Leto V., šicu. Mublšans, sreda, 27. avg iz sta !S24 Poštnina uavšnlfrana. Cena 2 Din Izhaja ob i »jotraf. ■U" ''............. t— Stane mesečno 20-— Din ja Inozemstvo 80— , neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon it. 72. One¥nlk gospodarstvo prosveto in politiko Upravnistvo: Ljubljana, Prešernov* ul št, 54. Telef. št. 36. Podružnici* Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 26. avgusta. Spominske slavnostd v Surduiici nas opozarjajo na grozovite žrtve, ki jih je naš narod moral doprinesti za svobodo. Te žrtve so opomin, da. se s svojo sreč« ne igrajmo. Enkrat zavožena, se ne povrne več, ali pa je treba novih hekatomb mrlioev, da jo zopet dosežemo. Narod, ki je dosegel svobodo, jo najlažje izgubi v prvih letih novega življenja. Tedaj je na vseh straneh živa" ideja osvete poraženih, v narodu samem pa še naprej deluje strup, ki ga je v letih robštva zasejal tujec. Tako je. tudi z nami Jugosloveni: Sovražnik nas obkoljuje, a v notranjosti deluje stari avstrijski in rimski strup. Sedaj ma prihaja pomočnik še iz Moskve. Dan na dan prihajajo vesti. posebno iz Rusije, da se pričakujejo na Balkanu izredni dogodki. Boljševiki tekmujejo z zemljoradniki, kdo bi poprej preraenil stanje v Sofiji. Moskva podpira Arnavte. In z nio je sklenil zvezo tndi Radie. Londonske « Times®, ki so gotovo eden najresnejših listov sveta, prikazujejo Radiča kot ekspo- Pod Radicevo kontrolo KAKO JE PRIŠLO DO OBNOVITVE ZVGRE35KE POKRAJINSKE UPRAVE. — NAPETOST GLEDE STALIŠČA KRONE. — RADIČ Z VLADINO RAZLAGO NEZADOVOLJEN- Nastasom Petrovičem, da mu da neka navodila v vprašanju premestitve in vpo- Beograd, 26. avgusta, r. Ukrepi vlade glede obnove pokrajinske uprave v Zagrebu so izvali v vseh političnih krogih ogromno senzacijo. Odziv javnosti je skrajno neugoden in vlada ;e danes na usta ministra Petroviča skušala predstaviti stvar koi popolnoma nedolžno in ta-korekoč nepolitično. Ta naivni izgovor pa le potrjuje, da vlada sama občuti resnost položaja, ki ga je ustvarila. Ni dvoma, da gre za zavestno kršenje ustave in da je tako provociran najostrejši boj med vlado in opozicijo. O predzgodovini sklepa min. sveta z dne 23. avgusta je izvedel vaš poročevalec še sledeče: Podpredsednik HRSS dr. Maček je v Radičevem imenu stavil ultimatum ter zapreti!, da bo HRSS s posebno izjavo prešla v najostrejšo opozicijo, ako do pondeljka (torej včeraj) ne bo odrejena likvidacija oblastne uprave na Hrvatskem. Ker bi v tem slučaju vlada takoj morala podati ostavko, je končno sprejela Radicevo zahtevo. Svoj sklep je . . T> it - spreieia rcuuicevu Odmevu. ovuj o>w»-ij j«- renta boljsev^ke ofenzive na Balka- foyrmulira]a {ak da izgleda na zunaj kot pU vlado gosp. DavKtovi^^ sn^tra- upraVnotehnlčnega značaja. V tem ]o kot dao«t, fa lahko postane u*od- f in{ormira, Davidovič tudi od- na obstoju države. Po mnenju . i sotn y]adarja_ mes» nova vlada ne vodi k onzmnju da sc {ikcija vlade ne s;:crov, temveč v se hujši ra'£a'T. Glasovanje Reicfastaga o londonskem sporazumu v PROTOKOL O LONDONSKIH SKLEPIH SE PODPIŠE V SOBOTO Berlin, 26. avgusta, s. V državnem ! nega sestanka državnega zbora stvori zboru je začelo danes drugo čitanje za* nova koalicija in da Mars => Streseman; kojitve uradnikov. G. Predavec je izrazil' konov o izvedbi izvedeniškega poročila, nov kabinet zamenja druga vlada, z dru-vladi tudi Radičevo nezadovoljstvo radi Razprava je potekla zelo počasi. Kot pr* gimi besedami, nemški nacionalci bi bili vi govornik je povzel besedo nemški pripravljeni sprejeti londonske dogovo* nacionalec Dietrich, ki je odgovarjal na re, o katerih doslej izjavljajo, da so ne: _________ __ _______ ____________________ izjave državnega kancelarja in zagotav* sprejemljivi. drugo osebnost in sedaj je vprašanje, ali ljal, da si nemški nacionalci ne dajo od* Rim, 26. avgusta, a. V diplomatskih bo tudi vlada izigrala zakonski predpis, i vzeti pravice kritike, ako je to vladi krogih smatrajo za gotovo, da bo lon= po katerem je šef oddelka za notranje prav ali ne. Debata se bo zaradi obilice donski sporazum definitivno podpisan zadeve »zakoniti zastopnik pokrajinske- gradiva končala šele jutri zvečer, v če« 30. t. m. Najbrž bo tudi nemški Reichs* trtek pa bo tretje čitanje in glasovanje i tag že 27., oziroma 28. avgusta pristal na o predlaganih zakonih. j londonski sporazum. Francoska zborni* Vlada bo dala šele v soboto po nem* ca Sa Je> kakor znano> že odobrila. tega, ker je vodstvo vzpostavljene pokra jinske uprave izročeno drju Gojkoviču. Radičevci bi hoteli videti na tem mestu ga namestnika«. Zelo indigniran je g. Predavec tudi vsled Petrovičeve izjave, ki naglaša provizornost te vzpostavitve, ka teri naj bi sledila nova likvidacija pokra škem velepeslaniku v Londonu podpisa* jinske uprave. G. Predavec, ki je zame-11; protokol o londonski konferenci, da da držati. Z veliko napetostjo se pričaku je, kako bo krona sprejela ta udarec proti ustavnim temeljem države. Čuje se, da bo vladar po svojem povratku iz Peči zaslišal mnenja pravnikov in politikov ter na tej podlagi odredil svoje nadaljno postopanje. V vladinih krogih je danes opažati veliko nesigurnost. Opozicija pripravlja energično proti-akcijo. Becgrad, 26. avgusta, r. Danes dopoldne je prispel semkaj podpredsed. HRSS Josip Predavec. Konferiral je že z nekaterimi ministri, popoldne ob 5. pa je imel sestanek z ministrom notranjih zadev g. njal g. Mačka, ostane nekaj časa v Beo gradu da kontrolira tudi drugo delo vla-dino. 2 njim .ie prispel tudi posl. Pavle Radič. NADALJNE PETROVIČEVE IZJAVE-(Glej tudi 2. stran-) Beograd, 26. avgusta, r. Minister Petrovič je danes izjavil novinarjem, da ve-iiki župani na Hrvatskem ne bodo imenovani, ker je za ta mesta težko najti korektnih ljudi, ki bi vsestransko zadovoljevali. Veliki župani so po njegovem mnenju itak luksus. Na vprašanje, kdaj se bodo vršile vo- i litve v oblastne skupščine, je rekel Petrovič, da so roki, ki jih predvideva ustava za formiranje oblasti, že prekoračeni. Najprej je treba donesti zakone, ki so predhodno potrebni. Kar se tiče vzpostavitve banskega mesta, je rekel minister, da se to vprašanje za enkrat pušča na strani. Na vprašanje glede pokrajinskega namestnika na Hrvatskem, je odgovoril Petrovič, da ie kombinacija z dr. Benjaminom Superino starejša kombinacija. Ta gospod je edini radičevec, ki bi sedaj prihajal v poštev za to mesto. Angleški list pazljivo motri dogodke v naši državi. In kdor ni naravnost slep, ta lahko iz vsakega Radicevega članka vidi, kako odstranjuje HRSS zapreko za zapreko, da bi v.ogla v ianem treuetku proglasiti državno ne chenost Hrvatske. Naša SLS je strastna ia slepa v a vejem partizanstvu. Samo, da more goniti uradništvo in ugoditi svoji go-spodstvaželinosti, se igra z obstojem države. Radič zaničuje klerikalce in dan na dan daje duška svoji mržnji napram srpopovski* politiki. Razdrobil je klerikalno organizacijo na Hrvatskem in se pripravlja, da udari tudi Da spoštovanega tovariša Korošca. Zato Pa slovenski klerikalizem pričakuje spasa vsaj zase v federalizmu. Pri tem prav nič ne razmišlja, če ne pomeni državnopravna revolucija obenem konec svobode Slovenccv 111 najbrž tudi precejšnjega dela Hrvatov. Naš nriprosti narod instinktivno izreka sodbo, ki govori: Radič v Zagrebu, Italijani v Ljubljani! Potem ne bo pomagal noben jok. ne škripanje z zobmi. Razmere v Evropi so se v zadnjem ______ ... . ________ ______ polletju znatno poslabšale. V ospredju stavljali skozi celo prošlo noč v ministr- te. Vprašanje priznanja Rusije se je rešilo, kakor znano, že na konferenci Male antante v Beogradu, kjer se je sklenilo, da se prepušča njenim poedinim članicam, da postopajo v tej zadevi po svojih razmerah in potrebah Ta sklep se je sto- tem ne prejudicira odločitvi zbornice. Roki za izpraznitev zasedenega ozemlja, ki jih predvideva londonski zapisnik, začno teči šele tedaj, ko bodo dani vsi predpogoji, to je, ko bodo sprejeti do* tični zakoni. Zakoni stopijo v veljavo, FRANCOSKI SENAT O DAWESOVIH NAČRTIH. Pariz, 26. avgusta, s. Senat je nadaljeval popoldne razpravo o interpelacijah glede londonskih dogovorov. Poincare je izjavil, da nikakor ne bo, ako ima Francija res pravi mir pred seboj, kratil uspehov s pomisleki, izvirajočimi iz samoljub- ako sc v četrtek doseže v pirhmertu j ja- Vsi Francozi so si namreč edini v tem, dvetretjinska večina, ukinili pa se bodo, ; da se vojna ne sme ponoviti. Mnenja so ako se razpusti državni zbor. j deljena samo glede sredstev, kako naj se Berlin, 26. avgusta, j. Verjetno je, da i prepreči vojna. Poincare je potem zago-bo zbornica, da razprši pomi-.leks nem* j varjal svojo politiko kot ministrski pred-ških nacionalcev glede tega, da ostane v j sednik. veljavi skrajni rok enega leta za vojaško Pariz, 26. avgusta, s. Zbornica je ime-izpraznitev zasedenega ozemlja, sprejela i la sinoči sejo do 1.40 in je ratificirala resolucijo, po kateri odpadejo Daweso* i lausannsko pogodbo s 415 proti 171 gla-' vi zakoni, ako ne bi bila izpraznitev Po* I sovom. Popoldne se je nadaljevala raz-ruhrja izvedena do 15. avgusta 1925. j prava o predlogu glede uradne določitve Nemški nacionalci hočejo, da se poda* * cene moki in je bilo s 333 proti 161 gla-jo do četrtka gotova jamstva, da ie po i sovom sklenjeno, da se sobotni Herriotov odgoditvi Dawesovih zakonov do zopet* ' govor javno nalepi. Pred zasedanjem Zveze narodov RUMUNIJA SPREJEMA RAZOROŽITVENI NAČRT LE S PRIDRŽKI- -RUSIJA VSTOPI KOT OPAZOVALKA V ZVEZO NARODOV? Seia ministrskega sveta Beograd, 26. avgusta, r. Nocoj je imel ministrski svet pod predsedstvom ministra gradjevin Dragutina Pcčiča sejo, ki Bukarešta, 26. avgusta, j. Ministrski svet je sklenil pooblastiti zunanjega mi* nistra Duco, ki je določen namesto Ti* tulesca za stalnega delegata pri Zvezi narodov, da v imenu Rumunije pristane na predloge glede razorožitve. Duca naj pa stavi pridržke z ozirom na posebni položaj Rumunije in na njeno sosedstvo bo ruski opazovalec imel precej težav* no stališče, zlasti zato, ker so odnošaji med Švico in Rusijo po umoru bivšega ruskega trgovinskega zastopnika v Rimu, Vorovskega, zelo napeti. PRIHOD ALBANSKE DELEGACIJE. Bari, 26. avgusta, a. Davi sta prispela e priznam a sovieiske vlade Beograd, 26. avgusta, r. V javnosti se je* bila*,"kakor vse~ dosedanje v glavnem j je v zadnjem času mnogo razpravljalo o zopet posvečena osebnim vprašanjem, ! prodstoječem priznanju sovjetske Rusije zlasti premeščanju političnih uradnikov, i po d-žavah Male antante in posebno po Ministrski svet je sklenil ogromno števš- naši kraljevini. Kakor se doznava iz do- in r,rprnp?spni in iznrememb med nolitič- bro poučenih krogov, ni pričakovati no- no taKo, Kasor ima /\m . _ m-rf urmlnKtvom p^se^no nT teritoriiu ■ bene odločitve te vrste na predstoječem opazovalca, ki mu pristoja samo posvc* Parmk Sarajevo je ob prihodu v Ban Srbije 5CodineTiukazi so še še- sestanku zunanjih ministrov Male antan- j tovalen glas. Edina razlika v tem je, da nosil albansko zastavo. s sovjetsko Rusijo, ki ni članica Zveze s parnikom «Sarajevo» albanski ministr. narodov. ski predsednik monsignor Fan Noli in Rim, 26. avgusta, a. Agenzia di Roma finančni minister Kurakuči, ki ju je spre javlja, da bo v kratkem sovjetska Ru* je 1 najprej albanski poslanik, nato pa sija sprejeta v Zvezo narodov, in siccr posetil prefekt barske province. Ob 15.15 spočetka samo kot opazovalka, približ* sta nadaljevala pot proti Ženevi, kjer no tako, kakor ima Amerika svojega se udeležita zasedanja Zveze narodov. je diplomatski in finančni poraz Francije, ki je v odločilnem boju izgubila živce, medtem ko je poraste! nacijo-nalizcm v Nemčiji. Poraz se skriva pod razne pacifistične fraze, a radi tega ni nič manjši. Angleško delavstvo bo kmalu na lastni koži občutilo posledice nepremišljene pomoči nemškemu velekapitalu. Vse to pa jači ekspanzijo Moskve, ki jo obrnila poglede na Balkan. Ideologija jugcslovenskih komunistov ni bila prija.zna zagrebškim naklepom, a izgubili so v Mo skvj ves ugled, vsled česar se je le-ta oklenila xa svoje namene hrvatskega šovinizma, žrtvujoč svoj ekonomski program. Boljševizem ne dela več čiste in dosledne politike, ampak uporablja ono staro metodo vezati se z vsakomur, da se doseže namen. Odkar imamo na krmilu gosp. Davidoviča, je izginil občutek sigurnosti v naši državi Frazi o redu in miru in o sporazumu nihč.3 več ne verjame. Za njo se krije obupon boj prevratnih strank, da zasedejo čim boljše pozicije za dan odločilne bitke. Kri je že tekla v Zagrebu, vsak dan pa se od tamkaj čujejo pretnie, kakor je pravzaprav federacija že izvedena, treba le še malega «formalnega» koraka. Iz-aenadenja so vsak hip mogoča in se naravnost napovedujejo. y tem stanju jo po vladi gosp. Pa-Mdoviča furtimaški izvedena snspen-% provedbe ustave v Banovini sig-za nova razburjenja. V Banovini do 40 % pravoslavnega narodi3- ki nikakor ni pripravljen biti dr-^'Ijaa Radičeve države. Ne vemo. s kakšnim; bajoneti bo možno to Ijud-®tyo prisiliti, da se podredi zagreb-fckiai mogotcem. Menda niti gosp. Davidovič ne verjame, da je možna uporaba oborožene moči proti liki in Sremu, ki hočeta ostati izven Radičr,-^ hrvatske državnosti. Pravilno je gosp. Pa^ie --if-, ' da le en pogled na versko karto Jugoslavije, kjer so pravoslavni in ka tolild med seboj nerazdružno prepleteni. kaže, da je federalizem nemogoč. Be več mi trdimo: Mogoča je le unita-tistična Jugoslavija. Popuščanje državi sovražnim ele-tnentom od dne do dne octoira nove stvu notranjih del. Minister Korošec jih predloži kralju v podpis. Minister notranjih del Petrovič je poročal o napadu kačakov na selo Letina na Kosovem polju, ob kateri priliki so kačaki iz osvete zažgali 14 hiš in ubili! ril zato, ker nimajo države Male antante nekega starega Arnavta in arnavtsko de- ] v tem problemu skupnih interesov. Naši i klico. Ministrski svet ie pooblastil mini-' interesi v zadevi priznanja Rusije so stra notranjih del, da izda jutri o tem | popolnoma drugačni kot oui Češkeslova-službeni komunike. Dalje je sklenjeno, da j "te, ki ji je iz gospo-Iarskih ozirov zelt, prisostvujejo minister pošte in telegrafa : mnogo na tem, da vzpostavi odnošaje z Pera Markovič kot zastopnik ministra tr-. Rusijo. Jugoslovenski in češkoslovaški in-govine in industrije kongresu trgovskih i teresi pa se zopet ne krijejo z onimi Ru- zbornic, ki se bo vršil 30. in 31. t. m. v Beogradu. munije, ki je v resi:en sporu s sovjetski, Rusijo zastran Besarabije. Države Male antante so se sporazumele le glede vprašanj, izvirajočih iz neuillyske in trianon-ske mirovne pogodbe, sicer ima vsaka KAČAKI NA KOSOVEM POLJU. Kralj med napadenci. Skoplje, 26. avgusta, r. Meseca aprila članica popolnoma proste roke. je bil ustreljen splošno znani razbojnik kačak Zore I jaz Rakač, ki je bil obdol-žen od seljakov iz vasi Letina, oddaljena od železniške postaje Lipana 8 km, več umorov. Njegov sin Adam Ijaz Rakač je s pedosetorico svojih ljudi sinoči iz osvete napadel selo Letino. Njegovi razboj Konmnisti napovedujejo voiito na Balkanu Moskva. 