Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3,- per year, 25^ per copy. Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" $1.40 sLovensk* FOR A..FREE SLOVENIA Moj dom je lep, moj rod krepak; za robstvo ni rojen junak; pač lepših, slavnejših usod je vreden rod, ki biva tod. SIMON GREGORČIČ: HAJDUiKOVA OPOROKA" LETNIK IX. VOLUME IX. TORONTO, 1 FEBRUAR 1958 ŠTEVILKA 2 — NUMBER 2 Ideja zmaguje Poznana nam je zgodba o gorčič-nem zrnu. Kristus jo je povedal množici, ki je željno pila njegove besede. Majhno je gorčično zrno. neznatno, a iz njega zraste drevo... Večkrat smo bili priče kakeja neznatnega dogodka, ki je imel velike posledice. Vse, kar je danes velikega in pomembnega v svetu, je imelo skromne začetke. Z idejami je prav tako. Nekaj ljudi se navadno zbere in po temeljitem razmišljanju sprožijo neko zamisel, idejo. Nastajajo dvomi, pomisleki, kritika nastane, debata za in proti. Če je zamisel pravilna, predre. Ne naekrat. ampai korak za korakom vedno globlje in globlje. Slovenci smo imeli velike može, ki so znali ljudem prikazati pravilne ideje. Le počasi so si utirale pot, ki je bila trn,jeva. a ob času so le obrodile sadove. Za zgled samo veliko zamisel Mohorjeve družbe, katero je sprožil svetniški škof SlomstSt. Trdo je slo prva leta, pozneje je imela Mohorjeva naravnost neverjetni Komah in je njeno delo rodilo bogate sadove med Slovenci doma in v tujini. S slovensko državno idejo je prav tako. V času, ko je slovenski narod doživljal pod "bratskim varuštvom" ponižanje za ponižanjem, ko nismo smeli zobešati slovenskih zastav, ko je bilo prepovedano pisati o slovenskem narodu, je vzniknila slovenske državna ideja. Ni smela javno na dan, Beograd bi jo zadušil z žandanskimi kopiti m bajoneti. V uzkin privatnih krogih, predvsem med dijaško in univerzitetno mladino, se je o tem govorilo. Vojno trpljenje pod tremi okupatorji in komunistično tiranijo je to idejo še bolj izkristaliziralo. Vsakemu treznemu Slovencu, ki se ni slepo vdinjal nekemu "vodstvu", ki ga v resnici ni bilo ne v tujini, še manj pa v domovini, je postalo Jasno, da nas je Beograd izdal, da Beograd sploh resno ne misli o Slovencih in da se politiki v zamejstvu vrtijo vedno v istem začaranem krogu: "Jugoslavija za vsako ceno, nazaj v predvojne prilike, nazaj v stare kolovoze — Beograd glava možgani in želodec. Ljubljana in Zagreb pa naj bosta le molzni kravi . . .; takrat je slovenska državna ideja pričela dobivati korenine, ki so se vraščale v srca zavednih Slovencev. Ni bilo ravno mnogo zagovornikov slovenske državne ideje. V domovini. ki je padla v novo, še hujše — komunistično suženjstvo, sploh ni prišla do izraza. Komunisti so sicer priznali slovensko narodno republiko s pravico do — odcepitve, toda ni bilo niti resno mišljeno. Le v inozemstvu je bilo možno dati tej ideji večji povdarek. Nekaj časa le bolj osebno, brez kake organizacijske oblike in možnosti. Nasprotniki slovenske državne ideje so mislil, da jo bodo ubili v kali že s tem, da ji vtisnejo pečat "stražarstva". Pa so se zmotili. Ideja, če je pravilna ima veliko prodirno silo. Prepričevalno gre svojo pot, si utira pot skozi puščavo in prepade, skozi gozdove in zaseke, premosti reke in oceane. Ko je pričel leta 1950 izhajati mesečnik "Slovenska Država" in ko je sledila kmalu nato še "Slovenska Izjava", je ideja planila v širni svet. Do takrat ji je manjkalo glasila. Z glasilom pa je idej 2 dobila dragoceno pomoč. Misel o suvereni slovenski državi jc odjeknila ne le v Ameriki, ampak je našla pripadnikov v Argentini. Avstraliji, Braziliji, v vseh deželah Evrope izven železne zavese. Povsod, kjer je danes razpršena slovenska kri. I O, bil je vihar, ki jc bičal to idejo kot "izdajalsko, škodljivo, smešno, otročjo . . ," Pa je ideja pognala še bolj globoko korenine. Slovenci danes znajo misliti že z la- PETDESETLETNICA LISTA AVE MARIA Mesečnik Ave Maria, ki ga izdajajo oo. frančiškani v Lemontu pri Chicagu, je stopil v jubilejno leto s prvo junuafsko številko. Vsa prva številka je posvečena petdesetletnici lista. Kdor si bo vzel malo časa in bo prelistil to številko, se mu bo takoj prikupila. Na skoraj 100 straneh je strnjena zgodovina lista, istočasno pa se nam odkrivajo dogodki iz življenja amerikanskih Slovencev iz zadnjih pedesetih let. Ker je zgodovina amerikanskih Slovencev tako ozko povezana z vsem delovanjem p. Kazimirja Zakrajška, nas niti malo ne preseneti skupno praznovanje petdesetletnice lista Ave Maria in osemdesetletnice rojstva njenega ustanovitelja. Tako sta obe obletnici združeni v jubilejni januarski številki. Leta 1906 je prišel mladi fran. čiškanski pater Kazimir v Ameriko, da bi skrbel za duše slovenskih izseljencev, ki so se tista leta v velikem številu naseljevali v novi domovini. Že takoj prva leta svojega bivanja v Ameriki pa je p. Zakrajšek spoznal silno versko odtujevanje in celo odpad od vere, ki^se je širil med Slovenci. Cerkvi sovražen liberalizem in socializem sta opravljala svojo strupeno propagando proti veri. "Protifarška" gonja Slovenskega naroda V Sloveniji se Jie da niti primerjati s fanatično zagriznjenemi članki proti Mariji in papežu v Glasu svobode. Liberani Glas Naroda je s svojim članki uspaval še one, ki so še ohranili vero svojih očetov. niso se je pa upali javno braniti. Kaj storiti? Edino sredstvo, da se zajezi ta veri sovražna propaganda, je p. Kazimir videl v protinapadu. Treba je ustanoviti verski list, ki bo branil vero in vzpodbujal nialodušnc. Večina duhovnikov in drugih laikov mu je to odsvetovala. Protiverski časopisi bodo še huje napadali vero. List bo moral prenehati, saj se ga ljudje ne bodo upali širiti in naročati. Le prav redki so bili oni, ki so ga vzpodbujali, naj začne z izdajanjem. Kljub vsem pomislekom se je pater Zakrajšek odločil in izdal prvo številko Ave Marije 4. marca 1909. Začetek in vse nadaljnje delo lista in vse borbe z nasprotniki so lepo opisane v jubilejni številki. Težave so bile tako velike, podpor- nikov tako malo, da p. Kazimir sam priznava, da si ni mislil, da bo list vzdržal. Danes je jasno, da se je list ohranil poleg neizmerne delav-. nesti in požrtvovalnosti njegovega ■ustanovitelja samo s pomočjo ne- j beške Matere, katere ime je branil in katere ime je nosil na naslovni strani. Njena roka ga je varovala skozi vse viharje. Prikazati vse probleme, skozi katere je meral list v svojih pedesetih letih, ni bilo lahko. Sedanjemu uredniku p. Fortunatu Zorma-nu gre zato vsa pohvala. Spretno je zbral odlomke iz starih letnikov, ki prikažejo borijo lista za vero in njegov doprinos k ohranitvi slovenske katoliške skupnosti v Ameriki. Pohvala pa gre tudi sedanjemu predstojniku slovenskih frančiškanov v Ameriki, provincijalne-mu delegatu, p. Benediktu Hogeju, pod čizar pokroviteljstvom se ti dve pomenljivi obletnici obhajati. Za petdesetletnico Ave Marije in osemdesetletnico njenega ustanovitelja, ki jo bo obhajal 5. maja tega leta, je poslal sv. Oče svoj blagoslov, papežev delegat nadškof Cicognani iz Waslhingtona pa sledečo pismo: "V veliko veselje mi je, da Vas ob radostni priložnosti zlatega jubileja lista "Ave Maria" in r»|» ftO IMnioi rn^noe« ustanovnika p. Kazimirja Zakrajška lahko obvestim, da sv. Oče Pij XII blagovoljno naklanja svoj apostolski blagoslov, želja Njegove Svetosti je. da so tega blagoslova deležni tudi sodelavci, čitatelji in vsi, ki se pridružujejo slavnosti. Sprejmite moje osebne čestitke in najboljše želje! . Prav posebno pa je zanimivo »pismo Njegove Eminence kardinala Striteha, ki se glasi:, Zlati jubilej I Vašega slovenskega lista Ave Maria'' glasno govori, kaj so Vaši I patri in posebno Vaš p. Kazimir ! Zakrajšek — ustanovnik Vašega I lista "Ave Maria" — naredili in še delajo za naše katoličane slovenskega pokolenja, Katoličani 17. Slovenije so prišli k nam bogato pripravljeni, da doprinesejo svoj velik delež Cerkvi v naši deželi. V njihovi preteklosti je bila tisočletna doba katoliškega življenja, velikih mjčencev in spomina vredne veličine vere in ljubezni. V novih in tujih okoliščinah, ki jih najdejo stno glavo in si ne puste, ukazovati od zgoraj, kaj je za narod prav in kaj ni prav. Saj se spominjamo prvih let in prvih težav. Danes je to že za nami in z nami stoji močno zasidrana slovenska državna ideja! Ideja zmaguje in bodimo prepričani, zmagala bo popolnoma. Pisma in poročila, ki prihajajo iz neposredne bližine slovenskih meja, pričajo, da ideja o suvereni slovenski državi živi tudi doma. Narod doma, ki ima, usta zapečatena, nosi to idejo v srcu kot edino zdra-, vilo proti brezupju in malodušju. Ve, da je ideja zdrava, pravilna in da bo po zlomu komunizma tudi zmagala. Slovenci doma vedo bolje k o t mi v svobodnem svetu, kje jih čevelj žuli. Na lastni koži čutijo, kako jim pije kri in zdravje ter gospodarsko moč centrala — Beograd. Siti so vsega, ogabna jim je že misel, da bi še kdaj, ko bo komunizem strt, prišli pod zopetno varuštvo "bratov'' iz j juga. Lahiko je politikom v emigraciji deklamirali o "svobodni jugoslovanski državi", o "samo-odločitvi narodov", o "demokraciji katero bodo prinesli v tujini na . plesnivih lavorikah sedeči "narod- ni voditelji". Narod se tem vestem smeje, smatra jih kot fantazijo, s katero se tolažijo nsamlieni politiki v emigraciji. Narou ki je šel skozi komunistično trpljenje in tiranijo. skozi izmozgavanjc vsa leta komunistične vladavine, je ozdravljen sentimentalizma o "bratstvu", ki bi imelo svoj sedež zopet tam, kjer je bil vsa leta od 1918 balje. Mi v emigraciji, ki izpovedujemo slovensko državno idejo, smo veseli in ponosni, da je ideja prodrla in tolče še zadnje pomisleke, če bo kdaj prišlo do zloma v Titovini, bomo