Št. 39 (2614), leto L • Novo mesto, četrtek, 30. septembra 1999 • Cena: 210 tolarjev dolenjka. d.d. NOVO MESTO UGODNO - V SUPERMARKETU, NOVI TRG S • jogi rjuhe frolir 90x200 cm 1.999,20 SIT/kom ■ jogi rjuhe frotir 180x200 cm 2.939,30 SIT/kom • posteljna garnitura zmečkanka 140x200 cm 3.722,20 SIT/kom • brisače frotir 50x100 cm 499,90 SIT/kom - kuhinjske krpe vafel 50x70 cm 257,40 SIT/kom Na zalogi velika izbira konfekcije, perila in nogavic. Plačilo na pet čekov. ISSN 0416-2242 SPORNO NAGRAJEVANJE 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list Labodove delavke planile pokonci Labodov direktor mag. Andrej Kirm je septembra dobil 5,7 milijona tolarjev bruto prejemkov, kar je plača za triletno delavkino delo - Razpršeni in zmedeni notranji delničarji NOVO MESTO - Za danes je sklicana skupščina delničarjev novomeškega Laboda. Največji Labodovi lastniki so njeni zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni, ki imajo skoraj 47,5 odst. delnic. In prav med zaposlenimi je pred skupščino močno završalo. Konec prejšnjega tedna je pri- divjo, nenapovedano stavko povz- Cviček v Champagni Predstavitev v Franciji Tone Hrovat, predsednik državnega sveta, je organiziral Predstavitev cvička v Reimsu ' hampagne) v Franciji v okvi-ru sv^tovnega tekmovanja v oranju. V ponedeljek, 13. septembra, je na slovenskem večeri najprej spregovoril naš kmetijski minister Ciril Smrkolj, sledila je večerja z dolenjsko orano in seveda s cvičkom, ečerje so se udeležili gostje iz 4 različnih držav sveta. Že Pred njenim pričetkom je Tone Hrovat v pozdravnem govoru Predstavil cviček, pa tudi govornik za njim, novomeški žu-Pan dr. Tone Starc, ki jc predstavil Dolenjsko, je dal velik Poudarek temu vinu. Ob tej Priložnosti je mestna občina °vo mesto izdala kratek pro-oeijski material o cvičku v ?ngleškem jeziku. Organizaci-,!n Postavitev scene je vodila 'P3 srednje kmetijske šole iz ovega mesta, za dobro razpo-ozenje pa je poskrbel 13-letni .rtnonjkar Janez Lekše iz Kocjana. K. M. šlo na dan, da je predsednik Labodove uprave in generalni direktor mag. Andrej Kirm 18. septembra dobil 5.700.000 tolarjev bruto prejemkov, kar je zneslo 2.300.000 tolarjev neto. Ob plači za avgust, ki mu gre po individualni pogodbi, to pa so 4 povprečne slovenske plače plus 4 povprečne Labodove plače, je dobil še 1.550.000 tolarjev neto za uspešno poslovanje Laboda v lanskem letu. Razburjene delavke novomeškega Labodovega obrata, ki za trdo garaško delo ne dobijo toliko v treh letih, so planile pokonci in hotele kar takoj štrajkati. Sindikalisti sojih pregovorili, češ da to ne bi bilo smotrno in da bi z • DENAR V SKLAD - Medtem ko izredne seje nadzornega sveta ni bilo, pa seje v torek zjutraj sestal Labodov svet delavcev. Na seji je direktor mag. Andrej Kirm potrdil, da je septembra dobil 5,7 milijona tolarjev bruto prejemkov in da od tega nagrada za lansko poslovanje znaša 1.550.000 tolarjev neto. Vendar, je poudaril, to ni nagrada, marveč mu to pripada po individualni pogodbi. Hkrati je oznanil, da bo ta denar nakazal v sklad za pospeševanje inovacij v Labodu. Člani sveta menijo, da bi se moralo dobro poslovanje firme poznati pri vseh delničarjih in zaposlenih, ne pa samo pri nekaterih. VELUX® brezplačno brošuro in cenik pokličite: 061-716-800 STREŠNA OKNA SlfgL. . °*^nq VELUX lahko kupite v trgovinah z gradbenim materialom po Sloveniji Košarka Pokal Saporta krka : radnički beograd Novo mesto, športna dvorana Marof, torek, 5.10.1999, ob 19. uri Pokrovitelj: INTEL SERVIS Žreb vstopnic: 1. nagrada Mobičuk (Kobra) m N0v'"‘JNo SREČANJE FIIATELISTOV- Filatelistično društvo w 0'nw°je ob 50-letnici obstoja društva v konferenčni dvorani Ho-5rcča m‘nul° soboto organiziralo že 20. jubilejno mednarodno filai JVe filatelistov, numizmatikov in kartofilov, ki so se ga udeležili Sle: J*1' ‘z Slovenije. Hrvaške in Srbije. Sicer pa novomeško društvo druš, ^članov, nekaj celo iz tujine. Ob 50-letnici delovanja je kijgf0 ‘zdalo zbornik, spominski ovitek z Jakčevo sliko in znamko, ^idu ,^OSan v spominskim žigom ob 50-letnici društva. Ob nedavnem dn - Znilmke, posvečene 100-letnici rojstva Božidarja Jakca, pa je *iu7Zi2dLa,odv e razglednici, opremljeni z znamkami in žigom, sre-*kiov'0 Praz,u>vaniu slikarjeve obletnice rojstva pa tudi spomin-j J* "ek s portretom Božidarja Jakca in priložnostnim žigom. (Foto: lJ°miž) ročile več škode, kot naredile koristi. Hotele so h generalnemu direktorju, ki pa ga v petek ni bilo v službi. Zato so zahtevale, da se stvari razčistijo na izredni seji nadzornega sveta in sveta delavcev, in to pred današnjo skupščino delničarjev. Zanimivo je, da je skupščina (prepozno) sklicana prav v času, ko je v Labodu kolektivni dopust. V lanskem letu je imel Labod (okoli 1.380 zaposlenih) 79,5 milijona tolarjev dobička, leto poprej pa dobrih 50 milijonov tolarjev. Na zadnji seji Labodovega nadzornega sveta - bila je 12. avgusta letos - so sprejeli tudi tale sklep: Generalnemu direktorju in pomočniku generalnega direktorja opravi knjigovodska služba obračun plače v skladu z določili 9. in 10. člena individualne pogodbe, medtem ko se jima glede na dejanski rezultat poslovanja družbe udeležba na dobičku delniške družbe ne izplača. (Nadaljevanje na 2. strani) VIPAP VIDEM v Čaka potrditev popravljenega načrta sanacije Manj za ekologijo, a več za posodabljanje KRŠKO - Proizvodnja celuloze in papirja v Krškem je spet na prelomnici. Vodstvo tovarne je prejšnji teden najavilo, da bo poslej razvoj usmerilo predvsem v časopisne in ne več toliko v grafične papirje. S tem bo zmanjšalo potrebo po naložbah v ekološko sanacijo od 100 na 40 do 45 milijonov mark. Pravijo, da lahko le na ta način zagotovijo obstoj proizvodnje v Krškem. Spremembo v načrtu ekološke sanacije do leta 2003 bo moralo potrditi ministrstvo za okolje in prostor, kar naj bi storilo že do konca septembra. Vodstvo podjetja seje pretekli petek o tem pogovarjalo tudi z ministrico za gospodarske dejavnosti dr. Teo Petrin. Od leta 1997 so v ekološko sanacijo vložili 2,1 milijarde tolarjev; od tega letos že 1,2 milijardi in do konca leta še 600 milijonov tolarjev. Sorazmerno z zmanjšanjem naložb v ekološko sanacijo naj bi v tovarni povečevali naložbe v sodobnejšo tehnologijo. Po novem programu bo prva na vrsti naložba v belilnico, ki naj bi jo začeli konec februarja in jo usposobili do junija naslednjega leta. Sodobnejši in ekološko manj oporečen način beljenja vlaknin naj bi stal 1,1 milijarde tolarjev. Do 1,5 milijarde tolarjev naj bi vložili v izgradnjo 1. etape čistilne naprave, ki naj bi začela obratovati v letu 2002. Decembra 50 LET POSA VSKEGA M U ŽEJA - Kot je na slavnostni akademiji ob 50- 2002 ali v začetku leta 2003 naj letnici Posavskega muzeja v Brežicah poudari! krški župan Franci Bogovič, bi se lotili 2,8 milijarde tolarjev ta ustanova prerašča v kulturni center Posavja. Zaradi izjemnih dosežkov vredne naložbe v kogeneracij- na tem področju je občina Krško muzeju podelila zlato plaketo. Tudi sicer sko enoto in v prehod od pre- je bila akademija priložnost za izmenjavo čestitk in zahval za sodelovanje. moga na zemeljski plin. Slovesnost, kisejejeudeležiltudiministerzakulturoJožefSkoljč.jezubra- B. D. G. nimi glasovi popestril Slovenski oktet. (Foto: B. D. G.) OB 90-LETNICI ROJSTVA Odkrili spominsko ploščo dr. Mikužu Lik in delo enega najvidnejših slovenskih zgodovinarjev je predstavil dr. Božo Repe n RIBNICA - V počastitev 90-letnice rojstva prvega profesorja za narodno in občo sodobno zgodovino na Ljubljanski univerzi dr. Metoda Mikuža so v nedeljo na Mikužcvi hiši na Zukovem nad Velikimi Poljanami odkrili spominsko ploščo. Župan Jože Tanko je omenil, da je dr. Mikuž redno bral Dolenjski list, saj se je počutil Dolenjca in ga je zato zanimalo vse, kar se je tu dogajalo. “ Kljub očitkom nekaterih, da dolenj-ščino preveč rine v ospredje, jo je govoril vse življenje z obrazložitvijo, da se je je naučil kot otrok od matere, ki je bila doma z ribniškega konca in da drugače ne zna govoriti,” je povedal in izrazil obžalovanje, da dr. Mikuža, ki je od leta 1968 do smrti leta 1982 ustvarjal na Žu-kovem, ni poznal tudi osebno. Da nista imela osebnega stika, je obžaloval tudi dr. Božo Repe, ki je danes eden od treh redno zaposlenih profesorjev, ki so nasledili dr. Mikuža, moža, kije prvi v Jugoslaviji ustanovil stolico za zgodovino NOB in začel na njej predavati že leta 1947. “Njegov Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji, pet knjig Pregleda zgodovine NOV v Sloveniji, dva pregleda obče zgodovine od konca I. do kon- ca II. svetovne vojne in dve knjigi Sveta po II. svetovni vojni, so bila temelj in izhodišče za nadaljnja preučevanja novih generacij zgodovinarjev,” je ob navedbi Mikuževih najpomembnejših del povedal dr. Repe. Poudaril je, da je Mikuževo stališče, da za znanstveno prouče- Berite danes stran 3: •Prisilna poravnava v topliškem Boru stran 4: •Ljudje ob meji najbolj občutijo stran 6: •Spletke za fasado podpore obrti? stran 7: •Sedanji program bi Vipap pokopal stran 11: • “Po obravnavanju zapornikov smo Evropi lahko zgled” stran 18: •Avto priletel med goste Megličevih stran 24: •Požarjeva Mimika ima že 100 let NOV ODGOVORNI UREDNIK STUDU D NOVO MESTO - Prejšnji teden je na novomeškem radiu Studo D prišlo do pomembne kadrovske zamenjave. Direktor Uroš Dular je čez noč odstavil dolgoletnega odgovornega urednika Jožeta Muso in na njegovo mesto postavil dosedanjega dolgoletnega glasbenega urednika Rasta Božiča. Jesenski kmetijsko-obrtniški sejem v Komendi od 1. do 4. oktobra 1999! Vabljeni! Konjeniški klub Komenda vanje ni potrebna časovna distanca, pač pa sta pogoj predvsem dostopnost virov in profesionalen odnos raziskovalca, porušilo dotedanje stereotipe v slovenskem zgodovinopisju, da se da o preteklosti objektivno pisati šele z razdalje nekaj desetletij. M. LESKOVŠEK-SVETE ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO - Prof. dr. Mikuža, njegovo delo in pomen je predstavil prof. dr. Božo Repe. (Foto: M. L.-S.) Jutri bo oblačno vreme z manjšimi padavinami, v soboto in nedeljo pa suho in vetrovno. F-16 HRUMELI NAD POSAVJEM IN DOLENJSKO Kljub zapletom, ki so nastali v zvezi s preleti madžar-sko-slovenske meje, so napovedana nizozemska letala F-16 v ponedeljek le prihrumela nad Posavje in Dolenjsko, kjer so sodelovala na skupni vojaški vaji nizozemske in slovenske vojske, v kateri so poleg nadzvočnih lovcev v vaji Odločen odgovor 99 sodelovali ŠE pilatusi PC-9 in helikopterji slovenske vojske. Scenarij vojaške vaje je predvideval, da morajo protiletalske sile OZN zaščititi vojaško letališče Cerklje in zračne koridorje za prelete in pristanke letal s humanitarno pomočjo. Nizozemski F-16 in slovenska letala in helikopterji so v vaji igrali napadalce. I OB MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH Zoper zmotne predstave Statistika uvršča med staro prebivalstvo ljudi, ki so dopolnili 65 let. Življenjska doba se predvsem zaradi odprave številnih nalezljivih bolezni, izboljšanju higienskih in bivalnih razmer, boljše prehrane ter razvoja medicine vse bolj podaljšuje, po drugi strani pa se zmanjšuje tudi rodnost. V Evropi računajo, da bo čez dobrih 20 let že skoraj četrtino prebivalstva starejšega od 65 let. Podobno kažejo napovedi tudi za Slovenijo. Staranje prebivalstva je svetovni izziv, od tega, kako bodo družbe nanj odgovorile, pa je odvisen tudi njihov nadaljnji razvoj. V nekdanjih kmečkih družinah so bili starejši člani spoštovani, prav tako je bil jasen njihov status, v industrijski družbi pa je status ljudi določen z zaposlitvijo. Z izgubo statusa so ob pomemben vir samopotrjevanja in tako odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Ena največjih ustaljenih zmotnih predstav o starejših je prav gotovo ta, da so za družbo le ekonomsko breme. To ne drži, saj jih veliko še naprej opravlja plačano delo, večina pa pomaga svojim družinam, varuje vnuke, vodi gospodinjstva in marsikje mladim pomaga tudi finančno, deluje pa tudi v številnih društvih in prostovoljnih organizacijah. S svojim delom veliko prispevajo k blaginji družbe, a je to žal vse prevečkrat neopaženo. Pomagajo, ker si želijo, da bi bili koristni in da bi bilo mladim lažje in lepše v življenju. Jim znamo za to vsaj kdaj pokazati hvaležnost? JOŽICA DORN1Ž NASA A N !< E T A (Ne)plačan čas za malico? Na delovnih mestih že dolgo ni več tako, kot je bilo nekdaj, od pravic delavcev, ki so bili formalno menda še preveč zaščiteni, pa je v praksi ostalo bore malo. Predlog novega zakona o delovnih razmerjih bo vse skupaj še zaostril. O ideji, ki jo prinaša predlog novega zakona, da se čas, ki nam ga odmerjajo za malico, ne bi več štel v delovni čas, smo med drugim povprašali tudi podjetnico, ki ima 12 zaposlenih. “Razumem delavce, a za podjetnike sta prevoz na delo in malica precejšen strošek. Če bi rekla, da podpiram predlog, bi jih imela po objavi vseh 12 za vratom,” je dejala. In tako njene izjave in fotografije ne objavljamo. Tako je to v življenju. Kar je za delavca nujno potrebna pravica, je za podjetje strošek. Trg je že pokazal, da ne priznava socialnega sočutja, saj se konkurenca ne ozira na take stroške. Brezčutno varčevanje in stiskanje na vsakem koraku - to je tisto, kar nam prinaša Evropa. Marsikdo je na to pozabil, ko je hlepel po evropskem standardu in redu. O tem, ali bo prav, če čas za malico ne bo več štel v delovni čas, in bomo torej na dan imeli plačanih le 7 ur in pol, smo ta teden spraševali naše bralce. ANTON MEGLIČ, upokojenec iz Trebnjega: “Upam, da ne bodo ukinili pridobljene pravice delavcev še pri malici. Če se delavci ne bodo redno prehranjevali tudi med bolj ali manj napornim delom, ne bodo tako uspešno dosegali norme in opravljali dela, zaradi katerega so v službi. Naposled pa bi se izostanek malice kmalu poznal na zdravju delavcev. Tega ne smemo pozabiti!” MIRKO KRAGL, vodja krojilnice v sevniški Lisci: “Nekaj toplega bi vsekakor moral vsakdo pojesti med delovnim časom. Če ne bi bilo več zagotovljene malice med delom, je vprašanje, kako bi se zaposleni prehranjevali in ali ne bi porabili še več časa, če bi moral vsak zase iskati malico zunaj podjetja. Nekateri pa bi morda pri tem celo varčevali na račun pijače in cigarete!” RUDI LEVSTEK, ličar iz Kočevja: “Če bi bile plače dobre, bi še šlo, če ne bi dobili plačanih tistih pol ur za malico. Na žalost pa so takšne plače, da nekaterim ne omogočajo več niti najosnovnejšega. Delavci danes nimajo nobenih pravic. Več ali'manj je vse zasebno in če karkoli rečeš, si že slab delavec in ti ponudijo knjižico. Zato bi povsod moral biti sindikat, da bi bil delavec vsaj malo zaščiten.” STANE MESOJEDEC, elektrotehnik iz Dobrepolja: “Z ukinitvijo plačila za malico se ne strinjam. Razlog za to je, da bi bilo potrebno za isto plačilo delati dalj časa, saj bi se s tem verjetno podaljšal delovni čas. Delavec danes nima praktično nobene pravice več. Pri zasebnikih sindikatov spoh ni, kjer so, pa so tudi samo formalno. Predvsem na tem področju bi morali zadeve urediti!” ROMAN MOLAN, predsednik sindikata Pergam v tovarni Vipap Videm Krško: “Za delavce je to popolnoma nesprejemljivo in bo postopoma onemogočilo polurni odmor za malico. V naši tovarni morajo mnogi že zdaj malicati na delovnem mestu. Če čas za malico ne bo plačan, bomo delali samo 7,5 ure na dan. To bi bilo izvedljivo, če bi se uradno zmanjšal delovni čas s plačano malico.” SLAVICA UREK, prodajalka iz Kapel: “Mislim, da ni rav, da prihaja do takega zmanjševanja pravic. Tisti, ki delajo na normo, čas, ki ga izgubijo za malico, itak nadoknadijo z delom. Morda se bo zgodilo, da sčasoma ljudje niti jedli ne bodo na delovnem mestu, kar bi gotovo povzročilo padec storilnosti. Mislim, da bi moral pour-ni odmor za malico ostati še naprej plačan.” JANKO MORAVEC, zaposlen v KZ Železnina Vinica iz Podklanca: “Spremembe zakona o delovnih razmerjih in s tem v zvezi čas za malico me zanima, ker spadam med zaposlene, po drugi strani pa tudi ne, ker vedno delam sam v eni izmeni, dopoldne ali popoldne, in pravega časa za malico sploh nimam. Največkrat ne jem nič, včasih kakšen sendvič. Mislim pa, da čas za malico mora ostati.” MIRO BENČINA, podjetnik iz Novega mesta: “Pridobljenih sindikalnih pravic ne bi smeli kratiti in mednje sodi tudi plačana polurna malica. Le zadovoljen in zdrav delavec bo firmi prinašal denar, še več, delavcem, predvsem tistim, ki delajo v težjih delovnih razmerah, bi morali priznati še kaj več. Tako kot npr. v Krki, kjer delavce pošiljajo tudi na poseben rekreacijski dopust.” MARKO TURK, zaposlen v fotokopirnici Iris v Črnomlju: “Pravica do malice mora ostati vsakemu delavcu, in sicer v okviru delovnega časa. Kako pa naj dela lačen?! Pri nas vedno gledamo, da ima vsak priložnost iti malicat. Če v eni izmeni delata dva, gre malicat eden, nato še drugi. Kadar je na delu samo eden, za pol ure zapremo fotokopirnico. To se mi zdi prav in pošteno.” PIC TUDI URADNO ODPRT - Otvoritve in predstavitve PIC se je poleg županov občin podpisnic Memoranduma o skupnem sodelovanju udeležil tudi državni sekretar Jože Smole. (Foto: M. L.-S.) Vzajemnost in ne konkurenčnost! Ob otvoritvi PIC-a Kočevske predstavili sklad KOČEVJE - Podjetniški informacijski center Kočevske (PIC) je pričel z delom že januarja letos, uradno pa so ga odprli prejšnji torek v navzočnosti državnega sekretarja ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Jožeta Smoleta. Direktorica PIC-a Milena Glavač je med projekti, ki jim jih je do sedaj že uspelo uresničiti, na prvem mestu omenila garancijski sklad za območje občin Kočevje, Kostel, Osilnica in Loški Potok. Omenjene občine so na osnovi podpisa Memoranduma o skupnem sodelovanju že v začetku letošnjega leta pristopile k oblikovanju garancijskega sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Pristojno ministrstvo je delovanje sklada na območju omenjenih občin podprlo, je povedala, vendar ne kot samostojnega sklada, ampak kot samostojne enote v okviru garancijskega sklada za Dolenjsko. “Združevanje v garancijski sklad še ne pomeni, da center v Kočevju ne bo deloval samostojno ali da bo podrejen centru v Novem mestu,” je povedal Smole in dodal, da je cilj vzajemnost, da se vzpostavi partnerstvo in ne konkurenčni odnos. Čeprav je lahko konkurenca dobra, se bo potrebno izogniti podvajanju projektov, je povedal, zato bo center v Kočevju delal tudi projekte za Novo mesto oziroma tiste, ki jih tam ne bodo. Vsote sredstev, ki bo letos na voljo za garancijske sklade, ni želel razkriti. M. L.-S. Labodove delavke planile pokonci (Nadaljevanje s 1. strani) V 9. členu individualne pogodbe stoji: “Stimulativni del plače direktorja izhaja iz uspešnosti poslovanja družbe, ki se celovito odraža v donosnosti kapitala družbe. Kot poglavitni kriterij ocenjevanja uspešnosti poslovanja se smatrajo še: izboljšanje gospodarskega položaja družbe v primerjavi s preteklim obdobjem; dobiček in donosnost kapitala družbe glede na dejavnost, v katero se le-ta uvršča.” 10. člen pa pravi: “Če je gospodarska družba v zadnjem poslovnem letu poslovala z višjo donosnostjo od 3%, se direktorju družbe osnovna plača poveča za 10%.” Donosnost kapitala pa je po podatkih iz poslovnega poročila za lansko leto znašala 3,04%, se pravi za 4 stotinke odstotka več, kot je potrebno, da se po zgornjem členu direktorju poveča osnovna plača za 10 odst. Na vprašanje, če bo sklical zahtevano izredno sejo Labodovega nadzornega sveta, je predsednik sveta mag. Janko Arah v ponedeljek v telefonskem pogovoru odgovoril, da do njega taka zahteva ni prišla, pa tudi sicer za to ne vidi potrebe. “Izplačana nagrada direktorju je v skladu z individualno pogodbo in zakonom.” Razložil je, da glede na uspešno poslovanje firme pripada direktorju 10-odstot- OB L OKTOBRU no povečanje plače za nazaj za celo lansko leto, saj je sprotna plača samo akontacija. Tako se štiri stotinke odstotka direktorju Kirmu prinesle 1,5 milijona tolarjev neto. A se o uspešnosti Labodovega poslovanja in direktorjevi zaslugi zanjo zastavlja nekaj vprašanj. Pa ne na prvem mestu tisto o 4 stotinkah odstotka “naduspešnosti”, ki se jih da po potrebi dobiti z računovodsko telovadbo. O uspešnosti poslovanja nasploh se sprašujejo delničarji, ki doslej od te uspešnosti niso dobili še niti tolarja dividende. Polovica prikazanega dobička iz leta 1997 je na predlog uprave ostala nerazporejena, druga polovica pa je šla v rezerve. Predlog uprave za današnjo skupščino je, naj tudi lanski dobiček ostane nerazporejen. Se pravi spet nič za dividende. Drugo vprašanje, ki se zastavlja ogorčenim zaposlenim, je, kako si lahko direktor da izplačati tako visoko nagrado za uspešnost, ko gre po njihovem prikazani dobiček tudi na račun tega, da so bile zaposlenim kratene pravice iz kolektivne pogodbe. Ne samo da so regres za dopust dobivali po mesečnih obrokih skoraj celo leto, da ne dobivajo v celoti povračila za prevoz na delo, celo plače lani niso dobivali take, kot bi jih po kolektivni pogodbi morali. Če bi firma tako kot za izpolnjevanje direktorjeve individualne pogodbe skrbela za izpolnjevanje kolektivne pogodbe delavcev, gotovo donosnost ne bi bila taka, da bi lahko direktorju za nazaj za lansko leto povečali plačo za 10 odst. Nadalje se zaposleni sprašujejOi kakšna je to uspešnost, če je bila takrat, ko so certifikate zamenjavali za Labodove delnice, delnica vredna 1000 tolarjev, danes pa J1" neki (še) ne povsem odkriti mot-neži kupujejo po 350 tolarjev. Se tudi to, da je mešana firma na Češkem, katere 51-odstotm lastnik je Labod, naredila za U milijonov tolarjev izgube, šteje z uspešno poslovanje? Ob tem, e je češka partnerica obogatela, izguba pa je ostala Labodu. In 0 tem, da je skupščine na Češkem vodil direktor Kirm. Bodo 120?' lijonov tolarjev izgube (t0 znaša uradna, dejanska pa je, ta* vedo povedati v Labodu, še ve ko večja) naložili na pleča že taK preobloženih in zgaranih delav . ki so hkrati tudi največje lastm Laboda? Če bi notranji delničarji, se pr vi zaposleni, stopili skupaj in na stopili enotno, bi bili prava moe-Tako pa so, razpršeni in zmeden ■ samo primeren objekt n1311'!311, cije. Se bo to potrdilo tudi na „^)iskup«WREjBAKrEIj Staranje prebivalstva kot izziv Svetovni dan in mednarodno leto starejših je novomeško območna enota ZZZS obeležil3 s slavnostno sejo območnega sveta zavoda - Starejši deležni premajhne pozornosti_ NOVO MESTO - Ob 1. oktobru, svetovnem dnevu starejših in mednarodnem letu starejših, je novomeška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje sklicala slavnostno sejo območnega sveta zavoda. Pogovora o staranju svetovnega prebivalstva, ki je eden največjih izzivov, s katerim se sooča svet, pa so se udeležili predvsem predstavniki upokojenskih društev, od županov pa le škocjanski župan Janez Povšič, medtem ko ni bilo nobenega direktorja doma za starejše občane. • Na slavnostni seji so predstavili tudi pripravo na nacionalno uvedbo zdravstvene kartice, ki jo bomo na Dolenjskem in v Beli krajini prejeli prvi po pilotni uvedbi v Posavju. Prve kartice, ki bodo nadomestile zdravstveno knjižico, bodo zavarovanci začeli prejemati na dom po 15. oktobru. Na območju novomeške območne enote ZZZS, torej v dolenjskih in belokranjskih občinah, živi 12 odst. ljudi, starejših od 65 let, za celotno Slovenijo pa ta delež znaša 13 odstotkov. Po predvidevanjih pa naj bi delež starejših od 65 let leta 2040 znašal že 20 odst. Direktorica novomeške območne enote zavoda Suzana Jarc je poudarila, da zavod starejših ljudi ne obravnava kot zavarovance, ki povzročajo večje stroške, ampak kot skupino, ki ji je potrebno posvetiti posebno pozornost in zanjo pripraviti posebne programe. Že do sedaj so dajali velik poudarek enakim možnostim uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki temeljijo na najširši solidarnosti vsega slovenskega prebivalstva. V prihodnje bo zavod prenesel prostovoljno zavarovanje na novo vzajemno zavarovalno družbo “Vzajemna”. Omogočala pa bo medgeneracijsko izravnavo - posebno obliko vzajemne pomoči med mlajšimi in starejšimi, zato bo zavarovanje dostopno tudi starejšim. Zavod zagotavlja zavarovancem tudi pravice do zdravljenja in nege na domu, vendar so zaenkrat v prednosti zavarovanci, ki bivajo v domovih, kjer imajo zagotovljeno tudi zdravstveno oskrbo, medtem ko imajo starejši, ki živijo doma, manj možnosti za uve- ljavljanje te pravice. Zato so zavodu pripravili predlog za u | bo posebnega zavarovanja za gotrajno nego, ki bo zaje .a ^ zavarovance, ki soje potre1bn , glede na to, kje živijo. Po za* ^ o socialnem varstvu s?.neA:ne, domu dolžne zagotoviti op ’ vendar so jo ponekod uspeh nizirati le preko javnih del. Predstavniki up°k°Jen »ne društev so opozorili na raz probleme, s katerimi se sreEJJjj starejši. Ugotovili so, da so st ■ deležni premajne Pozor urhe-družbe, država bi morala pos ^ ti za njihovo večjo sociala J nost, še vedno je premajhna p zava med humanitarnimi B nizacijami in strokovnimi s ,a mi, večjo pozornost pa bi m družba nameniti tudi meog ^ racijskemu povezovanju, p ^ vsem seznanjanju otrok s so mi vrednotami že od osnovn A naprej. J. DOR^‘ Neurejena meja posega v stoletno sožitje sosedov Meddržavna pogodba s Hrvaško bi bila veliko olajšanje za vse, ugotavlja Robert Somensary, komandir policije KOČEVJE - Delavci kombinirane policijske postaje Kočevje opravljajo poleg splošnih nalog tudi naloge pri varovanju mednarodnega mejnega prehoda Petrina. Letos gaje prečkalo okrog 150 tisoč vozil, kar pomeni, da se je v treh letih pretok ljudi čez ta mejni prehod ustalil. Posebno pozornost namenjajo varovanju zelene meje, ki se ob Kolpi razprostira od bližine meddržavnega prehoda Podplanina do vasi Dol (60 kilometrov). Pomoč jim nudijo posebne policijske enote, vodniki službenih psov, konjeniki; po potrebi s helikopterjem opravljajo ogled tudi iz zraka. “V enem primeru nezakonitega prečkanja državne meje, ki ga je kar nekaj, je šlo za organizirano obliko prehajanja meje, kjer je osumljenec za plačilo opravljal to dejavnost in bil zaradi tega predan v nadaljnji postopek”, je povedal Robert Somensary, komandir policijske postaje Kočevje. Ob državni meji se poleg uradno določenih mest za prehode nahajajo tudi viseči mostovi, po njih pa je dovoljeno prehajanje le krajevnim prebivalcem. V skladu z meddržavnim sporazumom kamniti most v Mirtovičih lahko prehaja- 1 Robert Somensary jo le hrvaški državljani, katerih naselja niso povezana s cestnimi komunikacijami po njihovem ozemlju. Somensary je še povedal, da bi bil tudi zanje veliko lažje, če bi čimprej prišlo do podpisa pogodbe o meddržavnem urejanju obmejnih zadev, seveda bi to veliko pripomoglo pri normalizaciji življenjskih razmer ljudi na obeh bregovih Kolpe in Čabranke. M. G. Ljubljansko pismo Uradna resnica o “privilegiranih pokojninah” Ljudje nasedajo govoricam in manipulaciji LJUBLJANA - Že poleti so “privilegirane pokojnine” dodatno segrevale naše politično ozračje pa tudi v jesenski parlamentarni razpravi o pokojninski reformi bodo ostale ena glavnih predvolilnih tem Socialdemokratske stranke Slovenije. Pokojninski sistem je zapleten in možnost manipulacij neizmerna. Takšna je tudi zgodba o privilegirancih, ki sojih socialdemokrati našteli kar 116 tisoč in bodo menda državo letos stali 40 milijard tolarjev. V resnici pa so v tem podatku vključene zelo različne stvari: od dajatev skupinam, ki jim posebno varstvo zagotavlja ustava, kot so veterani, vojni invalidi, žrtve vojnega nasilja, do prispevkov, ki jih država daje iz proračuna kot delodajalec. To se v kritikah kajpak zamolči in vse skupaj označi kot “statusne privilegije”. Ljudi najbolj bodejo v oči najvišje pokojnine, zato so v Zavodu za pokojninsko in inva- lidsko zavarovanje Slove javnosti posredovali zadnje računane podatke o nj'‘10V1,na šini. Najvišja možna staros pokojnina za 40 oziroma Ja pokojninske dobe je v Ju j letos znašala 278.311,78 to^r jev. Po podatkih Zavoda^ pokojninsko in invalid51)0. v varovanje Slovenije je bi letošnjemu juliju doznes*. P.