25. avgusta. (Izv.). Balkanska komunistična federacija, v katero spadajo niki so zapalili nekaj skladišč žita na ; komunistične stranke Bolgarije, Jugosla-robu vasi. Kmetje, ki so nevarnost takoj , vije, Rumunije in Grčije, jo zborovala te dni v Moskvi pod vodstvom ruske komu- opazili. se niso mogli uspešno braniti, ker so bili brez orožja. Kačaki so imeli s seboj tudi eno mitraljezo in so nbili v vasi nekega kmeta Arnavta in arnavt- nistično stranke. Glasom ^Pravde> se je na kongresu ugotovilo, 'la je pričakovati v kratkem vojno na Balkanu in da je sko deklico. Radi hudega vetra se je. radi j splošna politična situacija v balkanskih streljanja vrael požar in je 14 kmečkih državah jako zamotr. t. Komunistična fe-hiš zgorelo. V ist času je bil na postaji ; deracija pričakuje, da bo v najkrajšem ča- Lipljane Njegovo Veličanstvo kralj, ki je km?lu nato prispel v Letino in se raz-govarjal z narodom ter mu lastnoročno nudil prvo pomoč. Danes dopoldne sta prišla v Letino tudi predsednik vlade Davidovič in minister vojne general Had-žič. Za kačaki je bilo takoj odrejeno zasledovanje. Na glavo Adama Ijaz Račaka je bila razpisana od strani notranjega mi- su izbruhnila meščanska vojna na Bolgai skem. Tudi v Besarabiji. Bukovini, Do-brudži ter na Sedmograškem vre meo prebivalstvom. Z ozirom na to je sklenila balkanska komunistična federacija, da se mora izvedba komunističnega programa na Bal-1 konference že dela. kanu z vsemi močmi pospešiti ter da je treba v to svrho stopiti v ožjo zvezo s Trgovinska pogajanja z Avstriio Dunaj, avgusta, s. Fogajanja, ki se vrše med avstrijsko vlado in jugoslovansko delegacijo pod vodstvom oddelneg.i načelnika trgovinskega ministrstva v Beogradu, Todoroviča, se nanašajo za enkrat KRVAVI PRETEPI MED SOCIJALISTI IN KOMUNISTI V BEOGRADU. Beograd, 26. avgusta, r. Nocoj je bilo napovedan v dvorani pri Zvezdi predavanje Emila Vandervelda o položaju delavstva. Dvorana je bila nabito polna delavcev. Za časa predavanja je skušala neka komunistična skupina vznemirjati zborovalce in delati nemire. Kmalu je na sploSne smernice za sklenitev trgovin- došlo d(j pcCjih prepirov ;n krvavih pre-ske pogodbe. Kakor znano, sc v Jugosl.v tepQV med komunisti in 50cijalisti. Van-viji že delj časa posvetujejo 0 uvedbi | derveId nj mogel g0voriti. Neki delavec avtonomne carinske tarife. Pri sedanjih j ^ tpžko r.njen na Jriavj) lahko ranjenih pregovorih gre za to, da «e dozene. na ■ . kakšni podlagi naj bi se vršila pogajanja ; o trgovinski pogodbi, ki se začno sredi j ODHOD ANGLEŠKE VOJSKE septembra, ali ca temelju še veljavne,, j^ JRSKE ali pa na podlagi carinske tarife ki je j 26_ av!rus(a. s. Angleški vojak sedaj v razpravi. Avstrija bo v vsakem ^ ^ , dd Južnc ,rske primeru zahtevala, da se vzame nova av- ^ dosIej zaseden in sicer tonomna carinska tarifa za izhod.sče po- 1 ^^ k, go .Q takoj natQ za_ razgovorov. j sedlj vojakj južno-irske armade. Evaku- REPARACIJSK! SPORAZUM Z 1 acija se je izvršila na posebno prošnje NEMČIJO. ' južno-irske vlade navzlic protestu sever- Berlin, 26. avgusta, r. Delegacija naše r,e 'rske- kraljevine, ki se pogaja z nemško vlado na osnovi sporazuma Kuntze-Rvbaf za podaljšanje pogodbe za nabavke v natu-ralijah in na račun ve.jne odškodnine je skoro za vršila svoje delo. Kontingent nabavke v naturalijah je predviden sporazumno in je izčrpan za državne nabavke tako, da so privatni oškodovanci ne bodo mogli okoristiti pravic, katere nudi sporazum Kuntze - Rvbar. Nemški indi;- PREGANJANJE SOCIJALISTOV V RUSIJI. Moskva, 26. avgusta, s. «Pravda» javlja iz Caricina, da je odšel te dni poseben vlak s 427 socijalisti v guberniic Vjatko, kamor so bili prognani na povelje državne policije. Socijaliste dolže, da so agitirali proti sovjetom. -Med njimi se nagaja mnogo zastopnikov svobodnih po-strijafci so "javili naši delegaciji, da bodo klicev, dalje delavci, kmetje in vaški uči- tudi sami delali na to, da se fimpreje ; otvori nov kontingent pošiljanja v natu-ri za našo državo po D.T^e ovrm načrtu, ker se na izvrševanju odločb londonsko telil. NOV LETALSKI REKORD. VVarnemiinde, 26. avgusta, s. Po br- -ojavkah iz Švedske je švedski pomorski poročnik Krook na visoko-morskem ADMIRAL BEATTY V BUK4.REŠTI letalu z Rolls-Roycevim motorjem 360 Bukarešta, 26. avgusta, s. Poveljnik konjskih sil dosegel svetovni višinski re-angleškega sredozemskega brodovja, ad- kord z vodnim letalom, ker se je povzpel . nlTVClT miral Beatty. ie dospel včeraj semkaj v 5690 metrov visoko. Na krovu je imel 2=C NEZGODA JUGOSLOVE^SKE VO- sprem5tvu vojvode in vo.ivodinje Souther- kilogramov tovora. Dosedanji svetovni JAŠKE MISIJE NA MORAVSKEM. ,andske. v Konstanci so ga sprejeli vojni' višinski rekord za hidroplane jc postavil Praga. 26. avgusta, s. Jugoslovenska minister in rumunski admirali. , Francoz Laporte, ki je polete! 3700 me- i vejaška misija, ki se je udeležila letošnjih ! . -m :trov v,soko- težave. To čuti tudi inozemstvo. Zato ! vojaških vaj pri Moravici. je imela avto-: STKASE^ CIKLON V A..-EK1M. -------—— je pravilna trditev, da je vsak' da.': j mobilsko nezgodo. Jugoslovenski vojaški i Newyork. 26. avgusta, s. V Louisiani nistrstva nagrada 50.000 Din. Kralj je po- komunisti v Franciji. Angliji, Italiji ter poldne nadaljeval pot in ostal skupno s ' Avstriji, predsednikom '.-lade Davidovičem in rai- j nistrom voine generalom Tladžičem " samostanu Gračaniea. vlade odvisen od HRSS nova opasnost za obstoj države in za našo domovino. ataše v Pragi"Nenadov-ič in poročnik La-1 ie divjal velik ciklon, ki je porušil ccr-; Borzna poročila sc nafiajaio na šesti vič sta bila lahko, polkovnik Ilič in po- j kev. Ubitih je hilo 10 oseb, 2' ljudi ca ie strani. ročnik Antonovič pa težje ranjena. I bilo ranjenih. Suspenzi;a ustave na Hrvatskem Mnenje pravniških krogov. — Notranji minister pravi, da je zagrebška pokra-jinska uprava zato obnovljena, da bi se jo moglo temeljito likvidirati! Po 61. 134. ustave ni določen točen rok za likvidacijo pokrajinskih uprav Pač pa je bil sprejet in v »Službenih Novicah* od 21. aprila 1922 obnaro-dovan Zakon o obči upravi, ki v Prehodnih odredbah predpisuje imenovanje velikih županov v treh mesecih. Ta rok je bil kasneje z zakonom podaljšan do 31. dec. 1922. Začetkom četrtega meseca odn. 1. januarja' 1923 so imele pričeti poslovati oblastne^uprave. Imenovanja so se res izvršila in •nato so te uprave res ene prej, druge kasneje, začele poslovati V tem hipu je za ministre nastopila dolžnost, da po odobrenju ministrskega sveta postopno prenašajo posle pokrajinskih uprav na oblastne uprave po odredbah Zakona o obči upravi. To se je postopoma tudi vršilo in sicer v Sloveniji in Dalmaciji ter v Bosni prej, v Hrvatski bolj počasi. Po vzpostavi oblastnih uprav je pripadala pokrajinskim namestnikom le le ena bistvena naloga: da predlagajo ministrom način prenosa poslov na velike župane. Ti predlogi so že zdavnaj vsi predloženi in zato je bila funkcija pokrajinskih namestnikov povso-tii ukinjena. Cisto tehnični posel prenašanja poslov ter vodstvo še ne prenesenih uradnih zadev so vodili veliki župani v krajih pokrajinskih uprav, iodn osno najstarejši uradniki. Po členu 134. ustave in po Zakonu o oboi upravi ni izključeno, da do popolne izvršitve likvidacije pokrajinskih uprav obstojajo poleg velikih županov še pokrajinski namestniki. Dokler ni prenesen zadnji akt iz arhivov pokrajinskih uprav na velike župane, odnosno na ministrstva, j« formalno motreče da sedi v svoji pisarni tudi pokrajinski namestnik. V Ljubljani r,. pr. bi mogel še danes biti pokrajinski namestnik in bi spadal v njegovo področje — oddelek za soeijalno politiko. ki še ni popolnoma likvidiran. Toda čim je eno ali drugo dosedanje področje pokrajinske uprave prešlo 1924, kršili slovesno prisego ministrov na ustavo in zakone. Odgovorni so za posledice. * Kaj pravi g Nastas Petrovič. Beograd, 26. avgusta, r. Vzpostavitev pokrajinske uprave v Zagrebu je vzbudila v vseh političnih krogih v Beogradu, ko se je zvedelo za njo, največjo senzacijo. Nihče ni poprej ničesar vedel za ta korak in zvedelo se je zanj še-le iz zagrebških vesti. Minister notranjih zadev Nastas Petrovič je izjavil novinarjem, da se je vlada odločila za ta korak, ker je likvidacija pokrajinskih uprav zadeval? na ovire. Zakonske odredbe o ureditvi novih upravnih področij so pomanjkljive in številne institucije, kot oblastni odbori in drugi uradi, sploh niso še vzpostavljene. Tako so ostali mnogi interesi privatnikov nerešeni in nakupičeni. Da sc odstrani tako stanje, ki ie izzivalo neraz-položenje v ljudstvu, je vlada sklenila ustaviti likvidacijo pokrajinske uprave v Zagrebu. Likvidacija pa se bo takoj zopet nadaljevala, kakor hitro bodo predhodna preddela končana. Vlada bo šla za tem, da ta preddela .im prej konča in da dosedanjo formalno likvidacijo pokrajinske uprave spremeni v faktično. O. Nastas Petrovič je ostal dolžan odgovori za očitek, da je ta korak vlade protiustaven. Njegova izjava je seveda samo izgovor, da se skrije pravi vzrok: Radičev veto proti nadalnjemu izvajanju vidovdanske ustave. Najbolj originalna je pa utemeljitev, da je vlada zato obnovila pokr. upravo, da io potem lahko tem temeljitejše likvidira! Radič je torej zahteval povratek »hrvatske eksekutivei> zato, da se jo končno odpravi! Kakšna glu-post, ko je vendar na dlani, da hoče Radič, da bi bila vzpostavitev pokr. uprave korak na poti vzpostavitve ostalih institucij, ki so potrebne za njegovo politiko! O SO; Ferrerova knjiga izzveneva v akord !ciji v zagrebškem Gospodarskem društvu I vec (po> Boschettu do cerkve Sv._!vana>. pesimizma in nevere. To se pravi, dr 1 se najjasnejših sodobnih glav polašč obup nad človekom našega časa. Po pogodbi med Anglijo in sovjetsko Rusijo Pogodba ki se je nedavno podpisala! ne da bi žal povedal, zakaj vlada zadeve. Proga je dolga 140 km. Odhod s start; . . • i 1 __• ___■ - -u! L l mm*] Ilir ki se »Slovencu* zdi tako strahovita — ! ne izroči sodišču. i 4- Višek partizanskega cinizma »Slovenec* poroča, da zboruje v Beogradu partijska komisija SLS za premeščanje in nameščanje profesorjev in učiteljev. Kdo plača to gospodo, tega ta ko-ruptna družba ne pove. Najzanimivejši je-med Anglijo in sovjetsko Rusijo, je vzbu-j cinizem, s katerim se priznava, da mini-dila v angleški javnosti mnogo nezado- ster prosvete enostavno po svojih stran-voljstva in ostre kritike. Kajti z njo je karjih daje izdelovati protizakonite pre-združenih več novosti, s katerimi se ne | mestitve in imenovanja. Koliko je SLb morejo sprijazniti vsi Angleži, nroblemih k Italijanski socijolog Guglielmo Fer-rero, ki j* v puščavi današnje raz.ro-vanosti kakor zelema oaza in ee ne da zavesti po nobenem kvarnem pojavu izprijen« družbe, je pravkar izdal novo knjigo, zbirko esejev iDis eours aux sourds*. Delo je izšlo v Parizu pri Sagittairu in obseg« niz štu- oreio sDriiazniti vsi Anciszi. kričala nasilju prejšnjega režima, a,-—-------- - - - Pr novo", ki j. vzbudila splošno za-! brez dokaza! Zdaj pa,ista SLS kar pri- oer. Večerna predstava je b bob d i, 3 - .....znava, da ie strankarsko glavna stvar,! popoldanske, igrah pa sc dam mladm- pri »rumeni hiši* nad Barkovljami. Dirkači, ki se nameravajo udeležiti te prvenstvene tekme, naj se čimprej prijavijo na naslov: Anten Podbršček, Trst Torre Bianca, 39 1. Prijavnina k dirki zna ša 4 lire. Rok za prijave poteče 10. septembra. * Nušičev ^Navaden človek» na Opci-nah. V nedeljo 24. t. m. so igrali na Opci-nah v Kettejevi dvorani učinkovito in duhovito Nušičevo veseloigro v treh dejanjih »Navaden človekv. Igra se je uprizorila dvakrat, prvič popoldne, drugič zve- čudenje, je fakt, da Macdonald ni sklenil pogodbe v imenu kralja Velike Britanije, Irske in prekmorskih britanskih domi-nijonov, kot cesarja Indije, marveč v imenu r. <1)aily Chronicle*, da se je še 22. maja letošnjega leta podpisala pogodba g predsednikom avstrijske republike, pri čemer so se uporabljale stare formule. Nova Maedonaldova formula pa ima druge, več kot formalne posledice. Macdonald, ki je le ministrski predsednik Ve zakon in človeški ali službeni obziri pa nič. To je prav dober pouk za one naivneže, ki še vedno menijo, da more klerikalec biti pravičen. Za nas ie pa tudi dober nauk za bodočnost Famozni komisiji, ki na državne stroške v Beogradu gazi zakone, kličemo: Svaka sila do vremena! Pod svojo nesolidno zgradbo, ki sloni na hrbtu Stipe Radiča, se boste zadušili sami. -f Klerikalci opeharili penzijoniste Kakor znano, ie prejšnji finančni minister skega društva »Prosveta» na Opčinah. * Otrok na ulici. 