mi iz emigracije le nemi opazovalci od daleč. N$rod sam pa bo doma po svojih ljudeh, ki so se iz šolali v trpljenju, prevarah in lažeh komunizma in jugoslovanstva, izpregovoril zadnjo odločilno ^besedo — odcepitev od Jugoslavije in razglasil lastno svobodno slovensko državo. V letu 1958 delajmo predvsem na tem, da uveljavimo slovensko ! ime in težnje v svobodnem svetu. Skušajmo na prepričljiv način seznaniti vlade svobodnih držav, da je v osrčju Evrope polnoleten slovenski narod, ki želi lastno suvereno državo! Mirko Geratič. tu. potrebujejo vodstva, ki jim bo pomagalo graditi most, preko katerega bodo sposobni prenesti svojo katoliško dediščino in z njo obogatiti Cerkev v naši deželi. Vaš list "Ave Maria" jim je v veliki meri nudil to vodstvo. Čestitam Vam k zlatemu jubileju Vaše Ave Marije" in ponižno prosim Boga, naj blagoslavlja in naklanja uspeh temu svetemu delu. Iskreno Vaš v Kristusu. Samuel Kardinal Strich, nadškof chicaški". Lepšega spričevala pač nihče ni mogel napisati za ta zlati jubilej, kot ga je napisal kapdinal Stritch. Je to veliko priznanje za neizmerne žrtve ustanovitelja lista — 80 letnega jubilanta — p. Kazimirja Zakrajška, prav tako pa tudi vsem, ki so pri listu in za list delali in še delajo. Lepo priznanje pa je tudi Slovencem, ki so prišli v Ameriko in so, kakor naglasa kardinal, doprinesli svoj velik delež Cerkvi v tej deželi. Ljubljanski škof Rožman je napisal za to pomembni jubilej lep članek in tako sta zvezana z zgodovin lista dva velika škofa. Zanimivo je, da je škof Jeglič poslal pozdrave listu, ko se je ta ustanovil in prav to njegovo pismo je povzročilo toliko strupenih napadov na list in njegovo osebo, saj so liberalni in so-ciairsiienriisTi 7? se take ljudske fronte končale — z likvidacijo sociallistov in prevzemom vse oblasti po komunistih. Socialisti so izjavili, da se bodo borili proti komunizmu. Samo propaganda Komunisti po celem svetu kričijo, naj se prepove raba atomskega orožja. Ko pa je upokojeni politični vodja Indijcev Chakravarti Rajagopalachariya predlagal Sov- J L LL»ll. . l.uj — - J - . .JAi il V> . • • > jih zahtev s tem, da se sami prvi brezpogojno odpovedo rabi atomskega orožja, je Ilruščev brez oklevanja rekel: Ne! in se opravičil, češ da bi bili kapitalisti zmožni to izkoristiti. Kanada ima v načrtu ledolomilec na atomski pogon velesilam, ki porabljajo atomsko energijo za pogon ladij. ZDA se je osredotočila na podmornice, Kanada pa bo sledila sovjetskemu zgledu in gradila ledolomilec. ki ga bo gnala atomska energija- IRENAEUS FREDERIC BARAGA Slovenci v toront-skem "Telegramu" 24. decembra je objavil Telegram razgovore časnikarja Leona Ko-ssarja z zastopniki raznih narodnostnih skupin v Torontu. G. Ivan Cerar mu je opisal slovenski običaj obiska polnočnice z baklami. 31. decembra je vključil Telegram med voščili v raznih jezikih tudi slovensko voščilo "Veselo Novo leto!" Jugoslavija preganja zveze s tujino Po poročilih iz Beograda je policija zaprla več znanih osebnosti, o katerih sumi, da imajo zveze s političnimi skupinami izven Jugoslavije. Na piko so vzeli zlasti člane bivše socialistične stranke. goletni seboree za ameriški prepod in sorojak p. Zakrajška g. Anton Grdina starejši, pa mu je smrt iztrgala pero iz delavne roke. Tako pa je v jubilejni številki članek v njegov spomin. Za zaključek ne smemo prezreti onih ki so pripravili načrt za jubilejno številko. Slovenski umetniki France Gorše, Dušan Svetlič in Vilko čekuta so zamislili okusno obliko, v kateri je številka izšla, družina Fishinger pa je pomagala pri izdelovanju rizb. Prav vsem toplo priporočamo, da si to zgodovinsko številko na-roče, "Ave Mariji" in njenemu ustanovitelju pa kličemo še na mnoga leta! Prijatelji "Narrator: He was named the Bishop of the Indian tribes Ottawa and Chip-pawa, he was first to write down their tongue like our Cyrillus, ha printed their first books: prayer and grammars; he taught them how to live in houses and villages as a society; he sihovved them the way of salvation. He became their Father, the chieftain of the indian tribes . . . and deserved their praise. "Cnorus of Indians: Father of the Indian tribes Ottawa and Chippawa, Of the peoples of the Great Lakes and wild rivers Praise to thee for the books in a tongue whioh is dy'ng with us, Praise to thee for having cleansed our souls, stained with idolatry; Praise to thee for having loved our red complexion! May the most beautiful panache adorn your head, Our chieftain — forever and ever For ever and ever! Father of the Indian tribes Chippavva and Ottawa, Our Master, our Chieftain. our High Priest! Praise to thee!" From the Oratorio Irenaeus Frederic Baraga, Music Alojzij Geržinič, Text Tine Debeljak, TranslatiOn P. M. H. Morgan, Buenos Aires 1957. Napredek kreditnih zvez V letu 1957 so ustanovili na Zapadni polobli 1555 novih kreditnih zvez. Koncem leta 1957 je delovalo na Zapadni polobli 23.876 kreditnih zvez, od tega v ZDA 18.764, v Kanadi 4.219, v Juž-ni in Srednji Ameriki ter Zapadni Indiji 893. 40 novih kreditnih zvez je začelo delovati na Vzhodni polobli. Osrednja organizacija CUNA, podpira prizadevanja, da se razširi ideja in delovanje kreditnih zvez zlasti v gospodarsko zaostalih predelih sveta, kjer so najbolj potrebne. Pri tem se opira zlas ti na pomoč treh katoliških duhovnikov, ki so pravi pionirji zadružne mis'i. JAVNA TRIBUNA Odgovornost za vsebino dopisov v tej rubriki nosijo pisci sami. Objavljeni dopisi ne predstavljajo mnenja uredništva. Prizadeti morejo odgovoriti v eni prihodnjih številk. Prispevke za objavo v prihodnji številki mora uredništvo prejeti do 12. v mesecu. Uredništvo. _ • _ V prilogi Amenške Domovine "Slovenija" ki se šteje kot glasilo Slovenske Krščanske Demokracije je izšel 30. dec. članek pod naslovom "Mirko Gcratič —- vse zbov" Že naslov je nekam bolj čuden, še IZ SLOVENSKEGA TISKA Pogled na sodobno slovensko problematiko Ideologija in problematika "Na dnu vsake problematike leži ideologija. Važno je. kakšna je ta: demokratična ali totalitarna. Totalitarna ne priznava pravice do razpravljanja o narodnih problemih vsakomur, ampak samo majhnemu krogu vodstva in morda nekoliko še zaupnikom tega vodstva. Vsako neodvisno razpravljanje smatra kot škodljivo ukledu te vodilne elite. Ker v tej vodilni eliti ne vidi zastopstva ljustva in izvrševalca ljudske volje, ampak voditelje, gospodarje in pastirje manjvredne črede, ki lahko storijo le toliko "dobrega", v kolikor jim masa slepo sledi, je treba vodstvu pripisovati nadčloveške zmožnosti in kreposti, 'kot vsevednost, nezmotljivost in vseobsegajočo skrb, ki ničesar ne more prezreti. "Vsaka iniciativa odobrena izven tega kroga, ali vsak javen nasvet istemu, se zdi že žaljiv in škodljiv ugledu vodstva. Vzporedna potreba totalitarne ideologije je, da skuša vsakomur izven uradnega vodstva ali njegovega zaupništva zamašiti usta (posebno še z ozirom na dejanski ustroj in naloge lastne družbe) če pa to ni mogoče, ga pa svaj osovražiti ali osmešiti. Tako piše akademiku izkušeni politični delavec, ki so se mu zagnusile podobne metode: "Bojijo se, da ne bi Vi kaj pridobili. Zato bodo uporabili vse svoje maskirane propagan-diste in zapeljance, da bi Vaše delo zavrli, Vas samega z dolgo vrsto laži osovražili, potem pa Vaše uporabne zadeve neopazno speljali na svoj monopolistični mlin". — Vse to gotovo čaka vsafcogvr, ki bi se posvetil kateri koli narodni akciji, ki je ne odobrava vodstvo. Odobrava pa le liste akcije, ki so varno v njegovih rokah, ali \«saj v rokah zanesljivih ljudi, ki ne bodo mislili nikdar v preveliki neskladnosti z uradno linijo. "Vsa ostala strategija čisto logično sledi iz totalitarne miselnosti, če naj ohranimo roditeljski prin-i cip, je treba določeno vodstvo in njega zaupništvo predstaviti kot edino zmožno misli, pisanja, dela •in reševanja problemov in seveda kot edino vredno zaupanja. Da se se hitro izkaže, kaj je prav in kaj ni in tudi, če se v kaki točki moti, lahko to brez škode ali zamere popravi. Vsakdo pa se boji podobnih cvetk, kajti ljudje tako le preradi verjamejo, zlasti še, če se prepreči vsak prepričljiv zagovor, medtem ko se skuša napraviti vtis, da si s svojimi napakami vse prijatelje zapravil. Nihče ne ve, če se ga bo pri tem ali onem držalo polno takih krivičnih obeskov do groba. Tam, kjer bi imelo v svobodni stvarni debati totalitarno vodstvo težak ali nevzdržen položaj in bi moralo stopiti na bolj demokratično pot. še vedno lahko krivični propagandni aparat obrne pozornost proč od resničnih problemov in vsako 1'eljubo osebo zruši, s čimer Uresničuje svoj zgrešeni ideal: na eni strani vzpostaviti dogmatično vladajoče politično vodstvo (kjer se je tudi najprej izvršila temeljita čistka) s hlapčevskim zaupništvom, na drugi strani pa mu mora slediti ali se pravilno izmikati brezpravna čreda ali maaa". Edi Gobec, Priloga( Visokošolskega zbornika 1957 str. 143/144. Združena Evropa Novo leto je pomenilo velik korak k uresničenju cilja, ki je še dokaj oddaljen, pa bolj ali manj nujen za vsakogar, ki ne želi, da bi se Evropa izničila med obema velesilama — SSSR in ZDA. 1. januarja ste poslali realnost dve občestvi — gospodarska in atomsko — ki družita 165 milijonov Evropcev šestih držav (Francija, Zapadna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luxembourg). Zunaji ministri teh držav so ivzolili vodstvo "Skupnegatrga" in "Evrato-ma" ter direktorja za dobro uspevajoče "Občestvo za premog in železo" in za novo "Evropsko banko za investicije". Niso pa se mogli zediniti za sedež Združene Evrope, ker je luksemburški ministrski predsednik in zunanji minister Jo-' seph Bech trmasto