tvorila podlago miru. ui resničnostjo, ki se zrcali v dolocu3.ii mirovno po* godbe Pač pa ugotavlja poroVb z zadovoljstvom, da mirovna pogodba vsebuje člene glede zveze narodov in temelje določbe o delavski zakonodaji. Poročevalec pravi potem da komisija m hotela Dieuči j pogodbe v vseli njenih podrobnostih. ker ve. da teprememtev ni več mogoča. Upa pa- da bodOf predložene opombe in svečano izražena mnenja zastopnikov naroda merodajna za vlado pri nadalmih odnc> gajih med zavezniki in premaganci, kar se tiče izvedbe mirovne pogodbe - Glede novih pokrajin, ki se bodo v kratkem anektirale, sta bili komisiii predloženi dve resoluciji. Ena pozivlje vlado, naj v teh deželah čhnnrej izvede volitve, da za-moreio leg timni zastopniki prebi-S teh pokralin sodelovati z Druga resolucija »Meva amnestijo za to ozemlje, slično om. razglasila v kraljestvu. POLISKA SE POGAJA Z RUSIJO. London. 6. Nova ooliska mirovna delegaciia ie dne 4. t. m. popoldne odpotovala v Minsk. ANGLIJA TERORIZIRA IRCE. London, 5. Spodnja zbornica je sprejela z 289 proti 71 glasovom zakonski načrt a vzpostavitvi reda na Irskem. Tekom debate le As- quith predlagal, naj se zakonski načrt^ odkloni. Predlagal je za Irsko režim, sličen onemu angleških do-minijev. — Ministrski predsednik Lloyd George je ostro odgovarjal Asquithu zaradi njegove politike, ki jo v zadnjem času vodi glede Irske. Izjavil je. da sinfajnovci odklanjajo tako rešitev irskega vprašanja. Irci zahtevajo nekaj, česar angleška vlada ne more nikdar dovoliti, ker bi to pomenjalo odcepitev od angleške države in hud udarec za kraljestvo. Upati je. da bodo Irci razumeli, da so njihove zahteve nesprejemljive. Angleška bo doprinesla žrtve, ampak tudi Irska bo morala omejiti svoje zahteve. MEDZAVI ZN,\ FINANČNA KOMISIJA. l.ondon. 6. Medzavezniška finančna komisiia se sestane dne 25. septembra v Bruslju. ZMAGA WR\NGLA? Carigrad. 5. General Wrangel br-zoiavlia: Rdeče prmade. ki poizkušata ovirati izrablianie naših uspehov, smo popolnoma potolkli. Zajeli smo smo nad 4000 uletnlkov ter zaplenili 39 topov. 150 stroinic. štiri železniške vlake, pet olclopnih avtomobilov in velike množine voineea materiiala. Zasledovanje nadaliuiemo. SOVJETI V GALICIJI DELUJEJO. Moskva. 6. Začasni sovieti. ki so lih boliševiki ustanovili v Galicil in v zasedenem delu Poljske, so že začeli delovati Veleposestniki, trgovci, to-va.rnarii. bankirii in vsi druari poklici, pri katerih ni potrebno človeško delo. so se takoi razlastili. Ravnotako so se posamezniku odrekle vse vodne in rudniške pravice in se priznale narodu. Od te razlastitve pa ie izvzeta kmetska lastnina. Osliški revolucionarni odbor le nroclasil popolno neodvisnost Vzhodne Galicijo in pozval Zapadno Galicijo, nai slopi z njimi v zvezo. REVOLUCIJONARNI KOMITE V VZHODNI GALICIJI. Pariz, 4. »Tenips« javlja s pridržkom. da se ie. kakor razvidno Iz ruske brezžčne brzoiavke. v vzhodni GaHcitl osnoval revolucionaren komite. RUSIJA JE UGODILA LITVINCEM. Moskva. 6. Sovjetska vlada le sklenila, da že sedai izoolni litvlnske želje. Na povelje vrhovneea povelj-j ništva rdečih čet se izpraznita Vilna in Orodno in izročita litvinški vladi. WlLSONU SE ZDRAVJE BOLJŠA. Washington, 6. Zdravic predsednika Wilsona se ie precel zboljšalo, tako da more že s palico priti do avtomobila Znaki bolezni se mu zelo poznalo. Njegovi lasie so beli. PROTIDRŽAVNA AGITACIJA NA SLOVAŠKEM. Vratislav. 5. Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Na Slovaškem vrše inozemski aeitatorii sistematično aeitaciio proti Integriteti češkoslovaške republike. Tako vodi posebno aeitaciislco pisarno oficiielno madžarsko poslaništvo na Dunaiu. Deluje se ood krinko komunizma. Te dni ie bil aretiran komisar zunanieea slovaškega urada Jan Vavrico. ki ie priznal. da ie bil naiet od ministrskega tainika Kabrovskega. da bi delal za ministrstvo za narodne manišine in ministra Bleverja. Posredoval ie med madžarsko in oolisko vlado v Tešinu. Sodeloval ie pri madžarsko-poliskem vojaškem načrtu za poljsko-madžar-sko ofeAzivo preko prelaza Jablonko-va in ozemlia pri Lučencu. V Zakopanih nai bi se ustanovila nova vlada za Slovaško. Ta načrt ie bil izdelan pod nadzorstvom Daszvnskega ter odobren v Parizu. Vavrica ie bil po zaslišanju izročen divizijskemu sodišču, ker ie osumlten vohunstva in veleizdaje. Prasa. 6. »Bratislavskv Dennik« poroča, do so bili v Trnavi na Slovaškem izeredi. ki so nastali radi agita-ciie proti voiaškim naborom. Praga. 6. Odpor in agitacila Nemcev in komunistov v češkoslovaški republiki proti VGiaškim naborom znatno noieniuieio. Budimpešta, 6. Madžarski dopisni 111 ad poioca: Kakor doznava »Pester Llovd" iz Bratislave, se prevrat-n° eiab.nie na češkoslovaškem vedno boli sirL Vesti iz bivše kraljevine češke. zlasti iz industrijskih okraiev. sloveio. da so oblasti izeubile vso avtoriteto in da so se delavski sveti s terorjem polastili vse moči. Na Slovaškem ie bilo preteklo nedeljo več shodov, na katerih so se zadržali vojaštvo. orožništvo in policija popolno.-. ma ^ pasivno in so poslušali šklepet boljševiške tendence, ne da bi kaj ukrenili proti njim. V Stunavi in Čok, lisu imaio boliševiki v§o oblast VI svojih rokah. Zasegli so vse gradove, V Novih Zamkih in Komornu vladalo boliševiki. NOVA BLOKADA RUSIJE. . London. 6. Kakor poročajo listi, je Kamenec snočj prejel čičerinov odgovor na Lloyd Georgevo noto! in ga danes dopoldne izročil ministr-, skemu predsedniku. V tej noti izjavljajo boljševiki, da jim je sedaj nemogoče ustaviti sovražnosti. Cim dospejo poljski delegati s pooblai stih v Minsk, se bodo začela pogajanja o premirju in o miru. Pripravljeni so zagotoviti Poljakom popolno neodvisnost in liberalno dolo-: čene meje. Vztrajati pa morajo na separatnem miru s Poljsko. — Vj odgovoru na noto z dne 27. julija izjavlja ruska vlada, da imata Ka« meneč in Krasin pooblastilo, podpisati mir z vsako enter.tno državo ali s Poljsko, odklanja pa prisotnost obrobnih držav na mirovni konferenci in zahteva zaščito judov in komunistov na Poljskem. — Anglež ški kabinet bo danes proučil rusko noto. Sodi se, da namerava angleška vlada zahtevati, naj ruski trgovinski delegati zapustijo Angleško. „Daily Express“ doznava, da je! Lioyd George sporočil Kamencu in Krasinu, da je odredil ponovno blokado. Po „Daily Heraldu44 je severovzhodno brodovje dobilo povelje* naj odpluje v Vzhodno morje. London. 6. Vlada se le včeraj posvetovala o korakih, ki jih v sporazumu s Francijo namerava ukreniti v obrambo Poljske, Odpošljejoi se velike množine vojne opreme. Mnogo francoskih dobrovoljecv grdi na Poljsko. Topovi, letala in rnuni-cija so že na potu. Zavezniki ne nameravajo opustiti podlage, ki tvori versaillesko mirovno pogodbo ten pogojev za mir med Rusijo in Poli-< sko ter drugimi obrobnimi državami. London. 