2e od sobote popoldne se nahaja na poveljništvu mestnih stražnikov pri Sv. Justn v Trstu tri leta star otrok, kostanjevih las. ki ne ve povedati kako mu je ime in kje stanuje. Izgubljenec je obut v sandale in nosi belo obleko. • Možgane si je pretresel 32 let stari zidar Jakob Rossano, ki je peljal na Greti, kjer zidajo nev svetilnik, po ogrodju saltiokohiico. Najbrže ;e nesigurno sto- ŠSnovič'skicnif'odVcditi" zaTavgust j pil ter pri tem padel z ogrodja. Radi Pad izplačilo akontov na povišanje draginj- ca si je pretresel možgane. like Britanije in Severne Irske, je po novi | organizacij, ki so jo klerikalni ministri formuli podpisal pogodbo 1» v imenu | izkomplimentirali z obljubami. Minilo je dveh; potemtakem nova sovjetsko- j sedaj že dosti časa, a vlada se ni ganila. skih doklad vpokojcncev, za kar je kredit dovoljen v državnem proračunu. Akonti so bili neizbežni, ker bi bila tozadevna uredba morala pasirati finančni odbor, giede nje vsebine pa so obstojala nasprotja, ker so samostojni demokrati zahtevali, naj se takozvanim kronskim vpokcjencem radi izravnave izplačajo večje draginjske doklade. Novi finančni minister je to izplačilo opustil, češ da bo za 1. september že pripravljena uredba. Danes ie že 27. avgust, o uredbi pa ni ne duha ne sluha. Pa tudi akonta ni. Pač ie bila v Beogradu deputacija vpokojenskih na velikega župana, ne obstoja nobena dij o najvažnejših vprašanph, ki se zakonita možnost, da se prenese na- pojavljaj« v nasi zmedeni m zmotni zai na pokrajinskega namestnika. Po sedanje««. _ » , _ - - OS - ■ angleška pogodba dominijonov in Indije ne veže, ker bi bil za nje potreben podpis kraljev. Treha je tedaj posebnih pogajanj in posebnih posodb še mH sovjetsko Rusijo in dnininiioai ter Indijo, e čimer je Implieite hkrati rečeno, da lahko tudi dominijoni sami sklepajo ne le pegedbo s sovjeti, marveč sploh pegod-be s tujo države. S tem da j« Mae-denald izločil iz vnanjepolitičnega akta pač pa je denar, namenjen vpokojencem, uporabljen za plačilo haka bosanskim begom. Vsled tega se ie v vsej državi vpo-kojencev polastile velikansko razburjenje. -f Ne sporazum, popolno razsulo hočejo! Vsak dan imamo priliko, objaviti kako novo izjavo Radiča, ki zadnji čas, edkar je prišel iz Moskve, povsem odkrito razglaša, da hoče razbiti Jugoslavijo. Vse, kar se pod Davidovičevo členu 134 ustave in členu 25. Zakona o obča upravi odločuje pač resortni minister po odobrenju ministrskega sveta o prenašanju poslov od pokrajinske uprave na velike župane, odnosno na, ministrstva (v kolikor so pre-drugaoene kompetence), a da bi sme! minister ali ministrski svet velikemu županu katerikoli mu zakonito izročeni posel zopet odvzeti ter ga izročiti katerikoli drugi upravni instanci, pa naj si bo ministrstvu, srezkemu poglavarstvu ali pa pokrajinskemu namestniku, to je i po ustavi i po Zakonu o obči upravi izključeno. Takega pooblastila nima ne minister, ne mi- j r.istrski svet Najmanj pa ima vlada j niti. da vzpostavi stare zakone. Razprava kraljevo osebo. ki ie danes edina resnk-! vlado dogaja na Hrvatskem, ni nič dru-na vez, ki vež« Anglijo z njenimi domi- i ztga kot priprava za državni prevrat. Ce nijoni in Indijo, j« pretrgal to vez in po- i ponudiš Radiču mezinec, pa že grabi za stavil sam dominijene za kerak naprej v j cf]0 roko, da ž njo upropasti telo. Vče-ajihovem prizadevanju, da soodlofujejo i raj jc vlada odpravila na Hrvatskem ve-veku "katerega" imenujejo" "»najsreč-j vidno tudi v vnanji politiki imperij«, j like'župane, ukinila oblasti in zopet po- Konec gozdarske razstave v Tolmina. V nedeljo se je zaključila v Tolminu ob navzočnosti prefekta Nenccctija, za-stopnika videmske pokrajine, občin gornje sorške doline, trgovskih zbornic v Vidmu, Gorici in Trstu ter vojaških re-prezentantov tolminska gozdarska razstava. Ob zaključku so se razdelili darovi, katere so seveda prejeli skoraj izključno Italijani in fašistovski simpati-zerji. * Če zaspiš na prostem. V nedeljo se je delavec Milanese tako napil, da ni mogel peš domov. Pnkolovratil je s težavo do ribjega trga, tam pa je legel na neko klop in se zaziba! v prijetno spanje. Ko se je zjutraj zbudil, se je najprej potipal po žepu, od koder pa mu je med tem izginila listnica s 625 lirami. Okradencu ni preostalo nič drugega, kakor da naznani tatvino policiji in da spravi vsa upanja v žep. Da bi varnostna oblast izsledila nočnega tatu, je seveda prav malo izgledov. _ sedanjesS. Zbirko otvarja esej o devetnajstem Prekooceanski polet z Zeppelinom Tekom zadnjih let so gradili v Zeppe- _____— linovih tvornicah za balone na Nemškem upr o pa? ti~t elo" "v 5e - j kolos, ki je pravkar dovršen in katerega po-i Ferrero paralelo med francosko in ruske revolucijo, od katerih pravi, da je bila prva začetek, druga pa zaključek Telike epohe. aFranceska revelu-eija je bila svetla točka, ki je tvoril?, izhodišč« mlade, plamteče, jasne za-padn« civilizacije, katera je hotela osvojiti svet s svojo Jasnostjo. PoS rusko revolucijo pa se ie morala zgruditi utrujena in ostarela-^ To so Fer-rerove besede, ki si jih velja sapom- Suženj gospodar stavila za celo Hrvatsko pokrajinskega Hrvat* piše, da denald tudi ni glede pogajanj s sovjetsko j vzpostava pokrajinske uprave ni nobena nejše' stoletje najbolj zdravega reda i hkrati Pa nenadoma pred ves imperij j in največje svobode v zMdevini.V V stavil celokupen problem skupnosti. Jx«e-< namestnika. Včerajšnji razpravi »Večra pro?lcst* postavlja vlado zastopnikov demimjenov niti pova- i koncesija hrvatskemu programskemu sta- bil na sodelovanje niti jim seveda pogod-! be poznej« predložil v podpis. Razumljivo je, da ie Mr.cdonaldov no- j vum na nr a vil v dominijenih pravtak uči ližču v notranji ureditvi države. »Hrvat* meni, da je ta korak Davidovideve vlade Ipak energičen in cpameten*, četudi pomeni le prehod nazaj k letu 1918. Iz Beo- nek, kakor pa je po svojem posrednem in j grada pa poročajo, da so se zadnje dne-neposrednem pomenu moral imeti. Po-; ve preteklega tedna radičevci pogajali z covine prenesel različne posle pokra- j jtnske uprave. V koliko so bila dotič-ra rešenja v praksi provedema, na ' stvari v pravnem obziru ne more ni-' česar iapr^meniti. Ako n. pr. veliki župan v Karlovcu vsled pomanjkanja, lokalov in uradništva ni mogel d volj riaglo reševati mase aktov, ki so naenkrat prešli nanj, je to vprafenje, ki ga mora vlada rešiti s tem, da mu d* prostore in uradnike. Nikakor to ne more biti opravičilo za rsvokacijo likvidacijskih rešenj. Za tako revokaei-io nihče ni kompetenten. Ako je Ministrski Savet z rešenj, Od 23. avgusta 1924 obnovil kompe-tenco oddelkov zagrebške pokrajinske uprave za notranje stvari, prosveto in vere, poljoprivredo ter aocijalno politiko pokrajinske uprave v Zagrebu, je s tem rešenjem kršil ustavo in zakon. To rešenje je v pravnem oziru nično in bodo odloki obnovljen« pokrajinske uprave pravno neveljavni, ker bodo izdani od instance, ki nima več pravice dotična rešenja izdajati. Državni Savet, ki mu bo pripadla, končna rešitev takih slučajev po izčrpanju pritožbene poti, bo moral vse postopanje uničiti. Nastale bodo nepregledne komplikacije na škodo strank, obenem pa na škodo ugleda države. Pri tem je prav vse eno. ali take odloke podpiše kak obnovljen pokrajinski namestnik, ali pa vršilec poslov. Kar je bilo enkrat pokrajinskemu namestniku z rešeniem Ministrskega Sa-veta odvzeto, mu le-ta ni več mogei vrniti. Ustava in Zakon o obči upravi bi ti a dalje bil kršen, ako bi s« n4e imenovali takoj novi veliki župani, kjer so že obstoiaJi. Tudi ponovna podreditev županiiskih in kotarskih oblasti pod oddelek za notranje stvari v Zaerefcu je kršenje čilena 134. ustave, oziroma člena 25Zakona o obči upravi, Z eno besedo: vlada lahko zadržuje izvedbo likvidacije pokrajin, čim pa je v tem oziru izdala kako rešenje, ne more več nazaj. opravičujejo, da se žrtv« delavsk« tiranij«. Del« in kapital s« me«seb»jn© preklinjata kakor dva ječam. Prav pa nrmia ne ta-, ne eni, marveč sta oba sužnja tretjega tirana, katerega smatrata oba za svojega rešnika. »Danes je v evropski civilizaciji samo en tiran. To ee nestevilni železni ia je-kl««i strsji. ksr+eri «as silijo k neprestanemu d«lu. Edine i« pridej« l»«£v t«Ši, delavci i« siromaki de prepiranja. da j« trebi Kreti enestavnejČe, se bo ti stroj ustavil. Teda strej je treba obvladati z ve!je. postaviti ga je treba v službe, ne pa mu slepo služiti.* Vsa današnja krT« je po Fcrrerevi sodbi kriza velje. N*8 red « ne zna odgovoriti na vprašanj«: »Ali vem. kaj hočem?* Zlo. od katerega gine sodobno Seve^tro, je razstrojst.ro volj«. Radi tega propadamo vsi po vrsti. ^ Ferrere iakljuSnje svojo knpfO s sledečimi raefcihnnii stavki: »Bile so tt SuroTtjše. bHsejTe. maaj prekiku-8en« epobe. teda ljudje so Jih preživeli. ker so vedeli kaj hočejo. Vodila jih je sigurna velja, ki je imel*,, ped-lago v idejah. Mi smo gospodarji zemlje. kralji rvrirode. znamo in razumemo vse. toda, sebe ne razumemo. Vsled konvnbivneca. trošenja velje smo popolnoma neme?"i. Stremimo za Wfiri negativnim in n»morročem in iščemo baš nasnretao od on*rra. kar se hoče naši resnični in globoki volji. T**emo mralr, suJenistre. bel« anarhijo, emrn^ene«t. rejno. v te-eri; pa se navdnSujem© za luč. svobede, bogesrtvo. r^d. IjnVzein mir. Gospe darii ve*eljnosfi la*e*n» sami s«bi. Čensn? Vzrok 4>fr»i ie fj -re*- dar n* poznem**. K*s rarum« o+rok tera no morejo z»eo»?.«ti filozofi, flo-ve.k. bitje, ž« no sroii naturi omejeno. nima zau-eania v nič. niti v resni eo, mri v dobroto, niti r lepot«. Mer-da reniie v kaj. ^eda ranim ne ničemur. Vsaka težnja ra brermeinim končuje r. anarhijo dektrin ia v zablodi vel.in. Radi te.ra rlada. ^.nes po- vsod se s posebnim poudarlrom naglašn, da se z izločitvijo kraljevo osebe izločuje tudi edina prava vez rr.sd posameznimi člani imperija, da se s tem toliko kot priznava popolna emancipacija dominijonov, hkrati pa da se s prenagljenostjo ustvarja konfuzija. Če je bilo pametno, da Mardonnld s svojim aktom, ki je izvršen očividno z ezirem na sovjetske paziranj« ter na radikalnejše element« v angleški delavski stranki, postavlja še rev problem v vrst« že itak dovolj Številnih problemov angleškega imperija, bo pokazala nadaljnja usoda njegovega vladanja. Gosp Davidovič in tovariši so, ko blodi ve!?«. Radi tera eo podi>isalf-3>aiadfaa. od. LvsodT.aDložna^aiiarliiiai Politične beležke -f Neprestane fafeifioiraje klerikalci slike pravera peležaie v iržavi, ia ■e ki njihovi pristaši videli resnice in ia ne hI sami morali priznati aevzdržiiosti celokupne situacije. Eno Hajpriljuhljenej-ših sredstev »Slovetiea* je politika ptiča noja. Ko zagledajo klerikalni kolovodje dogodek, ki stoji v prehudem aasprotstvu e njihovimi lažmi, pa brž z glavo v pesek. V nedeljo se je vršila v Surduliei velika spominska slavnost za tamešnje žrtve vojne okrutnosti. Kralj je imel pri tej priliki tovor v katerem je energično pevdaril narodno ia državno jedinstve. Ker klerikalni kraljevi ministri tega jedinstve n« prizeavajo, je »Sleveaec* cele svečanost v Surduliei s kralj«viw tovorom vred kratkomalo zamolčal. Edini list v Jugoslaviji, ki o tem velevažnem dogodku ni napisal besedice! — Na Hrvatskem vzpostavlja vlada vsled Rsdiče-vega ultimata pokrajinsko upravo odnosno »hrvatsko eksekutivc*, kakor pravijo zagrebški blokaški listi. Ta ukrep je vzbt; dil v vsej državi senzacijo in postavil ustavno vprašanje v ospredje celokupne politike. tSIovenec* .ie tudi ta dogodek zamolčali. Težko mu je povedati, kako velike uspehe j« dosege! Radič in kake klaverno so se klerikalci blamlrali s svoje prvo »avtonomistifno* zahtevo po enem velikem županu za cclokupno Slovenijo! — Zate pa svoj« čitatelje in prijatelje zabava s purističniml uvodniki! V Članku »Konec pačenju* dokaruje, de so demokrati krivi »mrcvarenja sloven«čine» ker je v ustavi napisano »srez* in ne »okraj* -in ker se pravi šumska direkcija in ne gozdarsko ravnateljstvo. Da bi bolje dokazal svojo vecmo za »čistost sle-venščine* je »Slovenec* svoj članek popačil z naravnost neverjetno množino tujih besed in najdrznejših laži. Mesto poročil o velikih dogodkih pa priobčuje de-f belo tiskane teleciame o dozdevni .korun-. Z■ Davidovičsm že o restavraciji dostojanstva hrvatskega bana. Pogajanja se bodo nadaljevala po povratku ministrskega predsednika iz Peči. Radičevci zahtevajo, da mora biti sedaj banski položaj mnogo vi.šii, nego je bil preje in hočejo, da bi imel ban izvestne prerogative in su-verere kompetence kot da bi bil vladar. 5an bi tudi moral biti iz vrst poslancev, ki so člani »Hrvatsketa zastopstva*. Evi-dentno je, da bi na ta način postavili v Zagrebu »rezidenta radičevske-sevjetske republike, ki bi — ker bi razpolagal z vsem uredništvom, z vso policijo in z vsem vojaštvom — lahko prvi dan po svo.em nastopu tudi »formalno* razglasil neodvisnost hrvatske republike. + Denarne zavode vlačijo v dnevno politiko. »Slovenec* se je spustil na cpolzlo pot. da je zopet začel spravljati ljubljansko Mestno hranilnico v politični; bej. Ko je bil razpuščen ljubljanski ob-tinski svet in so s tem prenehali njege-vi eiani biti občinski svetovalci, so oni avtomatično morali izpasti tudi iz odbora Mestne hranilnice, v kolikor so bili vanj voljeni. S tem je sama od sebe morala nastopiti nadomestitev odbora Mestne hranilnice z terentom in sosvetom. Hudobija js iskati v tem keraku kake druge motive. To je pač pridržano SLS, ki ji ie laž že prešla v meso in kri. Mi bomo začeli vračati tej gosp«ai milo za drago. -f Zemljoradniki v Bosni- Po osvobojenju je v Bosni začelo prav nadebudno zemljoradniško gibanje, ki se je odlikoval« po svojem doslednjem stališču proti begom. Ke.sneie je to gibanje žai prišlo v roke dematotov, zdaj pa so ga zapeljali naravnost v vlado g. Mchmeda Spahs. Kakor podpira g. Pucelj klerikalno vlado v Sloveniji, tako podpirajo bo-senski zemlioradniki begovskl režim. To •e med pristaši vzbudilo silno ogorčenje. Po vesteh, ki prihajajo iz Bosne, je usoda zemljoradniške stranke tamkaj zapečatena. Nastopilo je vsled žalostne politike zemljoradniškega vodstva dejstvo, da je zemljoradni?ki pokret v Jugoslaviji, v kolikor je političen, v likvidaciji. Iz Primorja * Ko!'sarskubrovački list* je priredil posebno izdajo, v kateri je popisal gostom vse znamenitosti svoje okolice. Ta list bo učiteljem najlepši vodnik po mestu in njegovem sosedstvu. Da pa bo razpoloženje še bolj prisrčno, zato je poskrbel dubrovniški rojak, pesnik Ivo Vojnovid, ki je posvetil učiteljiStvu na uvodnem mestu «Dubrovačkega lista* vznesen sprejemni članek" katerega bo gotovo vsak učitelj vzel tako, kakor je bil napisan, to je s srcem. Jutri, v nedeljo ob 8. zjutraj, se kongres otvori. Nobenega dvoma ni, da bo njegova otvoritev obenem tudi najlepša manifestacija našega državnega in narodnega edinstva,. Dubrovnik, 25. avgusta. Včeraj dopoldne se je vršila seja širšega odbora Udruženja jugoslovenskih učiteljev, na kateri so bili sprejeti formalni sklepi glede čim hitrej šega in boljšega delovanja kongresa. Na seji se je razvila precej ostra debata o vprašanju, ali naj se na jutrišnji glavni skupščin? odpošlje brzojavni pozdrav ministru prosvete dr. Korošcu. Preti so se izrekli skoro vsi Slovenci in Zagrebčani, definitiven sklep pa je bil prepuščen popoldanski širši seji vseh delegatov. Ob pol 11. so odšli zborovalci z godbo in zastavami na čelu na Pile. nato pa v veličastni povorki. ki je štela več tisoč oseb, pred Gumlulicev spomenik. Tu je im-d predsednik Udruženja Stankovič krasen govor o veličini Dubrovnika in slavnem pesniku, ki je bil prorok narodne bodočnosti in Jugoslovenstva. Položivši venec na njegov spomenik, je naglašal, da bodo jugoslovenski učitelji vedno služili veliki jugoslovenski ideji. V tem trenutku je zasvirala godba državno himno, ki so jo peli vsi navzoči odkritih glav. Občinstvo je prirejalo učiteljem neprestano viharne ovaciie. Izpred Gundulieevega spomenika je krenila povorka, da položi venec pred spominsko ploščo padlim osvo-bodilcem. Patrijotske govore v spomin padlim herojem je sprejela množica naroda z nepopisnim navdušenjem, ki je doseglo višek, ko je godba zaigrala himno «Rado ide Srbin u vojnike*. Dolgotrajno vzklikanje Jugoslaviji, njeni veličini in bodočnosti, kralju in svobodni domovini kar ni hotelo ponehati. Dubrovnik je bratski sprejel jugoslovenske učitelje in dokazal, da v njem še ni bilo večje slavnostnejše manifestacije za bratstvo, svobodo in edinstvo. Popoldne, pred pričetkom konference glavnega odbora in delegatov učiteljskih društev, je bilo poslano brzojavno sožnlie Surdulici. Po gotovih formalnostih se je nadaljevala razprava o učiteljskih zahtevah in o resoluciji, ki se predloži glavni skupščini. Fantovska nedelja v Mariboru Maribor, 25. avgusta. Nad mesec dni so klerikalni listi debli reklamo za svoj »fantovski dan» v Mariboru, ki bi naj zopet strnil klerikalne vrste na