vztrajal, da mora biti sedež v Luxembourgu (praktični pomen: skupna vsota plač za uradnike znaša letno 6 milijonov dolarjev!). Profiesor Walter Hallstein iz Za ta učinek doseže, je treba popol- . KT ... , ... „ , padne Nemčije naceljuje Evropske- ' noma. ali vsm tam IHnr in trn. r mu gospodarskemu občestvu. Fran- noma, ali vsaj tam, kjer je trenutno najbolj važno ali kjer bi res zagrabilo, vsem drugim zamašiti usta ali pa jih vsaj osovražiti ali osmešiti, četudi se to doseže z brezvestnimi lažmi, podtikanji, spreminjanjem njihovega pisanje, javnimi sramotenji, preprečevanjem zagovorov, itd. s tem so razoro-ženi ali uničeni vsi nesomišljeniki. "S tem pa je tudi ves narod po- coz Louis Armand pa je predsednik Evropskega občestva za atomsko energijo. bolj pa pisanje samo. Kar je Mirko Geratič pisal, je prav za prav pavzeto po Klicu Triglava, ki pa je povzel, kot član-kar sam piše, po Srbskem Radikalu. Zato se človek čudi, kako da prvo napadejo g. Geratiča, ki je navedel tudi vir tega članka, človek dobi vtis, da se zdi gospodom okrog Slovenije Geratič najbolj nevarna oseba, kar se da sklepati po neštevilnih napadih zadnja leta. napadi ki so šli tudi preko dostojne kritike. Njegova prava krivda pa bo menda v tata, da že vsa leLa neustrašeno širi slov. državno idejo, proti kateri so ravno ti gospodje okrog Slovenije pred leti zelo ostro nastopili, da je pogubna za slovenski narod, pa so jo pozneje v neki megleni obliki vse eno vzeli v svoj program. Seveda je nastala težava v tem, da niso bili oni prvi v emigraciji ki so začeli, širiti to idejo. Zamerijo pa menda Geratiču tudi zafco, da ni kljub vsem napadom klonil, ter da ne spoštuje pravil njihove demokracije, po katerih so glave gg. iz samozvanega vodilnega kroga nezmotljive, ter seveda tudi nedotakljive v smislu kritike, zato zaženejo vik in krik, če kdo ne misli tako kot oni. Škoda da so že tako dolgo v deželi demokracije. pa jo še vedno po sVoje razlagajo. Za zaključek bi jim svetoval, (tudi v Torontu) naj počasi in pazljivo prečitajo v Slovenskem Visokošolskem Zborniku za leto 1957 razpravo pod naslovom "Pogled na sodobno Slov. problematike", ialje decembersko številko lista Slovenska Država posebno prvo in zadnjo stran. član slov državnega gibanja v VSA. Pk-ju v. spominsko knjige t Tiskarski škr_t je zagodel Ž2 marsikatero. Pred kratkim je napravil veselje dopisniku "Klica Triglaga'' Pk-ju. ker je v SD spremenil ime Mirko v Mikro. Gospod PJc je pri tem pozabil, da ne bi mogel SD pripisati, da "ima vsekakor najboljše izglede, da postane vodilni slovenski časopis v Ameriki", ker brez nezlomljivega idealizma g. Mirka Geratiča Slovenska država sploh nastala ne bi in brez njegove vztrajnosti in materialnih žrtev is davno ne bi več izhajala. R. Čuješ. obrniti; se z za rr a njem v vseh nepremičninskih, družinskih in travnih zadevah na: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Kaj potrebujejo Slovenci v Kanadi Odprto pismo vsem Slovencem v Kanadi Slovenci, ki smo prišli po prvi svetovni vojni, v Kanado, smo imeli gorečo željo, da bi imeli svoj slovenski časopis, ki bi poučeval tukaj naseljene Slovence v kanadskemu du'hu. Na žalost je bila stvar težko izvedljiva. Takrat se je govorilo, da je bilo v Kanadi okrog 3000 Slovencev. Če bi bilo 1000 naročnikov, ki bi plačevali po 3.-S letno, bi lahko izhajal list kot mesečnik. Na žalost pa je smrt dohitela g. Šleblaja, ki bi bil zmožen list urejati. Ker je poleg smrti g. Šleblaja nastopila še gospodarska kriza, smo izgubili možnost za slovenski časopis. Že takrat so prihajale zapreke iz ZDA, ki so razbijale slovensko-kanadske ideje ter nudile svoje časopise, ki nam niso prinašali tega, kar bi potrebovali. Ker smo Slovenci v Kanadi želeli. da bi bili med seboj povezani, smo se oprijeli Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote in smo neutrud-Ijivo organizirali odseke po Kanadi. Na žalost pa v Kanadi nismo bili upoštvani in nismo uživali pravic kot oni v ZDA. Priznam, da je bilo med številnim članstvom K.S.K.J. v Kanadi takrat tudi nekaj članov, ki so kršili pravila. Toda krivda je bi'a na glavnem odboru, ki bi bil moral postaviti krivca na zatožno klop. Namesto tega pa je K.S.K.J. izrabila to za pretvezo, da je ustavila poslovanje v Kanadi, češ da članstvo Samo črpa podporo in da nima K.S.K.J. nobenega dobiefci. Da to ni bilo tako, se opiram na izjavo preč. g. Plevnika, takratnega duhovnega vodje, ki je obiskal severni del Ontarija in izjavil, da ne vidi nobenega tehtnega razloga, da bi K.S.K.J. ustavila svoje delovanje v Kanadi. Dolžnost do resnice in pa zlasti dogodki zadnjega leta mi narekujejo, da pride na dan resnica, zakaj je bila K.S.K.J. prisiljena ustaviti poslovanje v Kanadi. K.S.K.J. je poslovala v Kanadi protizakonito, ker ni imela državnega dovoljenja, ki je za tako poslovanje predpisan?, še vedno pa poslujejo hrvaške in srbske podporne organizacije, ker so si pač poskrbele dovoljenje. Kljub temu so se dali pregovoriti nekateri nepoučeni Slovenci, da so pristopili h K.S.K.J., ki se je, kot se sliši, ponovno organizirala brez državnega dovoljenja, če bodo merodarjne oblsati ponovno dobile dokaze, da K.S.K.J. zopet deluje v Kanadi proti veljavnim zakonom, bodo zopet zavpili nekateri slovenski duhovniki: Toženi smo — in valil krivdo na nedolžne posameznike in slovenske skupine, če se pokoravaš zakonu, ni pre^ stopka, če ne grešiš, se ti ni treba spovedati. Ali je modro ponovno zapeljevati Slovence, da bomo dobili slabo ime pri oblasteh? Mar ni bilo dovolj žrtev, ko nas je postavila na cesto K.S.K.J., čeprav smo plačevali prispevke z 11% doklado? Iz tekočih številk polic je razvidno, da se je včlanilo v Kanadi okrog 1500 oseb. Če vzamemo povprečje 1000 članov (mesečni prispevek je bil $2.80), ker se niso vsi vpisali pni dan, je članstvo plačalo v blagajno K..S.K.J. v 3 letih njenega poslovanja na članarini $ 110,800.-na dokladi 11,088.- •s./ Vsi slogi LAHKE KVALITETE preizkušeno spodnje perilo Konference in njih uspehi Trije predsedniki ZDA — Roo-sevelt, Truman, Eisenhower — so prepotovali 40,454 milj. in prebili nižan na stopno črede. N;--rotnih 36 dni v razgovorih s Sovjeti. Sta-mnenj sploh ne sliši, ali jih sliši lin je sklenil z Rooseveltom v Tele v toliko, v kolikor dovolijo urad- heranu 1. 1943 štiri večje pogodbe ni cenzorji, da tako nepoučene lju- in kršil vse štiri, v Jalti 1. 1945 je di prepričajo o svoji "demokra-' sklenil 6 dogovorov in držal samo ličnosti". Ljudstvo, ki ni vsestran-1 enega (napad na Japonsko), s Tru-ko poučeno, ne more več jasno so- 'manom je sklenii Stalin v Potsda-diti, se demokratično organizirati j mu 1. 1945 14 dogovorov in kršil in soodločati. Nepoučenosti pa se vse. Eisenhovvcrjev sestanek s pridruži še strah, če se vodilnim j Hruščevom 1. 1955 ni rodil nove-politikom zameriš, postaneš takoj niih izrecnih pogodb, toda Hruščev najslabši človek na svetu: zavistnež, je obljubil več pripravljenosti do prepirljivec, obrekovalec, sebičnež, sprave glede razrožitve združenja domišljavec, vse, s čemer mislijo, Nemčije in napetosti med Vzhodom da te bodo najbolj osovražili. Naj- , ter Zapadom, Kljub temu ni bilo hujše pri vsem tem je. da se bodo nobenega napredka, posluževali dobrih, a lahkovernih j Razumljivo je torej, da Eisen-zapeljancev in nahujskancev. Nihče hower ne vidi rešitve sodobne nase ne boji stvarne presoje, saj tam Vpetosti v take vrste konferencah. A) KOMBINACIJA s KRATKIMI ROKAVI, segajoča do gležnjev. Penmans 253 bele in 251 naravne ter 223 z dvojim vlaknom bele in 222 z dvojim vlaknom naravne barve. B) V-VRATNI izrez, KOMBINACIJA s kratkimi rokavi, segajoča do gležnjev. Penmans 2530 bele in 2510 naravne barve. C) KRIŽ-KRAZ. brez rokavov, segajoča KOMBINACIJA do kolen. Penmans 253 bele in 251 naravne barve. D) DO KOLEN segajoča KOMBINACIJA skratkimi rokavi. Penmans 253 bele in 251 naravne barve. E) SPODNJE HLAČE z gumbom spredaj. Penmans 253 bele, 251 naravne, 223 z dvojnim vlaknom beie in 222 z dvojnim vlaknom naravne barve. F) Z GUMBI SPREDAJ, MAJICA s kratkimi rokavi. Penmans 253 bele, 251 naravne, 223 z dvojnim vlaknom bele in 222 z dvojnim vlaknom naravne barve. ' 5 •J , G) BREZ GUM-i BOV z elastičnim J pasom, segajoče do gležnjev, nare-! jene SPODNJE ! HLAČE. Penmans 253 bele in 251 naravne barve. ! K> T-MAJICE za moške in fante. I) MAJICe za i moške in fante, i brez ali s progami. J) SPODNJE j HLAČE za moške i in fante, brez ali s progami. IZPLAČA SE VAM, ČE ZAHTEVATE VEDNO IZDELKE S PENMANOVO ETIKETO, KI VAM JAMČI PRVOVRSTNO KVALITETO IN VREDNOST! skupaj 121.388.- Smatram, da si je K.S.K.J. ta denar nepostavno prisvojila. Bivši člani K.S.K.J. v Kanadi bi želeli zvedeti od glavnega odbora K.S.K.J., točne podatke, koliko so izplačali v vsej dobi ilegalnega poslovanja v obliki bolniških, poškod-ninskih in operacijskih podpor. To bi moralo biti dobro znano večnemu tajniku K.S.K.J., ki se poslužuje slovenskega duhovnika za agitatorja po Kanadi. Te izkušnje so me privedle do zaključka, da nam je v Kanadi nujno potreben časopis ki se ureja v Kanadi in piše v kanadskem duhu in istočasno širi slovensko besedo in slovensko idejo. Noben drug list izven Kanade teka storiti ne more, ker so politično drugače usmerjeni. Edino list "Slovenska država" zagovarja to, kar je Slovencem potrebno, ker je glasilo narodnega gibanja in ne političnega. Po razočaranjih inozemskilf slovenskih podpornih- organizacij smo se po enem letu odločili, da ustanovimo svojo lastno podporno organizacijo, ki bo last Slovencev v Kanadi, ki bo odgovarjala kanadski zakonodaji in bo nudila članstvu izdatno pomoč v bolezni brez vsakega razlikovanja. 