6. Lloyd George ie vi včerajšnji seji spodnje zbornice podal zelo resno izjavo o sedanjem' položaju. Naznanil je. da sta on in; Bonar Law s Kamenccin in Krasi-nom govorila in izjavila, da mora upiranje Rusov, pogajati se o premirju in neprestano prodiranje sovjetskih čet na poljsko ozemlje zbuditi sum. da sovjetska vlada ni bila odkritosrčna, ko je izrazila željo po miru in izjavila, da bo spoštovala svobodo in neodvisnost Poljske. Takojšnje premirje s Poljsko s sprejemljivimi pogoji |e edina pot, da se razblini ta dvom. Ako se pa dvom utrdi, potem bo Lloyd George v pondeljek v spodnji zbornici podal obširne izjave glede korakov, ki jih bo potreba ukreniti. London. 6. Po poročilih iz Budimpešte se pod francoskini vrhovnim poveljništvom pripravlja mad-žarsko-rumunska ofenziva, ki naj pomaga Poljski z juga. Rumunski finančni minister je dospel v London. Dan Svobode. dne 15. avgusta 1.1. Manifestacija naše kulturne organizacijo »Svobode« v Ljubljani. Dopoldne se vrši manilestačno zboro« vanje v veliki dvorani hotela »Uniona«, po shodu izprevod po mestu. Popoldne skupen odhod v Vevče, kjer se vrši velika ve-, selica, na kateri bodo sodelovali razni našf pevski zbori in godbe. Dalje je na sporedu sreeolov s krasnimi dobitki, živa slika, plen itd. — Natančnejši spored objavimo prihodnji teden. — Zunanje podružnice prosimo, da nam pošljejo_s!gurno prisjlaševalne pola do 11. t. m. na tajništvo »Svobode«. Seja vseh odsekov z« dan »Svobode« se vrši danes ob 8. uri v društvenih prostorih. Udeležijo naj se seje tudi sodrugi in so« družice iz Vodinatske podružnice »Svobode«. — Obenem apeliramo, da sodrugi ln so« družice pridno nabirajo dobitke za srečolov, ter jih oddajo v tajništvu »Svobode«. Aprovizaciia. Telečje meso: »Vnovčevalnica za živino in mast« oddala le za danes, t. j. 8. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo in sicer: Ahlinu, Bizilju, Breceljniku, Cuzakit, Dolničar Francu, Dolničar Jožefi, Ham Mariji, Jesihu, Kastelicu, Kocjanu, Petriču, Prepeluhu, Prezlju, Purentl, Rihtac ml. Rihtar star., Selami, Smoijanu, Škerjancu, Škranjerju, Žabjeku, Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu, Župančiču, Sagmeistru, Outniku, po 2 teleti; Kočarju, Krašovcu, Lebnu, Makovcu, Novaku, Novljanu, Ocvirku, Zajc Ivanu po 3 teleta; le Janežič je dobil 6 telet. Kg sprednjega mesa bo veljala K 29.— zadnjega pa K 20.—. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa. ■ i..,.. .m.............'-V Izdaiateli: Ivan MHnar. Odjrovorni urednik; Jak. Vehovec« / Tovarniška zaloga ^gssss kesčej | tasgragsraaa Jj? w3 EaMEacaga «■ s: in w®%bledni« :: teilia swna kakor cinerarlje, na-geljčkl, levkojc, primule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčcno zanesljiva, se dobe pri Sfiver ffi Kcntp., LJufefJer.a* Wol?ova nllcn žt. 12. llfOm fftlilt cvenluelno samo posleljo, talcitl eULU od 1. avgusta v Ljubljani ali bližnji okolici. Če mogoče tudi s hrano. Če jo le postelja, grem samo lc sodrugom. Ponudbe na upravo _____________.NAPIJE JA \ DfPfh fa 2 ženska, 2 moška, 2 čev-rlUUu l-G ljtrska šivalna stroja; vsi