^ kojnine v tej višini uprav’ . 73 upokojencev. Pri Podr°kih analizi podatkov o dejan■ izplačilih pokojnin tem up jencem pa je bilo ugot°v J daje bil le trem od njih na ni znesek pokojnine tud) J .jj sko izplačan; vsi drugi s .-e zaradi obračunane akonl.;, davka deležni nižjih izplak _ Od časa do časa, zlasti P jj, javi različnih številk v sre . ^ obveščanja, nekateri Iju J n? javljene številke Preverl, nad-zavodu. Pri tem pa, karJ nl za-vse zanimivo, že na sa’nC)0t,ili četku dvomijo, da bodo ,|0^a prave podatke, ker naj j” „ |d “privilegirane Pokoin‘noVana naj bi bili skrbno va ■ SI1ili skrivnost. Večina se s poj“ ne zadovolji. i„,krš' Pa nc gre pri tem za mk^ij no zavajanje! Ljudje P {res-verjamemo govoricam s0 ničnim podatkom. .»v najvišje pokojnine, torej’PjP^j nobena skrivnost. st* jVSa-podatki o tem so dostop komur. Zavod je dolžan r0-du z ustrezno zakonodajo vati le osebne podatke. VINKO BLAT*' rav (Novomeška kronika STOLČKI - Novomeška občinska koalicija močno spominja naborilsko areno. V njej, ob njej, nad in pod njo stalno poteka ljut noj za položaje in stolčke. Neka-feri koalicijski gospodje so celo k.?0 Pove^ali> dajim je sedanja občinska funkcija samo čakalnica do bodoče varne in dobro plačane službice. Kaj je slajšega kot kruh brez motike! Bomo videli, ce bo naval na te občinske firme se tako velik, če bodo po zgledu države tudi v občini razumno omejili direktorske plače in ne bo mogoče, da bi imel direktor občinskega stanovanjskega podjetja večjo plačo kot župan. OBVOZNICA - Še lep čas bomo morali čakati, da bodo se-!®rn? novomeško obvoznico škropilo blagoslovljeno vodo. Na Etadbišče še vozijo pesek. A najzahtevnejši del, viadukt Bez-|avec na samem začetku trase, je *v !°kalni uporabi. Vozniki iz bznjega barakarskega naselja v abjaku se s svojimi konjskimi Pfegami podajajo po bližnjici cz ta viadukt. Drzni vozniki očitno samo preizkušajo njegovo ednost. Pa še najkrajša pot do 'nosa pelje ravno tu. PORODNIŠNICA - Če bi na-I občan tako zapustil svojo n'no >n s tem povzročal škodo sedom, kot to že leta v Novem estu počne država, bi mu držav-inštitucije že zdavnaj dale entioto”. Kar bi bilo tudi prav. . re za zapuščeno stavbo stare . M0njcške porodnišnice v enem Jtepsih predelov starega mesta, nikrna država je svojo lastnino k|/?ar.no prepustila podganam, sarjem in neusmiljenemu ča-’, največ koristi je od tega, da P epo dvorišče nekdanje bol-usnice cesarice Elizabete, ene u_l ePS|h v tedanji Avstro-ogrski, P rahljajo za divje parkirišče. Ni Pa. bati, da bi voda zaradi asenih jaškov zalila kakšno Sedjlstrsk° klet v Ljubljani. So- naj pa izselijo, če jim ni J Prav! Država, to je Ljubljana! novnaS°Wje rekla, da imata Sueška porodnišnica in ,10 ^ nekaj skupnega: v eni :ainril& ustanovi je prišlo do enjav na nepravem koncu. SHEN qi z novo ^STRUKTORICO na§i?Y^ MESTO - Shen Qi je v vel |p,rZ,av‘ P.risoten že skoraj de-Vem ’ 'n pol pa tudi v No-len0sfe?,u- V tem času je kar Zajiv ,evi'° bolnikov ozdravelo in nje o,0 Popolnoma novo življe-varj . en Qi dvorana na Koče-pjra 1 v ovem mestu danes za-g0, . Joja vrata, vendar ne za dol-za{e| n,aslednji dan bo-ponovno stvom ■ !lovati’ tokrat pod vod-čič. n ln mktorice Darje Kova-'adi nu°ranaie odprta vsak dan, Začetv. nedeljah in praznikih. V dneVnU Potekal en tretma 20.de P’ ln .sicer od 19.30 do ’ kasneje pa jih bo več. ^ NOVOMEiJkt VORodiNilSiNicE bra 5asu °d 13. do 20. septem-nici r ^novomeški porodniš-Ttebn, 'le: Petra Breznik iz zOn/ga '.Maja, Melita Pečjak kar i? \tU ’ ^'8°. Damjana Mla-ia g ,arPelja - Špelo, Amali- wrn°nteljjZ Zajčjega Vrha J' " ^aspra, Sonja ranW2Cw^'rne ' Benjamina, ^astindč e iz Dobrniča -žarjCe ’ cmsa Redžič iz Kani-hiatvn edina, Valerija Vid-Eržen V°/a ' Natalijo, Nataša Aljaj lz šmarjeških Toplic -8oz(]a ’ Bojana Papež iz Pod- ^ ^na Pranoi?lzo Donu. ^tjana^FfN- m-)' Evo, ka . 7 .iktfelj z Malega Slatni-?°brniz ^,ajda Gazvoda iz v?rceliMai°’ Bernarda Jilva p Žužemberka - Jana, Miho t z. Velikega Slatnika -JCntiertf^3 dakše-Gazvoda iz r °vščpL- .a ' idomna, Marjeta fanija iu z Malega Cirnika -hlPovca aja Praznik iz Velikega kur b /s' Matevža, Lidija Pi-lz NnTUznje vasi" dečka. Ja, Bei ,e8a mesta: Mira Šeti-.. 'roki enač- anJska cesta - Špelo, ' darta Aškerčeva ulica t? cešt-'0rdana Pejič, Seidlo-a tts m Davorja, Mateja ^drei..ACstne njive - Špelo, oa - a„ ' u|ica Slavka Gru-*icast barija Šinkovec, e pravde - deklico. Čestitamo! k Prisilna poravnava v topliškem Bom Izguba se zadnja štiri leta povečuje - Naj večji upnik je ministrstvo za delo - TVetjina zaposlenih ob delo - Upniki naj bi spremenili terjatve v delnice DOLENJSKE TOPLICE - Prejšnji četrtek je novomeško sodišče izdalo sklep o začetku prisilne poravnave za tovarno čevljev Bor iz Dolenjskih Toplic, do katere je prišlo na predlog uprave te firme. POKUŠNJA MESNIH IZDELKOV - V novem Mercatorjevem centru v Novem mestu na Cikavi bodo redno skrbeli tudi za degustacije najrazličnejših izdelkov, tako se je prejšnji teden s svojimi mesnimi izdelki predstavila tudi Kmečka zadruga Sevnica (na fotografiji). Do sedaj so jih bolj poznali kupci v Posavju, še posebej po okusnih hrenovkah, zadnje čase pa so se lotili tudi izdelave suhomesnatih izdelkov, predvsem salam, in s svojimi izdelki prodirajo tudi izven Posavja. (Foto: J. Domiž) 1 USPEH MARTINA GAŠPERJA - Konec avgusta in v začetku septembra je v Budimpešti potekalo evropsko tekmovanje srednjih kemijskih šol pod naslovom Grand Prix Chimique, ki se ga je udeležilo 24 dijakov iz devetih evropskih držav. Slovenijo so zastopali Lidija Kovačič, Slavko Klobčar in Martin Gašper, dijaki kemijske šole iz novomeškega šolskega centra. Martin Gašper, dijak 4. letnika, je prejel posebno nagrado zb najboljšo organsko sintezo tekmovanja, v končnem seštevku pa se je uvrstil na sedmo mesto, Lidija Kovačič je dosegla 13. in Slavko Klobčar 14. mesto. Na fotografiji so v šampanjski kleti, kjer so se na (zabavnem) tekmovanju v razvrščanju šampanjca prav tako dobro izkazali. Prvi z desne Martin Gašper, zadaj mentorica Matejka Kure, v sredini vodja slovenske ekipe Jelka Sodja - Božič in poleg Lidija Kovačič. Udeležbo na tekmovanju so podprli MO Novo mesto, novomeški Lions club in Krka. (Tekst: J. Domiž) Kot je povedal vršilec direktorja Domine Zupančič, ki to delo ponovno opravlja od letošnje pomladi, večje težave v tej tovarni, ki deluje že 52 let, trajajo vsaj zadnja štiri leta. Že od leta 1995 se ne morejo znebiti izgube, ki je za lani znašala za 93 zaposlenih zelo velikih 64 milijonov tolarjev. Za težave, v katere so zašli, v Boru krivijo v prvi vrsti izgubo tržišč, predvsem ruskega, hudo konkurenco, zmanjšala se je prodaja na domačem trgu. Da bi obdržali zasedenost zmogljivosti, so morali povečati izvoz, kjer pa dosegajo precej nižje cene; lani so tako izvozili že 70 odst. svoje proizvodnje in seje izguba še povečala. Lani so izdelali okoli 120.000 parov čevljev, od tega 70 odst. za nemškega partnerja Afis, s katerim sodelujejo že 16. leto. “Že nekaj časa imamo težave z likvidnostjo, dolg pri dobaviteljih narašča,” je povedal Zupančič. Doslej so bili njihovi dobavitelji še kar potrpežljivi, bolj se bojijo, kako bo za naprej. Ustanovili so tudi upniški odbor. Njihov največji upnik je ministrstvo za delo, kije prispevalo denar za ohranitev delovnih mest. Ta vložek, ki bi ga Bor moral zaradi tega, ker delovnih mest niso ohranjali, ampak celo zmanjševali, vrniti, je ministrstvo pripravljeno spremeniti v delnice in v Boru upajo, da bodo temu zgledu vsaj delno sledili tudi drugi upniki. Najprej pa morajo pripraviti načrt finančne reorganizacije podjetja, za kar imajo 3 mesece časa. Po tem načrtu za letošnje leto predvidevajo še veliko izgubo, v naslednjem letu pa naj bi že poslovali pozitivno. A za to bodo morali zmanjšati obseg proizvodnje in povečati produktivnost. To SREČANJE STAREJŠIH LOVCEV - Ko rukajoči glasovi ostrorogih jelenov, ki s klicanjem na rukališča naganjajo pojajoče se košute, prevevajo gozdove Brezove rebri, vodstvo Lovske družine Novo mesto sleherno leto septembra pri lovski koči pod Srobotnikom pripravi srečanje starejših lovcev. Mlajši lovci jih nikakor niso pozabili, saj jim gre zasluga, da so naši gozdovi, njihovi obronki in kulturna krajina naseljeni z zdravo populacijo divjadi. Slovenija, ki predstavlja samo štiri stotinke svetovne površine, premore kar dva odstotka vseh vrst živih bitij, ki živijo na Zemlji. Lovski veterani LD Novo mesto, ki so se s svojimi družicami in prijatelji zbrali pri lovski koči, so doživeto obudili spomine na lovskeHni. Na spominski sliki so starejši lovci LD Novo mesto s starešino Bojanom Finkom. (B. A.) GOBARSKA RAZSTAVA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Gobarsko društvo Novo mesto vabi 1. in 2. oktobra na ogled razstave gob, ki jo bodo pripravili v novomeški osnovni šoli Grm. Razstava, kjer bodo na ogled gobe, ki rastejo v tem času, bo odprta od 9. do 18. ure. Po razstavi bo vodil dr. Alojz Boh. Vstopnine ni. Vabljeni! Nujna posodobitev Ljubljanske ceste V KS Bučna vas bodo ob Ljubljanski cesti še letos priključili na kanalizacijo okrog 80 priključkov - Obnova vodovoda - Posodobitev Ljubljanske ceste zahteva velik poseg NOVO MESTO - V primestni krajevni skupnosti Bučna vas, kjer predstavlja kar 70 odst. mestni del, se je maja letos iztekel krajevni samoprispevek. Za ponovni razpis samoprispevka se vodstvo krajevne skupnosti ni odločijo, ker je ocenilo, da tako kot v mestnih krajevnih skupnostih tudi pri njih ne bi uspel. In na katerem področju so letos najbolj dejavni? “Najpomembnejša je gradnja kanalizacije. Letos smo začeli graditi prvo fazo, ki naj bi omogočila priključitev na kanalizacijo naseljem ob Ljubljanski cesti,” je povedal predsednik bučenske krajevne skupnosti Jože Florjančič. Trenutno se pod viaduktom Bczgavec pri Cestnem podjetju gradi črpališče, kamor bo speljana celotna njihova kanalizacija, od tam pa bodo odplake prečrpavali v obstoječe kanalizacijsko omrežje. Še letos nameravajo priključiti okrog 80 priključkov. Omenjena dela bodo stala okrog 100 milijonov tolarjev, od tega bo 70 milijonov prispevala novomeška Komunala, 30 milijonov pa novomeška občina, vendar izključno za izgradnjo meteorne kanalizacije. “Na tem delu, kjer je veliko meteorne vode, je izgradnja tovrstne kanalizacije zelo pomembna, problem pa je, ker pri nas še nimamo upravljalen javnih meteornih voda,” pravi Florjančič. Za izgradnjo kanalizacije bodo svoj delež prispevali tudi krajani: za priključek po 65 tisočakov in še 100 tisočakov za gradnjo glavne- ga voda, sami pa bodo morali poskrbeti tudi za izgradnjo priključka od hiše pa do najbližjega jaška. V naslednjem letu bodo z izgradnjo kanalizacije nadaljevali, sedaj imajo že pripravljeno vso potrebno dokumentacijo za stari del Dolenjih Kamene, Potočne vasi in del Muhaberja. “Pri tem pa pričakujemo znatnejši delež iz občinskega proračuna, saj gre za gradnjo kanalizacije na mestnem w pa pomeni zmanjšanje števila zaposlenih za približno tretjino. “Prizadevali si bomo, da ti ljudje ne bi ostali brezposelni,” pravijo v Boru. Med zaposlenimi v tovarni je največ žensk iz Topliške doline, izobrazbena raven pa je nizka. Okoli 15 odst. zaposlenih je invalidov. Temu primerne so tudi plače, veliko jih dobiva najnižjo možno bruto plačo - 72.730 tolarjev. “Najprej bomo za okoli 15 Jože Florjančič delu, kjer občina že od leta 1975 pobira nadomestilo za stavbo zemljišče, čeprav se je do sedaj iz tega sklada nazaj vrnilo zelo malo denarja,” pove Florjančič. Poleg gradnje kanalizacije pa so se letos lotili tudi obnove vodovoda, kije zastarel in ne ustreza več potrebam, obenem pa bodo položili tudi cevi za plin. Obnovo • Že več kot 20 let v krajevni skupnosti opozarjajo na nujnost ureditve Ljubljanske ceste, ki je še vedno najpomembnejša in najprometnejša novomeška vpadnica, je pa večidel brez pločnikov in javne razsvetljave in kot taka zelo nevarna za kolesarje in pešce, predvsem pa za šolarje. Pred kratkim je bila predstavitev osnutka lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste, ki pa je pri ljudeh dvignil veliko prahu. “Posodobitev Ljubljanske ceste je nujna, ker pa pomeni velik poseg v prostor, bodo načrtovalci morali tenkočutno obravnavati vse pripombe in predloge tako, da bo negativni učinek porazdeljen,” meni Florjančič. so začeli v Markljevi ulici, v nekaj letih pa nameravajo obnoviti celotno omrežje in skleniti krog z vodovodom na Livadi. J. DORNIŽ Domine Zupančič Unicefov festival v Novem mestu “Vsi otroci so naši” NOVO MESTO - Novomeški regionalni odbor za Unicef in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto bosta pripravila v soboto, 2. oktobra, Unicefov festival “Vsi otroci so naši otroci”. Festival bo razdeljen v dva dela. Dopoldne, od 10. do 13. ure bodo na novomeškem Novem trgu nastopili: otroška folklorna skupina Kres, Romska folklorna skupina, gostje iz Bihača, Improliga iz Črnomlja, šolarji z Bizeljskega ter pevec Šlobo-dan Malič in Simon Lešnjak. Dogajanje bodo obiskali tudi cirkusant, čarovnik, gasilci, policist in balonar. Otroci bodo lahko ustvarjali v različnih delavnicah in si ogledali pletenje košev in košar. Dogajanje bo spremljal tudi radio Frkolin. Zvečer ob 20. uri pa bo v Kulturnem centru Janeza Trdine koncert, na katerem se bodo predstavili tako domači kot tuji glasbeniki od Irene Vrčkovnik, Dorda Balaševiča, Nuše Derenda, Sendi in Faraonov do Marjana Novine in Mačkonov. Koncerta se bodo udeležili tudi ambasadorji Unicefa Milena Zupančič, Tone Pavček in Lado Leskovar. V avli centra pa bo na ogled razstava fotografij Boruta Peterlina. Vstopnice za koncert (za dijake, študente in upokojence po 800 tolarjev, za ostale pa po 1.500) so naprodaj v prostorih Regionalnega odbora Unicef na Rozmanovi 30, v prodaji pa bodo tudi uro pred kon-cerjom v Kulturnem centru Janeza Trdine. Zbrani denar bo namenjen Unicefovemu demonstracijskemu centru, pilotskemu preventivnemu programu za otroke in mladino. Suhokranjski drobiž odst. znižali plače režijskim delavcem, za 23 odst. pa tistim, ki imajo individualno pogodbo,” pravi Zupančič. Precej si obetajo tudi od prodaje nove kolekcije čevljev. Za sezono pomlad/poletje 2000 so pripravili 65 novih modelov, na domačem trgujta so okrepili potniško mrežo. Se najbolje sodelujejo s firmo Borovo trade, ki ima v * Zaposleni, ki so z upokojenci 60-odstotni lastniki Bora, so z razumevanjem in velikim upanjem sprejeli ukrepe za rešitev firme. Sloveniji okoli 60 prodajaln. Da bi spodbudili prodajo, so cene zmanjšali za petino in jih tako približali izvoznim. Pripravili so tudi novo kolekcijo za nemškega partnerja. A. BARTELJ ODLIČNE GASILKE - Na izbirnem gasilskem tekmovanju dolenjske regije v Beli krajini so se med 54 ekip iz vseh dolenjskih občin izkazale tudi dekleta in fantje iz Suhe krajine. Odlično tretje mesto, pokal in normo za državno tekmovanje, so dosegle mladinke iz Šmihela pri Žužemberku. Zelo dobro četrto mesto pa so dosegle pionirke iz Žužemberka, medtem, ko so bili pionirji iz Žužemberka deveti. TRGATEV - Česar ni pobrala toča, so pobrali ta teden vinogradniki. To velja gotovo le za šmarnico, ki so jo potrgali skoraj po vseh vinskih goricah v Suhi krajini. POLHARIJA - Odprt je lov na polhe. Prva druščina polharjev se je že v soboto zbrala nad Šmihelom in pod Plešivico. POZIV - Občina Žužemberk je poslala društvom in zvezam v občini poziv, naj oddajo vloge za sofinanciranje njihovih programov v letu 1999, ki se žal že izteka (kar je gotovo posledica tudi kasnega sprejema proračuna). 11. DRŽAVNO PRVENSTVO V TEKMOVANJU SLUŽBENIH PSOV NOVO MESTO - Od torka do četrtka, od 28. do 30. septembra, sta PU Novo mesto in Uprava policije ministrstva za notranje zadeve organizirala 11. državno prvenstvo v tekmovanju službenih psov policije. Ob otvoritvi so pripravili razstavo o psih. Na tekmovanju sodelujejo vodniki službenih psov iz vseh policijskih uprav RS ter iz Specialne policijske enote. Danes, v četrtek, 20. septembra, bo ob 15. uri zaključek tekmovanja na nogometnem stadionu v Portovalu, ko bo tudi razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in pokalov. Organiziran bo tudi zaključni nastop službenih psov policije s prikazom možnosti njihove uporabe v različnih situacijah in za različne namene. Vstopnine ni. Več o prvenstvu v prihodnji številki. V Žužemberk: na vrsti je obnova palacija gradu Obvestilo odbora Po južni in zahodni steni obnovljenima v letih 1997 in 1998 letos zaključujemo obnovo severovzhodne obodne stene in jugozahodnega stolpa s podpornim zidom. Tako lahko ugotovimo, da obnova poteka v skladu z načrti in pričakovanji. Na vrsto prihaja obnova starega grajskega jedra (palacija), kije trenutno najbolj ogroženo. Skupaj z Zavodom za naravno in kulturno dediščino iz Novega mesta se trudimo, da bi tudi ta del čini prej zaščitili pred zrušenjem. Zato bomo že v septembru naročili izdelavo potrebnih načrtov. Finančno poročilo o dose-daj opravljenem delu bo objavljeno v “Suhokrajinskem zborniku 2000”, ki ga že pripravljamo. Zanj smo že zbrali za 1,5 milijona tolarjev denarja od sponzorjev. Vabimo vse podjetnike, obrtnike, ustanove in posameznike, ki želijo objaviti oglas v zborniku ali pripraviti kak pismen prispevek, naj pokličejo občino Žužemberk (telefon 068/87-018) ali nakažejo denar na občino Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, žiro račun 52100-630-40141 s pripisom “za grad”. Izkupiček od prodaje zbornika bo namenjen obnovi gradu. Prispevki posameznikov so več vredni, ker dajete z njimi tudi moralno spodbudo in se istovetite z našimi načrti. SLAVKO GLIHA predsednik odbora za obnovo žužemberškega gradu OPOZORILO ZA NAJEM METLIKA - Odbor za oživljanje stare Metlike obvešča javnost in vse pristojne, da je v zadnji številki Uradnega lista RS z dne 24.9.1999 na strani 5141 objavljen razpis Servisa skupnih služb Vlade RS za najem “s postopnim odkupom opremljenih poslovnih prostorov v velikosti 700 kvadratnih metrov in možnostjo parkiranja v okolici objekta za potrebe UE Metlika”. Odbor upa, da bo pri tem upoštevano njegovo mnenje, da UE sodi v stari del mesta, ker to pomeni ponovno oživitev starega mestnega jedra in reševanje dragocene kulturne dediščine. Po besedah Boža Flajšmana je vtis odbora - lahko se sicer moti -da je razpis pisan na kožo sedanji lokaciji v novem delu Metlike. Ponudbe je treba vložiti do 19. oktobra. IZ N A Š I H o 3 Čl M ttMM Zaživeti morajo še izposojevališča V Ljudski knjižnici Metlika do 8, oktobra razstava t.i. Zlatih knjig - V ponedeljek zaključek knjižnega kviza - Izposojevališče na Suhorju začasno zaprto - Razpisi tečajev GASILSKA RAZGLEDNICA METLIKA - Prostovoljno gasilsko društvo Metlika je že julija praznovalo visok jubilej - 130-letni-co delovanja, pred dnevi pa so Metličani izdali posebno razglednico ali karto maksimo v spomin na ta praznik. Za jubilej so izdali poseben poštni žig z metliškim grbom, napisom “130 let najstarejšega gasilskega društva v Sloveniji”, poštno številko in datumom 18.9.1999. Na naslovno stran karte so nalepili gasilsko znamko za 70 tolarjev. Sicer pa je na razglednici, ki jo je oblikoval. založil in izdal Metličan Božidar Flajšman, v gasilski uniformi načelnik metliških gasilcev Josip Flajšman. Sliko je slednji leta 1913 podaril Metličanu Ivanu Habjanu. “IMAVA SE RADA” ČRNOMELJ - Knjižnica Črnomelj in DPM Črnomelj vabita ob letošnjem tednu otroka pod sloganom Imava se rada v ponedeljek, 4. oktobra, ob 17. uri na ploščad pred kulturnim domom na rajanje z baloni. Na balone, napolnjene s helijem, bodo otroci lahko napisali svoje misli, ki jih želijo sporočiti staršem, prijateljem in drugim. Skupaj jih bodo spustili v zrak. V ZIK -Knjižnici bodo pripravili razstavo knjig z naslovom Imava se rada. Mladi si bodo lahko ogledali knjige, kijih imajo v knjižnici o spolnosti in z njo povezanih problemih. Razstava bo odprta od 4. do 9. oktobra. Z ekstemporom v Teden otroka Vrsta prireditev METLIKA - V Občini Metlika bo ves mesec oktober potekal program. V petek, 1. oktobra, organizira Občinska zveza prijateljev mladine Metlika 18. eksptempore mladih likovnikov Bele krajine s pričetkom ob 8. uri pri kulturnem domu na Pungartu. Udeležilo se ga bo okrog 55 likovnikov iz vseh belokranjskih osnovnih in srednjih šol ter iz pobratenih občion Ronchi in Wagna. Častni gost srečanja bo priznani slovenski slikar France Slana. Na otvoritvi ekstempora bo v nebo poletelo 250 živopisanih balonov z naslovi in sporočili otrok. Pestro bo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, kjer 4. oktobra vabijo na zaključek knjižnega kviza, od 6. do konca oktobra bo odprta razstava na temo otroških parlamentov Imava se rada - Spolnost in AIDS. V tednu otroka bodo ob torkih od 15.30 do 16.30 pravljice za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V sredo, 6. oktobra, bosta ob 18. uri v Ljudski knjižnici lutkovni predstavi Štirje fantje muzikantje in Mačkon se uči reči hvala. V sodelovanju z otroškim vrtcem bodo pripravili v četrtek, 7. oktobra, lutkovno igrico Janko, Metka in Pavlina - za otroke iz vrtca dopoldne, za ostale pa ob 16. uri. Za učence 5. razreda bo oktobra organiziran kviz Na cesti nikdar nisi sam pa tudi družinski kostanjev piknik. S trgovinami se bodo dogovorili za akcijo Otrokom prijazne trgovine od 4. do 9. oktobra. METLIKA - Od 17. septembra do 8. oktobra je Ljudska knjižnica Metlika prvič pripravila razstavo Zlatih knjig, kijih imajo kar 91. Obiskovalci so lahko prvi dan svoje izposojene knjige vrnili brez zamudnine, kar je bilo izredno dobro sprejeto. Obisk v knjižnici pa je tudi sicer spodbuden, za kar gre pohvala delovnim knjižničarkam z ravnateljico Anico Kopinič. V tednu otroka bodo 4. oktobra v metliški knjižnici pripravili zaključek knjižnega kviza France Prešeren in Gorenjska, ki ga bo na Veselici vodil Matjaž Rus. Za zabavni program bo skrbel Hop, Ce-fizelj. Toni Gašperič bo izžrebal nagrajenca, ki bo sodeloval na zaključnem kvizu v Ljubljani. Prispelo je preko petdeset pravilno izpolnjenih glasovnic, sicer pa jih zbirajo še do ponedeljka. Oktobra bodo v knjižnici pripravili razstavo na temo otroškega parlamenta. “Ljudi pa želimo obvestiti tudi o tem, da razpisujemo vrsto tečajev. jezikovnih, računalniških, gospodinjskih, tečaj za tretje življenjsko obdobje, novost je seminar sojo petja s Sendi. Skupaj z ZIK Črnomelj, Glasbeno šelo Črnomelj in Mušico Viva iz Ljubljane vabimo tudi na osnovno solo za odrasle ter na poseben evropski program,” je povedala ravnateljica Anica Kopinič. V knjižnici že delujejo ure pravljic, in sicer vsako sredo ob 18. uri. So zelo dobro obiskane. Oktobra, v tednu otroka, in decembra, v prazničnem mesecu, pa bodo razveselili tudi z lutkovnimi predstavami in raznimi delavnici. 4. novembra bodo pripravili j predavanja Braneta Kobala. Kopiničeva je povedala, da morajo marsikaj postoriti še v zvezi s sposojevališči, kijih imajo na Suhorju, v Radoviči in Gradcu. Trenutno je najslabše na Suhorju, kjer je izposojevališče do ureditve zaprto. Poleti je namreč voda zgornjega stanovalca vdrla v knjiž- nični prostor, tako da so vse knjige - voda jih ni dosegla, pač pa vlaga - začasno preselili na oder kulturnega doma. Krajani zdaj sami obnavljajo knjižnične prostore, kar, upajo, bo končano do konca novembra, ko imajo svoj praznik. V metliški knjižnici želijo, da bi izposojevališča še bolj zaživela tudi s srečanji raznih literarnih ustvarjalcev. Tako v Radoviči za jesen že načrtujejo večer z gostom dr. Petrom Kapšem, ki bo predstavil svoje knjige. L MURN :P: St m. OBNOVA GRADU NAPREDUJE - Obnova Belokranjskega muzeja v Metliki - gre za streho in ostrešje - po besedah ravnateljice Andreje Brancelj Bednaršek poteka po načrtih. Zaenkrat delavce ni oviralo slabo vreme in upajo, da bo takd tudi v prihodnje, saj bi radi vsaj zunanja dela končali do zime. Pomembna pridobitev gradu bo odprava prostorske stiske, saj bodo z ostrešjem pridobili 700 kvadratnih metrov novih uporabnih površin, ki jih bodo izrabili za depoje, shranjevanje arhivov, razstavni prostor ipd. Pogodbeni znesek celotne investicije znaša 112 milijonov tolarjev: polovica denarja naj bi prišla iz državnega proračuna, polovico bo prispevala metliška občina. (Foto: L. Murn) AZIJSKI VEČER ČRNOMELJ - Klub belokranjskih študentov priredi v petek, 1. oktobra, ob pol devetih zvečer v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju prvi del predavanja z naslovom Potepanje po Aziji. Na predavanju bosta Jan Dujec in Boštjan Rožič z diapozitivi predstavila svojo pot po Turčiji, Iranu, Pakistanu in Tajski. Po predavanju bo nastopila skupina BCBB, sledil pa bo Jam Ses-sion. Ljudje ob meji najbolj občutijo Za boljše odnose med državama novo Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva - Vsa področja delovanja • Prvo srečanje v Vukovi Gorici - Članstvo ne glede na harodnost VINICA - V teh dneh bo v Vinici ustanovljeno novo Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa Vinica, katerega pobudnik je domačin Jože Stegne. “Vidimo, da odnosi med obema državama niso takšni, kot bi morali biti, to pa ljudje ob meji najbolj občutimo. Močnejšo povezanost in boljše odnose bomo dosegli tudi preko našega društva,” je prepričan Stegne, predsednik občinskega odbora LDS, ki zastopa slovenski del društva, hrvaškega pa prvi tamkajšnji minister za notranje zadeve Josip Boljkovac. - ** NA POGOVORU - Sekretarja Jožeta Smoleta (na levi) sta na občini sprejela semiški župan in podžupan, Janko Bukovec in Anton Malenšek. Slednja sta bila z obiskom zadovoljna, saj je sekretar obljubil finančno pomoč pri dokončanju obrtne cone Vrtača, fFoto: L. M.) Pod Stegnetovim vodstvom so že v stari državi organizirali razne prireditve in srečanja pod imenom Bratstvo, ko so se srečevali prebivalci na obeh bregovih reke Kolpe: iz Kočevja, Metlike in Črnomlja ter na drugi strani iz Delnic, Vrbovškega, Duge Rese, Karlovca in Ozlja. V samostojni Sloveniji so že trikrat priredili tovrstno srečanje pod imenom Prijateljstvo, letos je bilo v Vinici. “Novo društvo, ki bo te dni ustanovljeno v Vinici, bo imelo sedež v gostilni Školjnik, kjer so med našo osamosvojitveno vojno pote-kali pomembni dogovori med obema vladama. Delovalo bo na gospodarskem, kulturnem, športnem, turističnem in političnem področju. Veliko občin z obeh strani Kolpe je med seboj pobra- Obrtniki nestrpno čakajo Vrtačo V Semiču na obisku državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole - Obljubil pomoč - PSC Vrtača pogoj za razvoj - Oktobra končana prva faza - Skupni stroški preko 131 milijonov SEMIČ - Občino Semič je prejšnji teden obiskal državni sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole. Razvoja malega gospodarstva v občini, kije še kako odvisen od ureditve Poslovno-servisne cone (PSC) Vrtača, za kar pa občina nima dovolj denarja. Zupan Janko Bukovec je na srečanju odkrito povedal, da je prav prošnja za finančno pomoč z njihove strani glavni razlog povabila. Zdaj v občini dela 105 obrtni- kov, redno zaposlenih je 65. “V novi coni vidimo tudi možnost zaposlitve v nekaj letih za 100 do 150 ljudi, kar za našo dolino pomeni zelo veliko,” je na pogovoru s sekretarjem poudaril podžupan Anton Malenšek. Za poslovno se rvisno cono Vrtača je predvi-denih 10 ha zemljišč. V prvi fazi urejajo 4,8 ha, kasneje bodo še ostali del. Po 1.420 tolarjev za kvadratni meter je občina odprodala že večino zazidalnih površin, mnogi obrtniki na ureditev že nestrpno čakajo. Župan