12. februarja 1933 smo določili ime: Slovensko-kanadsko podporno društvo. Na zahtevo ministrstva za zavarovanje smo morali ime spremeniti, ker so dovolili le rabo zgodovinskega ali krajevnega imena. Odločili smo se za biser Slovenije — Bled. Tako je nastalo sedanje podporno društvo: VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA BLED — BLED MUTUAL BENEFIT SOCIETY, čigar poslovanje je bilo od države potrjeno 1. 1938. Toliko v vednost, da bo pravilno razumela tukajšnja slovenska KA. Razmer med urugo svetovno vojno ne bom opisoval, ker sem lojalen kanadski državljan. Vprašam pa vsakega, ki se je priselil po drugi svetovni vojni, kakšno stališče bi bil on zavzel, če bi bil že tak' rat v Kanadi. Organizacija Bled kot taka je ostala strogo nevtralna ves čas obstoja in je pod nadzorstvom ministrstva-za zavarovanje. , Kmalu bo minulo leto. kar je preč. g. Kari AVolbang javno napadel Bled za časa sv. misijona v cerkvi Marije Pomagaj. Začel je z izjavo, češ sedaj sem pa državljan (čigav?) in zmešano čital polovične stavke iz pravil Bleda. V pojasnilo navajam celotni uvod v pravila Bleda: "Vzajemna podporna zveza Bled s sedežem v Kirkland Lake, Onta-rio, Kanada, ustanovljena dne 12. februarja 1933 na strogo nepristranski bratski podlagi, popolnoma ločena od vere in politike. Zveza jamči svojim članom popolno osebno svobodo glede verskega in političnega prepričanja." Dragi farani slovenske župnije v Torontu! Sami presodite, ali je bilo primerno dajati neresnične izjave v času sv. misijona v cerkvi, če ima slovenska duhovščina kake pomisleke in dvome proti Bledu, da deluje proti državnim ali cerkvenim postavam, je njihova dolžnost, da to sporoče črno na belem pristojnim oblastem ter priložijo dokaze, ne pa podtikanja. Spravili so se v cerkev, ker si tega na javnem prostoru ne upajo izjaviti, v cerkvi pa vedo, da ne more nihče ugo- MARY LINDA BEAUTY SALON 4 Short Street OB. SMI (Eglinton in Dufferin) Mrs. S. GLAC varjati ali staviti vprašanj. PODPISANI POZIVA VSE SLOVENSKE DUHOVNIKE, KI SO RO-VARILI PROTI BLEDU, NAJ NAPIŠEJO IZJAVE, KI SO JIH BLEDU DAJALI V CERKVI IN SVOJIM ZAUPNIKOM, PA BOM JAZ SAM VSE UREDIL IN OBJAVIL ODGOVOR MINISTRSTVA ZA ZAVAROVANJE V TEM ČASOPISU. Prav bi bilo, da bi slovenski duhovniki v Kanadi v cerkvi poučevali božjo besedo, od ljustva demokratično izvoljeni poslanci odločali v parlamentu, Bled pa upravljali člani Bleda. Izza časa mojega triletnega predsedovanja cerkvenemu gradbenemu odboru župnije Marije Pomagaj v Torontu vem, da je tri četrtine takratnega članstva Bleda poslalo darove za cerkev v Torontu. Obžalujem, da mi je šele sedaj postalo jasno, zakaj ni hotel g. župniK dr. Jakob Kolarič podpisati potrdila za prejete darove skupinam. V. P. Z. Bled — Hamilton je poslal ob blagoslovitvi $20.-, pa mu še do danes nihče ni rekel: Hvala lepa. V. P. Z. Bled je daroval od takratne imovine $50,000— za cerkev $50.-, K.S.K.J. pa je od takratnega premoženja $7,500,000.- po dolgi debati darovala $100.-. Sklenjeno je tudi bilo, da se bodo ohranila imena vseh darovalcev v cerkvenem arhivu. Toda župnik je v knjigi in spisih zapisana imena zavrgel nekje v zapadnem Torontu in ni izpolnil sklepa zborovalcev. če je nameraval takrat to storiti, zakaj ni knjig vzel in uničil, da ne bi ostale otrokom za igrače? Enega imena kljub temu ne bo mogel izbrisati, ker je zapisano v zemljiški knjigi mesta Toronto in bo ostalo tam, dokler bodo hranili zemljiške knjige. Sicer pa, če smo člani Bleda in uprave Bleda tako slabi ljudje, zakaj ni preč. g. dr. Jakob Kolarič odklonil vseh darov, ki jih je prejel od nas? S takimi metodami so .hoteli škodovati Bledu, toda letno p:*očilo kaže, da je Bled napredoval v zadnjem letu tako v številu članstva kot po imovini. To v vednost agentom K.S.K.J. Te metode so take, da zaslužijo, da pridejo pred pristojne civilno in cerkvene oblasti, ki naj odmerijo pravico, če bodo posledice zadele slovensko cerkev, ne bo nič čudnega, saj so vse to počenjali v njej. Lahko bo to že druga slovenska cerkev na tem kontinentu, ki ji bo vzeta slovenska beseda. Toliko v vednost župljanom, da bodo pravilno razumeli, kje je krivda. Devet let je že minilo, odkar so nekateri slovenski duhovniki začeli z železno roko obdelovati od države priznano slovensko podporno organizacijo Bled. Doslej so dobili vračano s svežim belim kruhom. Slovenske duhovnike sem imenoval v tem pismu v opomin tistim, ki so si vzeli za zgioa preč. Petra Jerana, ki ga je tudi Cerkev obsodila, ker se je vtikal v zadeve, ki mu po njegovem vzvišenem poklicu niso dovoljene (Koledar Ave Maria 1958). Podpisani sem prišel do prepričanja, da smejo člani V. P. Z. Bleda podpirati Slovensko narodno zvezo, ker je narodno gibanje, ne da bi kršili pravila. Slovenska država, ki je glasilo S.N.Z., je dosedaj edini slovenski časopis, ki je objavil moj dopis v celoti, ne pa skrajšano skrpucalo, ki mu je urednik spremenil celotni smisel. , O tem, kar sem bežno omenil, bi lahko napiscal celo knjigo, česar pa ne dopuščata ne čas in ne prostor. Gedrge Mihelich, 267 Seaton Str. * Toronto, * ^ Toronto • Prvi sestanek Slovenskega kulturnega krožka v novem Letu je bil 12. januarja. Poročala je ga. dr. Ljubmila Dolar-Mantuani o geofizikalnem letu o lanskem kongresu svetovne zveze geofizikov in geo. detov. • Z Novim letom je bil ustavljen kot uslužbenec Ontarijske lige kreditnih zvez Rudolf Čuješ. • Slovensko gledališče v Torontu je priredilo lepo silvestrovanje za člane in prijatelje v dvoranici gdč. Grizon na Dufferin Str. • Predpust se nam je predstavil z obilico slovenskih plesnih prireditev. • Na občne zboru. Slovenskega gledališča v Torontu. ki je bil v nedeljo 28. januarja, je bil izvoljen naslednji odbor: upravnik — Ludvik Jamnik, predsednik — Marjan Šenk, tajnica — Francka Zupančič, blagajnik — Franc Zumer in gospodar — Marjan Šut. Režiserja sta g.g. Vili čekuta in Stane Brunšek. (hicago • Proslava 60 letnice obstoja slovenske fare. 60 let je minilo zadnje dni decembra, ko je bila ustanovljena fara sv. Štefana v Chicagu. Proslava je bila na zunaj skromna, pa zato nič manj dostojna. Na predvečer je cerkveni pevski zbor priredil v farni dvorani pevski koncert. ki je bil prav dobro obiskan. Pevovodja zbora preč. g. Vendelin je koncert skrbno pripravil. Na programu so bile verske in narodne skladbe. Pevci so se potrudili, da je bilo izvajanje dobro. Posebej moramo pa omeniti sicer še majhen, pa že dobro uvežban orkester, ki je odlično spremljal pevske točke. Napovedovalec, preč. g. župnik Alexander Urankar, je v slovenskem in angleškem jeziku povezoval posamezne točke. Na večerni proslavi sta spregovorila g. Frank Shonta, ki je bil prvi krščen v novi slovenski fari in obhaja s slovensko faro obenem tudi 60 letnico življenja in pa preč. g. Odllo Hanjšek O.F.M., ki je lepo povedal, kaj naj bi bila fara vsakemu župljanu. V nedeljo 29. decembra je bila ob 12. slovesna sv. maša, katero je daroval komisar p. Benedikt Hoge O.F.M. iz Lemonta, pridigal pa je msgr. Butala iz Jolieta. Po maši je msgr. Butala blagoslovil lep kip Kristusa, ki stoji na oglu 22nd. Pl. in Wolcott Avenue. Kip j je lep okrasek naselbine. • Nekaj iz farnega življenja. Slovenska fara sv. Štefana šteje danes 580 družin, število faranov znaša 3356. V letu 1957 je bilo 58 krstov, 29 porok. 25 pogrebov. Šolgkih otrok je 380. V minulem letu je bilo razdeljenih 49,500 sv. obhajil. Cleveland • Koncert slov. božičnih pesmi v cerkvi gv. Vida je priredij pevski zbor "Lira" 15. decembra 1957. Zbor, katerega predsednik je France Gorenšek in pevovodja Martin Košnik, se je v zadnjem času zelo okrepil z dobrimi pevskimi močmi. Spored je trajal nad eno uro, pevci in pevke so nam zapeli vrsto najlepših slov. božičnih pesmi in tako pomagali duhovo pripraviti občinstvo na praznovanje božičnih praznikov. Ob zaključku je preč. g. Baznik, župnik pri sv. Vidu, govoril o lepoti slov. božične pesmi in se zahvalil pevcem za njihov trud. Koncertni spored je bil skrbo pripravljen in zelo dobro podan. K lepemu uspehu čestitamo vsem pevcem, solistom in pevovodji! • Louis Eršte. V Clevelaijidu je umrl Louis Eršte, znani s8ov. gostilničar na St. Clair Ave. in Roseden Store zaveden Slovenec. Z njim je izginila iz življenja clevelandskih Slovencev markantna osebnost. Duhovit mož, ki je nosil svoje srce na dlani. Ljubitelj slovengke pesmi in besede, ki je najel privatnega učitelja, da je njegovo hčer učil slovenščine. Naj v miru počiva! Žalujoči družini naše sožalje! • Rojenice. V družini slov. zdravnika dr. Janeza in Elizabete Spur se je prav za božične praznike pridružila zala hčerkica Juliana. V družini Jožeta in Polji Boje pa so'se oglasile rojenice prav za konec leta in prinesla krepkega sinka in zalo hčerko. Srečnim staršem naše čestitke, novorojemin pa vso srečo v življenju! *Smrt v ugledni družini. Dne 23.1 januarja je po daljši bolezni umrla j gospa Jelica Hren, soproga dobro ^ znanega in priljubljenega vrh- i niškega župana Ignacija Hrena. Pokojna ni dclgo uživala lepvega življenja v novi domvini. Družina je morala pustiti v sanatorijui v Italiji svojega sina, da se je po destih letih življenja po tafeorščih mogla preseliti v Ameriko. Najstarejši sin pa je bil leta 1945 vrnijen in dasi mladoleten — ubit. Družina je sedaj z izgubo nad Vse dobre in ljubeče matere doživela nov hud udarec. Zelo prizadetim in žalujočim naše iskreno sožalje. • Henrik, gobavi vitez na collen-ivoodskcm odru. Za božični čas je elevelandskim Slovencem pripravilo dramatsko društvo Lilija Moško v misterij: Henrik, gobavi vitez v režiji Marjana Jakopiča. S to predstavo je društvo dodalo k svojim uspehom še novega. Igralci so se predstavili v novih, za