so v dobrem stanju. Poizve sc sv. Petra nasip 53/1. Kupim Kilteps lamespevi '».mli in Volaričeve samospeve. — Naslov kupca v upravi .Napreja". ©dplov parnikov s Trsta: 14. avgusta.........poštni parnik BELVEDERE, 15. avgusta.........brzoparnik AMERIKA, 21. avgusta.........brzoparnik PPES. WJLSON, 26. avgusta.........poštni parnik COLUMBIA. ©€žh<3«i ©d Ljjsa&SJsrše 3 disti poprej. Vozne liste predaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole: Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ulica £6. Ko pohitete koncem avgusta v Maribor k Sokolski slavnosti, Vam toplo priporočamo brošuri: Maribor in okolica. Zpodovinski epis. Cena K 5'—. Vodnik po Mariboru. Cena K 3-—. Po požti 60 vin. več. Naročila sprejema : Zastopstvo Jugoslov. novin, Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne ozira! KAJO DELIČ (»Favno zastopstvo za zlatar in efcaguflar Ljub 6| a BI a Rilžerjeva ol. 4 priporoča svojo (Št. 35450/IX—20.) Ministrstvo za pošto in brzojav potrebuje mlajših za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p o zlato-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoreih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Cenjenim urarskim kolegom naznanjam, da sprejemam popravila ur vseh vrst od njih iz mesta in z dežele. I. Seliškar, urarski mojster, Ljubljana, Pot v Rožno dolino St. 10. Ima tvrdka afibest, kavčuk, ter druga tesnila priporoča GB6N KOUTNV, trgovina z orodjem in tehničnim mnterijalom LjafcijEGa, Ksl.drarska ulica 37. ŠelcntiKrgova ni. 7/1. in Gradižic 10. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga z j* moške obleke. povrŠ; nikc in suknje, daljg vata za krojačev kosih in na metre- Illca 155. — Telefon 8—95, slamnate lorbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, tovarna siasnilrcv v Sl t-j. p. Duhale pri IMIjani. izdeluje vsakovrstna veffila za čevlje, Icalclno Bii’o v raznih velikostih, cedri!!! 23 perilo v betvah, kockah sli kroglicah. Žvepla v palčicah, frsBCOike žganje, tinski ml, kaloissz. kvas i. t. d. na debelo ln drobno po zmernih cenah iz okraja Baje, K 13*50 za liter. — V posodi kupca K 13*30. Milko Jesih, veletrgovina vina Ljubljana. sssssgs; Rudnik. %/ Ustanovljeno 1903. Postni čekovni račun št. 10 532, Telefon interurban 178, HfiWz in kovin | Katalog Tranko | I ® Pe5atl' §k ©teSta Šablone fek. Klišeji za tisk ViTddno tiskalnico Modeli za predtiskanje perila itd. 9 Daturn-štampllja . lastnega izdelka. ANTON ČERNE fj gravaur W Ljubljana, Dvomi trg 1 1 L£ub9fa?ta, Dunaiska c^sta Peflralia Huiir, Jurčičeva lilica 9 priporoča ftu^o-CicHesa ter useke vrsta gmngjevlft pretlrae-totf, Ise>S ir a ny žig® za eSektržčae napeljavo, elektrotehniki materJJaiJ Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 TeSefon it. 470, rezan, tesan, okrogel kupuje i2i »SESEST NT Ap Trgov, špedicijska in komisijska del. družba l_J JiB.. Ze. -L II ® ===== Brzojavni naslov: „BALKANSPED.“ = = LJUBLJANA—MARIBOR —TRST—WIEN. vse psi globok® J. CSOKfšC, Gospzsvsisks sesta 14. Slišanih Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blr.ga v sKiau lin, — Zacarinsnja. —• Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani, — Sltkdišče, sprjeno s tirom juž. žel, — I. ljubljansko javno tkladišče. \$zes@'jQ ufica 8, Tisk ..Učiteljske tiskarne" v LUibliaul,