bivšem Štajerskem in ki bi naj bil manifestacija klerikalne politike — obenem pa priprava za pričakovane volitve v državno in v oblastno skupščino. Da bi bila udeležba čim večia, so agitirali z novimi ministri in z obema slovenskima škofoma in seve s prižme. Razne ugodnosti, kakor znižana vožnja, brezplačna prenočišča, znižana vstopnina na industrijsko-obrtno razstavo in slično so privabile v Maribor marsikaterega, da je izrabil priložnost in si ogledal mestno življenje. V soboto popolne, ko je zboroval najvažnejši odsek, si na primer lah ko videl mladino s fantovskimi znaki, ki se je v »naravnost vriskajočem razpoloženju* prevažala v čolnih pri »treh ribnikih«. Tudi ni bilo videti mnogo »fantovi ob šestih popoldne na mestnem pokopališču, ko se je odkril nagrobni spomenik dr. Karlu Verstovšeku. Akoravno se imajo ravno orlovske in druge klerikalne organizacije zahvaliti za svoj ob- stoj v veliki meri baš delu pokojnega Verstovška, je bila nnh udeležba pri odkritju spomenika skromna. Spomenik sam je zelo primitivno izdelana, lepa misel: pod vrbo žalujko vzhajajoče solnce svobode nad mestom Mariborom, spredaj pa slovensko dekb z lovorjevim vencem. Sobotna večerna bakljada, ki bi naj vzbudila praznično razpoloženje za prihodnji dan, je imela komičen konec. Udeležiti bi se jc menda morale tri godbe, slaba organizacija pa je povzročila, da so se godbe s svojimi priveski zaman lovile po mestnih ulicah. Ko je ena izmed njih odšla po Aleksandrovi cesti proti Grajskemu trgu, je šla druga po Sodni ulici iz Tattenbachove ulice in po Aleksandrovi ccsti proti kolodvoru, nakar se je prva obrnila in jo urnih korakov ubrala za njo. Kmalu nato pa je prišla še tretja in odložjla lampijone v Zadružni gospodarski banki. Kot najsijajnejša točka sporeda je bila na programu slavnostna povorka in potem manifestacijsko zborovanje. Slavnostni sprevod so otvorili štirje fantje na konjih (znani mariborski obrazi), na to je korakal »Orcl»; vsega skupaj blizu tristo. Pri štirih orlovskih praporih jc bilo četvero cerkvenih bander. Za tremi mariborskimi fanti v gorenjskih narodnih nošah je korakal drugi del procesije, fantje in možje iz cele škofije, razdeljeni po dekanijah. Gledalca je frapi-rala majhna udeležba iz nekaterih dekani j, n. pr. iz Vuzenice. Šlo je zraven vse: od šolarjev (»mladi kot mleko, sveži kot kri», kakor je pisala zadnja »Straža*) do starčkov s palico v roki in cigaro v ustih. Ugoden vtis so naredili Prekmurci s svojim preprostim, otožnim petjem. Pri tako veliki reklami in obvezni udeležbi vseh mladinskih organizacij bi se smela pričakovati večja udeležba. Pridiga ljubljanskega škofa je vidno razočarala štajerske mladeniče in je vse težko čakalo konca. Prvi govornik je bil dr. Hohnjec, ki jc prinesel pozdrave jugoslovanskega kluba. Toda tako prazno besedičenje s slabimi dovtipi je slišal še malokdo. Višek njegovega govora je bil, da je poslal politične nasprotnike organizirat svobodomiselno gonjo na — Marsu! Slavnostni govornik dr. Korošec, privlačna sila fantovskega dne, je izostal ter ga je kot »vojni nadomestek* zastopal minister Vesenjak. Imel je pridigo, za katero ga je lahko zavidal ljubljanski škof; pokazal je, da ie izgrešil poklic, ker je postal proiesor in minister. Tehtno in jedrnato pa je govoril dr. Basa j o idealnem Orlu. Zadnjih govornikov, bo-goslovca Meška v imenu dijaštva in nekega kmetskega fanta pa je slišalo že komaj peščica ljudi, ker se je velika večina porazgubila poprej h kosilu. Popoldanski nastop Orla je motila huda nevihta. Taki so bili fantovski dnevi na zunaj. Maribor jih je ignoriral. Kljub »Stražine-mu» pozivanju in prikritim grožnjam razen nemškega gostilničarja Spatzcka ni razobesil zastave noben Mariborčan. . oljnate in suhe barve pristDi kranjski firnež, terpentin, laki, prašno olje, špirit gorljiv, karbotinej, salmijak, slikarske ia pleskarske potrebščine. Ravhekar & Derganc Pred škofijo št. 20 4181/a Dom za siromašne dijake v Beogradu V Beogradu se je osnoval odbor, ki si je stavil nalogo zgraditi dijaški dom, v katerem naj dobe stanovanje in po možnosti tudi hrano siromašni dijaki iz cele države, ki bi hoteli študirati na beograjskih srednjih in visokih šolah. Prvotno je bila zamišljena akcija v prvi vrsti za dijake iz Hercegovine, ki ie ena najbed-nejših pokrajin Jugoslavije. Tekom časa pa je odbor razširil osnovo za dom tako, da je sedaj zamišljen za dijake iz vseh pokrajin, v prvi vrsti pa iz oddaljenejših, zlasti iz Južne Srbije, iz Črne gore in iz Slovenije. Dom bo vršil torej poleg socialne tudi važno narodno-vzgojno nalogo, ker se bodo v njem vzgajali v bratskem sožitju mladeniči iz najrazličnejših naših pokrajin. Odbor v katerem so med drugimi ministrski predsednik Ljuba Davidovič ter profesorji vseučilišča Bogdan Gavrilovič, Stanoje Stanoievič in Vladimir Corovič, se je obrnil te dni s posebnim oklicem na jugoslovensko javnost, katero prosi, da po svojih močeh podpre njegovo akcijo. Poveril je obenem akademike beograjske univerze, da zbirajo vsak v svojem okrožju prostovoljne prispevke. Za Slovenijo je poverjena ta naloga g. cand. med. Zdolšku. Nadejamo se, da bo apel rodoljubnih Beograjčanov našel tudi med nami primernega odziva, saj bodo deležni dobrot dijaškega doma tudi siromašni dijaki iz Slovenije. Dopisi VRHNIKA. V nedeljo, 31. t. m. se vrši občni zbor krajevne organizacije JDS v salonu gostilne Mantua, in sicer točno ob 10. dopoldne. Občni zbor po-seti imenom centrale dr. Rape. Ker je pričakovati zanimivega poročila, naj^ se udeleže občnega zbora ne samo člani krajevne organizacije, ampak sploh vsi naprednjaki. PLANINA PRI RAKEKU. Razmejitvena komisija je izvršila, kakor je bilo čitati v »Slovencu«, svoje za nas uničujoče delo. Zmagali smo v toliko, piše omenjeni list, da nam pripade celo Cerkniško jezero. Le bedaki morejo obelodaniti kaj sličnega. Ali niso pričeli že leta 1922 cementirati mejo — uro in pol hoda od vasice, ki leži onkraj jezera pod Ja-vornikom z imenom »Otok«. Meja je bila, določena daleč v gozdu, ki pa se sedaj prenese tik jezera na škodo nas obmejnih meščanov. To je sramotno in poniževalno. »Slovenec« polni svoje predale s hujskarijami, razmejitvena komisija prikimava v kakem hotelu. Lahi s knezom Windischgraetzom pa prenašajo našo mejo kakor mačka mladiče na rame ubogih davkoplačevalcev. RAJHENBURG. Danes se vrši pri nas redko rodbinsko slavje. Dve vrli te-lovadki našega Sokola, sestri Danica in Mara Skalo vnikova se poročita z dvema navdušenima Sokoloma. Ženin prve je naš delovni somišljenik, g. Josip Koko-le, rudniški tajnik v Rajhenburgu, drugo pa poroči g. Franjo Zupančič, železniški uradnik. Narodnima paroma naše najiskrenejše častitke. ŠV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Kdor ima le količkaj čuta poštenosti in pra-vicoljubnosti in kdor pozna, naše razmere, zlasti g. Zadravca, ta bo takoj pri-o orjunaški veselici, ki se .je vršila 3. znal, da je poročilo »Slov. Gospodarja« t. m. popolnoma zlagano. Beseda »Auf biks« je nam nacionalistom prezoprna in zato je od naših članov tudi nikdo ne bo slišal. Naj ne mislijo oni, ki so v zve- 27., 28., 29. in 30. t. m. . Beograjska opera in drama v novi sezoni. Beograjska opera objavlja repertoar za novo sezono. Najprej se ponovi; Kor.jovičeva rUroševa svatba», sledil bo j Hrističev in Baranovičev balet in Smetanov , v kateri bo gostovala ga Pospišilova iz Zagreba, nadalje Wag-nerjev in Donizettijev Lmdstvo»; Seski »lid»; množica ljudi, prebivalstva, konglomerat. Pojem je splošen, brezbarven. Četrtma Slovencev razume pod tem pojmom tudi »tujca*. (Via ni naš. domač, F liidski.*) Ljudstvo je prebivalstvo. »Puk>, pučki. Izraz še vedno splošen kakor od časov »polka Igorove*, Vendar ne več tako brezbarven. Polk ali puk je že neka organizacija »ljudstva«, je že višja etopnja, kakor preprosto stanje, označeno r. imenom »■ljudstva*. «Puk» že ima neko smer b" ima gospodarja, voditelja. ' ,»Naroda. Ta terminus je jasen m določen. Pomeni one, ki so krvno združeni in obenem ostro opredeljeni ckI drugih. Obenem pa pomeni ta beseda že tudi subjekt državne tvorbe, [n obenem pomeni tudi še — množico pr« rorostega »ljudstva*, pa le lastnega. Običajno naglašamo, kar nas dru-fe. Tu pa smo ob različni trojni termi-noliTgiji našli v jeziku samem trojni poje511, ki nas je doslej delil. Nič čudnega!. ni, če se je »ljudstvo*, organizirajo z Mahničem okrog škofa in cerkvene internacij onale, nič čudnega ni, oe sei je hrvatski puk vedno oziral za vodje in voljo in jima slepo sledil, kakor tropa ovac, enkrat Starčevidu, sedaj Radiču; in nič čudnega ni, da se Je narod srbski zavedal svoje države in se zanjo boril, v zavesti, da se bije zase. Ko se ljudstvo, puk m narod združujejo in ko naj bd nastala enota iz (vseh trsta, ni čuda, da ne gre gladko. Kajti iz vse te trojice mora zopet nastati le narod, i puk i ljudstvo morata postati sestavna dela novega [višjega naroda. . ,. To je ena onih temeljnih resnic, Jn fco za slepca tako neumljivo težke, za TOdca pa £ako enostavno jasne. M. A. C. Iz Ljubljane •*"Irprem«mbe v državni službi. Imeno-»rani so: Peter Ubavkie, doslej v Karlov-jcn, za glavnega revizorja pri glavni carinarnici v Mariboru; Fran Kovaž in Josip gnher za tehnična uradnika pri držav-aem rudniku v Velenja; Anton de Costa aa Anton Velikanje za tehnična uradniška pri državnem rudniku v Zabukovci. Stalno so upokojeni: Fran Petrič, okrajni sum ar pri nadzorstveni postaji v Ljutomeru; Jakob Klavžar, jetniški paznik v rMariboru in Franc Fras, sodni 6luga v SLjntomeru. Otmar Skale, avskultant okrožnega sodišča v Novem mestu, je po jdal ostavko na državno službo. ■T • \t , a zaman. Zadnja ekspedicija je odšla včeraj iz Ljubljane. Kolikor smo zvedeli, so včeraj dopoldne z daljnogledom opazili Topolovčevo truplo, ki leži okoli 700 m v prepadu severne Triglavske stene na nedostopnem kraju. Težko, da bi mogli priti do njega. Danes se izvrši zadnji poizkus. Pokojni Topolo-vec je bil član SPD. in nc cSkalet, kakor so poročali nekateri listi. * Bolestni oče Anton Mervar išče svojega sina Franca Mervarja. Kdor ve kaj J o njem, naj sporoči na naslov: Anton ' Mervar, Loke-Trbovlje. * Carinarnica na Rakeku. Po odredbi generalnega ravnatelja carin V. Dimitrije-viča se je imela dosedanja carinarnica na Rakeku likvidirati ter je bila s 15. avgustom ustanovljena carinarnica II. razreda v Logatcu. Sedaj je ministrstvo financ že ustanovljeno carinarnico v Logatcu zopet ukinilo ter odredilo, da ostane carinarnica na Rakeku. * Občinske volitve ▼ Kokarjah. Pri občinskih volitvah v Kokarjah v gornje-grajskem srezu je zmagala napredm stranka, ki je dobila 10, klerikalci pa 7 j odbornikov. * Požar na Spodnji Polskavi pri Prager skem. V torek, 19. t. m. je nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Vrečku na Sp. Polskavi in upepelil vsa pslopja. | Iji si moral obstati in ponovno pogleda* iti ta krasni in redki nebesni pojav. Si« u— Razpisane službe pri ljubljanskem ; ccr ni nobena redkost, da se opaža luna magistratu. Pri mestnem magistratu v ra ncbu tudi pri belem dnevu a tako Ljubljani je popolni« naslednja službe« ; svetlo je videti le redkokdaj Splošno na mesta- v stavbni službi dve mesti ,0 mislili ljudje, da je bil to planet Mars stavbnega komisarja v 9., event. višjega komisarja v 8. čin. razredu; v živino« zdravniški službi mesto mestnega živino« zdravnika v 8. čin. razredu; v nižji ten« niški službi mesto mestnega stavbnega pisarniškega praktikanta ter v pisarni« ški službi dve mesti mestnih pisarniških uradnikov. Prošnje naj se vlože najkas« neje do 9. septembra pri predsedništvu mestnega magistrata. u— Danica (Venera) io luna. Včeraj okoli poldne ie v našem mestu vzbudil oravo senzacijo krasen nebeški pojav. Vzhodno od bledega zadnjega krajca meseca se je videla na jasnem nebu kljub solnčnemu dnevu sijajna Danica (Venera). Vse mesto, čegar zanimanje ki se vidi sicer samo zvečer in ponoči. Toda bela srebrna zvezda je bila Ve« nus, ki jo nnzivamo ponoči Večernico, podnevi pa Danico. Grad brez vode. Ljubljansici Grad ie že tri dni brez pitne vode. Kako mu« čen je položaj za stanovalce, si lahko vsakdo predstavlja. Dolžnost magistrata je, da jih čimprej reši neprijetnega po« ležsja. Ka Gradu se tudi popravlja stre« ha in mečejo delavci opeko na tla. Star cbičaj je, da se v takih slučajih posta« vi jo svarilna znamenja, da se ne pripe« ti kaka nesreča. To mora veljati tudi za j Grad. 1 u— Mestna Orjuna Ljubljana poživlja vse članice in člane, ki so se priglasili za nebesne pojave je zadnje dni vsled ter one ki se še nameravajo m želijo pojava Marsa močno oživelo, je bilo fas« sodelovati pri tamburaskem zboru, da einirano kakor s psihozo; tudi proti vo* S pridejo zanesljivo k ustanovnemu se« Vabljiva in m^avna je pirim-čokoIaSa!1 1837/a * Strajk v beograjski električni centrali. ! Med delavci beograjske električne cen- j trale, ki so se nahajali v štrajku in med , upravo centrale je končno prišlo do spo- j razuma. Delavcem se povišajo plače ra 10, 15 in 25 dinarjev dnevno — po kate- i gorijah. Vsi delavci so zopet na delu. * Ameriška zapuščina. Kakor razglaša izseljeniški komisarijat v Zagrebu, je nedavno umrl v ameriških Zedinjenih državah neki Ivan Slavič, rodom iz Jugoslavije, ki je zapustil precej denarja. Morebitni sorodniki naj se potom sreskih glavarstev obrnejo na izseljeniški komisarijat v Zagrebu, kateremu naj predlože tudi dokumente, ki naj izpričajo sorodstvo. * Krvava nogometna tekma. V Prije-doru v Bosni je sSegesta« iz Siska odigrala v nedeljo tekmo, ki se je končala neodločno 4 : 4. Občinstvo je bilo silno nedisciplinirano in je bilo jamo že v naprej, da pride do spopada. Ko se je »Se-gesta« vračala iz Prijedora, »o bili njeni člani na kolodvoru napadeni s noži. Štirje bo bili rac jeni, med njimi neki slušatelj filozofske fakultete iz Zagreba smrtno. Tudi en musliman je bil ranjen pri pretepu. * Krvava ljubavna drama ▼ Požegi. Pred sodiščem v Požegi se je vršila te dni obravnava proti 17 letnemu gimnazi-jalcu Emilu Matijeviču, ki je meseca junija iz ljubosumnosti ustrelil svojo kole-ginjo gimnazijalko Zoro Stamfkrvo. Sodišče je spoznalo Matijeviča krivega hudodelstva umora ter ga je kot mladoletno osebo obsodilo na osem let zapora. * Zapuščen voz In konji Pred nekaj dnevi, okrog osmih zvečer, 3e je pripeljal v smeri Maribor - Brezno z dvovpreženira vozom neznan moški. Pustil je vse skupaj na. cesti in nato neznano kam izginil. Vo* je lahek z lestvicami z drema ns-njatima sedežema, konja pa sta rdečkast« barv« z belorjavimi grivami. Kobila, ki je bila stara približno 15 let, ter očividno od hitre vožnje zelo utrujena, j« nekaj ur nato poginila, konj star kakih 8 let, pa se jahaja sedaj pri nekem posestniku r Breznu. Tujec, ki j« pustil na mestu konj* in voz, j« star okrog 30 let bil je eW*čen v rjavo snažno obleko, m je rez s konji bržkone kje ukradel ter pobesmil Čez mejo. * Izrapana železniška blagajna. Kakor javljajo iz NoTega Sada, so doslej neznani storilei v noči od nedelj« na ponedeljek razbili in or trpel i železniško blagajno postaje Odžaei ter odnesli gotovine osem-najsttis«5 dinarjev. Orožniki roparjem So rise prišli na sled. * Požar vsled strele. V SUnežičah pri Št. Vidu je udarila strela v hišo posestnika Franca Anžina. Ubila je dve kravi in užgala poslopje, ki j« pogorelo do tal. Pežarna bramba j« takoj prihitela na pomoč ter omejila požar. Skoda j« cenjena na 70.000 dinarjev. * Čajne mešanica v »rebrnih zavitkih z znamko »BUDDHA> so priznano najboljše. Dobe ss povsod. Zahtevajte navodila o pripravL dirka nad Vrhniko pri Ljubljani v nedeljo dne 24. avgusta 1924 Splošno najboljši eas dneva Najboljši čas motociklov Prvi v svoji kategoriji Gosp. Viktor Barešič na INDIAN »Standard" 998 cm' v 6 min. 6 sec. ■■Hnon Prvi v svoji kategoriji Gosp. Djuro Gavrilovič na INDIAN MScout" 597 cm' v 6 min. 46 sec. Prvi v svoji kategoriji Gosp. Rado Hribar (v priklopnem vozu g. Vodišek) na INDIAN „Big Chief" 1206 cm3 v 6 min. 49% sec. Najboljši čas automobilov Drugi najboljši čas dneva Prvi v svoji kategoriji Gosp. Josip Jurca na FORD-Special v 6 min. 9% sec. AMERICAN MOTORS LTD Ljubljana, Dunajska cesta 9—12 Telefon interurb. 