to priliko izdelanih kostumih, ki so jih izdelale pridne roke članic;, nova posrečena scenerija pa priča o veliki požrtvovalnosti članov. Tudi pri igralcih je bilo opaziti zelo lep napredek, tako v Igri kakor tudi v govoru. V misteriju go nastopili: Milka Novak, Ivan Hauptman. Miro Odar, Ivan Jakomin, Jelka Pretnar, Lojze Mohar, Marjan Kosem, Mliru Adamič, Marinka Derling, France Hren, Andreja Stanovnik in Jože Likozar. Vsem igralcem in režiserju k lepemu uspehu čestitamo! • Poroka. V soboto 4. januarja 58. sta sklenila večno zvestobo gdč. Vida Košnik, hčerka organista pri sv. Vidu g. Martina Košnika in g. Tone Oblak. Novopcroeencema želimo mnogo sreče! • Novoletni nagovori na radiju. Dne 29. decembra je v okviru slovenske oddaje na elevelandskem radiju govoril dr. Miha Krek. V svojem govoru je povdaril, da je pogoj za osvoboditev sveta osvoboditev že zasužnjenih narodov. Druga alternativa je samo tretja svetovna vojna ali pa postopno propadanje svobode. Nedeljo kasneje, to je 5. januarja pa je preko radija govoril dr. Mate Resman, tajnik glavnega ob-bobora Slov. državnega gibanja: "Stojimo na pragu leta 1958. Naše misli se obračajo nazaj v minuli čas in tehtajo uspehe in neuspehe; in obračajo se v bodočnost, vprašujoč se, kaj nam bo prinesla. "Vsi čutimo tesnobo časa; zaskrb ljeni smo za lastne usode in za usode svojih družin. Čutimo, aa so naše usode povezane z velikimi dogajanji v svetu. Naše misli v tem času pa se naravno obračajo tudi na našo rojstno domovino in narod, iz katerega smo izšli in katerega udje smo. V srcih nam bdi lepa pesnikova želja: "Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj Ijubefa, dobrega Ti povedati v teh težkih dneh, o domovina . . ." "Kaj bi ji mogli boljšega povedati kot to, da Slovenci v svetu čutijo s svojim narodom, da skušajo spoznati njegove želje in razumeti njegova pričakovanja in o njih pričati svetu, ker sam tega ne more. Narod doma hrepeni po svobodi, po trenutku, ko bo mogel sam odločati o svoji usodi svobodno in si urejati svoje življenje v lastni državi, ki je ni imel že več kot tisoč let. "Navkljub vsem neprilikam in težavam težnja po slovenski samobitnosti ni nič manjša kot kdajkoli v preteklosti. Opazovanje življenja v domovini s pomočjo sredstev, zvez in stikov, ki so nam na razpolago, nam priča o žilavem, močnem, hotenem slovenskem življenju in izražanju. Sile so predvsem usmerjene na kulturno področje, kjer si morejo dati vsaj nekaj izrava in to predvsem v glasbeni in likovni umetnosti. Gospodarske svobode ni. Politično pa tle te sile le v dušah posameznikov in moremo trditi, da tudi slovenska politična misel doma zori in to odločno v smeri slovenske državne ideje, z uresničitvijo katere naj bi se slovenska samobitnost popolnoma uveljavila. "Slovenski človek doma nima svobode in njegovi stiki s svetom so močno omejeni. Naloga Slovencev v svetu je, da so glasniki svojega naroda in njegovih teženj, predvsem tistih, ki jih sam ne more izpovedati in ki so zanj življenjskega pomena in to je v prvi vrsti težnja po lastni resnični državnosti v okviru evropske skupnosti, ki se ustvarja. "Problem komunizma danes ni t Antonu Grdini ju v spomin Slovenskemu pionir ■ Grob se za grobom vrsti . . . Knjigo življenja o njegovem delu za Slovence v Ameriki, bi laihko napisal, pa dvomim, če bi lahko zajel v njej lik pokojnika, ki nas je zapustil po dolgi in hudi bolezni 1. decembra 1957. v Clevelandu. Njegova priljubljenost je bila vsakomur najbolj izpričana ob veličastnem pogrebu. Trajni spomeniki njegovi osebi so postavljeni na vsakem koraku življenja ameriških Slovencev. Tudi cerkev ga je že v življenju nagradila za delo za Boga in njegove pravice ter se mu na ta način oddolžila za njegovo delo in trud. Malo je po svetu Slovenec, ki njega, ali vsaj njegovega imena nebi poznali. Tudi med Slovence v Kanadi, posebno v Torontu je rad zahajal in dal svoj vpliv, osebo in delo na razpolago pri gradnji Marijine cerkve. .1 Redke so bile slovenske slovesnosti, kulturne ali verske, ki se jih pokojnik osebno ni udeležil, dejal bi, da-se je, koliko so mu leta dopuščala, kar "razdelil" med Sio- j vence, ki so ga hoteli imeti kot i častnega gosta. I Dičila ga je vnema za Boga in j Marijo, za vse dobro, paznan je bil po svoji neizmerni ljubezni do Slovenije, veroval v dobro, celo tako daleč; da se je morda večkrat dal pregovoriti v odločitve, ki jih sicer ob poslušanju svojega razuma ne bi storil. Toda to napako, če jo tako lahko imenujemo, mu je vsakdo lahko odpustil, kdorkoli je poznal njegovo mehko naravo. Marija pa, ki jo je tako ljubil, je pri Njem izgovor mesto, ki ga je pokojnik pravgotovo zaslužil. Bodi mu tuja žemljica lahka, in slava njegovemu spominu! Prijatelji Misli o "programatičnih mislih" 527 Bloor St. W. Toronto, Ont. LE. 2-4404 NAJVEČJE SLOVANSKO PODJETJE V TORONTU CALEDONIA &)St. CLAIR ST. $2,000.00 Naplačila zidana hiša, 6 sob. moderna kuhinja, zračno ogre-vanje-automatično na olje, klet pod vso hišo, garaža, veliki vrt, lahko izplačevanje hipoteke. HARBORD & BRUNSWICK $8,000.00 Naplačila, zidana hiša. 11 zelo velikih sob, 2 moderni kuhinji, hišo, parno ogrevanje- automatično na olje, veliki vrt, prostor Za dve garaži, samo ena odprta hipoteka za dobo 10. let. DUNDAS & CRAWFORD $8,000.00 Naplačila, zidana hiša, II selo velikih sob, 2 moderni kuhinji, klet pod vso hišo z dvema sobama, parno ogrevanje-automatično na olje, garaža z velikim vrtom, samo ena hipotega odprta za 10. let. Poleg teh imamo mnogo drugih hiš v različnih predelih mesta. Za obširnejša pojasnila telefonirajte našemu slovenskemu agentu S. KALUŽA LE. 2-4404 (Nadaljevanje in konec.) Vprašanje odnosa med narodom in državo povzroča človeštvu zadnje čase vedno večje težave, čeprav sta po naravi stvari drug na drugega naravnana, skoraj bi lahko rekli dva različna vidika iste stvarnosti. Ker človekovo oblikovanje zgodovine ne sledi vedno temu, kar naj bi bilo, nastanejo težave, s katerimi se moramo ukvarjati in jih skušati rešiti Za romansko in anglosaksonsko miselnost sta pojma narodnost in državnost tako istovetna, da razumejo pod izrazom "narodnost" pripadnost določeni državi. V ostali Evropi, ki je poznala narodnostno mešane države, smo ločili med narodnostjo in državljanstvom dokaj točno. Zgodovihsko razumljivo je. da bodo polagali narodi, ki imajo svoje člane raztresene v več državah, večjo važnost na narodnost kot pa na državnost, ki je nekateri, kot n. pr. Slovenci, niti nimamo ne. Toda tudi tak neugoden zgodovinski razvoj ne sme zavesti vodilnih osebnosti ali programe do formuli-ranja napačnih trditev, kot je n. pr. stavek v "Programatičnih mislih": "država obstoja zavoljo naroda in ne obratno". >Res je sicer, da tudi narod ne obstoja zaradi države — postavljanje take antiteze je sploh nesmiselno kot bi bilo nesmiselno začeti prepir, ali obstoja mož zaradi žene ali žena zaradi moža — toda v družbenem redu gre prednost po opravilu (ne pa po vrednosti) oblikovni strani pred vsebinsko, v našem primelu državi pred narodom. To ugotavlja tudi dr. Ivan Ahčin v svoji Sociologiji: "Socialni red zahteva, da se narod podredi državi (II — 1., str. 349) in "Država ima pred narodom prednost predvsem v pravnem redu in ker more kot popolna družba v svojem delovanju lažje dosegati svoj družabni namen" (II — 1., str. 35-5). Narodi so se sicer lahko ohranili v preteklosti tudi -brez lastne drža-ve, ker ni država toliko vposegala v družbeno življenje kot danes, toda na današnji stopnji razvoja postaja to vedno težje, zlasti v Evropi, kjer vse države kažejo bolj ali manj očito stremljenje po nasilni asimilaciji drugih narodov, ki žive na lastni zemlji, pa so jih mednarodne pogodbe postavile v drugo države. Narod potrebuje za uspešni obstoj in razvoj narodne kulture svojo lastno državo. Zato je naravno zlasti v sedanjosti, da zahteva svojo lastno državo vsak narod, ki hoče ohraniti svojo narodno posebnost. "Programatične misli" zahtevajo "avtonomo državo Slovenijo". "Slovenija se vključi v zvezno državo Jugoslavijo, ki na!j bo zveza enakopravnih držav''. Program vključuje tudi "stremljenje po Zvezi evropskih držav". čeprav ne vem, koliko je v tej izjavi "okvirja" (kot je bil habsburški v majniški deklaraciji), je jasno eno: postavljena je zahteva ic slovenski problem, ampak je svetoven. Slovensko usodo pa si moramo kovati Slovenci sami in se pripravljati za bodočnost. "V tem smislu voščim v imenu Glavnega odbora Slovenskega državnega gibanja vsem Slovencem srečno in blagoslovljeno Novo Leto!" po samostojni držclpi, ne po kaki avtonomni pokrajini, ki se naj vključi v zvezo — konferederacijo — enakopravnih držav. Težnja po Zvezi evropskih držav da slutiti, da je bil avtorjema in njunemu krogu končni cilj važnejši kot pa vmesna stopnja. Dostavek o slovanski skupnosti — "stremljenje kulturnega (in event.) gospodarskega sodelovanja svobodnih slovanskih narodov'' — dopušča vsaj dvom, ali bi bila ta vmesna stopnja Jugoslavija ali kaka druga zveza držav, če bi se avtorjema ne bi bilo treba bati obtožbe veleizdaje. Zahteva, naj vključuje slovenska država celotno narodnostno ozemlje, je tako temeljna, da je noben slovenski program ne more izpustiti. Praktična pota do dosege tega cilja utegnejo biti še vijugasta (n.pr. ureditev celotnega zaledja Trsta kot kantonalne drža-j ve, ki bi bila obsežnejša kot slo- ! vensko narodnostno ozemlje), toda 1 cilja samega ne bo smela zatajiti nobena slovenska stranka in noben slovenski politik. Gospodarska načela Nekaterim zakrknjenim pristašem gospodarskega liberalizma so se verjetno jezili lasje, ko so brali ta del programatičnih misli. Na srečo srno v zgodovinskem razvoju