Bukovec je dejal, da je finančno breme za občino preveliko, zato tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem prosijo za denar. Stroški ureditve prve faze cone (ureditev zemljišča, gradnja cest brez zaključnega sloja, kanalizacije, vodovoda, elektro in telekomunikacijskega voda) znašajo skoraj 107 milijonov. "Začeli smo jo graditi letos julija, končana bo v mesecu dni. Sledijo pa še stroški druge faze - asfaltiranje ceste, ureditev kolesarskih in peš poti ter ureditev zelenic - kar bo stalo dodatnih 24 milijonov tolarjev, tako da je skupni znesek preko 131 milijonov. Občina 42 milijonov ne zmore,” je povedal Janko Bukovec. Državni sekretar Jože Smole ni obljubil do konca letošnjega leta nobene finančne pomoči, ker je denar že razporejen, pač pa takoj po sprejetju novega državnega proračuna. “Manj razvitim regi- jam je treba zagotoviti poseljenost tudi z razvojem malega gospodarstva. Vsa sredstva država dodeljuje preko razpisov, zato je ena največjih težav podjetništva neobveščenost,” je dejal. Zbrani so si ogledali gradbišče nove semiške obrtne cone. Za letošnji občinski praznik ljudje pričakujejo zaključitev izvajalskih del. Sekretar Smole je obiskal tudi • S sekretarjem so se občinski možje pogovarjali še o načrtih za smučarsko središče Rog, v katerega je 18 dolenjskih občin vložilo sredstva in ustanovilo gospodarsko združbo, ki bo naprej vodila projekt razvoja edinega dolenjskega smučarskega središča. edino večjo gospodarsko enoto v občini Iskro, tovarno kondenzatorjev, kjer ga je s poslovanjem seznanil predsednik uprave Janez Štefunič. L. MURN tenih, tu so gospodarske povezave, mešani zakoni, zato menimo, da ima Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva prihodnost. Pri nas sicer deluje veliko hrvaških društev in na Hrvaškem slovenskih, toda ni nobene prave povezave,” meni Jože Stegne. Računajo na častno članstvo najvišjih politikov, člani doištva pa so lahko Slovenci in Hrvati ne glede na narodnost. Društvo bo organizator raznih prireditev, problemskih okroglih miz itd. "Vladno politiko bomo spomnili na maloobmejni sporazum, ki še ni podpisan. Problemov je dovolj." Prvo srečanje iniciativnega odbora Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva je bilo v petek, 24. septembra, v Motelu Vukova Gorica na Hrvaškem. Jože Stegne in Josip Boljkovac sta predstavila program društva, pozdravni nagovor sta imela veleposlanik RH v Ljubljani Ivica Maštruko in svetovalka veleposlanika RS v Zagrebu Alenka Vipotnik, med gosti sta bila tudi svetovalca za gospodarstvo Marin Žužulj in Martin Mihec. Nekaj gostov se je še pred tem v Črnomlju srečalo s podpredsednikom Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine ter direk- Pobudnik društva Jože Stegne in Kazimir Malič iz gostilne Skolnik, kjer ima društvo sedež. torjem Begrada, d.d., Francem Panjanom, ki je tudi gonilna sila društva, s črnomaljskim podžupanom Andrejem Kavškom ter s predstavniki Dolenjske banke in drugimi. V Vukovi Gorici so pripravili zanimiv program - poleg promocije piva Union, d.d.. Ljubljana - nastopili so tamburaši iz Vinice, Andrej Šifrer in dvojčici Vlasta in Vesna. Predstavila se je tudi študentka iz Ozlja Andreja Čupor, letošnja miss Kolpe. L. MURN VABILO NA PLES BOŽAKOVO - Društvo podeželske mladine vabi v soboto, 2. oktobra, ob 20. uri na ples v dom krajanov na Božakovem. Za zabavo bo poskrbel duo Martini. W% NOVA MODA OB STAREM NOVOTEKSU - Med večjimi problemi v KS Vinica je nedvomno nezaposlenost, še posebej odkar v kraju že nekaj let ne deluje več Novoteksova tovarna. Toda dogajajo so neverjetne stvari: ob stari izpraznjeni Novoteksovi stavbi (v ozadju), ki je očitno predraga, da bi kdo odkupil prostore, raste nova tovarna za tekstil - Moda, d.o.o., Vinica. Ljubica Šutej, ki je pred štirimi leti tudi sama kot ena vodilnih delavk ostala brez zaposlitve, zdaj z 20 zaposlenimi šiviljami dela v neki najemni privatni hiši, obenem pa gradi Modo. Gotovo pozitivno, toda obenem ne gre spregledati absurda, da se nova tekstilna tovarna gradi ob stari. Žal to pri nas ni edini tak “pameten"primer. (Foto: L. Murn) Sprehod po Metliki LE 3,5 - V Ljudski knjižnici Metlika knjižničarke skrbijo, da sc vedno kaj dogaja, in tudi z raznimi prireditvami privabljajo bralce. Kar žalostno pa je dejstvo, da tu in še v treh izposojevali-ščih dela (pre)malo ljudi - kot Je povedala ravnateljica knjižnice, premorejo le 3,5 delavke. Kar predstavljajte si, kako to izgleda. ČAS JE - Zadnja leta ni vec vseeno, kdaj potrgaš grozdje, zato vinogradniki vestno poslušajo navodila o času trgatve. “Blagor Metličanom,” mi je oni dan reke prijatelj, “sploh jim ni treba čakati, da strokovnjaki oznanijo pravi čas trgatve po radiu. Ozrejo se po cesti preko Gorjančeva i pa v semiške gorice. Tisto soboto, ko se po cesti proti Semiču valijo kolone pločevine in vse vrvi P° goricah okrog, pripravijo sode in brente, naslednjo sobota pa haj v trgatev! Ve se, da Sokci pos pravijo vse zeleno, samo ajdo belo.” Črnomaljski drobir HRANA NE LE NA PAP1R' JU - Čeprav obiskovalcev o predstavitvi knjige Nerajskahr na avtorice Ksenije Khalil v g stilni Balkovec v Nerajcu nima J kalo, pa bi jih bilo verjetno še ve- če bi ljudje ob prebiranju va i pomislili, da hrana ne bo le papirju, pač pa tudi na mizah. GRAD, KI JE MLAD - P°na vadi za gradove velja, da so zap ščeni in osamljeni, za črnonta j^ skega pa še zdaleč ne. Gra J dobesedno mlad, pa ne le za ker ima svoj bife, kjer se rada z ^ ra mladina, pač pa zato, ker vsak dan pred njim na aVt0.ica nem postajališču nabere m"0 mladih, ki prihajajo ali oa^P1-iz šolskih klopi. Večno mlad torej-NI ZANIMANJA - Ko s« Društvu slovensko-hrvaškega P ijateljstva pred kratkim zaPr,-direktorja najmočnejšega ja v Beli krajini za finančno p moč za izdelavo žiga 'n table t0. štva, je ta odklonil, češ da g ^ vrstno sodelovanje ne zanim ■ j je šlo le za 18.500 tolarjev. vodilni na črnomaljski občini pokazali pravega zanimanj*’ ^ da ni denarja, toda v dr pravijo, da zaradi tega stvar propadla in se bodo znašli drPRIJAZNI ODNOSI - Stegne je povedal, d® ^.cio- obisku Boštjana Kovačiča n venskem veleposlaništvu v S . bu sam prepričal, da tam v'a‘ja,!0 Prijazn. odnosi V glavn prijazni oanosi. v ^ zaposleni Štajerci, le velep • j je Dolenjec. Ker sta se dva izm delavcev zanimala za nog0 , yj. tekmo med Hrvaško in Jug ^Uj jo, ki bo 10. oktobra v Zag a jimaje šef kabineta minist »g notranje zadeve 1 ihomir zagotovil vstopnici za to vc. s membno tekmo. Tudi s ,^e mora paziti na dobre sos odnose, saj stanuje blizu sko-hrvaške meje. Semiške tropit^. (PRE)'POČEN - Pobilo nnvatuj občinski možje medse p ^ kakšnega pomembnega g 0. že vnaprej ve in računa^ vo zamudo. Vedno pri jj0b- izgovori na gost Pron'® ,ckreta( Ijanc in podobno, Toda ■ Jože Smole, ki je sernišk obiskal prejšnji teden, E ^0. vsem vzor: pogovor je : za vedan za ob 9. uri, kar J (0(ja novinarje dokaj zgodnja , ’prej, sekretar je prišel celo im ^reZ in to iz Maribora z avtom'" šoferja! nDo STRAH, DA SE BLlIkretar-GUBILI - V pogovoru s s ^ jem so bili Semičani z ^tfl1 glede prihodnosti manj koi regij, kamor se prištevaj .a),njli je že dolgo jasno, so s gj vprašanja združevanj > nOv0' očitno povsod bojijo- v.ranjsR3 meški regiji se bo belo^jlo izgubila, to je jasno, z ,z-treba taka področja p jgjeO vzeti,” je dejal župan. e bojazen po eni strani j0n (,|vah ugotovili arheologi, • s0 s ljudje, in to še v čas ’a.Zrobnc iz Kočevja NESLAVEN REKORD - Poprečna starost stanovalcev Dona starejših občanov v Kočevju je 73 let. Vendar se je ta povečala kar na 79 iet> odštejemo vse invalide in osebe, mlajše od 65 let, ki sicer v dom ne sodijo. Drugih rešitev zanje ne vidijo. K visoke-mu povprečju svoje prispeva 7 stanovalcev, ki so starejši od 90 eL vendar pa starost sama po , ' še ni glavni razlog za menda P kar grozljive podatke o umr-Jtvosti v domu. Krivec za to so Predvsem bolnišnice, ki jim poši-Jajo paciente, ki jim ni več pomo-*■ Zato tudi v domu beležijo neslaven rekord: Najkrajši čas, ki Saje nekdo pri njih “preživel”, je d manj kot ena ura! PROSTORI ZA DRUŽENJE ' Po zamisli vodstva Ljudske niverze Kočevje naj bi bila nji-ova nova multimedijska dvorana ne le prostor za učenje, marveč 'nai druženje. Služila jim bo nam-tU£ii kot prostor za razstave, ‘ otečnc dejavnosti, ki bodo v JeJ potekale ob večerih, in kot Prostor za družabna srečanja, saj ameravajo v njej urediti tudi “ruzabni kotiček. Čeprav takšnih P ostorov v Kočevju domala ni, , n'č ne kaže na to, da bi tisti dnK so.’ tud‘ že zaživeli. Po-no zamisel, kot jo imajo sedaj oh univerzi, so namreč otvoritvi avtomobilskega razlega prostora v prostorih uzbe Avto Kočevje 1. julija os, predstavili tudi predstavni- čev’ jetja ‘n AMD Avto Ko' zan*. r kažejo več ali manj ra ■■i,Vrata razstavnega prosto-nJmova zamisel do sedaj še ni °brodila sadov! danes razstava br!®STEL - Danes, 30. septem-N0Lp0,1!b 17• uri v prostorih Pot v Jul)ljanske banke v vasi Ka.°k odprli razstavo fotografij ba p oslanjšck, članice fotoklu-inta UJVZ ^'bn'ce- Razstava, ki bo D °y "Narava v svoji lepoti”, •uri? VC^ena svetovnemu dnevu oktnh13’ traia*a Pa t>° še ves mesec šn™ 6r' Organizira jo Turistično o društvo Kostel. ibmski zobotrebci l9^KUŽEVO LETO Leto sp0mSo v Ribnici v počastitev ja pr‘aa na svojega rojaka kipar-raztri- ,eta Goršeta iz Sodražice Pa to ' *a Goršetovo leto, lani žili snSev. krabčevem letu oddol-Stan^m‘nu- na jezikoslovca patra v H' a skrabca, ki se je rodil sPošt Va^'- pr' Ribnici. Ž vsem tih m°Vaniern d° obeh pomemb-turniK°Z S? organizirali vrsto kul-ye|jaK Prireditev, ki pa z obema ga 1 °ma niso imele nič skupne-r°istv ’ *io mineva 90 let od Metoda u°id0.Vinaria prof’ dr’ čan”ad M'kuža, kije bil Ribni- Venda ma*eri, je Mikuževo leto. so r Pa do minule nedelje, ko teri :„na bukovem na hiši, v ka- Ustvaril ,...1:1. :--- teri jp ~“*«vcui na nisi, v sa-°bSežnUS*var'* velik del svojega odkril; E®a 2rlanstvenega opusa, Zasiedi|Spoi?‘nsko ploščo, nismo Potekal'mt'Cne Prireditve, ki bi Miknj a v okviru praznovanja kriviin,ofiVaJavseh gasilskih enot z ?°Poldn obč‘ne bo 2. oktobra žila S(.v NArliRih Laščah. Udc-vt5čani °d° društva z vozili, klt v ?,s° vaEljcin na ogled. Pl^alnf;ALNA STENA - Novo (1dpr|i v. steno so pred kratkim '’.UščahCv,,vu j^u/ sprotje. Ob P°novlt*ričakuje£ prireditve ob 13. urln^iruge0 da bodo prišli svoje in ke poslušat tudi starsi. f "' .. III. II. .- L__Rfške novice RESNICA - V krški tovarni celuloze in papirja so spremenili načrte. V bodoče bo njihova glavna karta časopisni papir. Nekateri Pravijo, da zato, ker računajo na bzno nišo na širšem območju “alkana, ki bo tak papir gotovo potrebovalo. Resnica je mnogo Preprostejša. Na območje Posavja prihaja namreč nov časopis, ki "aJ W ga poimenovali Sava glas. t smo izvedeli iz neuradnih virov. je ravno to bistveno vpivalo na proizvodno preusmeritev krške tovarne. HIŠA STRAHOV - Nekdaj je •la hotel, nato je prekipevala od Poslovnega življenja, ko so se v "^naselile pisarne bivše tovarne Djuro Salaj in pozneje Vidma. a koncu so jo spraznili, tako da so v njej ostali le pogrebniki Vid-nja, kakor radi rečemo stečajni ekipi. Stari hotel v Krškem je danes prava hiša strahov in nič ne a?f>'da bo kmalu bolje. P Te • ' Nekateri prebivalci odbočja so se že drugič želeli vrhi y preteklost, ko se je njihove-n kraju še reklo Sveti Križ. Po ojm so ga, kot je znano, kar brez Posvečene vode prekrstili v Podaje. Morda zato ime kraja nima ntiru. OBNOVA - Potem ko so po lenem mostu preko železnice do hnH?6 celuloze !judje nekaj časa ! 1 na lastno odgovornost, aJpo njem sploh ne hodijo več. ost so namreč razgradili, tako : zdaiv kosih. Razveseljivo pa ' a ob ruševinah piše, da most obnavljajo. [Novo- v Brežicah .nJUBiLEj nogometašev ;ULe. .bi o lepem in častitljivem J. oneju obvestili javnost, se breži-n .n°8°metaši pripravljajo na kluhSti!eV ^'letnice ustanovitve vsi a' .k°d> med tri najstarejše no °Veniji. Kake posebne sloves-'r^aniti niso nameravali SDnm -V’.3 j‘b je na to dolžnost te„ ni' zupan, ki je bil nedolgo naih r- Sam predsednik tega občin’ no8ometnega kluba v noen' °bneži pravijo, da bo za dng !'letake pravi praznik tistega vSei’ -0se jim bo dokončno in za ati J UsPelo znebiti nadležnih (Jr,n°v’ ki so od časa do časa neone]0 Pohoditi njihovo skrbno kavico. jctnil- M KOPRIVE - Pod- čovnr a01 ’z.Slovenske vasi je sto ni’K -ia’ da b° kdo name-Srmi ■ R°kosil koprive, posekal cestišč,6- ‘n Pokrpal luknje na lokal 'n Poteh, ki do njihovih stotinpVSak dan Pripeljejo na ške p .uPcev iz sosednje Hrva-sebnoa daev' so ustanovili poroko združenje, ki bo na svojo tamkposkrbelo za lepši videz škeca )Cga trgovsko podjetnice^ ^entra> saj od občine ali Pričakov^Jkaj takega res ne gre trpRIHAJA PRVI ^BSKI PROSTOR ter - Mladinski cen- *tiubsiezice odpira v oktobru tak e.1 Prostor v Brežicah, prvi otenien . Pole8 druženju nastavi" gledališkim pred-kavarn• -JPanJšim koncertom, vam lskim večerom in razsta- PonodNliiMlc: bra *asa°d5. do 24. septem-rodilo.Vi.,3režiški porodnišnici Privnice »ka Preskar iz K°-nik j ' Elvisa, Nataša Sager- šlco w.gPrnjega Obreža - Ur-Vrh’ at'Ja Mlakar z Jarčjega Sp0(j ■ °, Štefka Kovačič iz M0ni.Jega Starega Grada -Keštw’ Miroslava Kozole iz ^UrkvzV Mdteja, Romana ^miti i7 n 1 ',Matica, Gjilsime 8edrJ rezic - Elido, Darja Pi^ar 'z Kaven pri Zdolah -Ho|enj°’ "dttrjanca Purkat iz ia s kif Vasi" Klaro, Olga Bur-‘lc'Nakla - L — ■ C iZeLz Zdol °leti *SK; >e, istin^-z^ ^do1 ' Lucijana, ba, j) . Zorico iz Dvorc - Ale-jašo ezernik iz Sevnice -^iko ,.taliia Jurič iz Brežic-PerU, °Zlca Horvat iz Kun-Jjč iz v ^Kleša, Helena Baško-P°sič j^^tča - Urško, Dijana sta /i, ež'c ■ Saro, Tanja Srid p. r°da v Podbočju - In-'•hinVl\/ Seiarič s Sremiča -8a - p„. ’ vesna Simič iz Krške-vasi. A„a; Anica Luif iz Krške !*IVvi.. Teja, Bojana Levstik Diano-Ino, Vida ^nH^Povcga - Marka, Petra s Plesa - Natašo. Čestitamo! ftjjj H VIPAP VIDEM KRŠKO Sedanji program bi Vipap pokopal Ob 60-letnici tovarne celuloze in papirja v Krškem pognali nov stroj za rezanje papirja -Predlagajo spremembo razvojnih planov, ki bi prepolovili vlaganja v ekološko sanacijo KRŠKO - V tovarni, ki je po drugi vojni zaznamovala Krško tako močno, da soji domačini rekli samo “fabrika”, zdaj že celih 60 let izdelujejo celulozo in papir. V družbi Vipap Videm Krško so obletnico obeležili z obetajočim zagonom novega rezalnega stroja in z napovedjo nove razvojne usmeritve, ki se bo od grafičnih obrnila v smer povečevanja proizvodnje časopisnih papirjev in si s tem poskušala zagotoviti pomembno mesto na širšem geografskem prostoru. V Vipapu Vidmu so pretekli Vipapu Vidmu poudarjajo, da se- DVE VELEPOSLANICI - Za vrhunec slavnostnega trenutka ob zagonu novega stroja za razrez papirja sta poskrbeli češka in nemška veleposlanica na Slovenskem (na sliki, desno za njima izvršilni direktor in predsednik uprave Vipapa Vidma Oldrich Kettner). Stroj je v družbi mož iz podjetij dobaviteljic s pritiskom na gumb zagnal predsednik nadzornega sveta Vipapa Vidma in hkrati visoki predstavnik praške Investicijske in poštne banke Josef Horak. (Foto: B. D. G.) četrtek odkrito povedali, da je po letu 1993, ko je Videm zašel v stečaj, ravno najem obeh proizvodnih obratov omogočil ohranitev proizvodnih sposobnosti in s tem tudi trgov. Investicijska in poštna banka iz Prage, ki je slabi dve leti stoodstotni lastnik podjetja, želi proizvodnjo ohraniti in se obdržati na trgu, kar dokazuje z naložbami v tehnološki razvoj in ekološko sanacijo proizvodnje. Kot je povedal tehnični direktor Miloš Habrnal, naj bi že do konca tega meseca ministrstvo za okolje in prostor potrdilo popravljeni projekt ekološke sanacije. V NEPRIVLAČNA PODOBA BIZELJSKEGA - Središče Bizeljskega že tri leta zapored kaže približno takole podobo. Trenutno so z deli zaključili, cesto zasfaltirali in stroje pospravili s cestišča, vendar pa se že v naslednjem letu obetajo nova dela na odseku od gostišča Šekoranja proti Bistrici ob Sotli. Bizeljanci upajo, da se jih bo Direkcija za ceste usmilila in razpisala dela za cel preostali kilometer ceste hkrati. (Foto: B. D. G.) PROBLEMATIKA MLADIH - NASILJE BREŽICE - Društvo študentov Brežice organizira teden Problematika mladih -nasilje, ki poteka od 27. septembra do 3. oktobra. Ves teden je v knjižnici na ogled tematska razstava, v sredo so v kinu ponudili brezplačen ogled filma Generacija X, jutri, v petek, 1. oktobra, pa ob 18. uri vabijo v dvorano Mladinskega centra (stari dom JLA) na javno tribuno z Jonasom Ž. Na Bizeljsko gre cesta po metrih Po treh letih so na Bizeljskem zaključili petstoti meter prenovljene regionalke - V krajevni skupnosti upajo, da bo preostali kilometer končan v enem kosu BIZELJSKO - Pred leti so se ljudje vožnji po cesti skozi Bizeljsko izogibali, ker je bila vsa razdrapana; zadnja tri leta ni veliko bolje -cesta je namreč neprestano eno samo gradbišče. Kaže, da bo tudi v prihodnjem letu tako, saj cestarje na Bizeljskem čaka še kar nekaj dela. Kljub vsemu pa so si domačini in popotniki v preteklem tednu malo le oddahnili, saj so delavci Cestnega podjetja Novo mesto potegnili zadnje centimetre asfalta in zaključili spet eno od drobnih etap. Kot je povedal Zvone Rožanc, jo potoka, asfaltom, robniki ter vodja gradenj pri Cestnem podjetju Novo mesto, so ravno pretekli četrtek zaključili asfaltiranje in postavili robnike ob cesti. Podjetje je izvajalec rekonstrukcije na bizeljski regionalki, dela pa je pridobilo na razpisu v letu 1995, medtem ko je investitor Direkcija za ceste. Po Bizeljskem “razkopavajo” že tri leta, v tem času pa so uspeli dokončati skupno 500 metrov ceste, od tega letos slabih 200 metrov. Direkcija za ceste je v tem letu za posodobitev ceste na Bizeljskem odmerila 30 milijonov tolarjev, po podatkih Cestnega podjetja pa so dela zahtevala še podpis dopolnila k pogodbi za dodatnih 10 milijonov tolarjev. Zdaj je cesta urejena do križišča pri gostišču Šekoranja; z regulaci- priključki do hiš in drugih objektov ob cesti. Čeprav se domačini že vprašujejo o pločnikih, teh ne gradijo, ker morata zanje poskrbeti občina ali krajevna skupnost. V krajevni skupnosti so razočarani nad počasnim delom, predsednik sveta Rok Kržan pa meni, da izvajalci preveč popuščajo posameznim lastnikom v naselju, zaradi česar cesta ni taka, kot bi morala biti. “V križišču je cesta speljana zelo slabo, čeprav bi morala biti ravno tu širša in tudi s pločniki, ki bi zagotavljali varnost. Menim, da bi si jo moral ogledati republiški inšpektor za promet. Tudi sicer je v izvedbi več pomanjkljivosti, do križišča pa so asfaltirali šele po posredovanju župana,” je povedal Kržan. Krajevna skupnost pričakuje, da bo v naslednjem letu nov razpis zajel ves preostali kilometer ceste v smeri proti Mariboru, saj po mnenju domačinov ta odsek ni tako zahteven. Cestno podjetje Novo mesto pa, kot so nam povedali, pričakuje nov razpis za naslednjih 400 metrov ceste. Kot je povedal Rožanc, imajo v Cestnem podjetju pomisleke o takem načinu dela, saj gre prepočasi in je preslabo plačano. In zakaj gre vse skupaj tako počasi? Po Rožančevih besedah botrujeta počasnosti zahtevno delo in postopno zagotavljanje denarja. Cesta poteka skozi strnjeno naselje (ni je možno kar zapreti), ob njej pa teče potok, ki ga je potrebno sočasno regulirati, pri čemer prihaja do posegov v zasebna zemljišča. To zahteva veliko dogovarjanja, pogajanj in v pogostih skrajnih primerih tudi pogostega prilagajanja projektov zahtevam posameznih krajanov. Tem se pridružujejo še zahteve vodarjev. Tako cesta na Bizeljsko prihaja počasi, prepočasi. B. DUŠIČ GORNIK PODKUPOVAL POLICISTA ČATEŽ OB SAVI-Osumljenega 41-letnega E. G. iz Gntsuplja so pred dnevi ustavili krški policisti. Ugotovili so, da so na vlečnem vozilu znamke Mercedes Benz nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vlečnemu vozilu, enemu vozilu pa je že potekla registracija. Obe vozili sta last osumljenca. Registrska tablica je bila ponarejena. Ko je policist odšel proti avtu, mu je osumljeni ponudil potni list, v njem pa bankovec za 200 OEM. Policist gaje želel vrniti, E. G. pa je vztrajal, naj ga vzame. Policist je nato zasegel bankovec, pa tudi vlečno in priklopno vozilo. Opravljeni so bili razgovori, sledi kazenska ovadba. 4 fi MALČKI ZA ZLATI SONČEK- 46 malih šolarjev iz vrtca Najdihojca v Dobovi se je vključilo v oba programa tekmovanja za Zlati sonček. Otroci so najprej obiskali Zvezo za šport občine Brežice, kjer so dobili športne knjižice in propagandni material, nato pa so na mestnem štadionu opazovali športnike pri vadbi. Sami so se preizkusili v teku, skoku v daljavo, igri z žogo in fitnesu. Večina otrok je že osvojila nalepko za kolesarjenje, medtem ko so si za ostale dejavnosti izdelali načrt vadbe in tabelo, v katero bo vsak sam vpisoval opravljene naloge. (Marija Stajnko, WE Najdihojca Dobova) daj zastavljenega programa in ekoloških zahtev ne bodo zmogli in da lahko tovarno kar zaprejo, če ne bo prišlo do popravkov. Preusmeritev razvoja iz grafičnih v časopisne papirje bi namreč zmanjšala potrebo po naložbah za zmanjšanje vplivov na okolje. Višino zahtevanih naložb bi tako znižali od 100 na 40 do 45 milijonov mark, hkrati pa povečali naložbe v tehnološke posodobitve (na primer sodobnejši in ekološko manj oporečen postopek pridobivanja vlaknin). Prečnorezalni stroj, ki so ga pognali pretekli četrtek, je po dolgih RADIOAMATERJI KRŠKO - Iz Radiokluba Krško so sporočili, da so uspešno sodelovali na odprtem jesenskem državnem prvenstvu na področju kratkih valov, amaterskega radiogoniome-triranja in lovu na lisico. Pri pionirjih sta se s 3. oz. 5. mestom izkazala Rok Kerin in Damjan Božič, med ženskami s 1. mestom Cvetka Mavsar, pri juniorjih Peter Kerin in med starejšimi veterani Janez Kuselj. Med radioklubi je krški klub osvojil 4. mesto na državnem prvenstvu in 5. mesto naploh. O MOŽNOSTI PRENOVE GRADU PIŠECE PODSREDA, BREŽICE, PIŠECE - Kozjanski park so v dneh od četrtka do sobote obiskali bavarski partnerji. Skupina tamkajšnjih županov, okrajnih svetnikov in strokovnih delavcev si je ogledala Podčetrtek, Olimje, Sv. Gore in Podsredo, v petek popoldne pa se je oglasila tudi v Posavskem muzeju v Brežicah, kjer jo je pozdravil župan Vlado Deržič. V vinski kleti so pokušali vina posavskega vinorodnega območja. Del gostov si je ogledal tudi grad v Pišecah, kjer so se jim pridružili tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor, občine Brežice, KS Pišece in drugi. Na okrogli mizi v Podsredi so zatem govorili o bavarskih izkušnjah in o možnostih celovite prenove gradu Pišece z opredeljenim programskim ciljem. KNJIŽNICA BREŽICE SE PREDSTAVI BREŽICE - Knjižnica Brežice bo začela v oktobru s strokovno vodenimi ogledi knjižnice. Vsako prvo sredo v mesecu se boste ob 17. uri lahko seznanili z delom knjižnice, postavitvijo gradiva, informacijsko ponudbo in drugim. Prva taka predstavitev bo v sredo, 6. oktobra, ob 17. uri. OB TEDNU OTROKA KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško pripravlja ob tednu otroka celo vrsto prireditev z naslovom Imamo se radi. Program so ustvarili v sodelovanju z društvi prijateljev mladine, vrtci, šolami, Kulturnim domom krško, Domom starejših občanov in občino Krško. Prireditve bodo v več krajih po občini. SPETVHOSTO Združena lista se povezuje z evropskimi socialdemokrati, njen predsednik je politik novega kova, ki mu je Bruselj skorajda drugi dom, stranka pa medtem išče sodobno, tretjo pot v slovenski politiki. Kljub vsemu mnogi stranko še vedno označujejo zgolj kot naslednico partije in njene člane za “ta rdeče”. V primeru, da jim je zmanjkalo argumentov za izgtdjeno etiketo, lahko novega dobijo v Brežicah. Tu se člani Združene liste še vedno radi zbirajo v hosti...To, da je tam lovski dom, ki je prijeten kraj za druženje, že ni več pomembno. letih prvi večji novi stroj v tovarni in prihaja iz nemške tovarne Ja-genberg. Vreden je 5,8 milijona mark, ker so mu dodali še pakirno in transportno linijo pa skupna vrednost naložbe dosega 7,5 milijona mark. S strojem so nadomestili štiri starejše stroje za razrez papirja, ki so skupaj zmogli razrezati komaj 60 ton papirja na dan, ob tem pa je bil razrez zelo slab. Zmogljivost novega stroja je trikrat večja. Kot so povedali v Vipapu Vidmu, prodaja razrezanega papirja na evropskem trgu zadnja leta narašča. Trg zahteva veliko točnost razreza, čemur pa Krčani s starimi stroji niso bili kos, še več, ocenjujejo, da v dveh ali treh letih tako slabo razrezanega papirja sploh ne bi mogli več prodajati. Doslej so večino od 200 ton izdelanega papirja na dan prodali v zvitkih in zato tudi manj zaslužili ali pa so nizke cene dosegali zaradi slabega razreza. V tovarni pričakujejo, da se bo prodaja do konca leta povečala za 5 do 6 milijonov mark, učinki posodobitve pa bodo bolj vidni v prihodnjem letu. Naložba v stroj naj bi se povrnila v treh letih. B. DUŠIČ GORNIK BARSKIH PLESALK NISO SPREJELI DOBOVA - Tri romunske državljanke so 27. septembra skupaj z nekim Velenjčanom želele prestopiti državno mejo na mejnem prehodu Dobova. Izkazale so se z garantnim pismom konjeniškega kluba Mozirje, ki ne obstaja več. Zaradi nepojasnjenega razloga potovanja so v službenih prostorih na razgovoru povedale, da jim je Velenjčan obljubil plačo okrog 500 DEM na osebo, za kakšno delo naj bi šlo, pa niso vedele ali hotele povedati. Pri pregledu prtljage je bilo razvidno, da gre za barske plesalke. Vse so vrnili na Hrvaško. V Ce je stranka v koaliciji, je soodgovorna Združena lista o stanju v brežiški občini GLOBOKO - V brežiški organizaciji Združene liste socialnih demokratov ocenjujejo, da na volitvah v občinski svet niso dosegli pričakovanega. Kot je na srečanju članov pretekli teden povedal Miha Škrlec, ugotavljajo, da se nekatera imena najbrž prepogosto pojavljajo na kandidatnih listah. Poleg tega so se spremenile tudi politične razmere v občini in se hkrati oblikovala še Lista za krajevne skupnosti, ki je bila na volitvah zelo uspešna. V stranki zato menijo, da morajo v bodoče na listah kandidirati z mlajšimi kandidati ter z novejšimi in bolj “zanimivimi” osebami. To bo v bodoče ena najpomembnejših nalog stranke, saj želi na prihodnjih volitvah dobiti več glasovAlenijo še, da so razmere v občini slabe, ker bi župan moral pooblastiti tri podžupane za posamezna področja dela, pa tega ne stori. Prav tako se ne pripravi dobro za seje občinskega sveta. Dušan Kumer, glavni tajnik stranke v Ljubljani, je ob tem poudaril, da je stranka soodgovorna za stanje v občini, če je v koaliciji, zato bi bilo treba stanje urediti ali pa tako združbo zapustiti. Člane je še seznanil s t. i. tretjo, vmesno potjo med liberalizmom in konzervativizmom, ki jo zagovarja stranka. B. B. G. ^ (2614), 30. septembra 1999 DOLENJSKI LIST ok sl v KAKŠNI SO TEČAJI? LJUBLJANA - Banka Slovenije si je sredi julija omislila avtomatski telefonski odzivnik, na katerem lahko izveste, kakšni so tečaji z dnevnih tečajnih list ali pa tudi tečaji tujih valut, ki niso na dnevnih listah, ter povprečne mesečne in letne tečaje. Telefonska številka je (090) 78 00, cena pogovora pa 78,66 tolarja na minuto plus davek na dodano vrednost. Enake informacije je mogoče najti tudi na spletni strani centralne banke na internetu. POSODOBITEV KMETIJ RIBNICA - Ministrstvo za kmetijstvo in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti sta maja objavila razpis za financiranje razvojnih programov na kmetijah. Na razpolago je bilo 2,5 milijarde tolarjev, prispelo pa je 1.344 vlog s programi za posodobitev kmetij in še 202 vlogi za program Mladi gospodarji. Vsi prosilci skupaj so zaprosili za 7,9 milijarde tolarjev denarja. Strokovne komisije so izbrale kandidate glede na naložbe in tudi po regionalnem ključu, sklad in ministrstvo pa že poskušata zagotoviti dodatna sredstva. DOBIČEK ZA REZERVE METLIKA - Kot poroča časnik Finance, so delničarji metliške Beti na skupščini pretekli petek potrdili vse predloge uprave. Odločili so, da nerazporejeni čisti dobiček iz leta 1993, ki ga je bilo konec lanskega leta za 353 milijonov tolarjev, razporedijo v rezerve, lanskoletnega v višini 49 milijonov tolarjev pa ne razporedijo. •JNA SOBA :eijanka * iradvora: . I KONGRESA IVORANA K LETALIŠČE V PREČNI SREBRNA INOVATORJA - Podjetnik Bojan Črtalič (desno), Novo-meščan s podjetjem v Dolenjskih Toplicah, in Zvone Kambič (levo) iz Črešnjevca pri Semiču sta na letošnjem obrtnem sejmu v Celju prejela srebrni medalji za predstavljeni inovaciji. Inovatorji na sejmu obrti Bojanu Črtaliču in Zvonetu Kambiču srebrni medalji za inovacijo NOVO MESTO - Tudi na območju Dolenjske in Bele krajine inovatorstvo dobiva veljavo. Dokaz za to so odličja za najboljše novosti, ki so jih prejeli tudi tukajšnji inovatorji. Na sejmu je bil poseben prostor namenjen inovatorjem; razstavljalo jih je 35, skupaj pa so prikazali čez 60 novosti. Nastop slovenskih inovatorjev na sejmu sta kot zunanja sodelavca Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pripravila Andrej Škrinjar iz Novega mesta in Štefan Horvat, inovator iz Višnje Gore. Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM) je podelila 7 zlatih, 12 srebrnih in 20 bronastih odličij. Novomeški podjetnik Bo- jan Črtalič iz podjetja Ferro Čfta-lič iz Dolenjskih Toplic je za fitnes napravo “Spin bike”, na kateri sta izstopala predvsem hitra zavora in nova izvedba nastavitve sedeža, prejel srebrno medaljo. Enako odličje sije prislužil tudi inovator Zvone Kambič iz Črešnjevca pri Semiču z nosilcem vinogradniške žice, ki bo marsikateremu vinogradniku olajšal delo pri postavitvi vinograda. Štefan Horvat iz Višnje Gore je z energijskim gumbom pridobil bronasto medaljo, enako pa še Ar-pad Horvat iz Zagradca za večno lučko za sakralne objekte in Zdravko Tomazini iz Kočevja za sedežno garnituro za počivališča in parke. B. D. G. Pogrešajo skupni nastop v tujini Delniška družba Lik iz Kočevja tri četrt svoje proizvodnje izvozi - TVg je dobro sprejel mladinsko sobo - Z opremo za vrtce in šole tudi v Bosno KOČEVJE - V Liku iz Kočevja ugotavljajo, da so se kupci dobro odzvali na program mladinske sobe, ki sojo poskusno uvedli na domači trg, ker se jim je zdelo, da tu zeva nekaj praznine. Z novimi programi, dizajni in izdelki so se predstavili tudi na Ljubljanskem pohištvenem sejmu, kije po njihovem mnenju predvsem predstavitev in promocija slovenske pohištvene industrije. Osrednji program podjetja Lik Kočevje je zdaj že znameniti otroški stol Trip-trap, ki ga izdelujejo že od leta 1974, a sešč vedno prodaja na tujem in doma. Poleg tega izdelujejo še lepljene plošče, iz teh pa je izdelano tudi njihovo pohištvo. Delajo klasične mize in stole ter različno drugo pohištvo, odvisno od potreb tujih kupcev. Ta kočevska družba namreč kar 75 odst. vse proizvodnje proda na tuje trge. Potegujejo se tudi za dela v Bosni, kjer nastopajo zlasti s programom pohištva za šole in vrtce. Kot ugotavlja predsednik uprave delniške družbe Lik Janez Za- lar, izkušnje kažejo, da izdelki, ki poberejo nagrade na Ljubljanskem pohištvenem sejmu, niso po okusu kupcev in potem ne gredo dobro v prodajo. Po njegovem mnenju je slovenski trg precej premajhen, da bi izdelke razvijali predvsem za domače kupce, zato proizvajalci običajno uberejo drugo pot: razvijejo program za tujino in ga tržijo tudi doma. KAKO KAZE NA BORZI? Od jutri se trguje z boni Ob počasnem sesedanju tečajev v obeh borznih kotacijah se je dogajanje preselilo na trg pooblaščenih investicijskih družb. Vlagatelje so ponovno vzpodbudili posli z zajetnimi svežnji delnic NFD1. Najzanimivejšaa delnica med pidi je v teh dneh Pomurski investicijski sklad, ki je zaradi govoric, da bi lahko postal eden od prvih pidov, ki se bo preoblikoval v vzajemni sklad, postal najdražja pidovska delnica in je z 91 tolarji prehitel doslej najdražjo delnico Triglava Stebra 1. Strmo rast sta zabeležili tudi delnici Zvona I in Zlate ruonete I, ki kot predstavnici polnih pidov edini še nista dosegli cene nad 80 tolarjev, je pa njuna cena v tednu dni porasla za več kot 10 odst. in presegla 73 tolarjev. Navdušenje nad pidovskimi delnicami ni obšlo niti tistih, ki imajo v portfelju še precejšen del certifikatov; zanje je potrebno odšteti od 45 do 50 tolarjev Nekoliko slabše se piše le delnicam, okoli katerih so se v preteklih mesecih napletle posamezne afere (npr. Nikini in Kompasovi skladi), katerih cene se nikakor ne morejo pobrati. Slabo zanimanje je tudi za dolgo pričakovane delnice pidov Trdnjava, Setev in Hram. Kotirajočim pidom se bodo v kratkim pridružili tudi pokojninski boni. Zanimanje zanje je v teh dneh veliko, saj je okoli 97 tisoč Slovencev prejelo obvestilo, da so namesto uslužbenskih certifikatov dobili pokojninske bone. Seveda je trenutno najpogostejše vprašanje, ali jim bo država omogočila, da bone prodajo. Država je glavnino pojasnjevanja v zvezi s tem prepustila nič krivim borznoposredniškim družbam, ki morajo vsem nejevoljnežem pojasnjevati, da navedba na prejetem obvestilu, češ da se z boni že trguje, zaenkrat še ne drži. Pač pa se bo trgovanje z njimi začelo v petek, I. oktobra, saj je uprava Ljubljanske borze sprejela sklep, da se na prosti trg sprejme malo manj kot 72 milijonov pokojninskih bonov z nominalno vrednostjo 100 tolarjev iz naslova uslužbenskih certifikatov Poleg teh se v trgovanje sprejme še za slabo milijardo in pol pokojninskih bonov z odlož-nim pogojem. Gre za bone, ki so bili izdani na osnovi pravice do zamenjave delnic pidov. Borzna oznaka bonov za potrebe trgovanja bo PBON. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Janez Zalar “Na pohištvenih sejmih v tujini se sklepajo posli, ljubljanski pa je samo predstavitev domače pohištvene industrije, zato me na njem motijo trgovci, uvozniki in tujci. Če bi želeli tu sklepati tudi posle, bi se morali o tem dogovoriti mi, proizvajalci in trgovci,” je povedal Zalar. Slovenski proizvajalci pohištva na tujem še naprej nastopajo vsak zase, čeprav se že nekaj let vsi zavedajo, da je skupen nastop nuja, in hkrati pogrešajo močno trgovsko podjetje, ki bi njihove izdelke tržilo na tujem, kot sta nekdaj počela Slovenijales ali Lesnina. Tudi v kočevskem Liku so prepričani, da se bo treba povezati in skupno nastopati na tujih trgih, ker bo slovenska ohištvena industrija samo tako thko preživela na evropskem trgu. Kaj bi lahko tako povezavo vzpodbudilo, še preden bo prepozno, jim še ni znano. B. D. G. E I DOLENJSKI LIST I Podjetja so za mednarodni status Letališče v Prečni pri Novem mestu deluje že pol stoletja, vendar bi morali nujno urediti njegov status in lastništvo ter velikopotezneje zasnovati bodoči razvoj KOLPINA ZGOŠČENKA METLIKA - Metliška Kolpa je za uporabnike svojih izdelkov pripravila zgoščenko, ki nazorno prikazuje izdelke iz programov Kolpa san, Kolpa ker in Kerrock ter njihovo uporabo. Zgoščenko, na kateri vas seznanjajo s ponudbo kopalniškega pohištva, kopalnih kadi in tuš kadi, masažnih sistemov, kuhinjskih po-mivalnikov in programom Kerrock, lahko dobite brezplačno. NAJPREJ MEMORANDUM, NATO DELAVNICA - Predstavniki petjW stih dolenjskih, belokranjskih in ribniško-kočevskih občin so 21■ sep bra podpisali memorandum o sodelovanju pri regionalnih projektih- F takoj po P0"" . govoril jim je novomeški župan Anton Starc (na sliki), iuwj r memoranduma pa so v dvodnevnih delavnicah začeli pripravljati st jo trajnostnega razvoja Dolenjske. Nosilec projekta je Podjetniški c . Novo mesto, ki je za to na razpisu pridobil tudi državni denar Ra&fTj dokument bo izdelan še v tem letu, nato pa ga bodo obravnavali še oh sveti. (Foto: B. D. G.) Kje so zdaj dolenjski mizarji Ljubljanski pohištveni sejem rekorden po številu razstavljalcev _ IJUBLJANA - Letošnji pohištveni sejem na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kije za obiskovalce zaprl vrata preteklo nedeljo, 26. septembra, je bil spet priložnost, da se predstavi slovenska pohištvena industrija in se pod drobnogled postavi stanje v slovenski lesni industriji. Sejem, kije bil tokrat rekorden po številu razstavljalcev (400 iz 17 držav) in po razstavnih površinah, sije ogledalo 75 tisoč obiskovalcev, na poslovni dan pa gaje obiskalo tudi dva tisoč poslovnežev. Prireditev je bila dober prikaz lanske v istem obdobju. V obde- odst. manj. Glavni razlog ^ V/ U >11, A A A CA A AJ • A V* ..." ^ kot ugotavljajo v Zdru: sarstva, je v zmanjšanju nat ji izvoz. Do tega je prišlo . v upočasnitve gospodarske ,j Hr-žfivtih Pvrnn»čk(' MlijC* ^ .:.,al dosežkov in trenutne zmožnosti slovenskih proizvajalcev pohištva. Pripravljen in postavljen je bil zgledno in tematsko pregledno, dežele partnerice pa so razstavljale ločeno. Med razstavljalci so bila tudi večja podjetja z območja, o katerem piše Dolenjski list, ni pa bilo manjših izdelovalcev pohištva, kijih je na tem območju precej in imajo tradicijo. Mizarji iz drugih koncev Slovenije sojih ob tem prekašali. V minulem desetletju je propadla skoraj polovica podjetij slovenske lesne industrije, tista, ki so ostala, potrjujejo pomembnost te panoge, ki se naslanja na tradicijo in domače surovine. V Združenju lesarstva pričakujejo podporo dejavnosti, obenem pa se zavedajo, da brez sodelovanja med podjetji ter brez skupnih marketinških in razvojnih projektov v bodoče ne bo šlo. Morda bo k izboljšanju stanja pripomogel novoustanovljeni Razvojni center za pohištveno industrijo. Proizvodnja v lesnopredelovalni industriji je bila v prvi polovici letošnjega leta precej nižja od lavi in predelavi lesa so proizvedli celo za 7,5 odst. manj, v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 6,4 državah Evropske unije- - ,jVai je na našo proizvodnjo v ^ položaj v Nemčiji, ki je n Jj. izvozni trg naše lesnopred ^ ne industrije, pometnbe Lgjji tudi padec povpraševanja in na Hrvaškem. B.P STOLI, MIZE, OMARE - Ljubljanski pohištveni zmorejo in premorejo slovenski izdelovalci pohištva „snU’A m lovalci smo pogrešali dolenjske mizarje, medtem ko so se Pt,s . ^jo ( nekaterih slovenskih območij zelo okrepili in si očitno veliko o ^fjf-nastopa na takem sejmu. Na fotografiji stoli in miza iz podjetja Li (Foto: B. D. G.) SODOBNA ELEKTRONIKA LJUBLJANA - Sejem Sodobna elektronika bo letos odprt od 4. do 8. oktobra, na njem pa bo neposredno razstavljalo 250 podjetij, medtem ko se jih bo še 300 predstavljalo s pomočjo zastopnikov. Spremljale ga bodo strokovne prireditve, s ponudbo mobilne telefonije in zabavne elektronike pa bo zanimiv tudi za širši krog obiskovalcev. PREČNA - Tako menijo v Aeroklubu Novo mesto, ki deluje na letališču, zato so s pomočjo skupine svetnikov SKD stranke iskali podporo tudi v gospodarstvu. Če bo šlo vse po načrtih, bo letališče v Prečni dobilo občasni mejni prehod in postalo primerljivo s tistim v Slovenj Gradcu ali Sečovljah. Da bi letališče lahko bolje izkoristiti v gospodarske, turistične, kulturne in športne namene, je treba urediti njegov status, lastniške odnose in status Aerokluba. “Vložili smo zahtevek, naj nam občina dodeli pravico do uporabe površin in z odlokom tudi lastninsko pravico na objektih in površinah. Poleg tega mora občina v sodelovanju z ministrstvom za obrambo urediti še vprašanje lastništva nad delom letališča, ki ga je zgradila vojska, a ga brez plačila vzdržuje Aeroklub. Steza je dolga 2 km in letos smo jo že šestkrat kosili,” je na ponedeljkovi okrogli mizi povedal predsednik Aerokluba Novo mesto Vojko Grobov-šek. “Prečensko letališče je lepo in na razdalji borih 15 km nudi zdraviliški, lovski in kmečki turizem, ribolov, pragozd in še kaj. To. je lahko velika priložnost,” menijo v klubu. Sklicatelji k pogovoru niso povabili občinske uprave, čeprav prav ona rešuje status prečenske-ga letališča, zato je potrebne postopke pojasnil Jože Derganc, šef županovega kabineta, ki je bil prisoten kot predstavnik krajevne skupnosti. Nujno bo skleniti pogodbo o lastništvu dela premoženja, da ga bo Aeroklub lahko vpisal v zemljiško knjigo, in nato opredeliti funkcionalno zemljišče. Za letališko stezo in komunalne naprave se bo občina morala dogovoriti z ministrstvom za obrambo, ravno zdaj pa pripravlja os- nove za pogodbo o upravljanju letališča. Izdelati bo treba ureditveni načrt za letališče in se dogovoriti s Skladom kmetijskih zemljišč. Vojko Grobovšek Člani Aerokluba želijo, da bi letališče registrirali za mednarodni potniški in blagovni promet. Predstavnik carine je ob tem pojasnil, da s potniškim prometom ne bi smelo biti težav, saj se da organizirati občasni mejni prehod s prihodom carinika na letališče ob poprejšnji najavi prihoda letala. Drugače je z blagovnim prometom. Kot je dejal, je tu potreb- no več opreme, znanja in prostora, zato take rešitve ni mogoče pričakovati v kratkem. Za tisto, kar je treba pri prečen-skem letališču razrešiti nemudoma, niso potrebne naložbe, ampak le dovolj volje, ki bo premagala birokratske ovire. Za kaj večpab° • V Revozu menijo, da bi bil« j tako letališče nujno potrebno* | zato prizadevanja za mednarodno licenco pozdravljajo. Kot je povedal Anton Repovž, imajo sicer dobro organizirano proizvodnjo, vendar včasih zaradi trenutnih težav pri dobaviteljih P0,re' hujejo nujno dostavo materialov-Tbdi v Krkinih Zdraviliščih poz; dravljajo prizadevanja za razvoj letališča in poudarjajo, da bi seze zdaj z boljšim sodelovanjem dal« ^ narediti precej več (npr. panoramski poleti). Kot praviji v Ko • pi iz Metlike, nekateri njihov partnerji že prihajajo k nam z le' tali, vendar v Prečni lahko pristajajo le, če se prej oglasijo na dru gem letališču, ki ima čari"0-Novolesu iz Straže imajo tu i precej potreb po hitrih dostava * | ne vedo pa še, ali bi se to splača o Za njihove poslovne partnerje bil občasni mejni prehod goto' dobrodošel. ^ potrebno pripraviti razvojni pr® jekt, takšen, da bo v njem svoj^ interese videlo tudi gospodarstv : Šele potem ga bo, kot smo slis | na okrogli mizi, podprlo. B. DUŠIČ GORN* -cM° v#* SE O NEURJU 1. SEPTEMBRA Škoda v resnici štirikrat večja Črnomaljska občina ima v rezervah proračuna le dva odstotka povrnitve škode ČRNOMELJ - Vse kaže, da so bile prve ocene škode zaradi toče in neurja, ki je 1. septembra divjalo tudi po črnomaljski občini, preveč optimistične. Od 50 milijonov je narasla na preko 200 milijonov tolarjev, kar je pokazal šele ogled na terenu. USPEH ANTONA II LAKA Črnomelj -17. in 18. septembra je v Reimsu v Franciji potekalo svetovno prvenstvo v oranju. Anton Filak iz Gribelj je dosegel 20. mesto med 59 tekmovalci iz ysega sveta. V oranju celine je bil 9., v oranju strnišča pa .: Filak, kije bil doma drugi in se tako bolje odrezal kot Ptvouvrščeni slovenski kolega, bo prihodnje leto zastopal našo državo v Veliki Britaniji. Filaka so na tekmovanje spremljali navijači iz Črnomlja. Komisija za oceno škode je ugotovila, da so vsi vinogradi na območju Belčjega Vrha, Hrasta pri Vinici in same Vinice povsem uničeni, ravno tako tudi celotni pridelek sadja in tudi sadno drevje je poškodovano. Izpad pridelka je ocenjen kot stoodstoten. Najhuje je za vinogradnike, ki imajo za 48 milijonov škode in seveda v kmetijstvu: koruze je uničene za 12, sena za 10, različnih poljščin in vrtnin za 5,3 in na travnikih za 2,8 milijona tolarjev. Veliko škode je tudi v gozdovih, in sicer za 15,5 milijona. Posebna komisija je ugotovila, da je neurje povsem uničilo vse pridelke v osmih katastrskih občinah, in sicer v Vinici, Hrastu pri Vinici, na Belčjem Vrhu, Stari Lipi, Novi Lipi, Butoraju, Bednuj ZNOVOMESKE tržnice V ponedeljek so branjevke Ponujale že prvi letošnji kostanj, Mcer p0 3qo tolarjev kilogram. 1Ve so prodajale po 180 tolarjev, gozdje pc 200 do 300, jabolka po “° 130, hruške po 150, orehe L500, stročji fižol po 300, Po J^žnik po 250, papriko po l . ’ 'žol po 400 do 500, redkev, erabo in korenje po 200, fefe-n® P° 250, čebulo po 150, česen 30n bučke po 200, solato po Do po 250 do 300, špinačo 1 Snn .°krovt P° 200, jurčke po sonet Š?pek Peteršilja po 50, nih z? ene P° 100, kozarec vrt-rec ma*'.n P° 300 do 400 in koza-jev Vrtn'b borovnic po 500 tolar- sejmišča šjf: ŽICE - Na brežiškem pra- kUp 111 seJmu je v soboto iskalo je j e * Prodajalcev, prašiče pa p0 “m.ov »dpeljalo le 13 kupcev. kj|0 1,1 °d 300 do 330 tolarjev za puj. .rain Je bilo naprodaj kar 69 dan n°V' st.ar'b do 3 mesece, pro-straj?a so jih 27. Od 21 prašičev, 24o d d ° 5 mesecev’ sojih po pr°daH lfi° tolarjev za ^'ogram 'eni , ’ STARI OBIČAJI SE VRAČAJO - Družina Vidic iz Hruševca pri Straži je v petek, 24. septembra, zvečer pripravila ličkanje. Pod njihovim toplarjem se je zbralo precej domačinov in prijateljev, ki so pri vsakem storžu pustili po dva ali tri liste, da so lahko moški po dva storža zvezali v par. Pod kupom koruznih storžev je gospodar skril nekaj zavitkov dobrot, zato je delo potekalo še hitreje. Veliko je bilo smeha in petja, gospodarjev prijatelj Bogdan pa je ličkatje kratkočasil s harmoniko. Gospodarica Štefka in gospodar Pavle sta na koncu vse pogostila z narezkom, domačim kruhom, štrukeljci in cvičkom, tako da so se zadržali dolgo v noč. (Foto: H. Murgelj) Pravi šok še Brez izdatnejše pomoči se bo kmetijstvo sesulo , medtem ko so bili po dani 2bh do 210 tolarjev pro-Sam° 3 starejši prašiči. Dramatični poziv mag. Franca Buta, državnega sekretarja za kmetijstvo in glavnega kmetijskega pogajalca pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo, češ da je prišlo leto resnice za slovensko kmetijstvo in da naj kmetje povzdignejo svoj glas, močno odmeva. Kako ne, ne le poslabšanje, kakršnega že doživlja, slovensko kmetijstvo čaka prava katastrofa, če država ne bo izpolnila svojih obveznosti! V naslednjih treh letih bo morala dokazati, da s kmetijsko reformo misli resno, sicer bodo nadaljnje zmanjševanje zunanjetrgovinske zaščite kmetijstva, ki jo terja podpisani sporazum s Cefto, in seveda načela svobodne trgovine znotraj EU slovensko kmetijstvo dokončno spravila na boben. ski nas ^lQHTONF. ŽIVAH »žene slovenske pasme(1) Zdaj JI0 l1 mednarodne organizacije za kmetijstvo (FAO) je 353 p a SVetu 920 pasem ovc, 787 pasem goveda, 383 pasem konj, j° je Sem prašičev in 351 pasem koz. To je rezultat selekcije, ki nanj pa sta vplivala tudi okolje in naravna aj izoi-j i no8e pasme so bile v preteklosti opuščene in so za zmer-y$evef ’kar Je velika škoda, ki se kaže zlasti sedaj, ko dobivata ja. y l^1 vlogo t.i. genski inženiring in širša molekularna biologi-^dišč lz8ubljeni gen je izguba za celotno svetovno naravno E kaj k zato Je t° bogastvo treba varovati bolj kot nekoč. 'ni v p Slovenija prinesla v skupno gensko zakladnico z vsto-j'h rpjjar°p?ko unij0? Svoje avtohtone pasme domačih živali, ^ela U n' ve!iko, ki pa vendarle dokazujejo, da je tudi naša S^ekci'rtZpoznavna P° lastnem naravnem bogastvu ter lastnem ho * iškem in rejskem delu, ki sega stoletja nazaj in ki je vred-htonj a ' sv°je raznovrstnosti tudi širše pozornosti. Med avto-to Ijpj 1 s‘°yenskimi pasmami domačih živali si zasluži ?lto-$o|*-.nski konj, sledijo mu cikasto govedo, bovška o' ;A(. C|lVska ovca, istrska pramenka, belokranjska pramenka, 1 prvo mes- > "VOtl r . I.NllNIVtl JJI cllIlCllINtl, UdvJM (llIJiMVd | ' I ciIllV_llrv ki nikakor ne sme propasti. Olin Lipicanski konj , eni najstarejših pasem konj na svetu, smo li , , °b nedavnem mednarodnem zaplet" nhiimpic ato le nekaj .najvažnejših padatkov. Inž. M. L. (Nadaljevanje prihodnjič) in Tribučah, delno pa so uničeni pridelki na Goleku, Učakovcih in na Preloki. Neuije je poškodovalo tudi ceste, komunalne naprave, telekomunikacije ipd. - tu je škoda 30 milijonov tolarjev. Na omenjenem območju menda ni stanovanjske hiše ali gospodarskega objekta, ki ne bi imela poškodovane strehe, okenskih stekel, rolet ali fasade. Za popravilo stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih, gospodarskih in objektih splošnega dobra bo treba dati 76 milijonov tolarjev. Črnomaljska občina ima v rezervah v občinskem proračunu samo za 2 odstotka povrnitve vse nastale škode. L. M. Vlada je pred dvema letoma sicer že sprejela obsežen program reforme kmetijske politike, vendar zanj ni imela potrebnega proračunskega denarja. Izvedbeni načrt reforme, ki ga je zdaj pripravilo kmetijsko ministrsko in v katerem so natančno določeni ukrepi in naloge, bo v kratkem prišel v državni zbor. Odločiti se bo treba o velikih denarjih in jih zavestno odtegniti od drugih porabnikov državnega proračuna. Kmetijski program bo mogoče uresničiti le, če bo Slovenija v prihodnjem letu namenila kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu 55,4 milijarde tolarjev, leta 2001 že 60,6 in leta 2002 nekaj manj kot 65 milijard tolarjev. To je za Slovenijo velik denar, brez katerega pa ni mogoče uvesti neposrednih, okoljskih in krajinskih plačil, ki so temelj nove kmetijske politike. Te milijarde bodo morali dati predvsem slovenski davkoplačevalci, saj od Bruslja ni mogoče pričakovati toliko, kot smo si svoj čas obetali. Nedavna delitev “predpristopnega ” denarja EU nas je lahko pošteno streznila. Kot je znano, bo po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo, kar naj bi se zgodilo z letom 2003, tržnoce-novna politika v celoti prešla v pristojnost Bruslja, ni pa še povsem jasno, ali bo EU zagotavljala denar za neposredna plačila tudi novim članicam. Na tako diskriminacijo pa naši pogajalci nikakor ne bi smeli pristati. To je tudi naloga mag. Franca Buta, njegov poziv slovenski javnosti je šele prvi korak. M. LEGAN DANES DAN KORUZE NOVO MESTO-Danes se bo ob 9. uri v prostorih Srednje kmetijske šole Grm začel dan koruze, na katerem bodo o tej najpomembnejši poljščini in letošnji škodi zaradi neurjj na njej najprej poročali kmetjjski svetovalci, sledilo bo predavanje dveh strokovnjakov kmetijskega inštituta, dr. Jožeta Verbiča in inž. Zorana Čergana, o vplivu toče na pridelek ter možne posledice pri siliranju, potem pa bo še ogled makro-poskusov in mikroposkusov v Srebrničah. Vabljeni! Isteničeva klet ima prva pri nas koncentrator Mošt slajši brez dodajanja sladkorja STARA VAS NA BIZELJSKEM - V Isteničevi kleti na Bizeljskem poslej niti ob najslabših letinah ne bodo več dodajali sladkorja v mošt niti v zakonsko dovoljenih mejah, saj so se odločili za nakup koncen-tratorja. To bo drugi v Sloveniji (že nekaj časa ga imajo v kleti Vina Koper), kot je povedal mag. Janez Istenič, pa je to edina metoda za povečevanje stopnje sladkorja, ki jo dovoljuje Evropska zveza. Metodo podpira tudi naše ministrstvo za kmetijstvo in za vsak liter tako “zgoščenega” mošta primakne 20 tolarjev. S pomočjo te metode namreč s podpritiskom pri 20° do 22° Celzija odvzamejo do 20 odst. vode iz mošta. Tako se sladkorna stopnja v moštu poveča brez dodajanja saharoze, hkrati pa se poveča tudi vsebnost ekstrakta. Koncentrator bo dobro služil tudi v drugih fazah proizvodnje penin, kjer bodo sladkor nadomestili s koncentriranim grozdnim moštom. Napovedujejo, da bodo tako povečali kakovost penin. Po vzoru znane francoske šampanjske hiše KRUG uvajajo Isteničevi vrenje moštov za svoje najboljše penine v majhnih 225-litrskih lesenih sodčkih. Sode, ki nas že na prvi pogled spomnijo na proizvodnjo barrigue vin, so uvozili iz Francije in so že popolnoma izkoriščeni, se pravi, da ne oddajajo več vonja in okusa po lesu. Uporabljali jih bodo za vrenje in šolanje penin. B. D. G. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Trgatev Zgodnje sorte grozdja so že potrgane in nadaljuje se trgatev ostalih sort in vsak čas bodo na vrsti srednje pozne sorte. Po izkušnjah vemo, daje vsak letnik drugačen, zato ne moremo in ne smemo kletariti vedno po istem kopitu. Vinogradniki, ki so trgali prejšnjo soboto belo grozdje, razpisan je bil rok za chardonnay, pinot, zeleni silvanec, so ugotovili dva zelo pomembna elementa: visoko sladkorno stopnjo in visoko temperaturo grozdja. Ravno omenjene sorte so odlično dozorele, pridelali bomo lahko odlična vina. Vemo pa tudi, daje bistveno težje uspešno pripeljati alkoholno vrenje zelo sladkega mošta do srečnega konca. Zelo sladko grozdje ima manj kislin in tako tudi letos kažejo podatki. Samo odlično pripravljen kvasni nastavek bo zagotovil pri moštih s sladkostjo 90° Oe in več nemoten potek alkoholnega vrenja. Svetujem vsaj 15 g/hl suhih kvasovk za pripravo kvasnega nastavka. Ne uporabljajte za namakanje kvasovk vode iz vodovoda, kjer je v njej klor. Temperatura “mešanice mošta in vode”, v katero vsipljemo suhe kvasovke, naj bo med 30 in 35° C. Počakajmo 15 minut, da se kvasovke napijejo nekaj tekočine in jih šele nato pomešamo. Če kvasovke v teku 15 minut niso pokazale življenja, ne nastajajo lepi mehurji, potem so v večini mrtve in moramo poiskati sveže. Čiste kvasovke se bodo tudi v dobro pripravljenem kvasnem nastavku težko uveljavile, če belega mošta nismo uspeli razsluziti ali smo ga raz-sluzili premalo ali prepovršno. Z razsluzenjem odstranimo iz mošta tudi veliko divjih kvasovk, ki močno konkurirajo žlahtnim. Ne smemo pozabiti, da je na grozdju štirikrat več divjih kot žlahtnih, torej je bor- ba za prevlado v moštu neizprosna. V primerih, ko beli mošt ali rdeča drozga začneta lepo vreti, a se vrenje ustavi nekje na polovici in zaznavamo oster vonj, ki nas spominja na kis, potem so v moštu prevladale divje kvasovke. Divje kvasovke so na našo srečo še bolj občutljive na žveplo kot žlahtne. V moštih z visokim sladkorjem in z nižjo kislino imajo pa žlahtne kvasovke konkurenco tudi v bakterijah. Na srečo so bakterije tudi zelo občutljive na žveplo. Letošnji letnik zahteva več žvepla, toda ne z njim pretiravati! Zveplanje mošta in raz-sluzenje sta dva posega, ki omogočata čistim kulturam kvasovk “čisti teren” za uspešno spreminjanje sladkega mošta v vino. Modro frankinjo bodo trgali te dni in grozdje iz dobrih leg je kazalo že prejšnji teden visoke sladkorje in srednje visoke kisline. Ker pri pridelavi rdečega vina mošta ne razsluzimo, ostanejo v njem vse divje kvasovke in bakterije. Alije sploh smiselno, da dodamo kvasni nastavek? Tlidi v tej hudi konkurenci se lahko dodane kvasovke uveljavijo, če smo dobro prirav-ljeni kvasni nastavek dodali v kad na drozgo na začetku polnjenja kadi z drozgo. Tako smo divje kvasovke, ki prihajajo z razpecljanim grozdjem, pričakali s številnimi žlahtnimi kvasovkami, ki smo jim omogočili več časa za razmnoževanje. Postavlja se pa vprašanje žvepla-nja, saj je žveplo za kvasovke šokantno. Svetujem, da grozdje pecljamo nad drugo posodo, iz katere jo prečrpavamo ali ročno premečemo v kad na vrenje, šele pol ure po žveplanju, ko seje žveplo že delno nevtraliziralo. Zaradi lažjega in hitrejšega razmnoževanja kvasovk svetujem za bele mošte z visokim sladkorjem in rdečo drozgo drugi dan, ko alkoholno vrenje že poteka, dobro prezračenje. (Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ BREŽIŠKO KMETIJSTVO NA ŠTAJERSKEM SLOVENSKE KONJICE - Na 4. sejmu sadja, vina in kruha, ki je potekal od 23. do 26. septembra, so ob pomoči brežiške kmetijske svetovalne službe sodelovali tudi nekateri vinogradniki te občine, Sadjarska zadruga Posavje, Društvo kmetic, družba Vilja iz Globokega in turistične kmetije. Pretekli četrtek je na obisk vabila turistična kmetija Kovačič z Drenovca na Bizeljskem, v petek pa je Sadjarska zadruga Po- savje predstavila ponudbo jabolk in hrušk ter suhega sadja svojih zadružnikov. Med drugim so obiskovalce seznanili s sorto jabolk topaz, ki je primerna za ekološko pridelavo. Ob sadju se je predstavila tudi vino-gradniško-turistična kmetija Balon z Bizeljskega. Veliko zanimanja obiskovalcev so poželi člani vinogradniškega društva Cerklje