477 Tele*r. JFordauto« Stanku v četrtek dne 28. avgusta, prigla. šeni pevci in pevke pa v soboto dne 30 septembra ob pol 20. uri v areno Na« rodnega doma. — V četrtek dne 4. sep: tembra sc vrši skupni sestanek vsega članstva zvezan s predavanjem v dvora; ni arene ob pol 20. uri. K temu sestan» ku je udeležba vseh članov in članic strogo obvezna. u— Citrarji pozor! Dame in gospodje, ki bi imeli veselje sodelovati v nanovo ustanovljenem citrarskcm klubu v Ljub; Ijani, se uljudno vabijo, da se pismene ; prijavijo na naslov: . iz Celja e— Politični sestanek JDS ▼ Celja. Na rednem političnem sestanku, ki se vrši, kakor običajno, danes v sredo dne 27. t m. ob pol 9. uri v rdeči sobi cel j« skega Narodnega doma, sc bo med dru« , gim poročalo tudi o sklepih skupne seje načelstva JDS za ljubljansko in miri) boreko oblast v Rogaški Slatini. 1 c_ Poroka. V pondcijek dne 26. t. m. ; se je poročil v cerkvi sv. Danijela v Co« Ija g. Konrad Gologranc, stavbenik v ! Gaberjih z gdč. A. Vouk iz Gaberjib Obilo sreče! c_ Glasilo obmejnega nemštva «Cili lier Zeitung», ki ga je doslej izdajala tiskarna Celeja v Celju, je prešlo v last Schauerja, dosedanjega glavnega ured nika in narodnega poslanca v Marenben gu. Tiska se še nadalje v isti tiskarni v Celju, vendar pa namerava ubrati pod zaščito današnjega režima in v rokah ' vladnega narodnega poslanca še radikal« nejše strune. I e— Tedenski izkaz o kretanju naler« ljivih bolezni v Celju od 10. do 17. av/ gusta: škrlatinka: od prejšnjega tedna, ostali 3, ozdravljen 0, ostali v nadaljn? oskrbi 3. Difterija: od prejšnjega tedni ostala 2, ozdravel 1, ostal v nadaljni oskr bi 1. Duši j i vi kašelj: ostala 2, ozdravel 0, ostala v nadaljni oskrbi 2. e— Košajnc pod ključem. 28=letnega Franca Košajnca, ki je kakor smo žc svoj čas poročali, ušel 1. junija skupno s Cirilom Koprivcem, ki je imel tudi priti pred poroto zaradi tatvin in vlo> mov, iz zaporov okrožnega sodišča v Celju, so 2. t. m. prijeli v Starnbergu na Bavarskem. Kakor znano, sta oba pobeg nila na ta način, da sta pobila paznika Bana in Macarola na tla, vzela iz paz« niške sobe puške in jo popihala. Kopriv« ca so takrat še isti dan prijeli, doSm se je Košajncu posrečilo uiti. Iz Maribora a— Mariborski občinski svet bo v pe> tek dne 29. avgusta ob 19. uri zopet na« daljeval s svojo sejo. a— Vendar lista Zagorskega. V pon« deljek je bila vložena v Mariboru kot četrta tudi kandidatna lista »Gospodarske stranke« znanega Frana Zagorske« ga, ki je radi sigurnosti nominiral kar 48 kandidatov in ravno toliko namestnikov, čeprav jih je treba le 41. Nosilec liste je Peter Gregorc, čevljarski moj« ster Pod mostom. Zastopnik te gospo« darske liste v glavnem volilnem odboru je sam šef stranke g. Franjo Zagorski, katerega pa bo bržčas zastopal njegov namestnik Viljem Rayer, železniški nad« revident, ker je Zagorski sam še vedno zaprt radi suma goljufije. Njegovi kan« didati so skoro izključno obrtniki, zla« sti številno so na njegovi listi zastopani tudi nemškutarji in Nemci. G. Zagorski pa ne namerava osebno voditi svoje dei. lcgacije v občinskem svetu, ker kandidi« ra Sele na 20. mestu. a_ Anketa kulturnih društev radi os« novanja koncertne agenture, ki jo orga« nizira Slovanska Čitalnica, se vrši da« nes dne 27. t m. ob 20. uri v restavra« ciji Narodnega doma. Vodstvo je pre« vzel dr. SnuderL Društva so že dobila vabila in naj sigurno pošljejo svoje za* stopnike, ker se bliža sezona prireditev. a— Dekliški zavod v Mariboru. 12. in 13. septembra ponavljalni in sprejemni izpiti za obrtno šolo. V petek IZ sep« tembra vpisovanje v gospodinjsko šolo. V nedeljo 14. septembra maša, v jron< deljek redni pouk. a— Vihar pri mariborski koči. Sobot« no neurje je tudi po Pohorju silovito razsajalo. Posebno močen vrtinec se je zaletel k mariborski koči, kjer je izru« val v bližini stoječo mogočno smreko, ki je budila posebno pozornost turistov. Mogočne korenine so bile kot na mah pretrgane. Krona koreničja pa je dvig« nila pri padcu tudi ogromno plast zem« lje s seboj v obsegu več metrov. Tudi manjših poškodb je zapustil vihar več po bližnjem gozdu, pač pa nifio bila nio poškodovana poslopja. Signali Angleški strokovnjaki in amaterji brezžičnega brzojava se pridno udeležujejo poskusov, ki gredo za tem, da dobi naša Zemlja letos zvezo z Marsom. V soboto je dospela iz Kanade vest, da so telegrafisti velike brezžične postaje Point Grey slišali tajinstvene signale. Popolnoma jasno so čuli skupino zvokov, ki Jih ne vsebuje noben mednarodni kodeks za radiotelegrafijo. Pravijo, da so j trov) zvoki popolnoma podobni onim, ki so jih j dne slišali predlanskem in lani, skoraj na- ameriška tančno pred enim oziroma dvema letoma na nekaterih večjih postajah za brezžični brzojav. Učenjaki nimajo dosti upanja, da bi se talca sta dospela v Frederiksdal na južnem koncu Gronlandije po trinajsturnem letu; o Locatelliju pa nI bilo nobenega sledu. Poldrugo uro po vzletu v Reyk;a-viku ie ladja «Richmond» še videla vse tri zrakoplove. Italijansko letalo je bilo na čelu. V razdalji kakih 500 milj od Reykjavika ie videl vsa tri letala tudi ameriški torpedelovec «Barry». Razdalja med Revkjavikom in Frederiksdslom znaša 825 pomorskih milj (152? kilome- hipno — osvežujoče na živce ta da razmeroma malo uničuje naše telesne in duševne sile, gotovo mnogo manj kakor alkohol in drugi podobni strupi. V resnici pa je zgodovina o odkritju tobaka povsem druga nego priča perzijska pripovedka. Tobak ni zrastel na grobu lepe žene. Evropejci, ki so prišli s Kolumbom v Ameriko, so ja odkrili v ustih prvih Indijancev leta 1402. To so bile «ek« Trst« cigar, ki so bile napravljene veka zadržal in res so našli v hotelu v | sta izmenoma prečula cele noči ter se prtljagi tega moža vse stvari zadnjih tat- trudila, da bi psa vsaj umetno nakrmita \ ker sam ni hotel žreti, a zaman. Po petih V Pe« kakor v pravljici. Iz Leice-! dneh je pes poginil. Zivinozdravnik j? stri poročajo: Mr. Hayes iz Leicestra j psa seciral, a ni našel niti najmanjšega se ie odpeljal na desetdnevni dopust ter j sledu kake bolezni. Mr. Hayes je prepri-je izročil svojega psa v oskrbo nekemu j čan, da je pes poginil, ker mu je počilo živinozdravniku. Ta in njegova hčerka j srce. Po slovanskem svetu * J 1J* ^ MUuIlr | je leta I8S1. se je naselilo mnogo Polji. Adolr l/SIT-V 61* letMK kov stalno v Franciji; v novejših časih češka javnost ie p«5le dni proslavila ; so nastale eelc poljske delavske koloni, 60,letnico rojstva znanega češkega pisanje na Francoskem. Poljak »majo v Fran, tel j a in odličnega borca ra ideale slo* eiji toliko šol, da so njih učitelji pred Ameriška krirarka «Riehmo»d». ki .... .... dobila ukaz iz Washingte«», je preiska- ■ la okelu 20? milj gronlandske ebale. Ne ; bila obve-: bil- I zu obale brenčanje, ki bi utegnilo biti cd I; zrakoplova. Američan! so se tskH podali v naznačeno smer in res našli Locatelli- izmučeni ter so pripovedovali, da so sej morali spustiti r,a morje radi napake motorju. Izkrcali so se v hidroplan, ka terega morju se iim se niso zanesli _ in tri noči so blodili po vodi in se borili z ledenomrzlimi valovi. 5e!e potem ^ se jim je posrečilo priti na kopno zemljo. Locatellijevo letalo je ostalo v morju. Ameriške ladje so ga izsledile s pomočjo ogromnih reflektorjev. Letalčeva tovariša pripovedujeta, da imata za sabo strašne doživljaje, kakršnih si ne želita nikoli več. Ker pa je zrakoplov znatno poškodovan, je na.ibrže gotovo, da jeLo-catellljev polet končan. Locatelli sam, ki si ie z veliko muko ohranil življenje, je srečen, da se lahko vrne v Italijo k svojcem. Locatelli ja je vzpodhadala na pot slava letalcev, ki se nahajajo na poletu okolu sveta. Hotel je biti tudi sam deležen njihove glorije. Letalo je bilo na razpolago ln Italijanski tisk je s ponosom povdarjal, da bo Locatellijev polet čisto italijanski. Letalo izdelano v Italiji, v italijanski to tega .Italijanskega* obnesli poskusi, dati Marsijcem zname-1 doma pomožne akcije. Oja o naši eksistenci. Pravijo, da so vsa Ameriška kma sredstva, s katerimi se ponaša moderna tehnika, čeprav so že naravnost bajna, popolnoma nezadostna za to ogromno tem poizvedovalnem potu ie fti.a razdaljo, ki znaša še vedno nad tretjino ščena od Eskimov, da sc culi nek; oddaljenosti Zemlje od Solnca. Da bi mogli pošiljati električne valove v takšnjo daljavo, zato bi morali imeti na razpolago naprave, ki bi proizvajale napetost toka od več milijard voltov, kar nam je seveda še nemogoče. Razen tega, tako menijo učenjaki, morajo biti na Marsu, ako je res obljuden, popolnoma drugačna bitja kot pri nas. Izračunali so, da je na njem povprečna toplota veliko pod ničlo in da je zrak redkejši, kar vse učinkuje na razvoj živih bitij. Ali so res ljudje na Marsu ali pa v najboljšem primeru živali z več ali manj razvitim intelektom, ki pa še dolgo ne dosega človeškega, to vse nam je še popolnoma tuje. Da so slišali na omenjeni radio postaji Čudne signale, bo že res. Da bi pa prišli ravno z Marsa in baš zopet sedaj, ko skušajo oddati Zemljani svojim nebeškim sosedom svojo posetnico kar tako brez žice in malce predaleč, o tem menda tudi telegrafisti sami ne bodo prepričani. Gotovo si je kakšna brezžična postaja na svetu dovolila šalo in je poslala v ozračje nekaj zmešanih električnih valov, pa so jim ljudje v teh dneh prenapetih živcev točno nasedli. Locatelli rešen Včeraj smo poročali o usodi Italijanskega zrakoplovca Locatellija, ki se je dvignil pred dnevi daleč na sever v zrak z namenom, da preleti Atlantski ocean in doseže Ameriko. Spričo izostalih vesti je bilo zelo verjetno, da se je Locatelliju pripetila nezgoda, kar se je sedaj izkazalo za pravilno. Obenem pa se je izkazalo, da so bile domneve o Locatel-lijevem poginu preuranjene, kajti telegrami Iz Washingtona pravijo, da sta ameriški vojni ladji «Richmond» in MladeniS je storil, kakor mu je ukazal prerok. Učinek je bil dober in mladenič je pozabil na svojo tugo ta dobil zopet veselje do življenja. Dasi ta perzijska pripovedka nima s pravo zgodovino tobaka nobenega stika, je vendar v marsikaterem oziru pomemb- tolpe levov, ki vdirajo v staje ter plenijo živino. Prebivalci so organizirali za pobijanje zveri posebno stražo in vlada plačuje za vsakega ustreljenega leva pet 11-ber šterlingov (okolu 1800 Din). X Škatljica vžigalic. V Sendu na Angleškem so aretirali Anthonyja St. Ge-orgeja, ki Je Izvršil v poslednjem času mnogo vlomov. Na kraju poslednjega vio ma je našel detektiv P. C. Elkin košček škatljice za vžigalice in ga ie spraviL Elkin je srečal ob petih zjutraj človeka, ki mu je bil nekam sumljiv. Brž se Je odločil, vzel pipico iz žepa, stopil k njemu . Tobak je dobro sredstvo za zatiranje ter ga prosil za vžigalico. Neznanec mu človeških skrbi. Dočim vino vzbuja bujno fantazijo ta zmanjšuje logično mišlje nje, je tobak sredstvo, ki pojača moč mišlje- je vljudno podal škatljico vžigalic, Elkln •Vzhodni Sejm» v Lvovu bo imel tudS svoj jugosiovenski del: zastopnik Vzhod nega Sejma je profesor Milivoj Janko^ vič v Beogradu. Pridobljena je za stva« ^Savska Banka* in ta je prijavila izloži bo jugoslov. produktov, kakor suhib sliv, kaše, vina, slivovice, kože, tobaka in cigaret, opija, sardin itd. Tudi trga slutim, da V Vilo slaKo čase-j ril*. ni niti o njih sanjalo. Silvester Kovač, izbrisan našega sorodstva! Kai ?a. j« tako nenadoma jrglo % tira rednesa in vrgl«dnega življenja in ja drevilo r tmjpbo in propad, ne vera. Lf slutim. e tret« iine. Naši glavni predmeti, ki so se izvozili v prvi polovici t. 1. v Italijo, so bili (po vrednosti v milijonih Din): stavbni les 607.4; drva za kurjavo 33.8: živa živina i32.7; živi konji 54.7; kože divjačine 43.0 jajca 39.4; suhe čcšplje 34.3: sveže meso 22.4; mesni izdelki 24.0; žive svinje 6.6; turščica in drugo 3.9. Iz gornjih števiik vidimo, da tvori ies (stavbni les in drva za kurjavo) skoro polovico vrednosti vsega našega izvoza v Italijo. Drugi naš najvažnejši izvozni predmet za Italijo jc živina. Od vsega našega v prvi polovici t. 1. izvo/cncsa stavbnega lesa, čegar vrednost znaša 859.8 milijona Din, se jc izvozilo V Ita* liio kakor rečeno sa 607.4 milijona Din, odnosno nad 70 edst., esčim o«i vse na« šc izvožene živine Bi šla polovica v Ita* lijo. Lesna stroka nam bs nedvomso tu« di v bodoče oddajal« največ prebitka v TOljiT*. — čekovni promet poštne hranilnice SKS t a julij izkazu ja nastopno stanje: novootvorjeni čekovni računi 143. saldira-ni 4.3, skupaj koncem julija 10.841 čekovnih računov. Stanje vlog 13. julija 22.S21.859.34 Din. Celokupni promet je znafel 2.,878,365.104.57 Din: od tega odpad? na. vplačila. 1.,413,098.461.30 Din. na izplačila pa 1..465,266.643.27 Din. — Čebelarski kongres v Beogradu. Prošlo r.e<5e!jo 24. t. m. se ;« vršil v Beogradu kongres Zvese čebelarskih udruženj iz cele držav?. O stanju čebelarstva je referiral Jova Jovanovič. Fo-glasno jo povdsrjala potreba, da se osnuje t državi višja čebelarska šola. Ravno tako so zborovale! zahtevali, da se uvede čebelarstvo kot obvezni predmet p« vseh učiteljiščih -tn bogoslovjih irinre. Ke7, i. h. t Solina pri Splitu je na letošnjem Ljubljanskim 7*ie-sejmu v lastnem, zelo ckusno epremlje-nem paviljonu razstavila sveje izdelke, med drugim prvcvrstsa portlanski ee-ment svetovna znamke , ki se v svoji izvrstai kvalitati lahfc« primerja z vsakim tu- is iaozsK:skija pra-rluktom. NajveSj« Miiiaaitja ja zbudila tvornica s svojimi vnlevitinii ploSeami, .katere so izredno prikladne ra pokrivanj« gospodarskih poslopjih ter lesenih barak. Nadalje je razstavila svoj najnovejši proizvod, umetni marmor, izdelan na asbesi-nth ploščah. Izredna važnosti sa stavbeno stroko so njene azbestne plošče, ki s« uporabljajo v svrhn izolacija vlažnih «*ea. Tvornica je bila ustanovljena leta 1908. ter je bila takratna osnovna glavni'« 2,CCO.OCO K. današnja osnovna glavnica pa znaša 39,000.000 Din. Do pred kratkim se je v tej tvornici izdelovalo dnevno 00 vagonov cementa, zadnje mesece pa je družba tvornico razširila, tako da ji je možnost dana, izdelovati dnevno 100 vagonov. Pretežno večino izvaža tvornica v inozemstvo. Glede na prvovrstno kvaliteto njenih izdelkov je tvornica na velesejmu zaključila znatne kupčije. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Pšenica: baška, nova, 8 vagonov 362.5 — 365; za september, 5 vagonov 370; za september * oktober, 5 vagonov 385. Ječmen: 5 vagonov 350 — 360. Turščica: 11 vagonov 285 — 292.5. Fižol: beli, baški, 6 vagonov 500 do 525. Moka: baza «0», 10 vagonov 565 do 570. Otrobi: 3 vagoni 200 — 210. Tendenca nestanovitna. Dunajski svinjski sejem (26. t. m.) Do« gon 7144 komadov; od tega 440 iz Ju« goslavije. Notirajo: debele svinje 25 do ;,,u„ , , .. . , :----»----— 27.000, mesne 24 _ 23.000 aK ^ kg ži. bo ... " letos znoff slabe letin* turi; w„ ve teze. Dunajski goveji sejem (25. t. m.) Do* -40n 2875 glav; od tega 446 domačih, 397 iz Madžarske, 739 iz Jugoslavije, 111 iz Češkoslovaške, 990 iz Rumunije, 165 iz Nemčije in 27 iz Danske. Pri mirnem prometu so poskočile cenc prvovrstnim volom za 1000 aK, srednjim in slabim volom ter kravam največ za 500 aK pri kg. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 13 — 20, krave 13 — 16, biki 13 do 16.5, bivoli 10 — 13, slaba živina 9 do 13 aK. kov tu rarstvemh znamk avstrijske in ojrskn krone ali grbov. — Italijani kupujejo živino po c'rže'i. Iz Laške,"", poročajo, da je na t a mošnji sejem 55. t. m. prišlo tudi precej kupcev iz Italije, ki so kupili 7S glav večinoma plemenske živine. Ves dogon je znašal 617 glav. Cene so se gibala m?d 12—15 dirarVv sa kilogram Sive teže. tn Izred.ti občni zbor ima Ilirska posojilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani dne 6. s«ptembr-, eb 15. Na dnevnem redu je i sprememba pravil. os Določitev poravnalnega naroka. Za sklepanja poravnave trgovca, Ivana Vau-potiča r Gornji Radgoni z dolžniki je določen narok na dan 5. septembra pri okrožnem sodišču v Mariboru. Tržišče masti ia suhomesnsga blaga. Cer.e naraščajo na inozemskih kakor do-jsačiii trf.iačih največ radi padanja sti-»jtreje. T Ttijrebu so bil* prošli tede-c Kistepsi seae: Tvnrniška mast t sodih ft8—34 (S edst. 2mbalaže); čifta doraarn, »ast ** žebele 35.5, eveša slanina 33: hamburška s!aair.s- 35: pspricirana 35; krakovs!;e klobasic«. 3®: hrenovko 38; raertadela- 40; kranjske klobaso 4S Din kilogram. — Cene v Beogradu: mast 3!—83; slanina 58—25: suho meso 28 ie salama 95—300 Din s* kg na debela. — Ce»« t Ifilsau (v lirah): slanica S.5: asiariSka slanina 3.8; ameriška 8.5: domača italijanska mast C.7 lir* za kilogram. Irsuševanje Srer.ia in Mačve. f?ene-ralna direkcija vod je izdalala podroben n:ti»rt za iisuSeTanja reočviria v Mačvi i* Srenu. 7 izsušeTanjem ss bo začelo *» to jesea, tako da bodo de!a do spe-suladi iorršana. = Zabrana izvoza pšenice iz Italije. Ker je rezultat žitne letine v Italiji za 50 oist. slabši od lanskega, js italijanski niaiatrski svet sklenil zabraniti izvoz pšer.ice in omejiti izvoz pšenične moke ter zdroba. na Izmenjava češkoslovaških 5-39 kronskih bankovcev. Bančni urad češkoslova-šlv«ga fiaančnaga ministrstva j« obvestil naša finančno ministrstvo, da poteče 31. t. m. rok za izmenjavo češkoslovaških 5C0kronskih bankovcev prva emisjie v rdeči barvi z datumom 19. aprila 1919. t= Obratna c-mejltve y češkoslovaški žslszrii industriji. Iz Prage poročajo: Pred nedavnim časom jo veo manjših praških železarn ornejjio obrate; dve sta celo popolnoma ustavili delo. Sedaj pa se omejujejo utdi večje esšlce tvornica železa, kakor B. Brsufeii «. Daeick in tvornica r.rožja sprana«. S rej obrat omejuje dalje PrsSka železoindustrijska družba, ki bo odpustila neka j sto dalavcev. : Povišr.r.je števila nezaposlenih v Madžarski. Tz Budimpešte peročajo, da ja štavilo nezaposlenih v Madžarski tekom julija ia avgusta povečalo. Industrija se nahaja v kritičnem stanju in ni = Majhen pridelek hmelja v Savinjski lolinl (Poročilo Hmeljarskega društva v Ralcu.) Žalec, 26. avgusta. Množina po že večinoma, končanem obiranju srednje-jgodnega hmelja zaostaja precej za ono minulega leta. Hmelj je fine kakovosti, večinoma enakomeren po obliki in zado-voljiv po barvi. Pozni hmelj je pa zaradi! vrš'j peronospore popolnoma odDoredal; le i zbog slabe letine tudi domači kon-zam industrijsltih izdelkov manjši. = Obtok bankovcev v Madžarski je v drugem fsdnu t. m. porasei za 41 mil';. ;*rd na 3.5 bilijona raK. — Naraščanje obtoka novčanic v Poi'-ski. Obtok novčanic v Poljski je zna*nl konetm maja okrog 440 milijonov zla-t-ov (zlotv), koncem junija 489 milijonov m koncem .julija. 531 milijonov zlatov. = Ureditev češkoslovaških obveznosti iz vojne napram Italiji. Te dni bivajo v Italiji zastopniki češkoslovaške vojaške uprave in češkoslovaškega finančnega ministrstva, da uredijo obveznosti Češkoslovaške napram Italiji zaradi prehrane in povratka češkoslovaških legionarjev v domovino. Z Anglijo se je ta zadeva že uredila. Ratifikacija protokolov čaka !e še na odobritev ob»h parlamentov. Tudi s Francijo se je dosegel sporazum. Pogajanja z Ztedinj^nimi državami se še j 26. avgusta: LJUBLJANA. Notirajo: na blagovnem tržišču: trami, 4-4, 4-5, od 4 do 10 m dolž., sred. dolž. 6 m franko meja 442 do 0; remeljni polovičarji, 35-70, I-, II., III., kompl. obrobij., franko meja 720 do 0; deske, III., 20 mm, 25 mm. 30 mm, 35 mm. V) mm, 50 mm, franko meja 556 do 0; drva suha, bukova, 1 m dolžine, za 100 kg, franko naklad. postaja, 3 vagoni 28 do 30 (28); pšenica: sremska. 75 do 77 kg. brutto zn netto, par. Ljubljana 0 do 415, domača, nova, par. Ljubljana 385 do 0. baška, 76 I do 77 kg. Stari Bečej 0 do 390, baška, franko baška postaja 0 do 375, slavonska, 75 do 76 kg, 2 do 3 odst.. franko slavonska postaja 0 do 375, hrvaška, franko Si-sak po vzorcu 0 do 365; suhe gobe po kakovosti, franko Ljubljana 48 do 54 do 0; krompir, nov, franko slovenska postaja 50 do 0; pšenični otrobi: drobni, par. Ljubljana 0 do 255; grahorica semenjska, franko Ljubljana. 1.5 vagona, 298 do 300 (300); pšenična moka: <0> slavonska, par. Ljubljana 0 do 620, c0> Darda, franko Ljubljana 0 do 650, <2>, franko Ljubljana 587.5; oves: baški, avg.-sept.-okt., par. Ljubljana 0 do 360. sremski. par. Ljublja-aa 0 do 345: ječmen pirovar.: 62 do 63 kilejramov, par. Ljubljana 0 do 405. 64 kilogramov, par. Ljabljana O do 450; fižol, beli, baški, par. Ljubljana 0 do 560; turščica. zdrava, par. Ljubljana 0 do 310; na t-fdnr,(nem tržišču: Vojna škoda 117 do 121, Celjska posojilnica 200 do 0, Ljubljanska kreditna 220 do 235. Mer-kantilna 116 do 0, Praštediona 915 do 0, Slavenska O do 107, Strojne 150 do 0, Trbovlje 485 do 505. Vevče 123 do 130. ZAGREB. V efektih tendenca nc« spremenjena. Promet minimalen. — V devizah je takoj spočetka vladala baisse, ki je proti koncu postala še iz« razitejša. Tečaji vseh deviz so se zače« li na nižji baz: nego včeraj ter so tekom sestanka dalje padli. Večji padec ie za« beležen v devizi na Švico, to je od 1517.5 včeraj r.a 1512.5 danes. Blaga je bilo do* volj. Narodna banka jc intervenirala edino v čeku na Švico in ga dajala po 1510. Promet jc bi! precej slab. Trgova* nje sc je gibalo največ v devizah na Ita« lijo, London in Dunaj. Notiralc so de« vize: Amsterdam 0 — 3160, Dunaj 0.11275 — 0.11475, Budimpešta 0.106 do 0.103, Italija izplačilo 355 — 358, ček 354.5 — 357.5, London izplačilo 360.75 do 363.75, ček 360.75 — 363.75, Ncwyork kabel 80 — 81, ček 79.9 — 80.9, Pariz 434 do 439, Praga 239.25 — 242.25, Švica 1507.5 — 1517.5, ček 1505 — 1515: va« 1 u te: dolar 78.75 — 79.75, Kč 0 — 238, raK 0 — 0.11, lire 352 — 353; efekti: bančni: Trgo 33 — 35, Eskomptna 120 do 121, Hipa 63 — 64, Jugo 110 — 112, Ljubljanska kreditna 220 — 230, Praštc« eiona 915 — 920, Slaver.ska 105 - - 107; industrijski: Eksploatacija 110 — 115, Sečcrana 1000 — 1030, Nihag 85 — 87, Slavonija 90 — 91, Strojne 150 — 0, Tr« feovljc 470 — 500, Vevče 123 — 0; dr. favni: 7«odst. posojilo 63 — 64, agrarne 23.5 -- 24. Vojna škoda 117 — 119. BEOGRAD. Tendenca nestanovitna. Tečaji vseh devis padajo. Blaga je bilo dovolj. Poslovanje na curiski bazi 6.64. Notirajo devize: Amsterdam 0—3170, Dunaj 0.1135 — 0.1136, Budimpešta 0 do 0.109, Bukarešta 37.75 — 38.25, Ženeva 1504 — 1506. London 360.75 — 362, Milan 355 — 355.4. Newyork 80.25 — 80.35, Pariz 444 — 445, Praga 240.5 — 240.75, Solun 145 — 147, Sofija 0 — 59; v a 1 u : t e: levi 0 — 59, leji 0 — 38, mK (sred« nji tečaj) 0.105, Kč (srednji tečaj) 238; termini: Milan za 30. sept. 356 do 356.5, Ženeva za 30. sept. 1505 — 1506, Dunaj za 20. sept. 0.1132, Praga za 15. sept. 239, London za "0. sept. 362: e f c k« ti: 7«odst. posojilo 66.75 — 67.5, agrar« ne 24 — 26, Vojna škoda 129.5 — 130. CURIH: Beograd 6.60, New-vork 534, London 23.0S, Pariz 28.85. Milan 23.61, Praga 16.025, Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2.525, Sofija 3.85, Dunaj 0.C07525. TRST: Beograd 27.90 do 28.20, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.02S do 0.032, Praga 67.50 do 68, Bukarešta 10.50 do 11, Pariz 121.50 do 122.25, London 101.50 do 101.70, New-York 22.55 do 22.65, Curih 423 do 425. valute Din 27.90 do 28.50, aK 0.0315 do 0.0325. dolar 22.50 do 22.60, 20 zlatih frankov 87.50 do 88.50, uradni tečaj zlate lir^ 437. DUNAJ: Devize: Beograd 878 do 882, Berlin 16.850 do 16.900, London 319.000 do 320.000, Milan 3142 do 3154, New-vork 70.935 do 71.185, Pariz 3S37 do 3853, Praga 2133 do 2143, Curih 12.305 do 13.355. Valute: dinarji 877 do 883, dolarji 70.460 do 70.860, funti 317.200 do 31S.800, francoski franki 3810 do 3840. lire 3150 do 3170, švicarski franki 13.260 do 13.340, češkoslovaške krone 2124 do 2140; efekti (v tisočih aK): jugoslovenski: Trgo 29.5, Kipo 52, Eskomptna 104, Jugo 97, Trbovlje 440 do 445. Jesenice 770. Zenica 935. Gutmann 590, Slavcks 230, Slavonija 75, Sečerana 905; ostali: Donava-Sa va-Jadran 425, Bankverein 123. Lander-bank 253. Zivnostenska 827, Alpine 402, Skoda 1350. PRAGA: Beograd 42.30. Dunaj 4.7175, Berlin 8.00875. Rim 150.75, Budimpešta 4.185, Pariz 184.80, London 152.30, New-york 33.95, Curih 637.50. BERLIN: Beograd 5.20, Dunaj 5.92, Milan 18.55, Praga 12.58, Pariz 22.09, Lor-I don 18.825. Netv-v-ork 4.19. Curih 78.43. LONDON. Berlin 18.887. Pariz 82.98, Italija 101.50, Švica 23.97, Newvork 449.06, Dunaj 320, Rumunija 950, Budim« pešta 345, Praga 149.75, Beograd 363. NEWYORK. London 448.87, Pariz 541, Švica 1873, Italija 443, Dunaj 14.12, Budimpešta 13.50. Praga 300, Beograd 124.12. NABASČAJSKI ZLET 2U?E LJUBLJANA I. V LOGATCU. Da se kar najugodnejše izvede tekma in javna telovadba, je sklenil T. O. župe Ljubljana I., da se odpelje iz Ljubljane glav. kol. ves naraščaj iz I., II. in III. okrožja v nedeljo, dne 31. t. m. ob 6.02 zjutraj. Prihod v Logatec ob 7.25. Naraščaj iz ribniškega okrožji in Kamnika sc mora pripeljati v Ljubljano že v soboto zvečer, kjer bo tudi prenočil. Zbirališče v nedeljo zjutraj ob 5.30 pred glavnim kolodvorom. Vožnja je polovična. Vodnike posameznih oddelkov prosim, da mi med potjo, oziroma v Logatcu sporočite natančno število svojih oddelkov, da Vam izdam potrebne listke za prehrano. Prebrana je skupna za vse oddelke. Vsak vodnik mora sam oddati listke in biti navzoč pri razdeljevanju prehrane, kakor tudi ne sme zapustiti svoje oddelke. Skrbeti mora za točnost in red ter stroga pazili na snago in opremo kroja. Tekme prično točno ob 8. uri. Vrste, katere ne pridejo ob določenem času, se no pripusti k tekmi. Seja sodnikov se vrši dne 31. t. m. ob 7.45 na telovadišču. Bratje in sestre sodnice, prosim za točnost! Vsa deca, oddelki iz ribniškega okraja in Kamnika odidejo iz Ix)gatca ob 17.25 in prispejo v Ljubljano ob 18.15 ter imajo zvezo s svojimi vlaki. Vsi ostali odhajajo iz Logatca ob 21.55 in pridejo v Ljubljano ob 22.49. Bratje in sestre, s | skupnim in točnim delom dpsežemo naj- j boljši uspeh! iz Kranja ima nekaj prvovrstnih telovadcev. Javno telovadbo je zaključila lepa sku< pina vseh oddelkov iz Stražišča. Pri tem .- naraščajniki izvedli gibe iz lahke !e> like, ki so jo gojili za župno tekmo. S tc prireditvijo je Sokol r':o društvo v Sfriži-šču dokazalo, da vrlo napreduje in da porablja Sokolski dom za pravo telesno vzgojo svojega članstva. JAVNA TELOVADBA SOKOLA V STRAŽIŠČU. Jama telovadba Sokola v Stražišču se je vršila preteklo nedeljo, dne 24. t. m. Sodelovala so sosednja sokolska društva iz Kranja ia Škofje Loke, tako da so vsi oddelki nastopili v velikem številu. Najprej je izvedla m^ka in ženska deca, 120 po številu, v 10. karejih svoje vaje z zastavicami in z okrašenimi obroči, predpisane kot letošnje župne vaje. Domače društvo je dalo dva kareja, ostali so bili Kranjčani in Ločani, ki so z avtomobilom prispeli v Stražišče. Izvedba teh vaj, ki so za mladino jako primerne in okusno sestavljene, je bila prav dobra. Ženski naraščaj je izvajal vaje na štirih gredeh, tudi župne obvezne vaje, sestavljene po br. dr. Kuščerju. Točna in skladna izvedba lepih vaj je zadovoljila gledalce, ki so mlada dekleta pohvalili z živahnim aplavzom. Najboljši nastop je izvršil moški naraščaj s svojimi prostimi vajami, ki su bile Wokaj težke .a vzlic temu prav dobro izvedene, fantje so pokazali lepo disciplino in pazljivost, tako da obetajo poslali dobri Sokoli, ako bodo v tem prav-eu nadaljevali svoje delo. Pri tej priliki je br. župni načelnik razdelil štirim tek-movalrem iz Stražišča, ki so dosegli na župni naraščajski tekmi prva tri najboljša mesta, tekmovalne diplome. Pogrešali smo primernega nagovora, ki bi ob taki priliki dal vzpodbude mladim tekmovalcem ra nadaljnjo vztrajnost in vzbudil tudi pri drugih zanimanje in veselje do resnega dela v sokolskih telovadnicah. 35 članov je nastopilo v prostih vatah, ki so šle, izvzemši četrto sestavo, dobro. Enako so bile tudi vaje članic, ki jih je izvajalo 23. dobre, le druga sestava je trpela nekeliko na skladnosti. Stražiško društvo je nastopilo posebej z orodno telovadbo, in sicer člani na bradlji, moški naraščaj na drogu, moška deca na kozi in ženska deea z dolgo kolebnico. Tu se je izkazal resnično lep napredek, ki ga je društvo doseglo v teku enega leta, odkar ima svoj lastni dom. Vsi oddelki zaslužijo pohvalo, ker kaže; resno in smotre-no delo in stremljenje za napredkom. Vrsta moškega naraščaja, ki je bila na župni tekmi prva. se je izkazala dobro iz-vežbana. Na orodju so nastopili še člani ia naraščajniki iz Kranja in Loke, kranjska vrsta pa še posebej na drogu. Vsa orodna telovadba je bila dobra, društvo Še nekaj nedeljskih nogometnih tekem. Zagreb: Viktorija : Croatia 3 : 0. 