odnosa med državo in gospodarstvom že tako daleč, da takih pritožb vsakdanje življenje več ne upošteva. Država je že davno prešla od vloge "nočnega Čuvaja" do zelo aktivnega soudeleženca v celotnem družbenem in gospodarskem življenju. Vlada ZDA, "kapitalitične" Amerike, je n.pr. po zakonu dolžna skrbeti za polno zaposlitev prebivalstva, ureja razpoložljivo vsoto denarja, trosi letno 85 milijard dolarjev (poleg 39 milijard, ki jih tfošijo zvezne države in samoupravne enote), itd. Ni dvoma, da so pravilna mnoga načela, ki jih program postavlja. n,pr. gospodarstvo mora služiti kritju gospdarskih in kulturnih potreb naroda, zasebna lastnina ni neomejena, vprašanje pa je, ali so priporočena sredstva nujna ali celo vedno koristna kot n.pr. "postopno, narodnemu gospodarstvu ustrezajoče podružabljenje veleindustrije in veleposesti". Zgodovina zadnje dobe kaže mnogo praktičnih zgledov, da "podružabljenje", kar meni dejansko "podržavljenje", ni prineslo vedno pričakovanih uspehov. človekova narava je pač taka. da ustvari največ takrat, kadar more istočasno pričakovati korist tudi zase. Idealisti so vedno obstojali in upajmo, da tudi v bodoče ne bodo vsi izumrli, toda kot pravilo bodo vendarle v manjšini. Izraz "načrtno urejanje gospodarstva" utegne motiti, ker njegova vsebina ni točneje opredeljena. V nekem smislu je vsako gospodarstvo "načrtno urejeno", ker pač po opredelitvi predstavlja smotrno razpolaganje z omejenimi sredstvi za doseganje določenih gospodarskih namenov, toda mnogi razumejo pod "načrtnim gospodarstvom" podirebno določanje ne samo narod- Dundas Foto Studio Edini slovenski fotografski atelje v Torontu. Priporčam se vsem Slovencem za fotografiranje kot: ženitovanjskih, družinskih in ostalih slovesnosti. Kličite: LE. 4-0202 C. SMRDELJ 1124. College Str., Toronto (blizu Dufferin Str., nih gospodarskih ciljev, ampak tudi poediniih gospodarskih odločitev po določenem osrednjem državnem organu. V tem primeru bi bilo treba tako "načrtno gospodarstvo" seveda odkloniti, ker nasprotuje tako naravi poedinca kot naravi države. Socialna načela Podobno je s socialnimi načeli programatičnih misli. Načelom bi bilo težko ugovarjati, predlagana pot glede zdravniške službe pa je zopet dvomljiva. Anglija doživlja težava s svojim podržavljenjiin zdravniške službe in ne bi bilo težko najti kopice razlogov, ki govore proti modrosti take organizacije zdravniške službe. Prosvetna politika Načela prosvetne politike imej o to napako, (ki jo je morda vsaj delno povzročil strah pred cenzorjem, ker je vernost v komunistični Jugoslaviji in tudi Sloveniji še vedno največji zločin), da upajo na "vzgojo novega človeka" brez vere. Sedaj imamo že dovolj zgodovinskih dokazov, da postane "novi človek' brez vere samo "nova zver". Politična načela Res je, da je demokracija nemogoča v boljševiški državi. Res je tudi, da ni bilo demokracije v jugoslovanski kraljevini, toda iz tega še ni mogoče trditi na splošno, da je vsaka kraljevina nezdružljiva z demokracijo. Tudi formalna demokracija sama še ne jamči demokracije vsakomur. Le prepogosto delujejo v njej skupine, ki zloraljajo parlamentarne ustanove za dosego svojih skupniskih koristi na škodo skupnosti. Za Slovence odpade kraljevina že iz enostavnega razloga, ker nimamo svojih kraljev. Razen tega odgovarja današnjemu kul-turno-zgodovinskemu položaju (pluralizem) republikanska ureditev bolj kot monarhična, čeprav je možno zamisliti tudi oblike, kjer sta obe nekako povezani (angleški primer). Borba proti privilegijem poedincev je upravičena, v kolikor gre za privilegije, ki ne izvirajo iz storitev poedincev. Če pa pomeni zahtevo po absolutnem izenačenju vseh državljanov, postane krivična, ker narava sama zahteva različna opravila v družbi in različnim opravilom odgovarjajoče neenakosti, ki jih more kak demagog vedno označiti kot privilegije. Enako je res. da sta državno in versko življenje dva avtonomna svetova, ker sta Cerkev in država popolni družbi, kot se izražajo družboslovci. Toda poedinec je istočasno člen obeh popolnih družb, kar povzroča, da vprašanje v praksi ni vedno tako enostavno. Razen tega je Bog kot stvarnik človeka kot družnega bitja tudi stvarnik države, ki je tako tudi kot celota zavezana k določenim dejanjem bogočastja. V današnji pluralistični družbi je seveda možno, da se izvede tudi za katoliško Cerkev sprejemljiva ločitev Cerkve od države (kot n.pr. v ZDA), toda to je samo praktični življenjski kompromis, ne pa načelo. Iz besedila programatičnih misli je varno sklepati, da sta avtorja mislila na tako sporazumno ločitev svetnega in verskega področja, vprašanje pa je, ali sta se zavedala vse proble matike, ki je s tem zvezana. Tudi katoličani v ZDA ter predstavniki oblasti doživljajo dan na dan težave, ki postavljajo v mnogih ozi-rih katoličane v državljane drugega razreda, če vztrajajo na svojem šolstvu in pd. Nekateri celo dvomijo, da bi mogel postati Katoličan 'predsednik ZDA, kar je sicer smešno, toda na žalost politična realnost, ki je zvezana z vprašanjem f ločitve Cerkve in države. Pogumno dejanje Programatične misli so zgovoren dokaz, da je komunizem v Sloveniji naletel na močnejši duhovni odpor kot je pričakoval. Če ne bi bilo nevarno za osebe, ki še žive v zasužnjeni domovini, bi lahko •navedli še mnogo dokazov celo javno izraženih obsodb komunizma v teoriji in praksi. Na drugi strani pa je seveda treba pričakovati, da komunistična propaganda ne bo ostala brez vsakega vpliva na miselnost ljudi ,ki žive že drugo desetletje pod njenim vplivom. V ZDA uporabljajo za reklamo nekaj novega: kratka reklama se pojavi na televizijskem aparatu za zelo kratek čas in obsega samo kratek stavek z imenom določenega proizvoda. Gledalci reklamo večrat celo prezro, toda prodaja dokazuje, da vplivajo take stvari na človekovo podzavest in ob primerni priliki vplivajo na odločitev (v Kanadi so to vrsto reklame pravilno označili kot "brainvvashing", ki na kanadskih postajah ne bo dovoljena). Če že taka malenkost vpliva na človekovo miselnost in določa v veliki meri njegove odločitve, koliko večji mora biti vpliv nepretrgane komunistične propagande, ki je zelo sistematična in proti kateri se je težko boriti, ker je državno sankcioniranja ter je iskanje informacij izven tega okvira inkriminirano. S to realnostjo bodo morali računati vsi, ki žive izven komunistične Slovenije. Potrebno bo verjetno mnogo potrpežljivosti in odprtosti duha, ki se ne bo lovil za črke, da bo omogočeno plodno sodelovanje vseh Slovencev, ki so bili desetletja izpostavljeni povsem drugačnim vplivom. Po objavi teh "programatiči/ih misli" ter pisma iz Ljubljane "Domovina je za svobodno Slovenijo" (SD, januar 1958) bo pač težko verjeti tistim, ki bi radi ustvarili v tujini mnenje, da Slovenci doma ne mislijo na samostojno slovensko državo ter da so zadovoljni z avtonomijo. S tem dejstvom se bodo morali počasi sprijazniti tudi politični zamudniki. R. čuješ. Uredniku pišejo: "Čestitam k uvodniku v SD! Urejanje na principu pripuščanja različnih mnenj je gotovo zdrav pojav . . ." P. č., Montreal. Za tiskovni sklad SD so darovali: po 20.-S ing. V.Š., po 12- SNZ Chica, po 5.-$ A.K. in Clevelandska skupina 10.$. Rdeči Križ prosi za kri Od 15. januarja skrbi Rdeči križ za brezplačno kri, ki jo potrebujejo bolniki za transfuzijo v vseh bolnišnicah Velikega Toronta. V ta namen bodo potrebovali vsaj 80.000 steklenic krvi ali 1.500 darovalcev krvi vsak teden. Posebne klinike za sprejemanje krvi bodo poslovale po raznih tovarnah, dvoranah in cerkvah. Nihče ne ve, kdaj bo sam potreboval to pomoč. J^dor lemore. naj ge odzove pozivu ob času in kraju, ki je zanj najbolj primeren. Tudi gospodarske pomoči več ne potrebujejo Jugoslovanska odpoved vojaške pomoči iz Amerike ni imela veliko pomena, ker je bila v glavnem itak izčrpana in Tito ni ponudi ZDA, da vrne že prejeto pomoč. Po poročilu iz Beograda 11, januarja pa je podpredsednik Sve-tozar Vukmanovic — Tempo izjavil na nekem zborovanju, da odslej Jugoslavija ne bo več prosila za gospodarsko pomoč ZDA, marveč bo vse plačala. Izjavil je tudi, da dejstvo, da Jugoslavija ni podpisala skupne izjave 12 držav sovjetskega bloka, še ne pomeni, da bi bili sprti s Sovjeti. Izbral je svobodo Mednarodno znani fizik Jerzy Leon Nowinski, profesor na vseučilišču v Varšavi, je dobil povabilo, da bi predaval na vseučilišču v Bal-timoru. Svetovnoznani strokovnjak za elastičnost teles je dobil dovoljenje od vlade, med tem pa je poskrbel, da je tudi njegova žena dobila potni list zase in za hčerko v Anglijo. Ko je dobil sporočilo, da sta obe v Angliji, je- zaprosil za pravico azila v ZDA in se ne bo vrnil zaradi "političnih, moralnih in verskih razmer" na Poljskem. Hotel je zlasti zagotoviti versko vz-gojo hčerki. Izjavil je tudi pripravljenost sodelovati pri raziskavanjih glede izstrelkov in potovagja v vse-mirju, če ga. bodo povabili. Iz Ljubljane • Dne 2. januarja 1958 je bil v ljubljanski stolnici inštaliran za kanonika ljubljanske škofije znani slovničar in jezikoslovec dr. Jakob Šolar. Z njegovim imenovanjem je število kanonikov ljubljanske škofije naraslo na šest. Najmlajši med njimi je dr. Jože Pogačnik. Radikalni predlog Predsednik avtomobilske delavske zveze UAW Walter Reuther je vznemiril voditelje avtomobilske industrije z novim predlogom — delitvijo dobička. \V. Reuther predlaga, naj vsako podjetje obdrži od dobička pred obdavčenjem vsoto, ki je enaka 10% čistega kapitala, ki ga ima podjetje. Ostali dobiček, če ga bo še kaj ostalo, naj se razdeli po naslednjem ključu: polovico za delničarje in vodilne uradnike, četrtina ze delavce in uradnike, četrtina za kupce kot poseben