ob Krki s svojim cvičkom. Članice društva kmetic so razstavile različne kruhe in domača peciva, INO Brežice pa svoje izdelke za kmetijstvo. MARIJA LEVAK SODČKI SO PRIPRA VLJENI - V novi kleti na Piršenbregu bodo Isteničevi vreli mošte in šolali penine. Kot poudarja mag. Janez Istenič (na sliki), tega ne smemo zamenjati s proizvodnjo barrigue vin, saj so sodčki že izkoriščeni in torej ne oddajajo okusa in vonja po lesu. (Foto: B. D. G.) helena mrzlikar gospodinjski kotiček Otrok naj je, kadar je lačen Hrana je človeku prvi vir ugodja, izvor tolažbe, zagotovilo varnosti in sprejetosti ter sredstvo stika z drugim človekom. Zato ima razen stvarnega tudi neki čustven pomen še kasneje v življenju, saj je sestavni del prvega čustveno pomembnega odnosa med otrokom in osebo, ki skrbi zanj. Nemalokrat se staršem vsiljujejo vprašanja, ali otrok je preveč, premalo ali celo nepravo hrano. V različnih priročnikih so tabele, s katerimi lahko sami preverijo, ali otrokova teža ostaja v normalnih mejah. Otroka je treba nahraniti, kadar je lačen, ne smemo pa zahtevati, da poje prav vse, kar smo namenili za obrok. Treba je dosledno upoštevati otrokovo zmožnost, koliko naj poje. V prvih mesecih naj bo otrok dojen! Po petem mesecu starosti mu ponudimo sadno ali zelenjavno kašico, ki pa ne sme nadomestiti mlečnega obroka. Novo hrano vpeljujemo postopoma. Najprej dajemo teden ali dva le zelenjavo, na primer korenčkovo kašo, nato jo zamenjamo z drugo vrsto zelenjave ali sadja. Ob postopnem dodajanju raznovrstne hrane starši ugotavljajo njeno sprejemljivost in odzivanje nanjo. Po prvih šestih mesecih, ko naj bi bil otrok pretežno dojen ali hranjen s prilagojeno hrano, se pojavi potreba še po drugi vrsti hrane. Ta naj se odlikuje po pestrosti glede okusa, barve in strukture. Po šestem mesecu starosti lahko otroku popestrimo obrok tudi že z žitnimi izdelki, ki vsebujejo beljakovino gluten (pšenica, rž, ječmen, oves). Ce črevesna sluznica ne prenese glutena, se lahko odzove zelo burno, na primer z drisko, napenjanjem ipd. Pred prvim rojstnim dnem naj otrok dobi le v trdo kuhano jajce. Priprava jedi s surovim rumenjakom ni primerna zaradi nevarnosti zastrupitve s salmonelo. Otroku lahko ponudimo trdo hrano, ko se njegova porodna teža podvoji. Na stolček za mizo ga posedemo, ko postane dovolj trden v sedenju. V tej starosti pa še ni čas za polnozrnate izdelke in z veliko vlaknin, ker so zanj težko prebavljivi. Vsa živila razrežemo na majhne koščke ali jih zmečkamo v kašo. Hrano ponudimo vedno primerne temperature in gostote. NOVO MESTO - Dolenjski muzej je v svojem elitnem razstaviščnem prostoru v Dolenjski galeriji postavil pregledno razstavo izbranih pastelov iz tridesetletnega ustvarjalnega obdobja novomeškega rojaka dr. Marina Beroviča, manjše število pastelov pa je na ogled tudi v Galeriji Kralj. Razstavo so odprli v sredo, 22. septembra, zvečer. Spomeniki v objektivu Fotografska razstava na gradu Rajhenburg BRESTANICA - Na gradu Rajhenburg je na ogled fotografska razstava Kulturni spomeniki v občini Krško, ki stajo pripravila območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Društvo ljubiteljev fotografije Krško z namenom, da tudi na ta način zbudita zanimanje za kulturno dediščino na območju občine in osveščata javnost o njenem pomenu. Razstavo so odprli prejšnji četrtek, 23. septembra, v okviru prireditev ob dnevih evropske kulturne dediščine, otvoritev pa so popestrili nastopi učenci krške glasbene šole. Na razstavi se z osemindvajsetimi črno-belimi in barvnimi fotografijami predstavlja devet avtorjev: Branko Benčin, Dean Jukič, Vladka Kobal, Miloš Kukovič, Jožica Mikek Verber, Franjo Lovrinc, Blaž Mirt, Nataša Pečnik in Ernest Sečen. Pozornost fotografov so pritegnili znani in manj znani kulturni spomeniki, na film pa so ujeli nekaj zanimivih detajlov in neobičajnih pogledov na spomenike. RAZSTAVA TANJE FAK RIBNICA - Danes, 30. septembra, bodo ob 19.30 v galeriji Mik-love hiše odprli razstavo del Tanje Pak z naslovom Iskanja. Razstavo bo odprl dr. Stane Bernik, na ogled pa bo do 24. oktobra. Otvoritveno slovesnost je Berovič zasnoval kot preplet scenskih učinkov, plesa, glasbe in poezije, pri čemer so mu pomagali prijatelji: plesalka Mojca Pačnik iz Kazine, Ljubljanski godalni kvartet in pesnik Janez Menart, kije prebral nekaj svojih pesmi, povezanih z ustvarjanjem, med njimi pesem Antena, nastalo na hmeljniškem gradu, in najnovejšo, v javnosti doslej še neprebrano pesem Poslovilna. O razstavi in avtorju je govoril višji kustos Jožef Matijevič. Za žlahtnost okusov je po zaključnem ognjemetu poskrbela še sedmerica vrhunskih slovenskih vinarjev, ki so dali v pokušnjo izvrstna slovenska vina, med njimi tudi taka z najvišjimi predikati, ledeno vino in suhi jagodni izbor. Otvoritev je bila tako tudi v tem pogledu izjemno doživetje. Marin Berovič se je rodil leta 1951 v Novem mestu, kjer je končal gimnazijo, nato pa nadaljeval študij v Ljubljani. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je diplomiral, magistriral in doktoriral. Diplomiral pa je tudi na specialki za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Visoko strokovno usposobljenost v kemijski stroki je tako združil s poznavanjem slikarskih in drugih 35 LET GLASBENE ŠOLE ČRNOMELJ ČRNOMELJ - 1..oktobra bo minilo 35 let, odkar je skupščina občine Črnomelj ustanovila nižjo glasbeno šolo Črnomelj. Danes v šoli s podružnicama v Metliki in Semiču pridobiva glasbeno znanje 254 učencev, ki jih poučuje 17 učiteljev. V 35 letih delovanja se je na šoli izobraževalo 1.617 učencev. Osrednja prireditev ob 35-letnici ustanovitve bo 12. junija prihodnje leto. umetniških tehnologij. Zdaj dela kot docent na Fakulteti za kemijo in kemijsko inženirstvo, na Biotehniški fakulteti in na Akademiji za likovno umetnost. S slikarstvom se ustvarjalno ukvarja že okroglih trideset let in tej obletnici je posvečena tudi novomeška razstava. Resno je začel slikati ob koncu šolanja na novomeški gimnaziji. Kmalu se je usmeril v tehniko oljnega pastela, nato pa v tehniko suhega pastela, ki je postala prevladujoča v njegovem slikarstvu. Berovič je imel do sedaj 32 samostojnih razstav, sodeloval je na 125 skupinskih razstavah doma in v tujini ter v 22 slikar- skih kolonijah. Njegov najopaznejši restavratorski podvig je nedavno restavriranje kostanjevi-ške zbirke pastelov Božidarja Jakca. Berovičevo slikarsko snovanje bi po besedah Jožefa Matijeviča lahko označili kot nadaljevanje realistične pleneristične tradicije, ki jo je slikar v časovni odmaknjenosti dodobra posodobil in ji dal svoj osebni pečat. Njegov slog je izrazito oseben in jasno razviden, motivno pestrost, značino za njegova zgodnejša dela pa je postopoma korenito prečistil in omejil tako, da je v zadnjem obdobju njegovega likovnega ustvarjanja v upodobitvah bolj ali manj le krajina, ki je primarno izhodišče za slikarjev izraz subjektivnega čustvovanja in poglobljena razmišljanja. M. MARKELJ Marin Berovič ob svoji sliki z motivom Novega mesta. NOVO MESTO - V galeriji Krka je do srede oktobra na ogled zanimiva fotografska razstava, na kateri se predstavlja uveljavljeni ustvarjalec Borut Peterlin iz Straže pri Novem mestu z najnovejšim ciklom fotografij Mali princ. Razstavo so odprli v četrtek, 23. septembra, zvečer. Otvoritveno prireditev je vodila Barbara Barbič Jakše, ki se je tudi pogovorila z avtorjem o njegovem delu, za glasbeno doživetje pa sta poskrbela violinista Marijan Dovič iz Novega mesta in Vlado Batista iz Kopra. Cikel Mali princ sestavlja 14 fotografij velikega formata. Peterlin jih je izdelal na ne povsem običajen način, saj je fotografski papir naredil sam, tako da je na akvarelni papir ročno nanesel fotografsko emulzijo. Povečave izbranih posnetkov na takem papirju so dobile zanimiv grafični videz, ki ga je avtor na nekaterih fotografijah še dodatno okrepil s praskanjem nanosa. Pri povečavah ni uporabil izrezovanja, ampak so vsi posnetki povečani natanko taki, kot so na negativu, kar je seveda zahtevalo od fotografa natančno oblikovanje posnetka že pri samem snemanju. Osnovni motiv razstavljenega cikla fotografij so otroci pri igri. Peterlin je fotografiral otroke iz svoje soseščine. Pogosto je bil z njimi, tako da Borut Peterlin na svoji razstavi v galeriji Krka. se niso več zmenili za njegov fotoaparat in so se prepustili igri. Avtor jim je lahko nemoteno s fotografsko kamero sledil v tisti svet, ki je povsem njihov in v katerem otroci polno bivajo, četudi so ves cas v stiku z realnim svetom, z granitno Zemljo”, kot je v Malem princu zapisal francoski pisatelj Saint-Exupery-Njegova v slovenščino že večkrat prevedena knjiga, ki ima navdušene bralce tako men mladimi kot odraslimi, je bila za Peterlina vir citatov, s katerimi je opremil svoje fotografije. Kljub temu pa ne moremo govoriti o fotografskih ilustracijah Saint-Exu-peryjevega Malega princa-Peterlinove fotografije so nekaj drugega, samosvojega, pripovedujejo svojo zgodbo o večnem čaru otroštva. M. MARKELJ JANKU ORAČU NAGRADA NA EKSTEMPORU DOBRNA DOBRNA - Na 18. ek-stemporu Dobrna, na katerega je organizator povabil šestnajst slovenskih slikarjev, sta sodelovala tudi Janko Orač in Marjan Maznik iz Novega mesta. Ekstempore je potekal od 24. do 26. septembra, ko so odprli razstavo ustvarjenih del. Najboljšim trem delom so podelili enakovredne odkupne nagrade. Eno od njih je prejel Janko Orač za sliko Spokojnost stare kavarne. Nerajska hrana ni bila rajska Knjiga Ksenije Khaiil Nerajska hrana osvetljuje in ohranja delček slovenske dediščin« - Kaj so Nerajčani jedli za vsakdanjik, ob velikih MALI NERAJEC - Dneve evropske kulturne dediščine je Zavod kulturnih društev Črnomelj obeležil z izidom zanimive knjige Ksenije Khaiil Nerajska hrana, ki sojo predstavili minuli četrtek, 23. septembra, zvečer v gostišči Balkovec v Malem Nerajcu. Predstavitev je vodila Jasna Šeruga Murn. V pogovoru z avtorico je razgrnila ozadje nastanka knjige in pomen, ki ga imajo tovrstne knjige za ohranjanje slovenske dediščine. Četudi je Khalilove knjiga osredotočena le na prehrano ene od belokranjskih vasi, pa je v mnogočem veljavna kar za celo Belo krajino. NISEM SE SE SPOMNIL STIČNA - Slovenski verski muzej in cistecijanska opatija Stična vabita na razstavo del slikarja Jožeta Trontlja, zbranih pod naslovom Nisem se še spomnil. Odprli jo bodo v petek, 1. oktobra, ob šestih zvečer. Knjiga je nastala kot plod dela študijskega krožka, ki gaje avtorica vodila v Velikem Nerajcu in v katerem je sodelovalo šest va-ščank, zbrano gradivo pa je Ksenija Khaiil dopolnila po priporočilih in nasvetih Marinke Dražumerič z lastnimi raziskavami in študijem strokovne literature. V pregledno in lepo oblikovani knjigi, za kar je poskrbel Lucijan Reščič, je podan celovit oris prehrane vaščanov Velikega Nerajca v obdobju od dvajsetih do sedem- desetih let tega stoletja. Knjiga ne podaja le opisa preprostih vsakdanje jedi in tistih, ki so si jih v skromnem in trdega dela polnem življenju Nerajčani privoščili ob praznikih in pomembnih življenjskih mejnikih, ampak oriše tudi zgodovinske, družbene in gospodarske razmere, ki so pogojevale nerajsko prehrano, kuhinjo kot delovni prostor nerajske gospodinje ter skromno opremo, ki ji je bila na voljo. Pozornost je avtorica posvetila tudi pridobivanju ZAKLJUČEK JESENSKIH SERENAD - Cikel štirih koncertnih večerov Jesenske serenade, ki je izmenjaje potekal na šestih prizoriščih po Sloveniji, je 1. septembra v dvorcu v Goričanah začel Kvartet rogov in ga v petek, 24. septembra, zvečer na gradu Rajhenburg tudi zaključil. Kvartet, v katerem igrajo mladi glasbeniki Katja Pupis, Boštjan Lipovšek, Borut Pahič in Primož Zemljak, je svoje prve nastope začel prav na Jesenskih serenadah. Zaključni koncert, ki ga je s poezijo povezovala Iva Babič, je bil zelo dobro obiskan, najbrž tudi zato, ker je eden od članov kvarteta na bližnjem Senovem rojeni Primož Zemljak (na sliki tretji z leve). (Foto: MiM) Mojster Štoviček med nami Dnevi evropske kulturne dediščine v krški občini posvečeni kiparju Vladimirju Štovičku - Pobuda za postavitev kipa - Koncerti, kiparska delavnica in razstava Ksenija Khaiil hrane. Ker je b\\o kmetovanje glavni vir p rezlv r so so jedli in pili predvsem va. sami pridelali ali nabrali. K P jn lo se je zelo malo, le sol, J. , sladkor ter drobne gosp°J'^, fl. Zato je bilavsaK dnevna hrana enolična. potrebščine, KRŠKO - Tukajšnja območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti seje z nizom prireditev vključila v dneve evropske kulturne dediščine, ki so potekali minuli teden. Osnovni poudarek so Krčani dali domačemu likovnemu ustvarjalcu in njegovi dediščini, medaljerju in kiparju Vladimirju Štovičku, kije daroval bogato zbirko svojih del skupaj z ateljejem krški občini. ZADNJI LETOŠNJI KONCERT OB SVEČAH - Ansambel Musiča An-tiqua Slovenica, ki je svoje delovanje posvetil izvedbi stare glasbe, je v četrtek, 23. septembra, zvečer zaključil serijo letošnjih Koncertov ob svečah v Domu glasbene dediščine v Globodolu. Zasedba vrhunskih glasbenikov - Mateja Bajt (kljunasta flavt A), Spela Knoll (oboa), Igor Mitrovič (violončelo) in Milko Bizjak (špinet) - je številnim obiskovalcem pripravila prijeten baročni večer. Igrali so namreč skladbe J. B. Loeilleta, J. S. Bacha, M. Naudota, A. Vivaldija in G. Ph. Telemanna. Koncert je potekal pod pokroviteljstvom občine Mirna Peč in ministrstva za kulturo. Na njuno pomoč organizator Edition Bizjak, d.o.o., upa tudi prihodnje leto, ko bo zopet pripravil zanimiv program. (Foto: L. Murn) Umetnik se je rodil v Boštanju pri Sevnici, večino let svojega dolgega in ustvarjalnega življenja pa je preživel v Leskovcu pri Krškem. Za življenja ni bil deležen primerne pozornosti, vendar se mojster v novejšem času vse odločneje zapisuje v slovensko kulturno zavest predvsem s številnimi portretnimi medaljami, plaketami in plastikami, ki tvorijo obsežno galerijo znanih in manj znanih osebnosti, kakršni pri nas ni para. Potrditev Štovičkove umeščenosti v kulturo ožjega in širšega okolja so bili tudi dnevi evropske kulturne dediščine v Krškem. Slovesna otvoritev je bila v petek, 24. septembra, zvečer v Galeriji Štoviček, v nekdanjem mojstrovem ateljeju, kjer je zdaj urejena stalna razstava. Vodja območne izpostave Tatjana Avsec je v nagovoru opozorila na bogato kulturno dediščino, ki jo ima krška občina v Štovičkovi zbirki, in dala pobudo, da bi v Krškem postavili doprsni umetnikov kip, ČEŠKE KORENINE - Hči Vladimirja Štovička Vladi mira je pevcem češkega zbora Smetana spregovorila o svojem očetu kar v češčini, jeziku njenih starih staršev. ki ga je izdelala njegova hči, kiparka Vladimira Štoviček. Župan Franci Bogovič je v svojem govoru obljubil, da bodo pobudo čim-prej uresničili, saj se občina zaveda, daje umetnikov velik dolžnik. Povedal je tudi, da razmišljajo o preselitvi darovane zbirke v obnovljeno Valvasorjevo hišo v Krškem, kjer bi lahko razstavili več mojstrovih del, kot si jih je mogoče ogledati v sedanji galeriji. Slovesnost so s pesmijo obogatili pevci mešanega pevskega zbora Smetana iz Češke, ki so gostje domačega zbora Svit, umetnostna zgodovinarka Oži Lorber pa je nato predavala o Štovičkovem ustvarjanju. Ves čas dnevov so bila vrata Galerije Štoviček odprta za obiskovalce, ki so si lahko pod strokovnim vodstvom Vladimire Štoviček ogledali razstavo, dva dni je potekala tudi kiparska delavnico, skupina Tantadruj i/, Ljubljane pa je imela v galeriji koncert. V Valvasorjevi knjižnici so se v prireditve vključili s priložnostno razstavo gradiva o Štovičku. MiM skron”1? in le malo zabeljena. NajP0.^^ jz še so uživali mlečne jedi in J ^ poljščin, kot so žita, kromp'- jn ruza, zelje, repa, fižol kolerab^ korenje. Meso, povečini in kokošje, je bilo re^°n^e jniel Posebno mesto v prehrani j® kruh, predvsem zmesni, J belega privoščili le ob naJ rjgle praznikih, ko so na mv,z°k!1j{jni1 tudi kvasne potice in se ‘ dobrota. Žejo so si Neraj vin0, sili z vodo, radi pa so pih tuu kj ki so ga imeli skoraj n‘ jveč-kmetiji in je bilo obvezno p e jih delih, ob praznikih in . ^ Do hrane so imeli sP ^,in a se še posebno do kruha, jec»u v je zmerno Za nazornejše razume vanje sedila je v dodatkih Z,‘/U jjlni' nekaj primerov današnji kov in nekaj opisov jedi, jjk bosta prav prišla tudi s stafjh narečnih besed in sezna‘ |jen° mer. Knjiga je bogato op. fo,0-z barvnimi in črno-be pfag0 grafijami (posnel jih Vuiea, starejše pa so iz k' ka Dražumeriča) ter z portljna' jih je prispevala Andelka M. MA**5 Ujeti igrivi čar otroštva Borut Peterlin razstavlja nov cikel svojih fotografij v galeriji Krka v Novem mestu ____________________________ Krajina kot primarno izhodišče V Dolenjskem muzeju so odprli pregledno razstavo pastelov dr. Marina Beroviča ob tridesetletnici njegovega slikarskega snovanja - Razstava tudi v galeriji Kralj POTA IN ST# dežurni poročajo Rad bi postal gradbi- cC - V času od 17. do 20. septem-i/3 neznanec za 170 tisoč tolar-J.v oškodoval podjetje Begrad, d.d., fnomelj, ki v Srebrničah izvaja aja dela. Iz barak je namreč ukra-e motorno žago, kotno brusilko, arni vrtalnik in vrtalni stroj. UB VIDEOKAMERO - Nezna-c st je v prodajalni blagovnice V°lenjka v Črnomlju 20. septemb kar zastonj “sposoi liju idil’ septembra videokamero znamke Sony, vredno preko 106 '■soc tolarjev. 22, ukraden avto - od 21. do n ' septembra je z dvorišča na Vi-n»k • Cest‘ na Bizeljskem izginil v n’ avtomobil znamke Zastava 17a°t rdeče barve, reg. št. KK18-Lastnik je oškodovan za 110 tlsoč tolarjev. OB KOLO Z MOTORJEM - Na Ssm1.113 Selih pri p°- delr stnik ]p»»' • . “ {'"JVUJI 11U kJVIlll pil J , T°plicah je neznanec ukra- i|atrikičano ko'° z mo'orjem- Lani.. U- S. iz Občic je oškodovan za k 50 tisoč t ■ ' ^IZAVTAOI ViJ_seP'ernbra je neznanec na par- ' "g 50 tisoč tolarjev. IZ AVTA ODNESEL DENAR- kirn"eP'em',ra je neznan,, r_. |i„rcnj prostoru pred vikendom v S iJ m* vas* vl0IJ1il v osebni avto P. v?ei N°vega mesta in iz denarnice tic„.. ?rie in devize v vrednosti 57 ?? tolarjev. p NA POSTI OB DENARNICO -njis„,le 23. septembra ob 14. uri nrjr,- na sevniško pošto, da odpošlje pal? rocen° pisemsko pošiljko. Na nico i?r^?kencern je pustil denar-bii0’ ,le izpolnil obrazec, pa je ni in nb ec' ^ njej je imel dokumente 'nokrog 30 tisič tolarjev. neznanka °DNESLA 550 DEM VELIKAVAS - Neznanka z Je -5. septembra dopoldne osebnim avtom neznane amke in registrskih številk ./ Crne barve pripeljala pred "»vanjsko hišo v Veliki 1 Sl ln 'z hiše, kjer je bil doma .starejši moški, iz hranilne njizice vzela 550 DEM in se "Peljala neznanokam. po dolenjski deželi Bratovska uubezen l^^ovska ljubezen kaže lah->o , podobo, kot se je Prit? ° seP,embra, ko je bru.° Pted tremi sevniškimi bra! hudega pretepa. Dva na ? Sta .se sPrl° z°radi dela Co mftiji: eden je s stekleni-telir^jipo na oknu in ho-Si>n. -no obračunati z dru-d0’ a >e la pobegnil k sose-(a m Poklical policijo. V tem brat SS Hornov vrnil tretji bo Jn temu ie 8roz‘h da Zrai?ep0hd in hišo pognal v-nah .nesel je protiletalski T30°ltS7l'p2r mm' znamke lau J/- Policista sta mora- k0 ^OZc,biti silo, da sta ga lah- p0„ peljala na policijsko ' Pt!%N.aboi so mu zasegli. res . ^ SE ZIMA - Jesen je inl f ,u> vse pa kaže, da ni iria?pdi zima. Trije hrvaški Pravil/,aJ‘ 'v? se nani° P"’ brQ v ko' tla so 25. septem-ukrajfydujalni A EP Dobova Puloverja in več tre-s° sj . Mo nas pa res ne bo!" g°Vj riali in se napotili iz tr- Vam loda zraven sprožili postni V#^. ’ *oda zraven sprožili Prodnin\ienzor Zalotila jih je lover la‘ka in jim vzela pu-Ofip^i^nmljeni pa so se nato dnie J 1 z avtom naprej, pa ne je So mejni policiji Obrež-TrsJ"n odvzeli še trenirke. \>ana ,,,a bi bila sicer oškodo-iev, Za okrog sto tisoč tolar- Sploh jih niso povabili zraven! Neupoštevane pripombe sveta glede potniškega prometa v Novem mestu Avtobusna postajališča na voziščih • Krožna vožnja po cesti Ob Težki vodi - Nevarna Kandijska cesta NOVO MESTO - Prejšnji teden je Novo mesto dobilo javni potniški prevoz, na kar tudi v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novo mesto gledajo pozitivno, saj je veliko ljudi, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, zmanjšalo pa se bo tudi število osebnih vozil v središču mesta. Vseeno pa imajo tudi mnogo pripomb in predlogov, kajti po njihovem mnenju za varnost ni najbolje poskrbljeno. Pripombe so županu Antonu Starcu poslali kar pismeno, saj jih z Mestne občine Novo mesto nihče ni povabil na seje občinskega sveta k razpravam o tej pomembni novosti v dolenjski metropoli, o kateri bi verjetno morali kaj reči skupaj. Na prejšnji seji sveta jih je s tem seznanil Milan Bratič iz sekretariata za komunalne zadeve. Tako pa so po besedah predsednika sveta Boruta Šuštaršiča vsaj zaenkrat vse pripombe ostale neupoštevane. In kaj se članom sveta zdi narobe? Ne morejo podpreti predloga, da se avtobusna postajališča označijo oz. uredijo kar na vozišču. “S tem bi bil moten promet posebno na najprometnejših cestah in ob prometnih konicah. Ustavljanje pri vstopanju in izstopanju potnikov pa bi ogrožalo ostale udeležence v prometu, še posebej pešce, ki bodo pred in za avtobusom prečkali cesto, tako da jih ostali vozniki ne bodo videli. Prihajalo bo do prehitevanj v škarje, kajti vozniki za avtobusom ne bodo ZARADI HEROINA V NEZAVESTI ŠENTLOVRENC - M. B. iz Trebnjega si je 22. septembra priskrbel 0,2 g mamila heroin in ga odnesel E. V. iz Grosupljega na železniško postajo Šentlovrenc. E. V. si je heroin vbrizgal v žilo, potem pa je padel v nezavest. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ga naslednji dan odpustili z zdravljenja. M. B. so policisti ovadili zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil. VOZILO UKRADENO V NEMČIJI OBREŽJE - Na mejnem prehodu Obrežje so policisti 22. septembra pri mejni kontroli in preverjanju vozila preko NVO ugotovili, da lastnik vozila znamke Audi A4 ni hrvaški državljan, ampak nemško podjetje, avto pa je bilo ukradeno v Nemčiji. Vozilo in dokumentacija sta bila zasežena. Zaseg mamil Pri štirih Sevničanih SEVNICA - Ker se na območju policijske postaje Sevnica pospešeno razvija prepovedan promet in proizvodnja mamil, so delavci PP Sevnica in UKS PU Krško opravili več hišnih preiskav, ki so se izkazale za uspešne. S. D. je sam izročil 15 gramov rastlinskih delcev cana-bisa, pri I. Z. so našli bilko canabisa, 30 gramov posušenih delcev canabisa ter večjo količino semen istega mamila. Pri M. Š. so našli 75 gramov semen canabisa in “topovski udar”, namenjen za vojaške vaje. Zoper vse tri so podali predlog sodniku za prekrške. Prav tako 17. septembra so opravili hišno preiskavo pri S. K. iz Sevnice, kjer so našli in zasegli naslednje predmete: dva rastlinjaka za gojenje rastlin konoplje, sušilnico za sušenje bilk rastline konoplja, 1706,7 gramov posušenih rastlinskih delcev konoplje, 9,5 gramov semen konoplje, vodno pipo iz rumene kovine za kajenje mamila hašiš, 47 rastlin konoplje v plastičnih lončkih, več neonskih žarnic, pretvornikov električnega toka, termometrov, PII tester in alu folijo ter ročno natančno tehtnico. Zoper lastnika predmetov bo napisana kazenska ovadba. hoteli čakati. Predlagamo izdelavo projekta o izgradnji vseh potrebnih postajališč,” pravijo. Pred uvedbo javnega potniškega prometa bi bilo potrebno rekonstruirati Kandijsko cesto, kije najprometnejša, nima pa urejenega pločnika (ob bolnici), ni odvodnjava-nja, potrebno bi bilo urediti kolesarski stezi. Odpraviti bi bilo treba ureditev kolesarskih stez ob topliški stezi, ki je nastala z odprtjem novega bencinskega servisa. Kolesarji morajo kar dvakrat prečkati vozišče preko polne neprekinjene črte brez označenega prehoda. Da bi javni prevoz res potekal funkcionalno in zajel čimveč občanov, bi bilo potrebno čimprej urediti tudi cesto Ob Težki vodi, ki povezuje Jedinščico z regrško vasjo. Cesta je preozka že za osebna vozila, bi pa z njo lahko uredili krožno vožnjo avtobusov. Članom sveta se zdi tudi nedopustno, da vozila ustavljajo in čakajo na vozišču v križišču Smihel-ske ceste z Westrovo ulico ob zavijanju v levo. Zapornice so včasih tudi po pet minut spuščene. Prihaja do prehitevanj v škarje, seveda pa bo to vplivalo tudi na zamudo avtobusov. Predlagajo takojšnjo prepoved zavijanja v levo za vsa vozila, nato pa naj se prouči možnost za ureditev posebnega pasu za zavijanje, tako v levo kot desno. Nikakor pa se ne morejo strinjati, da avtobusi ne vozijo do šolskega centra, ki je največji v Sloveniji. Potrebno je urediti podhod pod progo ob Šmihelski cesti, ki bi predstavljal bližnjico do šol, pa tudi pločnike za varen prihod dijakov v šolo. Sedaj jo prečkajo na neprimernih delih. “S tako rešitvijo bi se izognili dovozu potnikov po Segovi ali Cesarjevi cesti, ki sta za avtobusni promet preozki, da o pločnikih sploh ne govorimo. Vse te pripombe imajo namen le zagotoviti večjo varnost. Ker verjetno v letošnjem letu za vse ne bo dovolj sredstev, predlagamo, da se zadeve načrtno uredijo v roku dveh let,” pravijo člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. L. MURN NAŠLI INDIJSKO KONOPLJO TREBNJE, VELIKI OREHEK - 23. septembra so trebanjski policisti v okolici Mirne našli 26 posekanih in delno posušenih rastlin v velikosti od 70 do 160 cm, podobnih indijski konoplji. Rastline so bile odložene pod parcelo T. K. iz Ljubljane, ki so mu policisti že 21. septembra zasegli 47 rastlin indijske konoplje, ki jo je sušil na podstrešju hiše. Istega dne so novomeški policisti odvzeli prostost osumljencu K. R. iz Sevnice zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Osumljen je, da je v okolici naselja Veliki Orehek gojil industrijsko konopljo, kjer so policisti posekali 108 rastlin. Na cestah še vedno pijani Poostrena kontrola novomeških policistov - Sevničan kar 3,21 g/kg alkohola v krvi - Razgrajanja in pridržanja DOLENJSKA, POSAVJE -Na območju uprave za notranje zadeve Novo mesto je bila v petek, 24. septembra, od 18. do 1.00 ure zjutraj poostrena kontrola prometa. Policisti so ustavili in kontrolirali 139 voznikov. Zaradi storjenih prekrškov so zoper 13 voznikov napisali predlog sodniku za prekrške. Z alkotestom so preizkusili 101 voznika, od tega je bilo sedem pozitivnih, en voznik pa je preizkus odklonil. Na kraju prekrška policisti niso nikogar kaznovali, izdali pa so devet plačilnih nalogov. Začasno so sedmim odvzeli vozniška dovoljenja, iz prometa so izločili eno vozilo. Da so takšne kontrole potrebne, pove kar nekaj primerov iz preteklega tedna. 21. septembra so policisti nekaj po polnoči v Metliki ustavili 45-let-nega voznika J. M. iz okolice Črnomlja. Preizkus z alkotestom je pokazal, da ima v izdihanem zraku 1,01 g/kg alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in odvzeli vozniško dovoljenje. 25. septembra ob 5.45 je 29-letni Z. B. iz okolice Novega mesta na parkirnem prostoru pred gostinskim loka- lom na Otočcu povzročil prometno nesrečo z materialno škodo. Med postopkom so ga policisti preizkusili z alkotestom, ki je pokazal kar 2,61 g/kg alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, ker pa tega ni upošteval, so ga ponovno ustavili v Karteljevem in ga pridržali. 26. septembra ob 20.30 je 42-letni A. T. iz Cerovca vozil kolo z motorjem od Otočca proti Kronovemu. Zaradi močne vinjenosti je izgubil oblast nad vozilom, padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Alkotest je v izdihanem zraku pokazal kar 2,21 g/kg alkohola. Stanje ni nič boljše V Posavju. 