2clezničar : Derby 1 : 0, Uskok : Croatia 7 : 0, Zmaj : Slaven 1 : 1. Slavija : Sava 3 : 0, Sokol : Grafika 2 : 0 (vse prvenstvene). Dubrovnik: Gradjanski (Zagreb) : Gošk (Dubrovnik) 3 : 1. Maribor: Vojna akademija : S. K. Merkur 4 : 3 (2 : 1). V nedeljo se je vršila prijateljska tekma med obema kluboma na povsem razmočenem igrišču. Igra je bila povsem otvorjena. Razveseljivo je vidno napredovanje mladega kluba mariborskih trg. nastavljencev, ki sc predvedli z veliko požrtvovalnostjo smiselno kombinacijsko igro. Sodnik g. Nemec. * S. K. Primorje, nogometna sekcija Treningi: danes v sredo, juniorji proti S. K. Mladika, v četrtek I. moštvo proi: S. K. Slovanu, v petek rezerva proti rez. Slovana. Načelnik. Težko-atletična sekcija S. K. Slovana. Včerajšnje poročiio o prireditvi tež-koatletičnc sekcije S. K. Slovana izpopolnjujemo v toliko, da se je vršil boks tud; med g. Wallandom in g. \Veiblom. G. Walland je podlegel v četrti rundi. Kolo jahača in vozača v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 31. avgusta t 1. sve jo vsakoletno jesensko dirko v kasu ir galopu na dirkališču pri Ljutomeru. V -zači so svoje uspehe v ljutomerski spomladanski dirki sijajno izboljšali v Mariboru, oz. Varaždinu in Zagrebu ter :c ipravičcno pričakovati novih uspehov. Kolesarska dirka za prvenstvo Hrvatske in Slavonije sc je vršila prešlo nedeljo na 100 km dol^i progi Stenjevec-Krapina-Zagreb. Izidi so: Dukanovič (Sokol) 3:14:45, 2. Truban (Orao), 3. Š-starko (Gradjanski), 4. Korzinek (Sokcl) 5. Osrečki (Sokol). Vresre Običajno se nahajamo v poletju, o, -bito pa v avgustu, pod gospodstvom v t-sokega zračnega tlaka, ki sc razpror.tre preko evropskega kontinenta od Azorcv, to je s srednjega dela Atlantskega oceana. kjer je njegovo navadno središče. Visok zračni tlak, ki sega čez Španijo ir Francijo še preko južne in srednje Ev: -pe, nam naklanja lepo, jasno in vreče vreme, ki ga od časa do časa prekinjajo nevihte. Nizek zračni tlak, katerega središče se nahaja običajno pri Islandiji ned severnim delom Atlantskega oceana, pa se drži čez poletje navadno prc-cej visoko na severu, tako da njegov vpliv ne sega do nas. Letošnjo poletje, posebno v avgustu, pa je drugo. Vpliv visokega zračnega tlaka je omejen le na majhen jugoza-padni kos Evrope. Namesto tega pa sega daleč proti jugu, do naših pokrajin vpliv nizkega zračnega tlaka, katerega središče se je prestavilo v bližino Anglije. Vsled tega prevladu,ejo nad Evropo za-padni vetrovi, ki dovajajo vedno znova z oceana viažni m hladnejši zrak z obilnim dežjem. V tem so vzroki deževnega letošnjega poletja. Kaj pa je dalje prvi vzrok za poletje neobičajni neugodni razporeditvi zračnega tlaka, za to pa ni mogoče dati zadostnega pojasnila. Slično neugodno vreme kakor je pri nas, imajo tudi po ostali srednji in pc zapadni Evropi. * Vremensko poročilo: Samo vzhodni rob Alp je bil včeraj brez padavin. Z.u-traj je bilo zopet večinoma oblačno. .!.:-tranji minimum ped 10 step. Z zapada pihajo še nadalje nad vso Evropo vlažni vetrovi. Trajnega izboljšanja vremena zaenkrat ni pričakovati. Napoved: lraj-ro izpremenl.iivo in hladno. i oa- < ročnino za Jntro" Gorska dirka dne 24. avgusta na Vrhniki j^bljani. Prvi: Maks pI.Radics naPuch Drugi: Hans Babic na Fuch PLM TomemnodelI Zastopstvo: A. Stoinschegg, R. Pelikan, Maribor, Aleksandrova cesta št. 19 Slovenski kmečki pacifist pred 10 leti Slovenski kmečki pacifist pred 10 leti. 'godil bližnje dogodke. Pismo se glasi Pred 10 leti je kmečki očanec pod j doslovno: silnim utisom prvih vojnih dogodkov napisal pismo — samemu presvetlemu cesarju. Podpisal se je pa kot »Marija brezmadežna iz Zaplaza*. Novomeški okrajni glavar baron Rechbach je sicer vse storil, da bi se »krivec ern-iral», a iskanje je ostalo brezuspešno. Osumljen je bil neki Alojzij Škoda iz Zaplaza, tudi prijet in dva meseca interniran na ljubljanskem Gradu, potem [»a radi pomanjkanja dokazov zopet. izpuščen. Slično pismo je bilo poslano tudi vodstvu SLS. Obe pi-mi se morata v originalu nahajati v arhivu bodisi novomeškega okrajnega glavarstva, bodisi bivše ljubljanske deželne vlade. Nekdo, ki je pred 10 leti pismo v uradu prepisal, nam ga je sedaj dal na razpolago. Vele zanimivi tekst, napisan od preprostega, morda nekoliko versko prenapetega moža, je precej točno po «1914, 7. avgusta, Zaplaz. »Sveto pismo po navodilu fvetiga Duha in po nasvetu preblažene device Marije. S. C. k. Blaženi Cesar Franz Jožef na Dunaju. 1. Premisli de zakaj da je cesarsko ravno tvoje rodovina tako nesrečno, zato ki nespoinuje Božjih zapovedi premisli kaj da je Bog pred vsemi Cesari. Bog zapoveduje prva zapoved je lubiti Boga čez vse, draga zapoved je pa tej enaka, lubi svojega bližniga, kakor sam sebe bodisi prijatelj ali sovražnik. Bog Di za-povedal da sovražnika ubiti, ampak ga lubiti in moliti za nega kakor je Jezus molil za svoje sovražnike ki so ga tako sramotno umorili in ga na križ pribili, lahko bi bil tudi .Tezns se zmaščeval nad svojimi sovražniki. Ali je zaradi njegove nedolžne smrti vojsko napovedal. Ne! mm je odpustil in molil za nje stori tudi ti tako, kakor ie Jezus storil, če sta. bila soproga toraj reci Božia volja je da sta Marija tebe uslišala. nepopisliva je gro-1 Časniki pišejo in Duhovščina trdi da it soproga, turaj .. . T: . , , _ ^-.L tn rravlfm vnick.n o to tli res. to 1« morala tako smrt storiti, morbit sta se že kaj pogrešila saj je moral, naš re samo Cesar ne samo Kralj toraj naš Bog Jezus tako grozovito smrt storit, ali Božja volja je bila da je tako sramotno moral umreti, pa ni vojske klical zato de bi toliko ljudi zbegal in ožalostil, kakor se za bTbolečine. katere bo občutilo* vojaš-1 to pravična vojska, a to ni res, to je tvo. ali se ti nič ne smili ljudstvo, koliko Božje razžaljen je, toliko nedolžnih ljudi t • 1.1» _ __f*i___1____jf ». _ 1PAmieH Xa nedolžnih fantov in možu bojo nedolžno kri prelilo in ta drugi po deželi bojo veliko gorja prebilo in žalosti. Veličastni Cesar Franz Jožef pusti si odsekati samo najmanjši prst in boš občutil grozne bole- IOIIKO ijum zve^ai M* ~~ —j-. r........ »edai godi, koliko gorja ali budga zara- | čin« in sedaj pa pom.Mi ranjene fante v " . . . _______ r ____! _„___ : - _W r>nrro L''J L-lr fl di tih dvejeh oseb, kaj pomaga če cev svet pridobiš tvoja duša se pogubi. — 2. Pomisli kako je Bog Heroda kaznoval samo zaradi nekaj fantičev, kojeh je pustil umoriti, samo -v enem mestu, za-raditega so živega črvi jeli, a kaj še samo na tem svetu črvi, kako je grozovito smrt storil, ali kio je že toliko let, v peklu gori, ali kaj še te leta, ali večno bo gorel, pomisli kaj j« večno strašna beseda je ta za pogubljenje. Herod je bil tudi Kral in Bog ni gledal na kraljestvo. 3. Bog je neskončno pravičen, pa tudi usmiljen. Toraj bodi tudi ti usmiljen in podaj svojmu sovražniku roko in se znjim pogodita, mir in edinost, to s'ori zaradi vojski, prideio ob roke in noge. kakšne bolečine so to, še enkrat te prosim v imena Jezusa da podaš roko svojimu sovražniku in vojsko pomiriš, pomisli kaj bi ti začel če Bog stegre svojo roko čez tebe kako ga boš prosil usmiljenja ako ti nisi usmiljen proti svojemu bližnemu. Jezus je trpel tudi za Srbe in za vse tvoje sovražnike; so člov»ški jeziki ki ne npa tega govoriti, ali samo Marija ti to sporoči. Na prošnjo brezmadežne, ki jo prosijo fantje, očetje in matere vsi vpijejo proti nji Marija pomagaj in res kdor pod Ma-rijno varstvo pribeži bo uslišan, še nikdar ri bilo slišati da bi bil kateri zapu- l!UjiUUllop1»oran5t<- !a Jteottve* M reSuna vsaka »»seča 1 Din. Zamer stanovanje obstoječe lr S »ob. za manjše v lepem kraju LJubljane. Cena nizka. — Naslov pove I uprava ..Jutra". 17370 Sobo Priohčnjejo se le mali oglasi, ki i oziroma »ostanovanje r vse Stane vbasb nsseoa w ..n ^;fnpiw,»a.iiiy- n'"'"""' " .........-------------.oskrbo v mestu, išče gospa. w »la*»eJ * naprti jn«*» M t»»Vo tUdI v znamkah. Ka vpv.afanja odgovarja oprE-.a le, te Je vpraSanju priložena znamka cenlene ponudbe na upravo « «t«oimT t« msnlpuiacljaka orlaielbin« (i D!n). „Jutra" pod „Ana S90S (dlofc ) Pekovski vajcnec ie sprejme takoj. Naslov v opravi „Jutra". 17457 Saraoslr," ga miinarja ta eksportni paromlln, BpreJ-ice takoj uprava velepoaest-»a Beltinci (Prokmurje). 17078 Postrežkšnja sa nekaj ur na dan, se Išče. Naslov pove uprava „Jutra" 17433 Gospodinja 51 je tudi kuharica ter zna voditi vse vrtnarske in poljske posle, ter ee spozna v vsem. kur je potrebno za jamostojtio vodstvo gospodinjstva na graščini, sa »prejme za takojšnji nastop. Ponudbe Da upravo ,,Jutra" pod št. 555. 173S7 Gaferista k polnojarmeniku, išče Globus. fcouzervna tovarna, d. d. na Vrhniki. — Prednost Imajo samci. Plača po dogovoru. Stanovanje da tvrdka. Nastop takoj. Reflektira ie sarno na prvovrstne moči, ki so delale v vellklb obratih. 17316 2 mizarska pomočnika talada ln zanesljiva, za vsa dela. s stanovanjem in hra-ro, iSče Franc Naglič, mizar v KrSkea. 17i77 Učenca za pek. obrt Sprejme takoj z vso oskrbo v triletno učno dobo Anton Pet a S. pekarna, Javornik. Gorenjsko. 17472 Vajenca cdravega in krepkega, rt a i z e r s V o obrt, pri sv»jl oskrbi, Bpre.ime Matija And-iovic, mizarstvo in zalopa pohištva, Vidcvianska cesia št. 6. 17fP3 Potnik ' manufr.ktume stroke, 29 let i star, ki že 5 let potuje in je po vsej Sloveniji dobro I vpeljan, želi premenlti služ-! bo. Eellektira le na boljšo ! tvrdko. Cenjene ponudbe na upravo Jutra" pod značko ,,Potnik 8S60". 17381 Izkušen strojnik ključavničar in kurjač, samostojen in zanesljiv, išč« službe. Naslov pove upravi „Jutra". 17351 Izurjena šivilja sre šivat na dom. Ponudi'* »a upr. ..Jutra" pod tifr« ,.Hitro £903". 175J9 Primerno službo išče »ladeaič, vojaščin« prest, z malo maturo, zmožen pisar-Bišklh del v nbeh državnih jer.ikih in nemščini. Ce*jct\» pcaudbe na upravo „Jutr»" »od „Vesten". 17S2T Trgovski uradnik prvovrsten, prrfektea knjl-sovedja - bilančnik ln kor«-spnndent z daljšo »rakso. želi premenlti službe. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Prvovrstna moč S721". 17130 ! Srebrno jedilno orodje ' Hišo v Trbovljah ■ iz čistega starega »rebra, za '2 sobi, 2 kuhinji, klet, 600 12 oseb, kompletno t usnje- w njive, 90 m 6tavblšča pri nI šatulji, je samo tri dni cesti, pripravno za trgovl Prodajalka išče mesta na deželi. Vešča je tudi gospodinjstva. — Naslov pove uprava „Jut-a" 17530 na ogled ln naproSaj za 8000 Din pri zlatarju Zu-pancu v Ljubljani, Wolfova ulica. 17198 Več moške obleke dobro ohranjene, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra'' 17171 Ostels siamaiks nnkitene in prazn«, prodaja po lastni ceni Horvat, Stari trg. 15555 Krasna zbirka icemk E mnogo starimi kovači. vesti skoro vse. t * rellkili knjigah, se proda. Vrednost pn Zumstelnu 5911 Sv. [T. Ponudbe na pisarno dr. I. Janca, odvetnika v Mariboru. 1T4SS Kcško kolo dobr» ebranjeBO, proda Voa-člna, Slomškova ulica št. 19 17B33 Šivalni stroj ..Sinjrer", dcH?« ohranjei*. poceni preda. Vanelli, Stu dentovska ulica S/I. 17S2n no, proda Marija Boh, Trbovlje X. — Ogleda se lahko na licu mesta. 16337 Hiša z lokalom Selavnlcama In velikim vrtom v mestu, se proda. — Kupcu stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod lifro ..Trgovska hiša SSM". 17292 Pczor! Redka prilika! Trgovei k tmI. fcisgcm! fflša ob friRVBi c««ti t Su- ! karu, pri farsi cerkvi, v i kateri je žo v«» let t'! " na »loma Compan?, *-"-l>:.!»na. 17350 h'-: uCcns- v trgovino k mcš. blagom, Jfeli vstopiti s'ar 25 let pošten 1» »ariji-, leprgn značala, deloma trgovine vajen. Po-eutlbe ie poslati očetu I. Le-J=rJu, Martinjak pri Rakeku. 17-116 Nat"kr.rica pridna, »oštena in vsestransko izurjena, išč« mesta, najraje kje na deželi. Nastopi lahko takoj. PonuHh« ua upravo ..Jutra" v Celju pod „Mlrna". 17547 Perj- kokoSje, gosje in gosji puh ter račj«, oddaj« vsako Množino po zmernih cenah tvrd-, ka E. V aj d a, Cakovec. 1883 i Originalne slike I slovenskih in Italijan, umetnikov, poceni naprodaj. — Ogleda se jih dnevno na pol 3. do pol 4. ura pri Ver*ec, Gradišče 1/r. 1T4SS Separlrsno sobo Tri psaicljs 'išče miren gospod. Ponuibs s 2 žimnlsama, se predai« ! P»d značko „UItimo avgust^ »a Domebranski cest; 7/1. i na upravo „Jutra . H41S 17528 I ----------------- Stanovanje obstoječ« iz najmanj 2 sob ln kuhinje, se Išče za takoj proti primerni nagradi. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Dobra stranka S809". Veveričns, polhove keže ln od rse druge divjačine, kupuje za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdravlč. trg. usnja. LJubljana, Sv. Flori-jana ulica šf. 9. 1870 Hn,;t., smrekove fclcde v *o7!*»:»!b dolžinah ln v Serallnab »as 30 err., itu-p!»°.o vsako množine, saj-raj« na pregi Zidani mast— Brežice Pouudbe z navedke cen«, ainožine in kraja, kjar se isti lahko ogledajo, prosimo ca naslov: An<3. Jakll. Krmeij. DolenjsKo. 101T Prostor za delavnico -r«»jl ali manjll. tl»«» t m«stu. — Preuredim »I g» ,am. — Ponudbe aa uprav« ..Jutra" pod šifro ..Primer-n» 8887". 17495 Klet T*liko ea 15 X 4», pripravno za vinsko zalotfo intt periferiji Ljubljane) Iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo najemnine ln dr. pogoji pod ..Klet" na Aloma Companr. Liubljana. 174S7 P;---??.- ali opremljena, č» »o gtm z 2 posteljama, s« iSč« za S«ptea3b«r. Plača s» dahro. Pesudb« pod ..Solidca 837H" . »a upravo „Jutra". 17412 ■ Eleganten ferek, kočija, »eno In detelja, naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra". - 17258 Salama, sir trapistovski iti polemendol-•kl, šunka in vse delikatesne špecijalltete. — Anton Verbič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2. 16622 Beli klobuki (oblike) od 160 do 200 Dla. dvobarvni 170 Din, različna druge barva 150 Diu. — Horvat, Stari trg. 1553D Pozor! Beli damski file klobuki, najnovejši modeli po 14-> Pin. sa dobivajo euico pri Mariji Jeglič, modistlnji v SiornJkovl ulici 27, Ljubljana 17308 Znižana cene otroških vozičkov, dvokoles, malih pomožnih motorčkov ter raznih motoclkljev, šivalnih strojev in pn?uma-tlke - Tribuna, F. B. L., Ljuhljana. Karlovska c. 4. Sprejemajo se v popolno , popravo za emajllranje t [ ognjem, pontklanje dvoko-' lesa. otroški vozički, šivalni in razni drugI »troji. — j Prodaja »e tu.il na obroke, i Ceniki franko. 15770 Dva izložbena okna s les. vratmi s škatljo, tudi s šipo in špecerijsko itelsže, kupina. Nae!»v pov8 uprav« ,.Jutra". 172S« . iZS«]S)SiriO Ib kostanjev isj liupi vseito Blodijo Mate! i Sorko, trg.. 8v. Jurli ©b I južni želasBi«. 17479 r-. -----T-----I Ržsns otrebs X* blkgo, dobavi takoj n 1 vngon franko pnst«ja Pr«-valje po Di« 1'70 fep unsat-ai mlin aut«nb®rger", >.l«*l-ea, Korofcko. 