naknadni popust. Vodilne osebnosti avtomobilske industrije so soveda ta načrt odklonile — kakor so gvojčas odklo-! nile tudi Reutherjev predlog za "zajamčeno letno mezdo", ki so jo pa pozneje sprejeli — in ga označile, da nasprotuje ameriški zamisli gospodarstva kot sestava svobodnih podjetij. • V Milanu gradijo športni stadion, ki bo posvečen pok. milanskemu kardinalu Schusterju. • Nizozemska letalska družba KLM je imenovalq enega svojih letal po Leonardu da Vinciju, ki je risal načrte za letala že pred' štirimi stoletji. • Italijanski predsednik Giovanni Gronchi je bil na čelu odliČnikov, ki so1 v rimski mestni hiši slavili 200 letnico smrti slavnega rimskega govornika Marka Tulija Cice-rona. 4 SLOVENSKA DRŽAVA 1 FEBRUAR 195« VESTI IZ KOROŠKE Eisenhowerjev program V začetku januarja je predsed-, vami. Petletno podaljšanje zakona nik Eisenhower očrtal delovni na- o medseboljni trgovini, prizade- ZASTOPiNlKI KOROŠKIH SLOVENCEV SO BILI NA DUNAJU Predstavniki koroških Slovencev so bili na Dunaju, kjer so protestirali pri zvezni vladi, ker ni seznanila- manjšinskega zastopstva z osnutki zakonov o šolstvu ter o uvedbi slovenščine na sodiščih kljub temu, da je to prej večkrat slo vesno obljubila. TISKOVNA KONFERENCA KOROŠKIH SLOVENCEIV ZA AVSTRIJSKE IN INOIZEMSKE NOVINARJE 37 dopisnikov večjih avstrijskih listov ter korespodentov inozemskih poročevalskih agencij, radijskih postaj in velikih časopisov se je udeležilo tiskovne konference koroških Slovencev. Najprej so prečitali skupno izjavo zastopstva koroških Slovencev, nato sta oba predstavnika odgovarjala lia vprašanje novinarjev. ALI NAJ SLUŽIJO SLOVENSKE RADIJSKE ODDAJE ZASTRUPLJANJU? Na celovškem radiju ima slovenska sekcija dnevno nekaj minut za oddaje v slovenščini. Teh borih nekaj minut je avstrijska javnost izrabila za gonjo proti koroškim Slovencem in jih javno napadla. To je torej "enakopravnost", ki jo uživajo Slovenci v demokratični (?) Avstriji. BOŽANSKI DAN S ŠT. JANŽU V ROZU Pri Tišlarju v Št. Janžu se je zbralo staro in mlado in napolnilo obširno dviorano do zadnjega koti-ka. Razpravljali so razna aktualna vprašanja koroških Slovencev. Med govorniki so bili dr. Tischler, ki je v svojem klenem in izklesanem govoru orisal položaj koroškega šolstva. Dr. Vinko Zwitter in zbornični svetnik Janko Janežič sta v svojih referatih nakazala borbo koroških Slovencev nekdaj in danes. Ob zaključku je vsa dvorana zaživela in skupno zapela "Gor čriz izaro". S tem rožansliim dnevom so koroški 51—fenci pokazali, da jih zlepa ne bodo. KOROŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO SVOJO JAVNO KMETIJSKO ŠOLO Zbornični svetnik Janko Janežič je na rožanskem dnevu zahteval enakopravnost slovenske kmetijske šole z nemškimi. Stotisoči in stoti-soči šilingov gredo za šolanje in modernizacijo nemškega šolstva, medtem ko so za kmetijsko šolo v Tinjah lani naklonili celih t i-s o č šilingov. DVOJNA MERA Na Dunaju obstoja "Terezijan-ska akademija", kjer obiskuje to šolo 165 dečkov. To so večina sinovi diplomatov, ki službujejo v Avstriji. To šolo seveda vzdržuje avstrijska vlada. Torej to šolo "nosijo". V slovensko gimnazijo v Celovcu, v kateri pa je 94 koroških dijakov v treh razredih, kar je več kot zadostno število za obstoj šole, pa ne sme hoditi 5 Slovencev in so morali biti odpuščeni iz šole. ker so se višje oblasti bale, da bi oni "nosili" gimnazijo, ki itak brez njih obstoja in uspeva. DR. MAYRHOFER — POSLANEC OVP DALEČ OD RESNICE Gotovi koroški krogi se v zad- svoje družine, morala to službo črt za bodočnost, ki obsega v krat-, vanje za končanje oboroževalne njem času močno trudijo, da poka-1 opustiti. Na njeno mesto so nasta- potezah: tekme ter ponudba Sovjetom, da žejo južno Koroško v svoji luči.' vili moč, ki ni vešča slovenskega I . sodelujejo v posebnem programu: NAPREDEK ZDA V ZADNJIH 10 LETIH V letih 1947 — 1957 so prebivalci ZDA izdali Obramba: Več povdarka na izstrelke, po-nost z nemškimi sodržavljani! spešitov v proizvodnji in preizku-SLOVENSKA GIMNAZIJA V šanju novega oročja, večja kontro-CELOVCU j la vlade nad vojaštvom, več enot- Prvi trimester na slovenski gim-'nosti in koordinacije v vojski, iz-naziji v Celovcu je končan z lepim I boljšanje alarmne službe za primer uspehom. Zahvala za to gre vsemu i naPadov iz zraka- več Vojnih ladij učiteljskemu zboru,-predvsem pa j na atonlskl pogon' nesebičnemu delu g. ravnatelja dr. Tischlerja samega. On mora oprav- Zato prirejajo vedno bolj pogosto . jezika kljub temu, da državna po-propagandne vožnje v tako zvani godba to zahteva. Lepa enakoprav "Grenzland". Te vožnje pa navadno končajo ob bogato obloženih mi-zahv Leitgebovi hiši v Sinči vasi in pri Metnitzu v Pliberku. Tu seveda potem prikazujejo koroško v svoji luči. Kot vnet govornik pri teh mizah je tudi dr. Mayrhofer. Toda resnice ne sme povedati, zato je serviral svojim gostom neresnične izjave, ki so pa jjati Vse sam, je ravnatelj, sluga i Vlada bo trosila še več" kot do- 1 Znanost v službi miru. Novice iz Štajerske Notranja politika: vse snedli. Tako je dejal: ; in pisarniška moč obenem. Zopet sleJ. zato ne bo mogla znižati dav- "Od leta 1945. dalje smo podvr- i lepia enakopravnost z ženi nasilnemu pouku slovenščine. V deželi, katere zgodovina je nemška, se morajo otroci učiti nemške zgodovine v slovenskem, jeziku." Ta trditev ne odgovarja resnici. Razen tega, da je bila koroška zgodovina z malimi izjemami preko tisoč let avstrijska in ne nemška, se poučuje zgodovina od leta 1945. naprej šele od 5. stopnje dalje in to samo v nemškem jeziku, dvojezičen pouk je vendar samo na 1. do 3. šolski stopnji in sicer tam, kjer se drže zakona o dvojezičnih šolah. Resnica pa je, da se tudi danes in to v dvojezični šoli tudi slovenski otroci uče avstrijske zgodovine v nemškem jeziku, medtem ko o zgodovini svojega lastnega naroda le malo slišijo ali pa sploh nič. GERMANIZACIJA BILČOVSA V popolnoma slovenskem kraju Bilčovs so nastavili dve učni moči, gimnazijami. CELOVEC Koroški Slovenci so priredili tudi v Celovcu tiskovno konferenco, katere so se razen zastopnikov "Allgemeine Bauernzeitung" in nemškimi kov- Prizadevala* si bo za izravnan | predračun. V štirih letih bo izdala eno milijardo dolarjev za vzgojo in raziskovanje. V naslednjih C mesecih bo vlada izdala nad en > milijardo za izredne ukrepe. $713,000,000,000.— 243,000,»00,000.— 27,000,000,000.— 244,000,000.000.— 290,000,000,000.— 103,000,000,000,— 95,000,000,000 — 238,000.000,000— 113,000,000,000— za hrano in tobak za obleko in okraske za osebno nego za hiše za oskrbo hiš za zdravniško oskrbo za osebne zadeve za prevoz za zabavo za zasebno vzgojo in raziskovanje 26,000,000,000 — za vero in dobrodelnost 28,000,000,000— za potovanje v tujino 16,000,000.000— Ameriške družine so kupile v istem obdobju: llmilijonov hiš, 54 milijonov novih avtomobilov, 42 milijonov hla-losti stolnega župnika msgr. Umeka ; dilnikov, 38 milijonov pralnih strojev, 6 milijonov sušilnic perila, 9 mi-je bil imenovan na njegovo mesto j "ionov hišnih ledenic, 14 milijonov motornih kosilcev trave, 32 milijo-nekdanji ravnatelj Cirilove tiskar-' n0v sesalo€v Prahu, 6 milijonov sobnih regulatorjev zraka,'2 milijona ne preč. g. Franc Hrastelj. i avtomatičnih umivalnikov posode, 39 milijonov Električnih grelcev kru- • Smrtna kosa. V Studencih pri i fi ^.™lIlJ(>n°v avtomatičnih mešalcev hrane, 32 milijonov električnih Mariboru Je ,,n„ „ _ | ZESfSS&ESZS?'^ :"»'-«"*•<■ vpokojeni uradnik državnih želez- ,r . „ . . ,., .... . „ e M ... . V tem času se je rodilo 39 milijonov otrok, 12.3 milijona mladine me g. Franc Sustersic v starosti; je doseglo .srednješolsko diplomo, 3.2 milijonov pa diplomo na kakšnem • Novi kanonik lavantiske škofije. Zaradi borezni in starostne oslabe- "Karntner Nachrichten" udeležili I zastopniki vseh časopisov. Razgovor je trajal tri ure in bil stvaren ter razgiban in se je dotaknil perečih vprašanj Zunanja politika: 67 let. Pokojnik zapušča ženo Iva- kolegiju varnostne! no- v Ohieagu sina Franceta, ki je : Kljub vsemu temu so v teh desetih letih prihranili 160,000,000,000$ stavec v benediktinski tisarni, v in plačali okrog 290,000,000,000$ osebnega davka. Clevelandu pa dr. Staneta šušter- ——— Gospodarska pomoč ZDA bo še vseh naprej tekmovala s svojetsko gospodarsko ofenzivo. ZDA bodo iz- Pokazalo se je, da bi bili taki menjavale znanstvene in tehnične šiča. Žalujočim naše sožalje! Novice iker bi odpadla vmesna pot segre- varno. Istočasno so obhajali tudi vanja pare, ki potem žene genera-1 rekord v proizvodnji: izdelali so 2,000,000 avtov. • Pred. katedralo Notrc Dame v torje. • Fmncoski aelo Dauptune hitro V ZDA je predanih alkoholn i osvo{a trg v ZDA h fe v 11 drža- razgovori v krogu časnikarjev ko- informacijo s prijateljskimi drža- j „ad 2 miujmia delovnih oseb. Lani vah Ž8 Prasegel predajo Volksvva ristni. Bil je to dober začetek, ki jS0 izgubili 1,013,000,000 delovnih gena- Tovarna Renault v Franciji naj pripomore k pomirjenju duhov j Dobro bi bilo, ko bi ta gospode!« jur zara(ji izostankov. Mnogo velikih ^e..ena nai'bolj modernih v Fran-ter stvarnejšemu obveščanju jav-! šel na Južno Tirolsko In se po-! podjetij je začelo s posebnim clji in ima dobre Pogoje za delavnosti. I tem ob povratku zglasil na Juž- ' programom, da pomagajo kronič- Ce' L- 1956 * od dobi6ka razdelila DUNAJ ' j nem Koroškem. Potem se naj|^ Pijancem, da se otresejo te de^em kot njih delež 2,100.000$. V debati v državnem zboru je j vpraša, kje so dvojezične napisne oblike sodobnega suženjstva. Renault je bilo prvo podjetje v Franciji, ki je dovolilo delavcem tritedenski plačani dopust. Plača - . ,lXT , . ., , v. v . ,, se dvignejo letno za 4%. Kljub te- sanju: Narodne manjšine v Av- jeziku, docim so na Koroškem po- Ameriškega društva za napredek ; mu da sQ y zadnjih treh j,e,tih jz. morejo pritoževati, j tem, ko je državna pogodba stopila znanosti aparat, ki spremeni 9% ! datjti za deJo narasli za 12% se 1m Kili crtinn i 1 f IfAlilHA 4 'm ottti nni r> 4 In!" n .] A__1 „ ii n n/-.