23. septembra ob 23.55 so sevniški policisti odredili preizkus alkoholiziranosti voznika iz okolice Sevnice, ki je pokazal kar 3,21 g/kg alkohola v krvi. 25. septembra ob 23. uri je 48-let-ni M. V. iz Krškega močno pod vplivom alkohola razgrajal pred vhodnimi vrati stanovanjske hiše na Cesti 4. julija v Krškem. Razbijal je po vratih in močno kričal, tako da je zbudil tam stanujočo lastnico, ki gaje opozarjala, naj odide. Ker ni poslušal niti policistov, je bil pridržan do iztreznitve. SEJEM ZAŠČITA ■ PROTECTION KRANJ - Ministrstvo za obrambo RS in organizator sejma PPC Gorenjski sejem Kranj vabita na 27. mednarodni sejem Zaščita - Protection, ki se je pričel 29. septembra, trajal pa bo do sobote, 2. oktobra. ZALETEL SE JE V DREVO MALI OBREŽ - 20-letni M. P. iz Dobove se je 21. septembra vozil z avtom znamke Golf proti Podvinju. V desnem nepreglednem ovinku izven naselja Mali Obrež se je zaradi prevelike hitrosti zaletel v drevo. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnico, kjer je ostal na zdravljenju. POGOVOR Z UPRAVNIKOM ZPKZ DOB JOŽETOM PODRŽAJEM “Po obravnavanju zapornikov smo Evropi lahko zgled” V pismu sveta obsojencev v zaporu Dob očitki upravi za nečloveško ravnanje - Anonimneži - “Sveta ni, niti ni potreben!” -Za 300 zapornikov dobro poskrbljeno - Številni načini, da povedo svoje kritike - Prostorska stiska DOB PRI MIRNI - V Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) na Dobu pri Mirni trenutno kazen prestaja tristo zapornikov ne le iz Slovenije, pač pa tudi iz drugih držav. So v štirih oddelkih zaprtega ter dveh odprtega in polodprtega tipa. T.i. “svet obsojencev” zavoda je pred dnevi vznemiril javnost in še nekatere druge ustanove s pismom, v katerem upravi zaporov očita nečloveško ravnanje, sistematično trpinčenje zapornikov ipd. ter predlaga obisk mednarodne kontrole. Gre za hude obtožbe. Omenjeno pismo je bilo povod za razgovor z upravnikom zaporov na Dobu Jožetom Podržajem. Verjetno ste pismo sveta obso- ni. Posamezni nezadovoljneži si jen<^v, za katerim se skrivajo anonimneži, dobili tudi na upravo. Seje to zgodilo prvič ali sploh niste presenečeni nad takšnimi dejanji zapornikov? Svetu menda odrekate legitimnost. “To pismo ni nič nenavadnega, saj so stalno poskusi posameznikov, ki bi radi dokazali čudne stvari. Naj povem, da sveta obsojencev pri nas ni že od leta 1990, tudi v drugih zaporih je tako. Prej je bil, ker je 12. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij predvideval tudi to možnost. Svet je imel seveda svojega mentorja -delavca zavoda, bilo je jasno, kdo so člani. Z uveljavitvijo sociote-rapevtskega koncepta, ki temelji na malih skupinah in domskih skupnostih, pa je potreba po takem organu odpadla. Obsojenci lahko neposredno izražajo potrebe, kritike, želje. Zavod je organiziran oddelčno, vsak oddelek ima vodjo in team. Znotraj oddelkov posamezni pedagogi vodijo skupine od 25 do 30 obsojencev. Poleg individualnega dela je zdaj že uveljavljeno skupinsko delo, kije prostovoljno. Sestajajo se vsak torek popoldne. Vsake tri tedne se dobijo skupaj obsojenci in strokovni delavci z vodjo oddelka. Udeležba obsojencev je 60-do 70-odstotna. Vsakdo ima možnost povedati svoje mnenje, tako dobro kot slabo.” Ksy je po vašem mnenju osnovni motiv pisma obsojencev? “Gotovo osebno nezadovoljstvo s položajem in statusom, v katerem se znajdejo. Približno vemo, kdo se skriva za pismom, čeprav avtorjev, ki so anonimni, nismo šli iskat, ker je to nesmiselno in nepomembno. Bistveno je, da navedbe lahko mirno zavrnemo, ker dejanske podlage za tako alarmantno stanje, kot so ga opisali, verjetno obetajo boljši status, želijo zadovoljiti neke trenutne osebne potrebe. Prav gotovo so to posamezniki, ki nimajo prostega izhoda iz zavoda, ker za to ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Podobna je nedavna zgodba o amnestiji: zaporniki so zbrali 280 podpisov, kar je čisto legitimno. To pisanje je verjetno povezano tudi s tem. Zadeva bo verjetno Jože Podržaj, upravnik ZPKZ Dob dobila epilog, kar si tudi želimo, sicer bo nastalo vzdušje nezaupanja, kar ni dobro.” Pravite, da so kritike zapornikov neutemeljene. Pa vendarle gre za hude obtožbe: uporabo prisilnih sredstev, ko to iz varnostnih razlogov sploh ni potrebno, neprimerno delovanje zdravstvene službe zavoda, poudarjanje izključitve iz družbe ipd. “Vse navedbe so zelo splošne. Glede lisic - v zavodu se praktično sploh ne uporabljajo, le pri spremstvih ven. Toda vklepanj je manj kot pri polovici zapornikov iz zaprtega tipa. Sicer pa so lisice legi- timno prisilno sredstvo, ki se uporabijo izjemoma, če z drugimi ukrepi koga ni mogoče obvladati. V zaporu dobro deluje socialna služba, ki sodeluje tudi s terenom. Neutemeljene so obtožbe, da zdravstvena služba ignorira zapornikove telesne in duševne okvare, ki ga ovirajo pri njegovi rehabilitaciji. Ravno nasprotno! V ambulanto pride dnevno kar petdeset do šestdeset obsojencev. Res pa je, da bi bilo potrebno glede na število obsojencev, ki so tu potrebni psihiatrične pomoči, to službo okrepiti. Trenutno je na pogodbenem delu le psihiatrinja, ki prihaja v zavod dvakrat mesečno.” Svet obsojencev predlaga obisk mednarnodne komisjje. Kaj pravite o morebitni takšni kontroli vašega dela? “Bili bi veseli, če pride. Nazadnje je bil tu pred štirimi leti Komite proti mučenju in poniževalnem ravnanju, ki je najvišji takšen organ v okviru Sveta Evrope in ugotavlja stanje v represivnih institucijah. Pregled je bil temeljit in strokoven, v končnem poročilu pa ni bilo nobene resne pripombe, tako da se, kar se obravnavanja obsojencev tiče, lahko Evropa zgleduje po nas. Res pa je, da za zahodno Evropo zaostajamo v materialnem pogledu: nimamo športne dvorane, kar rešujemo s fitness sobami, in dokler je lepo vreme, s športnimi igrišči. Bivalni prostori so neustrezni, ker je število obsojencev na meji minimalnih prostorskih kriterijev. Gre za prostorsko prenatrpanost, saj imamo tudi sobe z enajstimi zaporniki. Dvakrat letno naredi temeljit pregled tudi varuh človekovih pravic. Vsakič se pogovarja z okrog 70 obsojenci na štiri oči, brez naše prisotnosti. Do sedaj ni bilo ugotovljenih sistematičnih kršitev. Predstavniki Urada varuha človekovih pravic so bili nazadnje pri nas julija, vendar je bil obisk drugačne narave. Za redni pregled ga pričakujemo zdaj jeseni. Enkrat mesečno hodi na obiske tudi predsednik novomeškega sodišča. Tu je še sodišče za temeljne človekove pravice v Strasbourgu, Amnesty International, Helsinški monitor. Pravica do pritožbe je gotovo zagotovljena vsem zapornikom.” Nedvomno kriminal pri nas narašča in verjetno je takšen tudi trend rasti števila zapornikov. Ali obsojenci pri vas vseeno lahko uveljavljajo vse svoje pravice in kako nameravate reševati prostorsko stisko v prihodnosti? “Trend naraščanja števila zapornikov je po svetu splošen, čeprav je po drugi strani Slovenija tudi izjema. Po številu zaprtih na sto tisoč ljudi smo namreč na repu držav. Zapor predstavlja svet v malem, saj se tu zberejo ljudje ne le iz različnih držav in kulturnih okolij, temveč tudi vrste kaznivih dejanj in višine kazni. Le-ta znaša na Dobu povprečno nekaj več kot pet let. Gotovo imamo premalo samskih sob, zato upamo, da bomo naslednje leto nadaljevali z adaptacijami, ko bomo iz velikih sob naredili manjše. Nasploh velja trend gradnje manjših zaporov, kot je naš, za sto do dvesto obsojencev, naš zavod pa z zaporniki in delavci šteje skoraj šest sto ljudi. Ne glede na to prostorsko stisko zaporniki lahko uveljavljajo svoje pravice. Imamo pet garsonjer, ki omogočajo tudi nočne obiske. Obiski so dvakrat tedensko. Vseh obiskovalcev je več kot 1500. Obsojenci imajo v sobah poleg zavodskega tudi svoj televizor in računalnik, vsak dan imajo pravico dve uri preživeti na prostem, vsak drugi dan lahko komurkoli telefonirajo, zagotovljena jim je tajnost pisemskih pošiljk. Obsojenci lahko delajo in so za to tudi plačani, so socialno in zdravstveno zavarovani, teče jim pokojninska doba, imajo možnost šolanja (osnovna šola, opismenjevanje Romov, oktobra se začenja triletni program gostinec - živi-lec). Omeniti velja še uspešno gospodarsko enoto Pohorje, ki deluje v okviru zavoda in je lani prejela certifikat kakovosti ISO 9001, kar je edinstven primer v svetu.” LIDIJA MURN 30. septembra 1999 DOLENJSKI LIST Inženiring in proiz iianiino oomjsa us to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. vam ponujamo ? zanimivo delo - svetovanje in trženje zavarovanj; redno zaposlitev; strokovno usposabljanje; možnost dobrega zaslužka; ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Trebnjega, Novega mesta, Krškega, Sevnice, Brežic in Črnomlja. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. U NIV 0 X SKmrtf$MfPUB Podgora 1, Novo mesto nasproti letališča v Prečni organizira od 30. septembra do 3. oktobra 1999 OKTOBERFEST’99 Vsak dan od 16. ure dalje živa glasba! Organizirani prevozi! Inf. po tel. 068/ 322 905. Program: četrtek, 30.9., ansambel KRKA in RUBIN petek, 1.10., TRIO ODMEV in ansambel VASOVALCI sobota, 2.10., MLADE FRAJLE in ansambel POGUM nedelja, 3.10., ansambel POLJUB in plesna skupina HARLEKIN DOLENJSKI LIST - 1991 kJli J7 JUi SCJIIVUi«^ ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE FITNES CENTER V petek, L oktobra 1999, bodo v zdravilišču Dolenjske Toplice začeli z novo sezono v fitnes centru. Ta petek, kot tudi vse ostale dni, razen nedelje, boste lahko vadili pod strokovnim vodstvom od 18. ure naprej. Zase boste lahko poskrbeli v programih fitnes vadbe, aerobike ali vadbe z žogo. V sem. ki boste ta dan kupili mesečno vstopnico za fitnes, bodo podarili eno biserno kopel. Kopanje v notranjih termalnih bazenih in savna -vsak dan od 7. do 21. ure, ob petkih do 22. ure. Informacije 068/65-230, 66-012 < £* KRKkZDRAVI LIŠČK TELEVIZIJA NOVO MEST° 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Bou KO jr APmo kakovostno, večji je kjegov i pm caAo*#. V SCT UK se lahko mmmimo z utamo KMEavasmnM m *ajbou eeitm ap*mm ha tk&šču. Fm «MW DVOSTAmOVAI&SAE HIŠE BOSTE TAKO P*tH*AmUl TVCI DO DVt TOKI APHA M Si H*XATI ZAGOTOVIU KAKOVOSTBO gkadmjo m zidove, a bodo mhau. Zdbava uk«. SCT UK B.JJL, Kkesmoce 14, 1281 Kkesihce nEL- 061 877 080, EAx: 061 877 007 set Ršeftfa aqnj Krajšat id. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO OBVESTILO LASTNIKOM TRAKTORJEV IN PRIKLOPNIKOV O TEHNIČNIH PREGLEDIH IN REGISTRACIJAH Upravna enota Novo mesto obvešča vse lastnike traktorjev in traktorskih let, da bomo organizirali opravljanje tehničnih pregledov, registriranje območju Upravne enote Novo mesto po naslednjem razporedu: priklopnikov, starejših od 12 in podaljšanje registracij na PETEK 1.10.1999 Ruperčvrh - Stranska vas od 14.00 do PONEDELJEK 4.10.1999 Straža od 14.00 do TOREK 5.10.1999 Dolenjske Toplice od 14.00 do SREDA 6.10.1999 Uršna sela od 14.00 do ČETRTEK 7.10.1999 Žužemberk od 14.00 do PETEK 8.10.1999 Hinje od 14.00 do PONEDELJEK 11.10.1999 Dvor od 14.00 do TOREK 12.10.1999 Mirna Peč od 14.00 do SREDA 13.1D.1999 Šmarjeta od 14.00 do PONEDELJEK 18.10.1999 Škocjan od 14.00 do TOREK 19.10.1999 Šentjernej od 14.00 do SREDA 20.10.1999 Orehovica od 14.00 do ČETRTEK 21.10.1999 Stopiče od 14.00 do ČETRTEK 21.10.1999 Brusnice od 16.30 do PETEK 22.10.1999 Podgrad od 14.00 do PETEK 22.10.1999 Dolž od 16.30 do do 17.00 Navedena opravila bomo izvajali na istih lokacijah kot v mesecu marcu in aprilu. Lastniki traktorjev in traktorskih priklopnikov morajo imeti s seboj prometno dovoljenje, zavarovalno polico in osebni dokument. Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, :V }M . ir Rutacici S prijetnim okusom nad želodčno kislino! Rutacict hidrotalcit, žvečljive tablete po 500 mg Rutacid - Kdaj in zakaj? Pri zgagi, spahovanju in pekoči bolečini v želodcu nevtralizira presežek želodčne kisline. Magnezijevi in aluminijevi ioni se sproščajo iz mrežno-plastne strukture hidrotalcita postopoma, glede na količino kisline v želodcu, in uravnavajo kislost. Rutacid - Kako? Odrasli vzamemo- 1 do 2 tableti, običajno eno uro po obroku in pred spanjem oziroma ko se pojavijo težave. Otrokom, starim od 6 do 12 let, damo polovični odmerek. Tablet ne pogoltnemo celih, ampak jih dobro prežvečimo. Tako prijeten okus kot bonbon, a v resnici učinkovita tableta. i&KRKK Krka, d. d.. Novo mesto Šmarješka cesta 6 8501 Novo mesto www.krka.si Rutacid dobite v lekarnah brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Dinamično delo išče strokovnjake! K sodelovanju pri povečanju obsega dejavnosti VABIMO kandidate za pogodbeno sodelovanje na področju: DISTRIBUTER za delo na področju razvoza produktov Od kandidatov pričakujemo lastno prevozno sredstvo-kombi bele barve, velikosti 10 -15 m3, osebno urejenost in komunikativnost. Nadalje pričakujemo delovne izkušnje in seveda prijavo z kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Izbranim kandidatom ponujamo redno in trajno sodelovanje, dinamično delo.stimulativno plačilo in dodatno strokovno izobraževanje, napredovanje, nagrajevanje in zaposlitev v regiji bivanja. Lastoročno napisane vloge pošljite na naslov: MANjA d.o.o. /J Trdinova pot 2A 8330 Metlika Dodatne informacije: ]DCn 06863071 ur mto OGNJIŠČE Krvavec 104,5 Kum 105,9 ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE... Pravo veselje je imeti zdrave žival i. Krkini proizvodi iz novega programa HomeVet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali. Izdajajo se brez recepta. Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje, spodbujamo rast in proizvodnost ter tako povečamo gospodarnost reje domačih živali. Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa HomeVet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši. HomeVet je zaščitena blagovna znamka za Krkine proizvode,* ki jih brez recepta dobite v lekarnah, kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah. (glKRKK za uspešno rejo in zdrave živali Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska. v kateri najdete priročno merico. MM Majhna pozornost, veliko presenečenje. KJ POŠTA SLOVENIJE linp://H ww.po$la.st e-polta: info@pnsia.si Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben pečat. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in Telefonskem imeniku Slovenije. ^esistec, d.o.o., & Co.k.d. gSka cesta 8 8311 Kostanjevica na Krki °bjav|ja prosto delovno mesto v°dje komerciale Pogoji: , srednje, višje ali visokošolska izobrazba , aktivno znanje nemškega jezika , Poznavanje carinskih predpisov , najmanj pet let prakse na podobnih delih znanje dela na računalniku (Windows, Excel). Na°.e za določen čas, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. dveh letih uspešnega dela zagotovimo stanovanje. Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi * 9ornji naslov. Km Vadbeno obrtniški inženiring, d.o.o. Muiideva ul. 10 8000 Novo mesto SLOVENIJA Tel.: 068/371-880 Faks: 068/371-881 Zagotovo si želite svoj dom na odlični lokaciji, kakovostno, klasično zgrajen za primemo ceno! Za vas gradimo nove enodružinske vrstne hiše. 1,5-sobno stanovanje - vseljivo takoj. Qddamo: pisarniške prostore v najem. Ižvaiamo: vsa gradbena in obrtniška dela. ŠTUKELJ V ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK - Častni gost slavnosti ob odprtju prizidka šolske telovadnice s tribunami v Žužemberku bo Leon Štukelj, prireditve, ki bo v sredo, 6. oktobra, ob 16. uri pa se bosta udeležila tudi državni sekretar za šport Janko Strel in državni sekretar za turizem Tomaž Zajc. Učenci žužem-berške šole bodo ob tej priložnosti Leonu Štuklju predstavili raziskovalno nalogo, v kateri so obdelali tudi njegovo povezanost s Suho krajino, pripravili bodo kratek kulturni in športni program, razstavili bodo pokale medalje in priznanja, ki sojih osvojili mladi žužemberški športniki na šolskih tekmovanjih, ob 18. uri pa se bosta na prijateljskem srečanju pomerili odbojkarski moštvi Žužemberka in Reke. Evropski in domači poraz Krke Nepopolno moštvo košarkarjev Krke brez poškodovanih Deschryverja in Nakiča poraženo v pokalu Saporta z Skylinersi iz Frankfurta in v domačem prvenstvu s Pivovarno Laško TEK V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA NA KRKI -Športno društvo Krka bo jutri, v petek, 1. oktobra, ob 15.30 pripravilo 18. množični tek po ulicah dolenjskih Benetk. Tekmovalce bod razdelili na več starostnih skupin: od dečkov in deklic do 8. leta starosti, ki se bodo pomerili na 400 m, nekoliko starejši bodo tekli na 800 m, do veteranov, tako da bodo razdelili kar 22 kompletov medalj, kolikor je vseh kategorij. Tekačem vseh starostnih skupin nad 15. letom bo namenjen množični tek na 4.000 m, na katerem pa bodo lahko nastopili tudi mlajši. Štartnina je predvidena le za tekmovalce v množičnem teku, znaša pa 1.000 tolarjev. Prijave so sprejemali pisno do danes, dodatna pojasnila v zvezi s prijavami in nastopom pa daje Matjaž Zajelšnik po telefonu 041 746 800. TURK IN KASTELEC ČEZ KVALIFIKACIJE NOVO MESTO - Na članskem državnem prvenstvu v tenisu v Radencih, ki so se ga z izjemo Iztoka Božiča udeležili prav vsi najboljši slovenski igralci, sta nastopila tudi Novomeščana Blaž Turk in Tomaž Kastelec. Čeprav sta oba še mladinca, sta se mlada tenisarja Krke Teniškega centra Otočec dobro držala in se iz kvalifikacij uvrstila na glavni turnir, kar je zanju lep uspeh. V prvem kolu glavnega turnirja je Turk z 2:6 in 4:6 izgubil s 7. nosilcem turnirja Celjanom Boštjanom Do-berškom (Triglav Kranj), Tomaž Kastelec pa s 3:6 in 0:6 z novim državnim prvakom Markom Tkalcem, ki je bil na prvenstvu drugi nosilec. NOVO MESTO - Po dveh zmagah v prvih kolih državnega prvenstva nad precej slabšima tekmeca so košarkarji Krke v minulem tednu na domačem igrišču v pokalu Saporta in ligi Kolinska doživeli dve resnejši preizkušnji z enakovrednejšima tekmecema in obakrat morali priznati premoč gostov, vprašanje pa je, kako bi bilo, če bi se soigralcem pridružila novi center Američan Deschryver in prvi strelec slovenske košarke Ivo Nakič. Uvod v letošnji pokal Saporta so ligo, je bil precej neuspešen. Skyli- Novomeščani, ki si prav preko uspe- ners sicer ni tako znano moštvo, kot ha na tem tekmovanju v prihodnje sta bila najbolj imenitna nasprotni- obetajo celo uvrstitev v evropsko ka Krke v lanskem pokalu Radivo- I PRODOR GRUMA -194 cm visoki Krkin branilec Samo Gram je s takimi prodori pod koš Pivovarne Laško mimo 203 cm visokega Miljana Goljoviča in 207 cm visokega Milete Lisice dosegel kar nekaj točk, skupaj z meti od daleč skupno 16, kar pa ni bilo dovolj za zmago, saj je bila na koncu srečanja sreča bolj na strani gostov. (Foto: I. V.) Gimpex žrtev čeških sodnikov Stražani nastopili na evropskem prvenstvu v raftingu v Pragi - V slalomu in šprintu sedemnajsti STRAŽA - Veslači Straškega Gimpexa so kot ena izmed treh posadk zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu v raftingu na reki Vltavi v Pragi. Češki organizatorji so se izjemno izkazali kot gostitelji prvenstva, saj so za udeležence vsestransko izvrstno poskrbeli, le sodniki se niso obnašali gostoljubno, saj so naredili vse, da bi na prvih mestih videli domače posadke, celo pravila so si priredili po svoje. Stražani so bili po svojem nastopu v šprintu izjemno zadovoljni z opravljenim in so se nadejali celo medalje, ko pa so objavili rezultat, niso verjeli svojim ušesom, saj so jim domači sodniki namerili čas, ki jih je poslal v repa-sažo iz katere naj bi se vseeno uvrstili v finalni del tekmovanj. Ko so kasneje v repasaži celu zmagali, pa so se organizatorji premislili in jim nastopa v finalu niso dovolili, prisodili pa so jim 17. mesto. V šprintu so zmagali Čehi. Bolje je Stražanom kazalo v slalomu, kjer so bili po prvi vožnji sedmi, v drugi vožnji pa doseženega časa niso izboljšali, tako da so zdrsnili na 17. mesto, zmagali pa so Slovaki. Najboljšo uvrstitev med slovenskimi Atletika ima prihodnost Nadarjenost in podpora zagotavljata uspeh - Težave z dvoizmenskim poukom in pomanjkanjem pokritih športnih objektov KOČEVJE - Atletika je bila v Kočevju vrsto let zapostavljena, kljub temu pa je bilo zanjo veliko zanimanja. Trenerka mladih kočevskih atletov Maja Guštin navaja v dokaz za to 30 otrok, ki so po premoru med šolskimi počitnicami v začetku tega meseca ponovno pričeli s treningi v atletski šoli Brigite Bukovec v Kočevju. Da bi popularizirali atletiko, so v Kočevju že lani ustanovili atletski klub, aprila letos pa so v sodelovanju z AK Olimpija odprli izpostavo atletske šole Brigite Bukovec. Vpisalo seje preko 40 otrok od 4. do 8. razreda in nekaj starejših mladostnikov. Čeprav sta trenerja Maja Guštin in Feliks Papež pričakovala, da bodo nekateri odnehali, ju je prijetno presenetilo število otrok, kj so se odločili nadaljevati s treningi tudi v novem šolskem letu. “Atletika je osnova za vse športe. Pri njej pridobiš na moči, hitrosti, gibčnosti in samozavesti,” pravi Guštinova in dodaja, da se na srečo tega zaveda tudi vse več ljudi v Kočevju. “Pri fantih je problem, ker dozorijo kasneje kot dekleta in so zaenkrat še precej okorni, pri dekletih pa smo že v tem zelo kratkem času dela opazili, da jih je nekaj zelo nadarjenih,” pravi Guštinova. Ob tem in podpori, ki jo je razvoju atletike obljubil župan Janko Veber, je prepričana, da ima atletika v Kočevju prihodnost, kljub temu da za to obstaja kar nekaj ovir. Prvo veliko težavo predstavlja dvoizmenski pouk. “Pred počitnicami smo poskusili s treningi tudi dopoldan, vendar pa se ni obneslo, zato jih bomo imeli v tem šolskem letu samo popoldan,” pravi in dodaja, da jih bodo imeli 3-krat na teden po uro in pol. Velik problem, s katerim se bodo morali mladi atleti, ki zaenkrat še lahko trenirajo na stadionu, soočiti že v kratkem, pa je pomanjkanje pokritih športnih objektov. Od tod pa tudi bojazen, kot pravi Guštinova, da pozimi ne bodo imeli kje trenirati. M. L.-S. posadkami so s četrtfinalom v šprintu dosegli veslači Sulca, Hrastnik pa je bil v slalomu 12. Nastopalo je 27 posadk iz 12 držav. V slalomu so se spet izkazali domači sodniki, ki so eni izmed slovenskih posadk dosodili zgrešena vratca, po žvižgih in negodovanju gledalcev pa so svojo odločitev spremenili. I. V. ŠANTEJ VEČNO DRUGI KRŠKO - Tudi na zadnji letošnji dirki za državno prvenstvo v speed-wayu v Petišovcih je dobil Ljubljančan Matej Ferjan, v finalni vožnji pa je spet ugnal najboljšega Krčana Izaka Šanteja. Tako kot na dirki v Petišovcih je tudi v končnem vrstnem redu, kjer je Ferjan zbral največje možno število točk 120, drugi je Šantej z 91 točkami, tretji pa Ferjanov klubski tovariš Tomaž Šušteršič z 82 točkami. V finalu B je v Petišovcih zmagal Krčan Ger-hard Lekše, ki letos vozi za Lendavo in je v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva s 77 točkami osvojil četrto mesto. VUČKOVIČ ZAČEL NOVO MESTO - Novomeščan Goran Vučkovič je zmagovalec prvega turnirja nove sezone v squas-hu, ne katerem je v športnem centru Squashland v Ljubljani nastopilo 55 igralcev iz Slovenije in Hrvaške. Skupnemu zmagovalcu desetih turnirjev je namenjen avtomobil toyota yaris; Vučkovič, kije v minuli sezoni osvojil tudi naslov državnega prvaka, pa je po zmagi na prvem turnirju tudi najresnejši favorit za skupno zmago. ja Korača rimska Pantea in Barcelona, a se je narodnostno precej pisano moštvo iz Frankfurta izkazalo za pretrd oreh. Nemci so zaigrali izredno organizirano in hitro v obrambi, tako da so Novomeščani le stežka prišli do meta. Matjaž Smodiš seje moral s krila pomakniti pod koš na mesto centra, kjer pa se vitkejši kot je bil v prejšnjih letih, ni mogel dovolj uspešno prerivati za žogo s hitrejšimi in višjimi centri gostov. Košarkarji Krke so si morali vsak met dobesedno prigarati, tako da jim je za igro v obrambi pogosto zmanjkalo moči, kar so hitri gostje dobro izkoristili. Kljub temu so Novomeščani začeli bolje, gostom prvi zadetek dovolili šele v peti minuti in večji del prvega polčasa vodili, a so Nemci pred odmorom že vodili s tremi točkami. V drugem delu tekme so Nemci predvsem s hitro igro in pogostimi menjavami igralcev prednost hitro povečali na deset točk in premoč nad Novomeščani, ki na klopi niso imeli ustreznih menjav za igralce na parketu, uveljavili do konca srečanja. Sobotno srečanje med Krko in Pivovarno Laško si je morda tudi zaradi trgatve ogledalo le okoli 500 gledalcev, ki jih je peščica navijačev Pivovarne Laško zlahka preglasila. Precej več težav kot njihovi navijači pa so imeli gostujoči košarkarji, saj je bila Krka večji del srečanja boljši nasprotnik, sredi drugega polčasa so Novomeščani vodili z 51:45, kar pa ni bilo dovolj za miren zaključek, ko sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče najprej Ščekič in v zadnjih minutah še Simon Petrov. To so Laščani izkoristili in dve minuti pred koncem so povedli s 6 zadetki prednosti, kar je bilo dovolj za zmago. V torek je Krka igrala tekmo drugega kola pokala Saporta s Helsinki, v soboto pa se bo v gosteh pomerila z Zagorjem, potem pa naj bi bila nared tudi že Američan De-schryver, ki je v Novo mesto prišel z zastarano poškodbo gležnja, s katero se sedaj intenzivno ukvarja dr. Milič, medtem ko Nakič že nekaj časa normalno trenira in je že čas, da svojo veščino spet pokaže tudi na tekmah. I. V. NOGOMET 2. SNL, 8. kolo - ŽIVILA TRIGLAV : ELAN 0:2 OSTALI IZIDI: Črenšovci: Za-goije 1:1, Montavar Rogoza: Tabor 1:3, Ivančna Gorica: Esotech Šmartno 1:3, Drava : Koper 1:4, Avtoplus Korte : Nafta 1:1, Jadran Sepič: Aluminij 2:1, Šentjur Železničar 1:0. LESTVICA: 1. Tabor Sežana 19 (20:3), 2. Elan Novo mesto 19 (18:7), 3. Koper 17, 4. Esotech Šmartno 16,5. Živila Triglav 15... 13. Črenšovci 6 itd. V 9. kolu se bo Elan 3. oktober doma srečal s Črenšovci. Osmina finala nogometnega pokala Slovenije - ELAN : ODRANCI 2:0 (1:0). Poleg Elana so se v četrtfinale uvrstili še Primorje, SCT Olimpija, HIT Gorica, Publikum, Korotan, Mura in Maribor Pivovarna Laško. KOŠARKA Pokal Saporta, skupina H, 1. kolo - KRKA: SKYLINERS FRANKFURT 63:78 (30:33); KRKA: Jev-tovič 4, Petrov 15 (2:2), Smodiš 14 (2:3), Grum 17 (1:2), Drobnjak 5, Ščekič 8 (1:2). SKAYLINERS FRANKFURT: Kelečevič 15 (1:1), Niirnberger 11 (1:1), Colli-er 9, Grey 10, Frisch 2, Roller 19 (4:6), Vianini 3 (1:2), Guarasci 9 (5:5). Prosti meti: Krka 6:9, Skyliners 12:15. Met za tri točke: Krka 7:19 (Petrov 3, Grum 2, Drobnjak, Ščekič), Skyliners 8:15 (Roller 3, Kelečevič 2, Nuernberger 2, Col-lier). Osebne napake: Krka 18, Skyliners 14. Pet osebnih: Petrov (37. minuta). Izidi 3. kroga SKL Kolinska in lestvica Liga Kolinska, 3. kolo - KRKA : PIVOVARNA LAŠKO 74:79 (32:30); KRKA: Dražovič 4 (1:2), Jevtovič 5 (0:2), Petrov 18 (2:4), Smodiš 21 (1:2), Grum 16 (3:4) Drobnjak 6 (2:2), Ščekič 4 (0:4), Taraniš, Stakič, Nakič; PIVOVARNA LAŠKO: Lisica 22 (6:8), Goljovič 10 (1:3), Hafnar 14 (5:6) Dragšič 21 (2:4). Met za tri točke: Krka 10:22 (Dražovič, Jevtovič, Petrov 3, Šmodiš 4, Grum), Pivovarna Laško 9:19 (Goljovič 2, Hafnar 2, Dragšič 5). Prosti meti: Krka 19:30, Pivovarna Laško 15:27. Osebne napake: Krka 24, Pivovarna Laško 25. Pet osebnih: Ščekič (31. minuta), Petrov (38. minuta). OSTALI IZIDI: Slovan : Rogla Atras 78:62, Kraški zidar: Triglav 70:74, Savinjski Hopsi : Union Olimpija 63:76, ZM Maribor : Zagorje 83:93, Loka kava: Helios 76:70. LESTVICA: 1. Union Olimpija 6, 2. Pivovarna Laško 6, 3. Krka 5, 4. Savinjski Hopsi 5, 5. Slovan 5, 6. Triglav 5, 7. Zagorje 5, 8. Helios 4,9. Loka kava 4,10. Rogla Atras 3, 11. Kraški zidar 3,11. ZM Maribor 3. 1. B SKL, 1. kolo - TEN KRŠKO - SIMP RADOVLJICA 90:87 (46:44) ROKOMET 1. A SRL, moški, L kolo - INLES RIKO: IZOLA 30:22 (16:9); INLES RIKO: Grm, Lesar 5, Ilc 3 (1), Na. Hojč 7, M. Hojč 1, Ivanec 5, Žbašnik, Pajnič 3, Henigman, Bartolj 1, Djokič 2, Ne. Hojč 3, Merhar, Djukič. TREBNJE : GORENJE 25:23 (12:14); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Hribar, Mežnaršič, Burdijan 2, Radelj, Begovič 4, Blagojevič 2, Šavrič 5, Stojakovič 1, Likavec 10 (2), Gradišek, Žviželj 1, Zupančič. PREVENT : DOBOVA 31:23 (14:12); DOBOVA: Kostevc, Džapo 2, M. Urbanč 3, Martinčič 1, Bogovič, Barišič, Deržič 2, D. Urbanč, Vertovšek 2, Krajnc, Škof, Levec 2, Kukavica 9, Kranjčič 2. OSTALI IZIDI: Celje P. Laško: Slovan 32:22 (17:7), Jadran : Radeče 15:31 (5:16), Prule 67 : Termo 31:24 (16:10). LESTVICA: 1. Radeče 2,2. Celje P. Laško 2,3.Prevent 2... 