17873 Pri prodaš! pc?estva dasažete priznano Bajboljil uspeh, če se posiužite posredovanja Realitetne pisarne «Posest», d. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra c. 24, pri kateri se stalno oglafajo kupci. I. 1887 Parcela naprodaj pod Rožnikom. Vprašati je pri mesarju Itastrsve v Rožni dolini 136. 17440 Do £500 kroa Mrttfun Budila za staneta- ; aj« z vs«mi pritikllBami. — Evsfct. plačam napr«J ali ' posodim večjo vsoto. Dam . odstopnino. Prevzame takoj | ali pozneje. Ponudbe na upr. ] „Jutra" pod značko ..Broz i otrok £850". 17333 i i " ' ~ Dra iijeka b« sprajseta na ItrtBa is . stasorsnj« v blliiai r«ik« i in srednja t«ks!:c« iaie. I^i-. Jiika seba j« lepa, veliki j 1 la srnina. Naslov pove lijr. I I ..Jutra". 17SS< i rgcvma E vsem Inventarjem, na pro-metni točki na periferiji Ljubljane, se takoj proda. Nasluv pove uprava „Jutra" 17829 Prijateljstvo samostojne dame. Išče osamljeni gospod Zagrebčan. — Samo resni, neanonlmnl dopisi do 1. sept. na upravo ..Jutra" pod „Srečno življenj«". 19751 Lepoio doježele sami ako uporabljate Vosaastie*« „i£ta" preparate in aparate. *»zpošiljalnica za Jugoslavijo : R. O e k o. Novi Sad, Futoški pat 131. — Cenik brezplačno. 17382 Čistokrvni psi Toldje pasme (rodovnik) T tednov stari, naprodaj. — Tusta Kramar, učiteljica, Eelimlje, 2*1, postaja ikef-; Ijiaa. ____17424 ! i Dcira niečna krava « t«l«te«i, kakor tudi dobra otsv« v košnji, se proda. — Poizve s« na Poljanski cesti It. BB. 17421 Mali hišni psički ; so naprodaj. — Naslov pove 1 uprava ,,Jutra". 17327 Volčjega psa , rufairvnag«. 1 leto starega, deloma dresiranaga, izvrstnega čuvaja, prodam za Din 1500. Pes Je zelo inteligenten ia sa s lahkoto popolnoma izdresira. — Ponudb« pod številko 1500 ca uprave ..Jutra". 17486 ešic mL 'OS Pavlica Mrp Metlifca, 27, avgusta iS2i, 4535/a Ji Britvic« M »m, OlUette in britve. »• »prejmejo v »lektr. brušenje t drogerljl Anton Kane, Ljubljana, Židovska X. 1092 Resnega znanja Seli 2tl«tni letnik z Inteli-gantae la premožno sitme-stejBO gespodičBa. Panudtja ped ..Duša JtS4 ' n» uprave ..Jutra". lT»e* Ms!o so!nčno stanovanj« v »redi Maribora, sa zamenja s snakim ali prostornejšim v LJubljani. Poaudb« pod ..Snažno in svetlo" na upravo „Jutra" v LJubljani. 1727» ---] Opremi iena soba t tporabo kuhinje, se i!flK» sk sakonskl par s 4'iatsim otrokom. Ponudbe Ba upravo ..Jutra" pod glfro „0pram-ijecs ?S9S". 17S0S Naslovi dijaških stanovanj »e dobe pri g. Likar. Po-! IJanska cesta 87, vila Berg-maa. 17303 1—2 prazni sobi : s posebnim vhodom, elektri-iko In kopalnico. Iščem. — i Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Samoc SS99". 17521 .■-Rcžb na fr»bu»! nidl sigurno t kavarne r trt«k «> C. Uri. 174« «Gospodirjstvo» Brglnlta pismo. 174fS Dopisovati žali gospodična, stara 10 let. simpatična zunanjosti, mirne«« značaja, s mlsdia ln iBtallgantBim gospodom v namikem «!i anglaškem Jeziku. Rama peaudka s slike, ki se vrne, pod „Dobro«r»-S8SK" a« upravo .Jutra* 174(8 j Pleteno pohištvo I ra vrt, verande, čakalnic« la ; otročje sobe, ima v zniagl v j i veliki Izberi Ttudolf IT.-dovs* 1 ' Krekov trg 7. — Dobavljaš* ! i latene rolo za okna v v.nV; pr0-i velikosti. 15S02 ' — <-'- Pritlična hiša t spodnji Slškl. obstoječ vallka zračne ir. svati« delavnice ter stanovanja (soba In kuhinja), so tahe.J po ugodni ceni proda. Stanovanja kupcu takoj na razpolago. — Naslov v nrr»vl ..Jutra". 173S4 Zamenja se stanovanje Trgov« srednjih 1«», v lepem kr»Ju Sp. štajerske, želi znanja z hnljšo deklico od 24—30 let, ki bi Imela veselje do trgovine ter posedovala nekaj gotovine. — Prednost imajo šivilje z dežela. Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko, li« upravo „Jutra" pod šifro .,Sp. Štajersko 100". 17359 Pozor! Slavno občinstvo naj ne »a-rnudi prilike si ogledati na novo došle acetlleuske aparate. ki »o porabni za razsvetljavo kurjavo In kuho (v 1® minutah zavre 2 litra vede). Ogleda se lahko od 11. t. m. b»prej vsaki da« ed S,—11. IB od 2.—S. ure pri Francu Gradišnrju, kleparskemu mojstru. Rimska eesta 14. Na zahtevo se da-iejo tudi pismena sporočila. 17068 Spaterie oblike se dobe pri J. -Gorjanc &■ Co., »ednl sales, LJubljam*. Sv. Petra >nns 27. poleg Tr»t-Jika. i»»l Naznanilo. KjnsmJam «1. ohč'B«trn, e« sem otvoril veliko trgoviB« s šaee. i« m«nufakmr»lia klagoLi in .on prodajal pe aelo nizkih eanah. Dajem tudi kredlhio. Janes Janko. Hrta« sela. 1749» Drva krastovl fn »uEevi. odpsdke ed parketev, pa »alfanl aaBl dos^vlja B« dem paraa žeji. V. SeagBettl, LjubU«««, za goreHjsklKi kolodvaram. I ima i f. Sorianc & Co. Ljubl jana, Sv, Petra e. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko islogo vsakovrstnih najnioflornajšlh damskih x nastopom služba taksj išče „M!jekar.ka udruga'1 Virovitica 4524a Sprejema klobučevino (filco) v prekrojevauje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna, 1892a Cene najnižje. l!!!!illlll!lll!!im!ll!!lllii!ll!lll.'l!!llii!T> 3V< HP, 220 voltov, popolnoma nov, se ugodno proda. Istotam sta naprodaj dva plctilna stroja, vačja salona vclsenih maj, uviterjov, konjskih odej (Itosav) m domačega sakca. — Poizve se v gostilni Moste štev. 24, pošta Žirovnica. 4511 a eksportira vjako množino '^aufo I&ssmk Karibcr - Krčsvlna C & £4 a B87/& no in okesno pcCtJa z uporabo Posejivo vaelstnsniu edpla^ilu, | obstoječe lz 2 velikih »a> lin pritikliB v mestu, z en»-I S« najnitrei« moderno ln klm r.a Dolenjski cesti. — Naslov povo uprava ,,Jutra" i 1781T Pit, z no Sobo »uho tn svetle, v illžia^ Sei« 1 a« Grabnu, išče s 3. septembrom samski učitelj. —I Ponudbe na tiprtvo ,,Jutra 1 pod „Soba 49". 1751* Kot prodajalka J trgovino mcšaaega blaet. tf.ii stopiti trgovsko na-obiažcna gospodična z dežele. — Ponudbe na upravo »Jutra1 pod šifro ..Oorenjka ""S" ^SSO Dva pieiilns stroja selen za Baravlee, telovnike itd., drtigi za jeaice vseh trst. tndi za velike I b d alge v dobrem staniu. «« ra".i pomanjkanji prestera cfne prodasta. Naslov v upravi ,„Jjl»»j. >7523 se be predajalo dne 81. t. jn-jpepelSr.e v ViBterovrih ! p. Sv Crl>t» pri Ptuju. — ^ Oisteli iz firvevrsfnagti vl- »»BTsda. Bj!-a. sodotaSBfci., (tenis »»r ivek !«pik ridfl-Bik klš. S»!e pTiprnraa t-ali upak»jee«l. etjaa 1«».»»* iBforma- slie dfje V. St»erl* Str-Bllč«, .t747S Snbo ■ frpT»ml;e»o la »rsS»» v (Tedial meate, s posebMs vteism. elek»r4»eo miss-«-r?»-r». savparaba taerfla**. ara«t. e vs® e-krke, ga-sped. C««a pestraaske, — Peattdbe ped ..Lepa ' ujravo ^Julra", t"6ii4 . Vddno velika izberi rpletfc (kit). Priporo&m ss za m lasna dela kakor tadi ia barvan;« »Wih las i «L'0reai Beac», tudi t modnik kar vih M. Podkraji«k Cfijter ra d»me in gos 2v. fstc^jss! JavP.a pre3t dražba aa vrš; 81. avgusta ob 9. Predajale ce bo r»zll»eo «t«ro pokiStvo, bolniški atol (Lelbsttiki), kuhlaj. oprava « lepo kredenco, poaedo,Jedilno orodja. Kozarci, stara obleka, šolske knjige, igrače in različne drobnarije. 174SS Več abor.entov ae sprejme na okusno primorsko hrano. Cena kosilu in večerji 15 Din. špeclja-liteta: vsak torek ričet » prekajenlm mesom in štruk-Ul : četrtek la petek morska ribe. Istotam se točijo prvovrstna vina po najnlJJIh eenab. Cet ulico 1 Din ae- j naje. Gostiln« Zupan. Krakovski r.nslp 18. 17555 Bel&vski (trapiatovski) St?* 4ose/»j v hlebih po približne | 1-50 do 4 kg nudijo | p. n. trgovcem po ccni 15 Din za kilogram Zif*B?gns mlekarne d. fl. i SJLZa si lan ko vsakdo zgradi M&ioo iz sistema. s?1 K»r je ta način zidanja najenn^iši in najpraktič-n«jši, vlada za to največje zanimanje. Vprašajte pn stavbnem podjetja JASO B ACCETTO SIK. Ingr. Viktor Aooetto ln drug, LJubljana, Tabor 2. 4126/a - ti t ijana, iduur Lastni paviljon na sejmišču!! POZOR! POZOR1 boje, ciaatila, lakove, Stak, emajl®, kigteve i JamaSno čisti firais caj-boljo Jsakvoia ende MEDIČ-ZANKL dražba z o, z. MARIBOR, LJUBLJANA, KOV! SAD, p> družit oa. contraia. »KitiSlste. Tvornice: 670, a LJUBUAfiA - MEDVODE, Peridfcus as^se^s^s^s^s^ss^ss^s^Ess^sr* Roman po usfnlh, pisanih fn (Iskanih virih Svetlin je čutil notranjo potrebo, da stopi v cerkev, ki je stala nasproti sodnemu poslopju. Zatekel se je k stranskemu oltarju, pokleknil na stopnice ter se zazrl v oltarno sliko: Marija sedmerih žalosti, srce na rokah noseča, a zato predrta s sedmerimi meči. In molil je nekako takole: Pomirjen je stopil v pisarno preiskovalnega sodnika. Izza mize se je dvignil starejši gospod in mu pribitel naproti: cPolitika nam je korumpirala vse javno življenje. Slaba, podla politika. Zdaj skuša korumpirati še sodstvo. A to se ji ne posreči. Vsaj pri meni in večini slovenskih sodnikov gotovo ne... Izvolite sesti !» «Nisem in menda nikoli ne bom politik,> ie odgovoril Svetlin. «Vem, a hoteli bi vas predstaviti kot strastnega politika, ki razbija volilne shode in uprizarja politične poboje.* se je smejal sodnik. «Morda imajo proti vam izvesine namene...* Svetlin je strmel, a vprašal je le: <Česa sem obiožen?> .-Da ste nagnali na Zdrsžbov shod tolpo pijancev in raz- uzdanih, ki so po vaši želji in navodilu izzvali najprej prepir, nato pretep in končno malone uboj in umor.> «Dasdanes je v Sloveniji vse mogoče,* se je smehljal sodnik. 1 sta torej le orodje v vaših rokah. Tako govori ovadba.> «Ali čemu in zakaj naj bi bil jaz vse to storil?* c Iv maščevanja nad župnikom, ker vas je pregnal od mize v fupnišču in ves je ovadil knezoškofu zaradi uradne upornosti! >je odgovoril sodnik. je vzdihnil Svetlin. .-Saj se vam niti ni treba več zagovarjati.* je dejal sodnik. •rUčitelj Grčar je izpovedal tako sijajno, da vam ni treba niii ust odpreti v svojo obrambo. Do pike so enako izpovedali nad-učitelj Strojar, obe gospodični učiteljici, trgovec Prek. njegova žena in kramarja Tičar in Jamar. Napravil sem — glejte! — en sam zapisnik, ki so ga vsi skupaj podpisali. Izvrstno dekle pa je So posebej šivilja in bivša cerkvena pev'-i Manica Rotarjeva. Ramovš še leži in ni mogel prili. A kar je izpovedalo to dekle, mi zadošča: vidim, da so hoteli vaši nasprotniki splesti intrigo, ki naj bi vas uničila. A v svoji mržnji so postopali preveč neumno. Sodišče se ne da zlorabljati in jaz se jim ne dam za španskega inkvizitorja.> 'Saj to menda tudi veste, da sem odklonil župnikov poziv, naj govorim na njegovem shodu in da sem se shodu popol- noma umaknil iz Zalesja?* je vprašal Svetlin. je rekel Svetlin in se poslovil... Popoldne cb štirih je stal pred knezoškofijskim konsistori-jem, oh pol sedmih se je že vozil nazaj v Globoko — kot obsojenec. Obravnava je bila kratka, saj zagovora mu niso dovolili, ko je brez oklevanja priznal: 1.) da se je preeastitemu gospodu župniku uprl. šel vzlic njegovi prepovedi k liberalcu Grudnu ter ga je tudi pozneje obiskal; 2.) da je brez knezoškofijske jurisdikcije izvršil eksorcizem, 3.) da je vpričo župnika Zdražbe in kaplana Torkarja izjavil, da ni bilo, da ni in ne bo hudiča ter je to trditev izustil opetevano celo vpričo župnih vernikov; N.Trfeotiells&š prerasg iT? dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 3. Telefon 220. PlaEllc tcfll na obrolso. 1 (prave) potrebščine ffix«.t, preservat) za cJLC ___ kakor tudi kompletne aparate dobite samo pri LJTjBLJANA • Še enburaova ul. 6 I, 66 4552-a Aleksander Knez! pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, slame, fižola, 4208a vina itd. itd. Brzojavi: Knez Ljuljana Telefon 80 I! f Mm ii reftri J zopet redno ordinira zdravilstvo. •■hfiss& Hrana in stan v mesecu septembru Lit 23- so 30 steklenice za vkuhavanje sadja in povrtniee najboljšo ia najcenejšo. Glavna zaloga za vso dr£ayo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam Ee dol)<5 Zunančeve knjige „Hcnservi-rasje sadja in povrtnin za domačo epo-rabo" v slovenski in hrvatski izdaji, . Gospodinje, naročite! ■■ VIL Beeki ®W 24. aoansta 1954. a-dtomoSifsdi v4i 'V P * C t Strokovnjak z 10 letno prakso, zmožen organizator in kalkulator, knjigovodja-bilancist, korespondent (slovenski, nemški, hrvatski, italijanski, francoski) z znanjem vseh žagoobratnih in gozdnih del, išče službo. Ponudbe pod ,,LES"' na upravo „ Jutra". 4562a Cj MLO nad ^z,fi,wi&o -p^i m z\wxyal ^uaoa v.a kontinenta i- (?ocd- womat i&t. i Sti aufcomo&i&rli 4557a MI jota vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad šentjanš&cga premogovnlfev iL M EK »J JL FI X Ljubljana. Srekov trg 10 1018 -a ; 30 Ce se hočete udeležiti fotografske tekme. -milijonov avstr. kron nagrad. ® a v 7, — 14. septembra 1924 Po voljna kupovna prilika za sve strake Pokažite našo lepo zemljo tujcem v najlepšem albumu. Pojasnila daje CeSSe 9. mv* Najobllnlji izbor! Bezkonkurenčne cijene! Veliki nspfeh Bsekog proljetnog velesajma 1924 100.00© kupaca Velika glazbena i kazaiišna proslava grada Eeča Razjasnjen) a: WIENEE MESSE, WIEN VSi kao i putem počasnog zastupstva u Ljubljani: AUSTR. KONZULAT,Turjaški trg 4 JOSEF ZIDAR 1839a sdravnik v Maribora, Trubarjeva nI. 11 (poleg moškega učiteljišča) zopet redne orcllmra od 9. do 11. in od 14. do 16. Za vse ob časa bolezni preljube, nepozabne gospe 4550/a || in smrti naše fa ' i ■E registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani manjša dobičkanosna, že obstoječa podjetja v mesta ali na deželi. Posamezne vloge ne nad 100 000 Din. Sodelovauje le v komercijalnem vodstvu. Ponudbe 6e prosijo pod „Manjša podjetja" na upravo ,.Jutra". sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. 1853a 4o01a poštarice v pokoja v tolažilnih besedah in dobrolio nih dejanjih podane dokaze prisrčnega sočutja in odkritega sožalia se tem p6tem najtoploje zahvaljujemo. Enako zahvalo izrekamo tudi onim, ki so z dar.ivan >em miiogobrojnih vencev in šopkov počastili spomin '.»lagopokojne in s tem blagodejno povečali lepoto sprevoda k rečnemu počitku. Prav -posebno zahvalo pa smo dolžni prečaslitima gospodoma duhovnikoma z Dov-jega, kakor tudi «8okoIu» v Mojstrani, ki je v svoji vzg.edni požrtvovalnosti in brez-primertji ljube/.ui do bivše članice dejansko omogočil bratskemu, enaka čuvstva goječemu ♦Jeseniškemu Sokolu«, da se je s svojo godbo in povskim zborom vred udeležil pogreba ter z ganljivimi žalostiukami naj-sijajneje posvedočil iskreno, med društvenimi člani vladajočo bratsko ljubav. Kar najtoplejšo zahvalo pa naj sprejme odbornik »Jeseniškega Sokola» gosp. Ravnik za globoko občuteni, v srce segajoči in umrlo časteči nagovor ob odprtem grobu. Zahraljcn bodi še zastopnik podružnico planinskega društva na Jcsenicab iu vsakdo, ki je spremil pokojnico «na tisto tiho domovanje*. V Mojstrani, dne 24. avgusta 1924. Josip Jerele, soprog. Makso in Rudolf Debevo. brata. Ivana Lonček, roj. Debovo, sostra. Ysak, ki si osigarati ^ s n ie voznih cen na d ■s od dne 30. avgusta do dne 3. septembra kupi takoj potne izkaznice in vozovnice v predprodaji v podružnicah avstr. prometne pisarne tu- in inozemstva pri TENDLERJU, GRAZ, Herrengasse 16, aH pa pri ALOMA COMPANY. LJUBLJANA. 4553:i ■on