«nn*nrlMn •« kot glavni govornik socialistov dr. j table, ki dičijo vse južmotirolske ' • Znanstveniki tvrdke Genercf Koref izjavil k južno tirolskem vpra-1 kraje v nemškem in italjanskem Electric so pokazali na zasedanju: striji se ne Nemški južni Tirolci bi bili srečni.; v veljavo, "neznani storilci" od- toplotne energije neposredno V cena avtov ni zvišala ki sploh ne znata slovenščine. Po- j ako bi na vseh življenskih področ- stranili tiste redko sejane sloven- električno- Znanstveniki upajo, da sto, katero je dolga leta opravljala ! jih uživali tako široko avtonomijo, J ske napise iz prejšnjih časov, ko jim bo uspelo izboljšati razmerje • V začetku januarja je obhajal domačinka Marija Klinar v splošno kot jo imata slovenska in hrvaška pravice manjšin še niso bile tako na 30%, kar bi bilo velikega ^-'ravnatelj VoHcswagena Heinz Nord-zadovoLjstvo, je za radi povečanja | manjšina v Avstriji." natančno določene. mena tudi za vsakdanje življenje, hoff desetletnico, odkar vodi to- PRIJATELJ DRUŽINSKEGA PRORAČUNA.. Kvalitetno blago za vso družino PENMANOVO SPODNJE PERILO in nogavice imajo vse, kar govori v vaš prid, vključivši ceno. ki si jo želite. Narejene so v slogu, ki zadovolji okus vsakogar v družini — moč in kvaliteta materjala sta taka. kot jo zahtevajo posebni slučaji in prav to je / rodilo traino in povečano povpraševanje skrbnih kupcev v času 89 let naše izdelave spodnjega perila in nogavic za kanadske družine. IIU Ženske majice Majhne, Srednje, Velike Ženske elastične spodnje hlače Dekliške majice za 8-16 let stare Lahko spodnje perilo S^^HHiaiU T-Majice "71" spodnje perilo S^tmttatu Kratke Hlačke in majica Dekliške hlačke in majice za 2-6 let stare Otroško spodnje perilo za 3-6-9 mesečne in 1-2 let stare Delavske nogavice i■ftr-nman4 Športne nogavice "Stegnive nogavice d^štufian* Bobby nogavice Stegnive Co-ed športne nogavice Parizu so letos prvič v njeni 800 letni zgodovini postavili božično drevo. • "Akademija štiridesetih", italijanska akademija znanosti, je izbrala za člana p. Avguština Gemel-lija, O.F.M., ki je rektor katoliškega vseučilišča Srca Jezusovega v Milanu. • ZDA so štele 1. januarja 195H 172,8 milijonov prebivalcev, ženslc je bilo za poldrugi milijon več kot moških. • 31. decembra 1957 je začela teči prva naifta iz Sahare po 110 miljah eevi do Sredozemskega morja. Francozi upajo, da bodo dobivali čez dve leti 10 milijonov ton nafte — polovico sedanje domače potrošnje. • Posebna komisija 20 vodilnih vzgojiteljev v ZDA je priporočala, naj zvišajo javne in zasebne ustanove izdatke za vzgojo od 15 na 30 milijard letno. Ugotovila je, da T>i bilo treba izboljšati kvaliteto uči-.teljev, izslediti nadarjene učeaee kar se da zgodaj, izboljšati plače in družbeni ugled učiteljev. • Letno zborovanje Ameriškega društva za napredek znanosti je ugotovilo, da izhajajo nadarjeni otroci večinoma iz družin delavcev in spodnjega sloja uradništva. • Kadilci v ZDA so pognali v zrak v 1, 1957 441 milijard dolarjev, do bili pa so kljub temu manj tobaka. Pred petimi leti so namreč naredili iz enega funta tobaka 325 cigaret, lani pa kar 360 cigaret. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Df. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZD^i in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. LUDVIG KRŠKI JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU (NADALJEVANJE) Zamejstvi v Italiji in Avstriji S tem vprašanjem bi se morali v tem smislu bavitl obe ;zamejstvi, ker le tako bi moglo priti do izčrpne kritike in tudi do preusmeritve ter končno do jasne linije. Mene to zanima ob tej priložnosti le v .toliko, kolikor vidim jugoslovanske načrte na tem področju. Sieer razpolagam se s pre-Inlajihnimi izkustvi, kaj bi bilo tukaj še vse krivo takega in ne drugačnega stanja. Jugoslaviji je uspelo razcepiti Slovence tudi izven meja. Kakor ti Slovenci povdarjajo, tega prej niso poznali, kajti strnjeni so bili kot narodna manjšina, da so tako kakor eden branili svoje pravice v državi, kjer so bili. Danes jadikujejo. da so razcepljeni, da je njihov položaj prav zaradi tega ogrožen in se celo zgolj zaradi umazane politike. Ne morem trditi, da se po svetovnem nazoru ločijo, kajti tudi Titovci so pohlevni katoličani, ker živijo v katoliških državali — poglejte torej jihovo dvoličnost — ne ločijo se po ostalih političnih koncepcijah, ker sami itak ne morejo veliko odločati, ker živijo v državi, kjer druga narodnost, ki je v večini, odloči družbeni razvoj tudi zanje. Ne zanikujam, da ne bi mogli h skupni harmoniji veliko pripomoči, prav nasprotno, dolžni so to storiti, toda to mora priti iz njih samih in prav to je v tem položaju nemočoge. Delili so se torej zato, ker so eni prisegli brez pomisleka na Jugoslavijo, na režim in ne na narod, drugi pa, ta režim odklonili na tak način, da se o tem niti ne razgovdrjajo, ker mislijo, da se da iti mimo tega in biti še Slovenec. Tako zadržanje imajo predvsem v Avstriji. V Italiji je nekako bolje. Titovci, kakor jim pravijo, se dajo podpirati iz Jugoslavije. Gradijo z njihovo pomočjo zadruge, vodstvo kmetijske šole je pod močnim finančnim in idejnim vplivom. Sam njihov časopis visi nekje v zraku in njihovi sodelavci prav tako. Žalostno, neznačajno za te ljudi je dejstvo, da ne poznajo matične dežele, čeprav jo imajo prav oni tako mnogokrat priliko obiskati. Ker imajo priliko in ugodnosti, so zato dolžni dejstva potvarjati. Žalostne karikature! Za njih smo mi, ki še danes enligriramo. izdajalci, sinovi narodna, ki njega nismo vredni. O tem nam bo bodočnost jasno odgovorila, bodimo brez skrbi! Na šoli v Podravljah sem imel priliko slišati lepo izjavo v diskusiji: "Mi vemo, da je korogki narod veren. Pridobiti ga moremo le, ee s svojim delom ne nasprotujemo običajem. Zaradi tega smo se trudili, da bi tudi v našo šolo hodil duhovnik. To nam do danes ni uspelo.'' Tako vidimo, se širi tudi za mejo jugoslovanska ideologija. Taktika je povsem različna. Trudijo se. da bi imeli duhovnika v šoli, ki je namenjena za prevzgojo v jugoslovanskem duhu, zato je bila tudi zgrajena, v to šolo so si ti ljudje drznili obegiti križ, ko je vse njihovo življenje in načrti, ki jih prav tukaj kujejo, nesramno plivejo v Križanega. Toda oni so ga obesili, da briprav križ priklical kaline. Jaz bi zahteval samo eno: Križ umakniti iz teh prostorov. Ali služi križ za dekoracijo ali našo življensko orientiranost? Ali moremo križ zamenjati s sliko katerega koli državnika, ki je po javnih ustanovah? Nikoli! Križ nas opominja, da molimo-tukaj se ne mcli-križ nas zopet opominja, da živimo samo tako in ne drugače-in kakšno je prav tukaj naziranje o življenju? Križ iz šole? Ti voditelji so klavrne figure, ker si svoje linije nočejo začrtali jasno in po njej hoditi. Seveda bi jih narod obsodil in temu mislijo uteči, toda prepričan gem, da se jim to ne bo posrečilo. Naša stran pa misli, da vsemu temu nasproti ne more Naš astran pa misli, da vsemu temu nasproti ne more nič staviti, ker ima opraviti z matično deželo. Ni dovolj, da njihov list zastopa katoliško stališče, to se niti ne reče, da zastopa, ker ne rešuje dovolj energično boleče probleme vsakdanjosti. Jasna načela ne pustijo poleg sebe širjenje zmot. Pozdraviti je treba ves trud in žrtvovanje osebnih ugodnosti, ko se kratko malo vsi ne dajo vpisati v "napredno" štipendirano 'Strujo, toda vse to še ni dovolj. To ni zadosten odpor. Kdo naj reče danes pošteno besedo med Slovenci za našo stran, če ne ti, ki čutijo utrip v domovini in imajo še svobodo tiska in govora. Velika odgovornost je sedaj prav na zamejstvih, , Zaradi tega nerazčiščenega stanja se človeku zdi. da je eno in drugo vodstvo prišlo na idejo, da se rešiti ne da kaj posebnega in je njih poslednja želja, da bi zapustili zemljo kot poslednji voditelji teh narodnih manjšin. Ima tudi to svojo mikavnost. Oprostite tej moji misli, (tod akako naj bi isi mislil drugače, ko nihče od teh ne more dati zdrave 6snove novi generaciji, ko nihče od teh ne skrbi v dov,oljni meri za narodno zavest in kulturno ravan v duhu slovenstva. Slovenstvo bi moralo biti samo eto v osnovi. Danes pa imaimo priliko videti, da eno služi svetovnemu komunizmu in drugo vodi svoje ovčice v nebeško kraljestvo niti ne vedno "z novimi prevoznimi sredstvi". Seveda se naša stran bori s težkimi finančnimi problemi, kar jo torej ovira, da je tukaj vsaka diskusija odveč, kako 'bi se dalo poživiti. Zadaj je Jugoslavija s svojimi načrti.' Matična dežela bi morala podpreti sedmi člen državne ustavne pogodbe sicer pa pustiti razvoju svojot pot. Sedaj pa pomaga samo svojim in to je zgrešeno. To je obsodbe vredno. Tako moremo srečati v italijansKih časopisih misel, da Italijani niso proti Slovencem, temveč le proti, komu-nistomrSlpvenci so pa komunisti. Prav v istem trenutku pa 3e v Italiji mogoče, da Titovci dobijo podporo za kulturni dom v Trstu, ker so prodali svoje duše italijanskemu komunizmu. Sedaj vidite, koliko je kojmunist narodnjak. Tako je bilo pa tudi z osvoboditvijo jugoslovanskih narodov. -Narodi pac morajo biti, sicer ideologi ne morejo biti nikomur uč-nik m vladar. Za naše ideologe je bila pot v komunizem edini cilj. Drugih si še danes niso zasatviili. Nisem imel namena vprašanje reševati bolj izčrpno, toda v okviru jugoslovanske neznačajne politike sc