5. Inles Riko 2,6. Trebnje 2... 8. Dobova 0 itd. 1. SRL, ženske - GRAMIZ KOČEVJE : KRIM NEUTRO ROBERTS 11:23 (3:12); Lestvica: 1. Robit Olimpija 4,2. Krim Neutro Roberts 4, 3. Bajc Daevvoo Izola 3,4. M-Degro Piran 3... 9. Gramiz Kočevje 0 itd. KEGLJANJE I. A liga, ženske - Kočevje : Trt-glav 6:2; 1. B liga, ženske - Brest Cerknica : Trebnje 5:3; 1. B liga, moški - Gradis Ljubljana: Ribnica 5:3; 2. liga, zahod, moški -Kočevje : Calcit Kamnik 7T; 3. liga, zahod, moški - Rudar Črnomelj : Simon Jenko 5:3, JP LPP: Novo mesto 7:1; 3. liga, vzhod, ženske - Petrol Celje: Brežice 1:7, Litija II: Sremič Krško 4:4. Rokometaši so začeli svoj ples Ribničani v prvem kolu doma s 30:22 ugnali Izolo, TVebanjci so prav tako doma s 25:23 premagali Gorenje, Dobova pa je s 23:31 v gosteh izgubila s Preventom Ribničani so na svojem prvem nastopu ob povratku med prvoligaše presenetili z lahko zmago nad Izolo, Trebanjci so se morali za zmago nad Gorenjem boriti do zadnje sekunde, medtem ko Dobovčani v Slovenj Gradcu niso imeli nobenih možnosti za uspeh. Ribničani so že na svojem prvem nastopu v prvoligaški druščini napovedali, da tu ne mislijo ostati le eno leto in da so sposobni tudi kaj več kot le boriti se za obstanek. Riko Inles, kot se letos po glavnih pokroviteljih imenuje ribniško moštvo, je tekmo z Izolo odigral v velikem slogu, celo tekmo so domači rokometaši vodili, v 40. minuti pa že za 10 zadetkov. Pri Ribničanih je bil strelsko najbolj razpoložen Natan Hojč, ki je mrežo gostujočega vratarja zadel sedemkrat, pri Izolčanih pa Popovič niti zli zadetki ni mogel preprečiti poraza svojega moštva. V Trebnjem so si tudi letos zadali precej visoke cilje, kar pomeni, da bo vse razen uvrstitve med prve štiri razočaranje. Na vrh seveda tudi letos ne more računati nihče drug kot Pivovarna Laško, za drugo mesto pa je kandidatov kar nekaj. Prule 67 namreč napovedujejo, da mislijo resno ogroziti celo Čeljane, poleg Preventa in Trebanjcev pa si naskok na mesto med veliko četverico obe- ta še kdo, Gorenje, s katerim so se Trebanjci v prvem kolu kar precej namučili, vsekakor, pa tudi Radečam merijo visoko. Tekmo v Trebnjem so bolje začeli gostje, ki so povedli z dvema zadetkoma prednosti, domači rokometaši pa so jih ujeli šele sredi polčasa, ko so celo povedli s tremi zadetki, a so ob polčasu spet vodili gostje. Trebanjci so šele sredi drugega polčasa vzpostavili red na igrišču, ko so z delnim izidom 5:0 povedli z 18:16 in potem prednost ohranili do konca srečanja. V igri trebanjskega prvoligaša, ki ima letos precej spremenjeno prvo postavo, je opaziti vse P(eve nihanj, pa še ponavadi izvrstni vra tar Mustafa Torlo, ki je medtem postal slovenski državljan, na zače -ku ligaškega tekmovanja ne bran, kot smo ga bili vajeni. . Dobovčani si od srečanja v b* venj Gradcu niso mogli obetati K J več od dobre igre in ne previsokeg poraza. Predvsem v prvem polcas so še držali korak z domačim, ki tudi letos obetajo uvrstitev vrhom, v drugem polčasu pa nis. več in razlika ob zadnjem pisku rene je znašala osem zadetkov, drugem kolu so se sinoči Dobovca^ doma pomerili z Gorenjem, njci so igrali v Radečah, Ribničani pa so svojo pravo moč spozna' Slovenj Gradcu. vali v I.V. A ROKOBORBA STOJAKOVIČA - Trebanjski reprezentant Nenad Stojakovič se je v napadu takole ruval tudi s po tremi Velenjčani, prav v tem napadu pa je dosegel svoj edini zadetek na srečanju. (Foto: I. V) lf* KRKkZDRAVILIŠČL HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • MASTERS MLADINCEV - V soboto in neeljo, 2. in 3. oklohra, bo športno društvo Krka Teniški center Otočec na igriščih na Otočcu pripravilo zaključni masters turnir odprtega prvenstva Slovenije za mladince do 18. leta, na katerem ho nastopilo po 12 najboljših slovenskih igralcev in igralk v tej kategor-iji. Nastop na zaključnem turnirju sta si prislužila tudi Novomeščana Blaž Turk, kije na lestvici deveti, in Tomaž Kastelec, ki na lestvici igralcev do 18. leta trenutno zaseda 12. mesto. Izmed desetih turnirjev za igralce do 18. leta sta Novomeščana letos dobila vsak po enega: 'Ibrk je zmagal na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v Litiji, Kustelec pa pred kratkim v Domžalah. Oba dneva se bodo tekme začele ob desetih in bodo trujule do noči. • ZAKUP NOTRANJIH IGRIŠČ -Zadnji rok za zakup igrišč v dvorani Teniškega centru Otočec je 4. oktober. O zakupu igrišč se lahko dogovorite po telefonu 75 458, kje boste dobili tudi vsa dodatna p jasnila. v • VZPOREDNI ZMAGOVALCI Teniškem centru Otočec so v času ženskega mednarodnega tumiTJ Krka Ladys Open pripravili števi vzporedna tekmovanja in lurlVliJ/ Teniška turnirja za igralce na® ‘ letom sta dobila Anton Možic Slavica Srebrnjak, turnir za olw do 14. leta je dobil Igor Ban, desetletniki je bil najboljši JR Kadež, med otroki do 8. leta A J Vrtačič in do 6. leta Gašper Hro • Med tistimi, ki so se izkazali i “J. močnejšim servisom, je žreb iz« Muleja Kitijo, kije prejel FiscM J teniški lopar, darilo sponzorja P ireditve, trebanjskega podjetju ' • NEOMEJENI UŽITKI - V ketu Zdravje, ki si ga v lenr ^ centru Otočec privoščite za V.. tolarjev na mesec, boste n“ jn neomejeno uporabo fitnesa, sav masažnega bazena. Dragoceni Smodiš dviga prah Olimpija se noče odpovedati novomeškemu košarkarju, ki je z njimi podpisal pogodbo, a ostal doma Za dobrim konjem se kadi, bi lahko v duhu pregovora rekli tudi za Matjaža Smodiša. O izjemno nadarjenem novomeškem košarkarju se je letos veliko govorilo in pisalo, a ne le o njegovih izjemnih nastopih v dresu Krke in slovenske reprezentance, ampak, žal, tudi o njegovem cincanju med odhodom iz Novega mesta in zvestobo domačemu klubu. Potem ko se je pozimi že odločil, da bo športno pot nadaljeval v Olimpiji, s katero je podpisal že tudi pogodbo, se je spomladi premislil in zvestobo obljubil klubu, v katerem je naredil prve košarkarkse korake. Košarkarska zveza je Matjaža potem brez težav registrirala za foko, s katero je tako in tako imel ze prej podpisano pogodbo. Ker se Olimpija o prestopu pajbolj obetavnega slovenskega košarkarja s Krko ni prav nič dogovarjala in za Matjaža tudi ni prosila izpisnice, je bila za novomeški košarkarski klub dokončno rešena, kar pa ne velja za Olimpijo, ki se odličnemu mlademu košarkarju noče kar tako odpovedati, zato se je njeno vodstvo odločilo, da bo neodloč-tega košarkarja in košarkarsko zvezo, ki ni hotela ugoditi njenim zahtevam, s civilno tožbo poslalo na sodišče. Če Olimpija na sodišču ne bo dosegla zahtevanega, grozi, da bo zadevo v razsojanje predala mednarodni košarkarski zvezi FIBA, ‘ bi po mnenju Ljubljančanov Smodiša zaradi podpisa pogodb z več klubi lahko za nekaj let tzločila in mu prepovedala nastop za katerikoli klub, kar pa bi prizadelo tudi košarkarski klub Krka. Vendar je malo verjetno, da se bo Olimpija odločila za tako potezo, saj so tako Olimpija kot Krka in obenem slovenska košarkarska reprezentanca precej odvisne od istega pokrovitelja, ki pa se mu ne gre zameriti. Tako ostane spor predvsem stvar Olimpije in Matjaža Smodiša, ki ga je v podpis sporne pogodbe nagovoril njegov menedžer, in prav ta bi moral prav tako odgovarjati za zmedo, ki jo je povzročil. Olimpija naj bi od Smodiša zahtevala odškodnino v višini zneska, ki je bil zapisan v pogodbi, kar naj bi po neuradnih podatkih znašalo 900.000 nemških mark, o čemer smo pisali že pozimi. Seveda je zahteva po taki odškodnini naravnost smešna, še najbolj pa je verjeten dogovor, da bo Matjaž Smodiš ob ustrezni odškodnini kasneje le prestopil v Olimpijo, ki si ga tako želi, a Krka svojega dragulja ne bo dala poceni, saj bodo kmalu sproščene evropske košarkarske meje in bodo precej bogatejši klubi, kot je Olimpija, zanj ponudili precej večjo odškodnino, kot jo je sposoben plačati ljubljanski klub. Za sedaj se vodstvo košarkarskega kluba Krka v zadevo ne misli vtikati, njeno menje pa je, da je to zasebna stvar Matjaža Smodiša in Olimpije, odločitev košarkarske zveze Slovenije pa je pravilna in dokončna, medtem ko spor ni stvar FIBE. Vsekakor se bo okoli mladega novomeškega košarkarja v prihodnjih dneh in mesecih še prašilo. I. VIDMAR Je Jože doma iz premajhne občine? Bo šentjernejska atletika zaradi odhoda svojega najboljšega moža morala umreti? - Jože Vrtačič zapisan ob devetih veljavnih državnih rekordih • Zupan obljubil drugačen odnos ŠENTJERNEJ - Atletski strokovnjaki so si precej enotni v mnenju, da je Šentjernejčan Jože Vrtačič trenutno eden najobetavnejših slovenskih atletov, glede na izide v mladinski konkurenci in hiter napredek pa se mu obeta, da se bo kmalu postavil ob bok prvima violinama slovenske atletike Gregorju Cankarju in Brigiti Bukovec. Žal se tega ne zavedajo vsi, od katerih je odvisna njegova nadaljna športna pot. Njegovi načrti so povsem v skladu nem programu športa je dobro z letošnjo že končano sezono. Cilj sezone 2000 je nastop v Sydneyju na zadnjih olimpijskih igrah v tem tisočletju, kar vsekakor ni utopičen, ampak čisto realen načrt. Žal v šent-jernejskem klubu, v katerem je Jožko skupaj z Kristijanom Kraljem, ki je Vrtačiču kljub poškodbam precej blizu, le vrh piramide, za priprave na tako veliko tekmovanje nimajo denarja. Če je na nekaterih področjih majhna občina prednost, v tem primeru to ni. Po eni strani Šentjernej nima velikih in bogatih podjetij, ki bi lahko prevzela pokroviteljstvo nad tako uspešnim klubom ali športnikom, po drugi strani pa v občini nimajo izdelanih meril, kako razdeliti športu namenjen proračunski denar. Koliko bo dobil rekreativni klub, ki se na lokalni ravni ubada z malim nogometom, koliko bodo dobili rejci konj, ki uspešno nastopajo na državni ravni, in koliko bodo dobili atleti, ki se ponašajo z uspešnimi nastopi na največjih mednarodnih tekmovanjih, je do sedaj odločal predvsem občinski blagajnik. Sentjernejskega župana Franca Hudoklina so pred kratkim seznanili s problemi, ki jih povzroča anarhija pri delitvi športnega denarja. Obljubil je, da se bo v prihodnje zavzel, da se bo zadeva uredila. Sicer pa Šentjernejčanom ni treba na novo izumiti smodnika. V nacional- SPORTNI ZUR ZA MALČKE NA LOKI NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v tednu otroka v torek, 5. oktobra, od 9. do 13. ure v športnem parku na Loki v Novem mestu pripravila športno prireditev za predšolske otroke, ki se bodo lahko spopadli s plezalno steno, preizkusili v vožnji z rolerji in kolesi ter se zabavali s športno opremo Wesco. Če bo otroško športno zabavo v torek pokvarilo slabo vreme, bo vse skupaj prestavljeno na naslednji dan. TPVPO n-, . - NOVIH PRAVILIH - Sodnika Kecojevič in Prah sta se z zapis-kurjem in trenerjema obeh ekip še pred odbojkarsko tekmo tretjega kro-zapokal Slovenije pregovarjala o novih pravilih, sporen pa je bil pred-em dotik mreže pri servisih, ki naj bi bil po novem dovoljen. Odbojka-izL ^meškega TPV-ja so potem prvi niz tekme s Frupi ŠOU K2 šport JUbljane sicer izgubile, v nadaljevanju pa brez težav premagale nasprot-šm u že ^ lm a ura(lna iekma v novi dvorani Leona Štuklja v Dr ... Pa tudi prva uradna odbojkarska tekma po precej spremenjenih vtlih v Novem mestu. Precej spremenjena pa je tudi vrsta TPV-ja, ki se ^OVa pravila in nove soigralke še privaja. (Foto: I. V.) Žužemberk za obstoj v prvi ligi ^rez bistvenih sprememb v moštvu - Igralci še naprej brezplačno, sodniki pa bodo Jj^stno služili - V prvem kolu v gosteh z Olimpijo - Končno prizidek s tribunami SLEMENSEK EDINI SEVNICA - Na olimpijskem strelišču Gaj na Pragerskem je na prvem tekmovanju za veliko nagrado Slovenije v trapu na 125 tarč v mladinski konkurenci med tekmovalci iz Hrvaške, Slovaške, Madžarske, Italije in Slovenije v finalu od Slovencev nastopil le Sevničan Marko Slemenšek, ki je s 121 zadetki osvojil šesto mesto. Zmagal je Slovak Marjan Kovaco-cy (136 zadetkov). s,^ŽEMBERK • Žužemberški odbojkarji na začetek državnega prven-°bst pripravljeni. Na sezono, v kateri jih spet čaka ogorčen boj za Uat'anek oz>roma za mesto čim bliže sredini lestvice, so se začeli pripraven |Sre(*‘ avgusta. Večino vadbe so opravili doma, za kratke priprave iz-Prii °m.ače8a kraja pa so izbrali Bohinjsko Bistrico. Odigrali so tudi dve S 4‘()aV Ickmi z Bledom in ta mesec še tri tekme s hrvaškimi prvoligaši. 4;(l' s<) Premagali Kariovac, z Reko so igrali 2:2 in z Novim Zagrebom s ’ a|tes pa bodo še enkrat v gosteh grali z Reko. . 0 večjih sprememb v moštvu Brulec in njegov pomočnik * llllClrs v r 1, v Tomo Pečar. Prvo tekmo bodo Žužember-čani igrali 2. oktobra pb 20. uri v gosteh z Olimpijo v dvorani v Drenikovi ulici v Ljubljani, kamor bo ob 17.45 odpeljal tudi avtobus z navijači. V drugem kolu bodo 9. oktobra ob 19. uri igrali prvič doma, pomerili pa se bodo z novincem v ligi kranjskim Triglavom. Po besedah tajnika kluba in vsestranskega organizatorja žužemberške odbojke Dareta D Domačo vrsto sta za- bost ^osn,'na 'n R^par, ki la \a naslet*njo sezono pomaga-smi ° - nožanom’ ki jih je Ko-lcot j3 Prctl letom dni prevzel Žuž ,rener- Namesto njiju bosta dr.J^berški belo-črno-rdeči in a , ekla Kočevca Miro Kump Aleš Drobnič. Iz lanske post-Smrt° V m°štvu ostali Petkovič, Ohr ^uceU> Gotenc, Babnik, Kjf ?far> Perko, Lazič, Pirc in •hočn YPraS1j'v je le nastop naj-škeo ®a t0*kača žužember-ki ®a m°i'tva Gregorja Novaka, 9rn ° 0 tem> ali bo sokrajan-°£i P°niagal v boju za obstanek, ku n° oc*l°čil v zadnjem trenuten SekaHor Pa Zužember-lij ^ njegovi izjemno močni I'inV't' na tekroah z neposredne k' Jekrr,eci za obstanek prišli ta Prav. Tako kot lani bos-tvo vodila trener Bojan KASTELIC DRUGI NOVO MESTO - Na septembrskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto jc nastopilo 27 igralcev, zmagal pa je Vojko Srebrnič pred Marjanom Kastelcem in Bojanom Jerančičem. V skupnem vrstnem redu še naprej vodi Kastelic. opredeljeno, katera področja športa naj podpira država in kaj naj si ljudje plačujejo sami. Tudi nekatere majhne občine imajo dobro izdelana merila za vrednotenje posameznih športnih dejavnosti, le nekoliko prilagoditi bi jih bilo treba pa bi bile dobre tudi za Šentjernej. Prof. Slavko Antončič, ki kot trener že od vsega začetka stoji ob strani Jožetu Vrtačiču, je že precej obupan. Pravi, da v tako nemogočih pogojih ne trenira noben vrhunski atlet v Sloveniji. Atletska steza na šentjernjskem stadionu je popolnoma neuporabna tudi za šolski pouk, kaj šele za vadbo vrhunskega šprin-terja, iz šolskih prostorov je bilo treba umakniti fitnes, šentjernejski športniki nimajo prostora, kjer bi lahko vadili z utežmi. Tako se skoraj vsak dan vozijo na novomeški štadion, pozimi pa večkrat na teden v Ljubljano. Denarja za poplačilo stroškov ni. Občina naj bi menda predlani atletom nakazala preveč, zato so letos dobili le simbolično vsoto (nekaj več kot 200 tisoč tolarjev). Večjih podjetij v Šentjerneju ni, obrtnike pa je zelo težko prepričati, naj pomagajo, saj se nanje obračajo vsi, od gasilcev do konjerejcev. Ker ima Šentjernej svojo občino, v novomeški pa kar mrgoli domačih društev, so zanje tudi tam vrata pokroviteljev zaprta. Tako sta z varovancem zašla v slepo ulico. Oditi v večji in bogatejši klub je zadnja in skrajna rešitev, ki se je ne bi rada poslužila. Šentjernjski atletski sotrudniki so že obljubili, da bodo • Jože Vrtačič je atlet, ki ima zelo verjetno največ državnih rekordov, saj trenutno članski državni rekorder v teku na 300 m, mladinski rekorder v teku na 100,200,300 in 400 m, kot član štafete slovenske reprezentance si lasti državni rekord za mlajše mladince v teku na 4 X 100 m ter mladinski in članski rekord v teku na 4 X 400 m. Če k temu dodamo, da še vedno velja njegov pionirski državni rekord v atletskem mnogoboju, je ime Jožeta Vrtačiča zapisano ob devetih slovenskih rekordih. Letos je svojo bogato bero šestih posamičnih in dveh štafetnih rekordov začel 2. maja v Kranju z rekordom na 300 m, vmes je kar trikrat popravil mladinski rekord na 200 m (od 21,35 na 20,95), mladinski rekord na 100 m spustil na izjemnih 10,57 ter sezono 9.9.1999 ob 9. uri na Reki zaključil z državnim rekordom na 400 m 47,01. V teku na 200 m je osvojil 5. mesto v Evropi, čeprav je še mladinec, pa je nastopil tudi že na članskem svetovnem prvenstvu. v tem primeru dvignili roke in pustili atletiko v tem kraju umreti, tega pa si najbrž v Šentjerneju kljub vsemu nihče ne želi. ____________ I. VIDMAR SPOMIN NA SEVILLO - Sentjemejčanu Jožetu Vrtačiču je že kot mladincu uspelo, o čemer sanjajo mnogi športniki. Letos je doživel svoje prvo veliko tekmovanje, svetovno člansko atletsko prvenstvo, za spomin pa se je takole slikal s seviljskim štadionom v ozadju. Mu bodo izkušnje iz Španije pomagale, da bo prihodnje leto uspel tudi na olimpijskih igrah? Pet zmag na pokalu Total Na zadnji motokros dirki pokala Total uspeh Posavcev, Dolenjcev in Belokranjcev ■ Se mednarodna dirka na Prilipah Puclja žužemberški odbojkarji tudi v prihodnje za svoje nastope ne bodo plačani, saj je denarja pokroviteljev le toliko, da bodo lahko krili stroške, med katerimi predstavljajo največji delež honorarji sodnikov. Tako bo ena sama tekma na domačem igrišču klub stala 100.000 tolarjev. Tako kot igralci delajo brezplačno tudi trenerji. Kljub temu prve tekme pričakujejo zadovoljni, saj končno nimajo več skrbi z registracijo dvorane. S prizidkom s tribunami so zadostili tudi predpisom odbojkarske zveze. Slaba stran telovadnice so le še prešibke luči, kar pa se bo dalo že v kratkem času popraviti. ‘1. V. INTEL Z DOLINARJEM NA KROFIČKO NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 9. oktobra, pripravilo izlet na 2083 m visoko Krofičko nad Logarsko dolino. Izlet bo vodil znani planinski vodnik z Drske Branko Dolinar. Prijavite se lahko pri Marku Remsu po telefonu 324 108 ali 26 811 ali (041)779 205. Na zadnji peti dirki za pokal Total v motokrosu so v nedeljo, 26. septembra, v Dolini pod Kalom zelo uspešno nastopili tudi predstavniki posavskih, dolenjskih in belokranjskih klubov, ki so zmagali kar v petih kategorijah. Marko Ogulin (NIX Semič) je bil najboljši med najmlajšimi v razredu 50 ccm, Tomaž Salobir je zmagal med podmladkom v razredu 60 ccm, Nik Rovan med podmadkom v razredu 80 ccm, Gorazd Oprešnik (vsi trije Fun šport) pa med člani z licencami. Jaka Može (Mel Novo mesto) je zmagal v razredu 125 ccm, Andrej Čuden (AMD Brežice) pa v razredu 250 ccm. Pokal Total je potekal pod pokroviteljstvom podjetja Kenex iz Dobove, ki ima zastopstvo za maziva Total v Sloveniji. Kljub temu da predstavniki naših klubov niso nastopili na vseh dirkah pokala Total, so se dobro uvrstili tudi v skupnem vrstnem redu, kjer so osvojili kar tri naslove prvakov. Tako je bil Marko Ogulin najboljši z motorji PW, njegov brat Dejanje zmagal med podmadkom v razredu 80 ccm, Miha Barle iz Šentvida pri Stični pa je bil najboljši med vozniki z licencami v razredu 80 ccm. V tem razredu je bil član Fun športa Gorazd Oprešnik drugi, med podmladkom 80 ccm je bil njegov klubski kolega Nik Rovan prav tako drugi, Denis Dolinšek pa osmi. Tomaž Salobir je bil drugi med podmladkom 60 ccm in Jure Fortuna (Fortuna Trebnje) tretji v isti kategoriji. Med vozniki z licencami razreda 125 ccm je prvo mesto osvojil Andrej Rus (Šentvid pri Stični), S tem sezona motokrosa pri nas še ni končana, saj se bodo že prihodnjo nedeljo motokrosisti na stezi v Prilipah pomerili na mednarodni dirki za veliko nagrado Brežic. Vozniki z motorji od 125 ccm do 500 ccm bodo nastopili skupaj, na štart pa se bodo postavili trikrat. Julijan Ozimek Ribnica ima zdaj tudi plavalni klub Sodelovanje s triatlonci in potapljači RIBNICA - Več kot petnajstim športnim klubom v ribniški občini so se prejšnji teden pridružili tudi plavalci. Ob sodobnem 25-metrskem bazenu je tudi interes za tekmovalno plavanje čedalje večji. Klub bo skrbel tudi za rekreativno plavanje, poudarek pa bo na delu s tekmovalci. V Ribnici in Kočevju je več učiteljev plavanja in reševalcev iz vode, do konca leta pa bo klub ob pomoči sponzorjev zagotovil denar tudi za šolanje novih učiteljev. Za redno treniranje in zlasti tekmovanje je treba bazen nekoliko posodobiti oziroma namestiti startne bloke ter označiti proge. “V Ribnici so se pred več kot četrt stoletja odločili, da poleg dvorane zgradijo tudi bazen, kar je bila dobra odločitev. Čeprav je bazen več let sameval, so ga lani obnovili in bo poslej od oktobra do konca šolskega leta redno obratoval,” je povedal Julijan Ozimek, predsednik izvršilnega odbora plavalnega kluba Ribnica. Letna članarina za odrasle bo 1000 tolarjev, za otroke pa 500. Klub bo tesno sodeloval s Športno zvezo, Triatlon klubom Ribnica in potapljaškim društvom Ponirek iz Kočevja. M. G. RADIO f BREŽICE na 88,9 95,9 MHz DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj V Šport iz Kočevja in Ribnice • PRIČAKOVANI PORAZ - Rokometašice kočevskega Gra-miza so vnaprej odigrano tekmo 2. kroga s Krimom Neutro Robertsom po pričakovanju izgubile, a je izid 11:23 zanje prav ugoden, saj evropske podprvak-inje niso vajene tako malega števila zadetkov v mreži nasprotnic. Kočevke so igrale precej bolje kot v prvem kolu z velenjskim Vegradom. V prvem polčasu so zadele le trikrat, v nadaljevanju pa so bolj upoštevale nasvete trenerja Andoljška in dosegle nekaj lepih zadetkov. Gole za Gramiz so dosegle: Vuk 4, Darja Kersnič 3, Dragičevič 1, Ilc 1, Klun 1 in Nina Kersnič 1, pri Ljubljančankah pa je bila s sedmimi zadetki najuspešnejša Simona Šturm. • USPEŠEN ŠTART KEGLJAČEV - Kegljavke Kočevja so v prvem kolu tekmovanja v 1. A ligi prijetno presenetile in s 6:2 premagale Triglav ter tako napovedale, da se letos ne bodo borile le za obstanek v ligi. Jožica Nagu je bila s 485 podrtimi keglji najboljša igralka tekme. Kegljači Ribnice so kljub porazu s 3:5 z Gradi- som v prvem kolu 1. B-lige pokazali, da zmorejo več, a bodo imeli precej težav, saj bodo morali kot domačini igrati tekme v Cerknici. Kegljači Kočevja so v prvem kolu v drugi ligi s 7:1 premagali Calict. • KOČEVJE, SODRAŽICA-V 16. krogu v drugi balinarski ligi zahod so igralci Sodčka na tekmi z Jamo Pleševico iztržili le točko (8:8), ob bolj zbrani igri pa bi lahko obe. Igralci Sodražice nadaljujejo s porazi, saj so brez volje in borbenosti klonili tudi pred Logatcem (3:13). Sodček je z 21 točkami na šestem mestu, Sodražica pa ima 9 točk in je predzadnja. • RIBNICA - V desetem krogu medobčinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Grafit: Turjak 5:1, Divji jezdeci Foto Toni : Sodražica 3:3, Tornado Agaton : Biba Market T 3:0 (brez boja). Na lestvici še naprej vodi Tornado Agaton, ki je zbral 22 točk, na listi strelcev pa Blaž Arko iz Sodražice, kije mrežo zadel 16-krat. M. G. 15 ______ - Odgovori, in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Namesto ekološkega spusta protest DL št. 33,19. avgusta Ob prevzemu vodenja družbe sem se popolnoma zavedal vseh problemov, ki so bili pred menoj za uspešno izpeljavo sanacije družbe. Moje prioritetne naloge so bile: uspešno zaključiti prisilno poravnavo, poslovna sanacija družbe, izboljšanje medsebojnih odnosov in ekološka sanacija. Z javnim pismom sem pozval občane obeh občin, v katerih ima družba proizvodne obrate, na strpnost in razumen dialog, predvsem iz naslova ekologije, saj priznamo, da smo še vedno neprijetni za okolje. Obljubil sem, da bom naredil vse, kar je v naših finančnih možnostih, za razreševanje tovrstnih problemov. Svojih “napak” ne skrivamo ter se s sodelavci, ki so zadolženi za ta področja, trudimo po najboljših močeh. Vse aktivnosti, ki smo jih za leto 1999 načrtovali, bomo izpolnili. Za ta sestavek me je spodbudil članek v Dolenjskem listu, ki je eden izmed mnogih sestavkov v raznih časopisih, ki konstantno dodajajo oz. prilivajo “olje na ogenj”, od kar se je pojavil IMP Livar, d.d., v Črnomlju. Moram priznati, da se nisem potrudil poiskati članke o problemih z Beltom pred našim prihodom, verjamem pa, če bi bili tako negativno usmerjeni že prej, bi tudi prejšnja vodstva verjetno kaj ukrenila glede reševanja ekološke problematike. Za vse probleme, za katere nas občani Črnomlja obtožujejo preko nekaterih novinarjev, je v tem trenutku odgovorna družba IMP Livar, d.d., ki bo morala popraviti neodgovorno početje prejšnjih vodstev. Vsa ekološka vprašanja bi občani lahko naslovili tudi že na bivše direktorje enega ali drugega Belta. Ko je IMP Livar kupil premoženje Belta decembra 1996, je bila tako proizvodna kot ekološka oprema dotrajana. Nihče se ne sprašuje, kakšni so bili takrat filtri, kam se je odvažal livarski pesek (polno gaje na dvorišču in okolici Črnomlja) in kam so se odvažali drugi odpadki, kot so olja, barve itd. Ponovno poudarjam, da se zavedam problemov, vendar posledic slabega gospodarjenja z Beltom pač IMP Livar ne more rešiti čez noč. Kot direktor se čutim prizadetega, ker si Livarja nekateri časniki s svojim pisanjem konstantno podajajo v negativnem smislu in se jim ne zdi potrebno prisluhniti tudi drugi strani, vsaj odkar sem jaz direktor. V zadnjem objavljenem članku v Dolenjskem listu z dne 19.8.1999 pod naslovom “Namesto ekološkega spusta protest?”, izjavlja g. Štre-kelj: “Ob spustu smo si postavili cilj: doseči, da IMP Livar, d.d., v Črnomlju z livarskimi peski ne bo več onesnaževal Dobličice.” Ni mi znana metoda, s katero je g. Štrekelj ugotovil naše onesnaževanje Dobličice, vendar se ujema z govoricami nekaterih občinskih svetnikov, ki pravijo, da z livarskimi peski zasipamo Dobličico, ne da bi si kdo to tudi pogledal in ugotovil dejansko stanje. V istem sestavku pa govori novinar o izjavi dr. Dušana Pluta, da se je v zadnjih letih kakovost Lahinje nekoliko izboljšala. Na rednem pregledu inšpekcijskih služb Mopa sta inšpektorja g. Simon Humar in g. Darko Okleščen opravila dne 27.5. 1999 pregled PC Črnomelj in glede interne deponije odpadnih livarskih peskov nista opazila kakšnih nepravilnosti. Ogledala sta si tudi breg Dobličice. Žaljivi naslovi člankov v časopisih, kot npr. v Delu in Dolenjskem listu, v zadnjih letih gotovo ne prispevajo k izboljšanju odnosov med občani in Livarjem, še več, zelo škodijo našemu poslovanju in ugledu, saj nas po vsakem članku poslovni partnerji kličejo in sprašujejo, kaj je spet narobe. Očitno moj poziv k razumnemu dialogu ni rodil uspeha in sprašujem se, če IMP Livar ni naredil napake, ko je poleg lastnega interesa popustil lokalni skupnosti, Ministrstvu za industrijo in takratnemu vodstvu Srda ter oživil proizvodnjo Belta Livarja v stečaju. Postavlja se mi vprašanje, kaj državljane in družbo bolj skrbi, okoljevarstveni problemi IMP Livarja, d.d., ki je samo moteč za prostor, ali 207 zaposlenih z njihovimi družinami. Očitno problemi IMP Livarja, d.d. Direktor: STANISLAV OSTERMAN, dipl. oec. IMP Livar, d.d. SPET SREČANJE ŽENSK V DOBRNIČU V nedeljo, 10. oktobra, bo v Dobrniču tradicionalno srečanje žensk ob obletnici I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze. Slavje se bo začelo ob 11. uri. Po pozdravnih govorih in kulturnem sporedu bo družabno srečanje. Če bo lepo vreme, bo slovesnost potekala na prostem, sicer pa v dvorani. Sodelovala bo trebanjska godba, domači kulturni delavci in ženska glasbena skupina Nagelj iz Kočevja. Iz Novega mesta bo v Dobrnič vozil avtobus izpred grmske osnovne šole, ki se bo ustavil v Ločni, pred občino, pri Pionirju in v Bučni vasi. Krajevna združenja ZB bodo obveščala svoje člane. Na prireditev vabijo območni odbor ZB, aktiv veterank in borčevske organizacije Bele krajine, Posavja ter Dolenjske. Praznujejo desetletnico Na OS Milke Sobar Nataša že deset let poteka program za predšolske otroke s posebnimi zahtevami POPRAVEK V pismu bralca z naslovom “Doživel sem fizični napad direktorja” sta se vrinili dve napaki. Pravilno bi moralo pisati, da je trajal bolniški stalež od 2. julija do 17. septembra, višina plače pa 48.000 in ne le 4.800 tolarjev. Za napako se opravičujem. PETER OBRAN 2e- t/COTKA s/ rtLjrTust srn* 4 ČRNOMELJ - Program za predšolske otroke so na šoli uvedli pred desetimi leti, ker so ugotovili, da nekateri potrebujejo še dodatno obravnavo poleg tiste, ki so je deležni v vrtcih. Kateri otroci so to -ponavadi gre za govorne ali vedenjske težave ali za zaostanek v intelektualnem razvoju - določi pediater ali logoped. V program so vključeni otroci iz vse Bele krajine. Finančna sredstva prispevajo ministrstvo za šolstvo in šport ter belokranjske občine, vendar je to premalo, zato šola izvaja program le enkrat na teden po uro in pol. Kot je povedala vodja programa Mija Bostič, otroke pripravljajo na prvi razred. Otroci so v predšolskem programu razdeljeni v dve skupini po pet. Vodijo jih specialni pedagoginji in logopedinja, pomaga jim varuška. Skupine so majhne zato, da se učitelji lahko posvečajo vsakemu otroku posebej. Otroci se naučijo abecede, velikih tiskanih črk, povezovanja črk v zloge in štetja do DRAGARSKI UPOKOJENCI RAZVILI PRAPOR DRAGA - Čeprav konec poletja ni ravno čas društvenih zborov, so upokojenci iz dragarske doline tokrat napravili izjemo s posebnim namenom, da razvijejo društveni prapor. V nedeljo, 19. septembra, so se zbrali v lepi dvorani gasilcev na Travi. Kljub temu da društvo nima veliko denarja in trenutno šteje le 117 članov, jim je prapor le uspelo kupiti. Nekaj so prispevali sponzorji in občina Loški Potok. ODBOR ZA PRIHOD NOVEGA LETA Minuli teden je župan občine Kočevje Janko Veber imenoval 11-članski odbor za pripravo praznovanja za Silvestrovo in novo leto 2000. Po sedanjem predlogu naj bi prihod novega leta praznovali v središču mesta na mestni ploščadi. Organizatorji pričakujejo, da se bo v izvedbo te prireditve vključilo čim večje število prebivalcev, društev, obrtnikov in podjetij. V. D. PREJ MANJ DEMOKRACIJE IN VEČ SLUŽB Kolo lepše prihodnosti seje odvrtelo Vaščani Podstrmca dojeli, da jim občina lahko pomaga le, če sodelujejo PODSTRMEC PRI VELIKIH LAŠČAH - Tudi v velikolaški občini bo letošnji levji proračunski delež namenjen za posodobitev cest, ki so temeljni pogoj za razvoj demografsko ogroženih območij. Pred kratkim so odprli kilometer asfaltirane ceste skozi vas Podstrmec (za dela so porabili 15 milijonov tolarjev), ki je čez Bloke najkrajša povezava med Dolenjsko in Notranjsko. Po njej so po vojni vodile številne trgovske poti, avtobus pa kljub ponekod ozki in nepregledni cesti med Notranjsko in Ljubljano vozi že od 1926 leta. Po vojni je iz vasi v službe bodisi proti Ljubljani, bodisi proti Kočevju hodilo osemnajst vaščanov, drugi so se preživljali z izdelovanjem suhe robe; moški so največ delali v gozdovih in bili furmani, ženske pa so poleg gospodinjskih opravil morale pomagati tudi na kmetiji. Zaselki v okolici Podstrmca zdaj samujejo, dotrajane in seveda prazne hiše ter ponekod zaraščeni pašniki in travniki, kjer po strminah še dozorijo stare sorte jabolk, hrušk in sliv, pa pričajo o nekdanjem vaškemu utripu, ko je v vsaki hiši mrgolelo otrok. “Prej smo bili bolj zadovoljni kot zdaj, saj nismo imeli toliko demokracije, a so bile službe. Držali smo drug z drugim in brez težav urejali krajevne zadeve. Pred leti smo začeli od ljudi zbirati podpise, da bi privolili poseg v zemljišča za rekonstrukcijo ceste, a so se nekateri uprli in prizadevanja so štirikrat padla v vodo. Zaradi naše neenotnosti so nam na takratni občini Vič Rudnik večkrat obrnili hrbet ali če smo iskreni, sploh niso vedeli, kje smo. Še naprej smo se dušili v prahu, saj se je promet povečal,” je ob odprtju ceste povedala 76-letna Tončka Kraševec, ki se je v Podstrmec primožila pred 46 leti. Pohvalila je velikolaškega župana Antona Zakrajška in tudi druge “občinske politike”, ki si bodo prizadevali, da bi do izteka man- data temu občinskemu svetu našli skupen dogovor tako kot pri vseh letošnjih načrtih in do Lužarjev, občinske meje proti Blokam, asfaltirali še tri kilometre ceste. Tako bodo dokončno povezali dve pokrajini ter prispevali k ponovni oživitvi vasi na tem območju. M. GLAVONJIČ KAJ PIŠEJO DRUGI V Žrtve postajajo rablji Če je jugoslovanska vojska udejanjala radikalno etnično čiščenje Kosova in je pognala po svetu 800.000 Albancev (da o mrtvih ne govorimo), se je po umiku jugoslovanske vojske sprožil obraten proces: maščevalni Albanci so prepodili 160.000 Srbov (da o mrtvih ne govorimo). Mednarodne enote nemočno opazujejo, kako se etnično čiščenje zdaj dogaja na škodo Srbov. Utegne se zgoditi, da bo na koncu Kosovo res etnično “čisto ” - v srednjeveški “zibelki srbstva ” ne bo več nobenega Srba! Ni nikakršnega dvoma, da je sedanji položaj zakrivila predvsem represivna srbska oblast, vendar pa je treba v isti sapi priznati, da organizirane albanske vojaške in politične sile posnemajo metode izključevanja, šovinizma in nasilja, ki so jih nad njimi uveljavljali srbski nacionalisti. Žrtve postajajo rablji. V tem trenutku sta Srbija in Jugoslavija na pragu kaotične in krvave državljanske vojne, albanska družba na Kosovu pa se vzpostavlja na temeljih nacionalistične ekskluzivnosti in terorja večine nad manjšino, kar ji bo onemogočilo uvedbo demokratičnih mehanizmov... Vse skupaj je žalostno, žalostno, žalostno! (Sodobnost) BORISA. NOVAK NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio v tem tednu zastavlja naslednji vprašanji: Kako imenujemo rdečo sestavino za pico? (Nagradi: 2 pici); Napišite vsaj pet različnih vrst blaga! (Nagrada: lonček in pesmarica.) Odgovore pošljite do sobote, 2. oktobra, na naslov: NTR Logatec, p.p. 99,1370 Logatec, za oddajo 99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle. Nagrajenca z dne 12. septembra: Jože Lipiš, Borovnica (časopis 99) in Franc Modrijan, Laze v Tuhinju. (Nagrada prodajalne obutve Fastcoop Rakek.) STARSI, POKLIČITE, ČE IMATE TEŽAVE! NOVO MESTO - Starši, če jmate težave z urejanjem družinskih odnosov oz. z vzgojo otrok in bi se o teni želeli pogovoriti, pokličite novomeško posvetovalnico za učence in starše. Poskušali vam bodo pomagati strokovnjaki posvetovalnice. Pokličite jih na tel.: 341 - 304, na voljo vam bodo od ponedeljka do petka, od 14. do 15. ure. deset, kar je po mnenju Bostičeve soliden začetek šolske poti. Učenje poteka sproščeno, s pomočjo igre. Zaradi finančnih omejitev se veliko otrok ne more vključiti v program in tudi za prihodnost ne kaže drugače. Ob koncu šolskega leta se oceni napredek vsakega otroka posebej in tisti, ki napredujejo, prihodnje leto niso več vključeni v ta program. Na šoli so z omenjenim programom zadovoljni, prav tako starši in otroci. Veliko otrok namreč šele s posebno obravnavo uspešno premaga težave. To dokazuje tudi dejstvo, da jih le majhen odstotek ni bilo do sedaj uspešnih v rednih osnovnih šolah in morajo šolanje nadaljevati na šoli s prilagojenim programom. P. MAVRIN Vprašanja o varstvu živali se kar ponujajo Pred svetovnim dnevom, 4. oktobrom Organizirano svetovno združenje varstva živali je staro že 175 let. V Sloveniji smo ustanovili Društvo proti mučenju živali okrog leta 1960. Na začetku se je društvo otepalo z velikimi organizacijskimi težavami, vendarle se je ljubiteljstvo živali hitro širilo in pridobivalo v Sloveniji vse več pristašev. Spominjam se, da smo takrat v društvu imeli največ težav s sprejetjem ustrezne zakonodaje. Takratna oblast je bila mnenja, da je za tovrstno dejavnost dovolj zakon o javnem redu in miru. Pred 4. oktobrom, svetovnim dnevom varstva živali, bi bil dobrodošel natančnejši pregled o stanju na področju varstva živali pri nas in v svetu danes. Zanima me: kako je s sprejetjem in izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali danes, ali je pri nas dovolj zavetišč za živali, ali so ustanovljene oziroma organizirane veterinarske službe za nujne primere pomoči živalim, kako je z nadzorom pri lovu in še posebej, kako je z ravnanjem pri prevozih živali, kakšne so življenjske razmere živali na farmah, kakšna so današnja stališča do poskusov na živalih (genski inženiring), kakšna in kako intenzivna je vzgoja mladih in oza-veščanje o varstvu živali pri nas... Ob svetovnem dnevu varstva živali se taka in podobna vprašanja kar ponujajo. IVE A. STANIČ V NEOBVEZEN PREMISLEK Isti človek drugič Prišel sem deset minut prej. Ob devetih, ko sem bil naročen, me ni nihče niti povohal. Ob desetih je prhnila mimo mene sestra, ne da bi me pogledala. Ob enajstih tudi. Ob dvanajstih je drsela mimo mene že najmanj dvajsetič. Mislil sem, da mi bo pojasnila, zakaj nisem ob naročeni uri v zdravnikovi sobi, pa je le loputala z vrati in me vedno znova spregledala. Ob pol enih se je oglasil zvočnik: “Gašperič, javite se v sestrski sobi. ” Nakapala mi je oči. Čez petnajst minut je ponovila postopek. Svet je bil vedno bolj bel. Zdravnik je pričel svetiti vame krepko po drugi uri. Bilje siten, ker je imel verjetno že vsega poln kufer. Domov sem prišel po četrti uri popoldan. To je bilo približno pred pol leta. Pred kratkim sem šel ponovno na laser. Da naj bom tam ob dvanajstih, mi je bilo naročeno. Bil sem točen, in glej čudo: čakal nisem niti minutko. Nikakršnega sprehajanja, nobenega tolčenja po tleh s coklami, nihče ni s treskom zapiral vrat. Sestra druga, zdravnik isti, toda prijazen do neprepoznavnosti. Mislil bi, da sanjam, če ne bi vedel, da sem tokrat v zasebni ordinaciji. TONI GAŠPERIČ MLADI KOLESARJI SPOZNALI PAPEŽA VAVTA VAS - Otroci iz vrtca skupina Rožice smo preživeli nepo; zabno petkovo dopoldne. Obiskali so nas kolesarji kolesarskega kluba Krka - Telekom. Pobudo so dah otroci in g. Srečko Glivar seje vabilu prijazno odzval. Organiziral je prevoz otrok in otroških koles s kombijem do veledroma v Cesči vasi. Ogledali smo si trening ko tesarjev in spoznali najboljšega dolenjskega kolesarja Sandija Papeža-Tudi otroci so imeli krajši kolesarski trening, vodil jih je g. GhvaJ: Skupina Rožic seje preizkusila tu h v kolesarskih spretnostih. Trije naj boljši so prejeli medaljo, ostali otro ci pa priložnostne nagrade za sodelovanje. Doživeli smo prijetne dopoldne. Druženje s kolesarji natn bo ostalo še dolgo v hvaležne SP°minU' Vrtec Vavta vas Z MERILNIH DNEVOV-Profesor Bojan Bajec in ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole inženir Boris Plut na servisno-merilnih dne vih mikrovalovnih radijskih postaj. Radioamaterske novosti V sodelovanju z radioamaterjem Brankom Zemljakom in Šolskim centrom Novo mesto so v okviru projekta Odprta šola, ki ga vodi prof. Bojan Bajec, 11. in 12. septembra organizirali merilno-servisna dneva SSB mikrovalovnih postaj z mednarodno udeležbo. Namen te dejavnosti je, da doma narejene mikrovalovne radijske postaje amaterji usposobijo za prihodnja evropska tekmovanja. Meritve in strokovno svetovanje je vodil profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko dr. Matjaž Vidmar, ki je sicer vodilni evropski načrtovalec tovrstnih naprav. V njegovem moštvu sta bila tudi mag. Robert Vilhar in Darko Volk, ki sta poskrbela, da so v tem času na tehnično zelo zahtevnih radijskih frekvencah usposobili okrog 40 radijskih postaj. Ravno v dneh pred servisn merilnim dnevom je dr. zaključil razvoj in konstrukcij mikrovalovne radijske postaje t 24 GHz področju, s katero je Diw vzpostavljena prva radioama ska zveza na 24 GHz področju Dolenjskem. Prve poskuse so n razdalji nekaj metrov opravi delavnicah elektro šole SC N mesto, potem pa še s Trške 8° do Gospodične na Gorjancih, veselje konstruktorja in vs sodelujočih je bila kakovost zve celo boljša, kot so pričakovali-Ravnatelj Poklicne in *ehn'fL elektro šole inž. Boris Plut,^i j tudi radioamaterje poudari, je treba mlade za stroko nav. t ševati tudi preko dejavnosti, je radioamaterstvo. Pohva l J kakovost in udeležbo na sc mina ju, kajti merilnih dni so se u žili tako dijaki kot profesorji^ ^ S cepivom se zaščitimo pred gripo V zdravstvenih domovih in zavodu se bo cepljenje začelo po 10. oktobru Gripa (influenca) je kratkotrajna, toda težka virusna bolezen, pri kateri se lahko pojavijo resni zapleti ali celo smrt (1%). Ogrožene so zlasti starejše osebe, osebe s kroničnimi obolenji, dojenčki in nosečnice. Za gripo lahko zbolevajo posamezne osebe, v jesen-sko-zimskem času pa se pogosto razvije v epidemije, občasno tudi kot pandemije. V času epidemij zboli 15-25% prebivalcev velikih mest, v zaključenih kolektivih pa do 40% vseh izpostavljenih okužbi. V Sloveniji se epidemija pojavi proti koncu novembra, na Dolenjskem pa je največja zbolevnost januarja in februarja. Epidemija se pojavi nenadoma, začetek označuje veliko število otrok z znaki vnetja dihal. Kmalu se poveča število odraslih bolnikov, napotenih v bolnišnico zaradi pljučnice in poslabšanja kroničnih bolezni. Poveča se število umrlih zaradi pljučnic. Epidemije Postajajo vedno težje breme zaradi staranja prebivalstva in vse večjega števila ljudi z boleznimi, ki lahko privedejo do težke oblike bolezni ali celo smrti. Prav tako so gospodarski problem, saj je odsotnost z dela velika. Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami po zraku pa tudi z neposrednim in posrednim stikom, saj v posušeni sluzi preživi Vec ur. Zato je za gripo značilno naglo širjenje in velika zbolevnost. bolezenski znaki se pojavijo 1-3 dni po vstopu virusa v telo, in si-cer k°t visoka temperatura, mra-?enje, mrzlica, bolečine v mišicah 'n sklepih, splošno slabo počutje, ijuh kašelj. Izboljšanje se pojavi v dneh, kašelj pa lahko traja udi več tednov. Pojavijo pa se lahko tudi zapleti: dolgotrajna vroči-nn. vse hujši kašelj, razvije se lahko virusna ali sekundarna bakte-mjska pljučnica. Poleg tega pride 0 poslabšanja kroničnih bolezni, Pojavi se lahko vnetje mišic, tudi srcne mišice ali osrčnika. Zdravljenje gripe je simptomat-sko, to pomeni, da je potrebno mi- Grajska pristava v Prečni ni več razvpit diskač Nastal je gostinski lokal, primeren za vse Gostje prihajajo od vsepovsod in se ne morejo načuditi, da domačini ne znajo ceniti Juga, kar imajo pred nosom. . es je, da ljudje še ne vedo, da Je Grajska pristava po novem Povsem preurejena in primerna tako za zaključene družbe ali Pa samo za sproščen oddih °b kavi. Novi lastnik Ljubljančan ndrej Kapla je lokal opremil P° svojem okusu, že v mesecu . ni bo restavracijski del razširil m ho v njem z galerijo vred Pfostora za 150 gostov. Kapla i? Sum 80st'nec 'n zagotavlja, a bodo kulinarične dobrote kadovoljile še tako zahtevne goste. Načrtov je še veliko, ako bo v neizkoriščenem delu Postave uredil sobe in gostom Ponudii aktivne vikend ali Počitniške pakete, popestrene * 'ovskim turizmom, s panonskimi poleti nad Dolenjko, kolesarjenjem, jahanjem, abiranjem gob ali pozimi s smučanjem na Gačah. Prav danes se v Skydivers Pubu, tak naslov nosi po no-crn, začenja oktoberfest. 4'idrej Kapla na sladolednem EPS Majda Luzar, rovanje, veliko tekočine, za zbijanje vročine pa panadon, le pri odraslih tudi aspirin. Antibiotikov pri zdravljenju gripe ne uporabljamo, razen če se pojavijo sekundarni bakterijski zapleti, torej le, ko tako določi zdravnik. Edina učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki ga moramo opraviti pred sezono, značilno za pojavljanje te bolezni. Cepivo vsebuje mrtve viruse gripe, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Zanesljiva zaščita se pojavi približno 10-14 dni po opravljenem cepljenju in traja največ 6 mesecev. Zato je potrebno cepljenje ponavljati vsako sezono. Sirjenje povzročitelja in epidemije preprečimo le s kolektivno zaščito, zato mora biti cepljenje množično in načrtovano. Cepljenje je priporočljivo od šestega meseca starosti, razen za osebe, ki so preobčutljive za jajca. Te osebe lahko zaščitimo s posebnimi zdravili. K UMETNINAM TONETA KRALJA DOBREPOLJE - Turistično društvo Dobrepolje vabi na ogled umetnin velikega dobrepoljskega likovnika Toneta Kralja. Izlet bo v soboto, 9. oktobra, izletnike pa bo vodil magister Igor Kranjc, velik poznavalec umetnosti Toneta Kralja. Udeleženci si bodo ogledali cerkve na Premu pri Ilirski Bistrici, Slivju, Lokvah, Katarini (Italija), Tomaju in Avberju. Zaradi prehoda meja morajo imeti izletniki s seboj osebne izkaznice ali potno dovoljenje. Izlet skupaj s kosilom velja 2800 tolarjev. t Predvsem pa cepljenje priporočamo: • osebam, starejšim od 60 let, • osebam s kroničnimi obolenji pljuč, srca, ledvic, presnove, • nosečnicam v poznih mesecih nosečnosti in • otrokom, ki se dlje časa zdravijo z aspirinom. Cepljenje odložimo, če oseba preboleva akutno vročinsko bolezen. Odrasli prejmejo eno dozo, • S cepljenjem bomo pričeli po 10. oktobru v zdravstvenih domovih in na Dolenjskem v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Cena cepljenja bo znašala 1.400 tolarjev, za osebe nad 60 let starosti in kronične bolnike pa 500 tolarjev, ker zanje ceno cepiva plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. otroci pa po dopolnjenih 6 mesecih starosti dve dozi cepiva v presledku enega meseca, če v preteklih letih niso bili cepljeni. Po cepljenju se redko pojavijo stranski učinki: bolečina na mestu vboda, povišana temperatura, slabo počutje, kar lahko traja 1-2 dni. JASMINA PATKOVIČ COLARIČ, dr. med., spec. epidemiologije Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto V SENCI OSVETLJENIH Postaja bela vrana Ce bi bila Marjana Smrekar spet pred poklicno odločitvijo, bi se gotovo ponovno odločila za učiteljski poklic. Kdor pozna to skromno žensko, gotovo ve, da neizmerno ljubi otroke, zato se jim razdaja, kjer je to potrebno. V knjižnici osnovne šole Metlika, kjer je zaposlena, pri tabornikih ali v aktivnostih Društva prijateljev mladine. Ko se nihče ne javi, da bo šel na čelu otroške pustne povorke, stori to Marjana Smrekar. Je tudi edina učiteljica, ki se skupaj z našemljenimi otroki zavrti v kolu na ploščadi v novem poslovno-trgovsekm centru. Vsem drugim je (verjetno) nerodno, Smrekarjeva pa ob tem celo uživa. Pa še tale drobtinica: Marjana je ena redkih metliških prosvetnih delavcev, ki redno hodi na kulturne prireditve. Skupaj z možem Boštjanom. Se pač zaveda, da njenega prosvetnega poslanstva ni konec ob enih, ko šolski zvonec odzvoni zadnjo uro pouka, ampak da mora biti človek zvest svojemu poklicu štiriindvajset ur na dan. Zavoljo te lastnosti je že na meji, da postane bela vrana med črnimi. T. G. Premalo otrok in denarja Upadanje števila otrok se čuti tudi v belokranjskih osnovnih šolah ■ Priprave na devetletko - Pomanjkanje denarja TEČAJ ROLANJA ZA NAJMLAJŠE - Agencija za šport iz Novega mesta je za najmlajše otroke, ki obiskujejo vrtec, organizirala tečaj rolanja, kjer se otroci pod strokovnim vodstvom naučijo osnov rolanja, predvsem pa jih naučijo varne vožnje z rolerji. Prejšnji petek je tečaj zaključila prva skupina otrok, posnetek je z igrišča za Labodom, v naslednjih dveh tednih pa bo skupaj obiskalo tečaj okrog 160 otrok. Tečaj vodita Katja in Aleš iz rolar-skega kluba Asa iz Naklega, ki je vsem, ki še nimajo rolarjev, posodil tudi opremo. (Foto: J. Domiž) MOTORIST V TOVORNO VOZILO DRAGOVANJA VAS - Ko je 22. septembra R. D. iz Zvirč s specialnim tovornim vozilom zapeljal na regionalno cesto Črnomelj -Vinica, je iz Črnomlja pripeljal 44-letni voznik kolesa z motorjem M. B. iz Tanče Gore in se zaletel v sprednja vrata tovornjaka. Voznik kolesa z motorjem je padel in se telesno poškodoval. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. TRČILA VOZNIK AVTA IN MOTORIST NOVO MESTO - 25. septembra ob 21.30 je 18-letni R. S. iz Novega mesta vozil kolo z motorjem po Trdinovi ulici z Grma proti Glavnemu trgu. Ko je pripeljal v križišče s prednostno cesto, je zapeljal, ne da bi se prepričal, ali bo to lahko storil varno in trčil v osebni avto, s katerim je iz Žabje vasi pripeljala 27-letna voznica J. O. iz Regrče vasi. R. S. in sopotnik sta padla po vozišču, oba pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. • Lepe ženske so ustvarjene za mošlce brez domišljije. (Veber) BELA KRAJINA - V letošnjem šolskem letu seje v Sloveniji začelo poskusno uvajanje devetletke. Med izbranimi šolami sta tudi OS Belokranjskega odreda iz Semiča in OŠ Metlika. Ostale belokranjske šole pa so v skrbeh, saj imajo že zdaj prostorsko stiskoe, kaj šele bo, ko bo v šolskem letu 2003/04 uvedena obvezna devetletka. Skrbi pa jih tudi upad števila učencev. Ta je zlasti opazen v manjših šolah na vasi, saj že pet otrok manj pomeni velik delež. Na OŠ Komandanta Staneta v Dragatušu so ugotovili, da bo v šolskem letu 2005/06 na šoli le še 117 otrok, letos jih bo 154. Kot je povedala ravnateljica Slavica Badjuk, bo to najmanjše število učencev, kar obstaja šola, ki je v lanskem šolskem letu praznovala 140 let. Upad števila učencev so opazili tudi na OŠ Vinica, OŠ Podzemelj, na OŠ Mirana Jarca iz Črnomljav in na OŠ Loka, prav tako iz Črnomlja. Z upadom otrok se na vseh šolah pojavlja nevarnost odpuščanja delavcev, če pa zaposlijo koga, je to le za določen čas. Na semiški in metliški šoli še niso opazili bistvenih sprememb v številu učencev, v OŠ Štari trg ob Kolpi pa pričakujejo upad, ko bodo v prvi razred vstopile generacije, rojene v letih 1995 do 1997. Z manjšim številom učencev so povezane tudi finančne težave, saj je višina denarnih sredstev z ministrstva za šolstvo in šport vezana na število učencev. Na ta problem je opozoril ravnatelj viniške šole Jože Režek. Kot je dejal, je le majhen del šolskega denarja v resnici povezan s številom otrok, npr. brisače, toaletni papir, sicer pa je treba razrede ogrevati ne glede na to, koliko je v njih učencev, enako je z razsvetljavo in podobnim. Z uvedbo devetletke je povezana prostorska stiska. Ta povzroča težave predvsem obema šolama v Črnomlju. V OŠ Loka bodo morali imeti tudi letos dva oddelka v srednji šoli v Črnomlju, trije oddelki se bodo vsak dan vozili v podružnico v Adlešičih in eden v Griblje, kar pomeni, da bodo imeli tudi popoldanski pouk. Problem bi lahko rešili z odprtjem prizidka ob šoli, ker pa so denarna sredstva izčrpana, bodo do konca leta 1999 končali le streho in zasteklili okna. Pouk v novih prostorih naj bi se začel I. septembra 2000. Nič boljše ni tudi na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju. Kot je povedal ravnatelj Boris Mužar, bodo tudi letos prvi, tretji in četrti razredi namesto v matični šoli v dijaškem domu, ki je blizu šole. Tukaj so nekatere učilnice brez vode in brez ustrezne opreme, tla so lesena, zaradi neustrezne lege pa je tudi slaba svetloba. Poleg tega bodo morali imeti trije oddelki drugega razreda popoldanski pouk, saj zanje ni nikjer pro- \J štora. Prostorsko stisko bodo rešili z dozidavo šole na zahodni strani, ki naj bi se predvidoma začela leta 2000 in se končala v dveh do treh letih, sicer bodo nastopile resne težave ob uvedbi devetletke. Šola ima tudi težave s premajhno telovadnico, zato že gradijo novo, ki bo predvidoma končana drugo leto. Tudi v šoli v Starem trgu ob Kolpi skušajo rešiti prostorske težave, in sicer tukaj z gradnjo vrtca, kot je povedal ravnatelj Stane Dražumerič. Mala šola je namreč v prostorih osnovne šole. Gradnja vrtca naj bi se začela prihodnje leto, in če ne bo končana do obvezne devetletke, v šoli ne bo prostora za ta program. Dograditev šole pa je tudi v načrtih Metličanov, začela pa naj bi se prihodnje leto. POLONA MOVRIN DRŽAVA NAJSLABŠI GOSPODAR SEVNICA - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je kaj slab gospodar, kar se nazorno kaže tudi na zemljiščih, ki so v njegovi lasti v sevniški občini. Zemljišča celo v samem mestnem središču propadajo in jih je že močno zaraslo grmičevje in plevel, saj sklad zanje ni našel zakupnika ali najemnika. Sevniški župan Kristijan Janc je zato z upraviteljem omenjenega sklada Ivanom Kovačičem dogovoril o možnosith vsaj delne obnove nasadov na Drožanjski cesti. V nadaljnjih razgovorih bo skušala občina pridobiti zemljišča v svojo last, če bo seveda sklad določil sprejemljive pogoje. MARUA VRISK IMENOVANA ZA POMOČNICO KRŠKO-Vlada RS je na 122. seji med sedmimi državnimi tožilci ali njihovimi pomočniki imenovala tudi Marijo Vrisk za pomočnico okrožnega državnega tožilca na ODT v Krškem. Novoimenovani so prejšnji petek izrekli slavnostno prisego pred ministrom za pravosodje Tomažem Marušičem v Veliki dvorani palače predsednika RS. VNOVČILA UKRADENE ČEKE SEVNICA - 14. avgusta je v prodajalno Trafica GP Sevnica vstopila neznana mlajša ženska in prodajalki dejala, dajo pošilja šef, naj kupi cigarete v znesku 45 tisoč tolarjev. Pri sebi je imela tri že izpolnjene čeke. Prodajalka ji je predala cigarete različnih znamk v vrednosti 43 tisoč tolarjev. 22. septembra pa je bila poslovodja omenjene prodajalne obveščena, da so bili pri njih vnovčeni čeki, ki so bili 14. julija popoldne odtujeni v Celju. IZ ŠKOTSKE ZA KODRIČEVE - Slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji mag. Marjan Šetinc je konec letošnjega junija priredil sprejem na domu Ane Versum, rojene Blatnik v Brežicah, in njenega moža Aleca Versuma. Zakonca Versum sta pripravila srečelov, katerega izkupiček namenjajo družini s petimi otroki na Premagovcih v občini Krško. Ob pomoči Andreja Kerina iz Broda pri Podbočju so družini Kodrič omogočili nakup 1170 modularnih opek za gradnjo novega doma. Družina Kodrič (na sliki) se zahvaljuje za prispevek in se veseli, da v težkih življenjskih razmerah v hriboviti vasi ob meji s Hrvaško ne ostaja sama. (Darko Iskra, Ljubljana) Nepozaben izlet v neznano Na Rogu pohvale vredna, poštena razlaga dogodkov ski bolnici Jelendol, se spetjazšli, a vsi prišli do Podstenic in Žage na Rogu. A baterije vendarle še nismo potrebovali. Kam nas še peljejo? Na grobišče po vojni pobitih domobrancev pod Krenom. Simbolno bi lahko prižgali luči tam, da bi razsvetlili temo in žalost, ki se je prikradla v nas, a je to storil naš vodič. Pretreseni smo poslušali zdaj drugo, temno plat naše ne tako davne preteklosti. Tudi tu je bil g. Saje za vse nas objektiven in pošten razlagalec takratnih dogodkov. Ni netil sovraštva, odstiral nam je resnico in celo priporočil, katero knjigo (Rdeče in črno) naj vzamemo v roko, da bomo zvedeli še več resnice. Opozoril nas je pred politiki, ki samo nabirajo predvolilne točke in jim ni mar za resnično tragiko dogodkov. Tudi vam toplo priporočam: ko boste šli na Rog, ga poiščite in vzemite za vodiča! Zdaj morajo priti na vrsto tudi baterije, smo spet ugibali. Avtobus se je ustavil pred vasjo Željne, kjer nas je spet čakal vodič. Ta nas je odpeljal po ravnici do Željnske jame, ki je najbrž nihče od nas še ni videl, čeprav je bila prvič omenjena že davnega 1748. leta. Dolga več kot kilometer nam je naravna, še nerazsvetljena nudila zelo zanimiv in za vse nas nepozaben svet podzemlja. I. MESTNIK V Društvu upokojencev Novo mesto deluje med mnogimi tudi sekcija planinarjenje za vsakogar, tudi za tiste, ki ne zmorejo planinskih tur. Letos smo bili na Oljki, Uršlji gori, v obkolpski dolini in na Kozici, na Cerkniškem jezeru in Slivnici, nazadnje pa vsako sezono zaključimo z izletom v neznano, ki se ga še posebno veselimo. Tudi sedaj smo izvedeli le za datum in uro odhoda (22.9. ob 6. uri), naročeno nam je bilo še, naj se primerno obujemo in vzamemo s seboj baterije. Le kod nas bo vodil naš zavzeti vodja Tovšak, smo ugibali. Nekam v podzemlje gotovo, a katera jama še ni razsvetljena? Veselo vznemirjeni kot kaki šolarji smo se polnoštevilno zbrali ob določeni uri. Kam bo zavil avtobus? Proti Dolenjskim Toplicam! Na Rog gremo, smo že vsi vedeli, ko smo se ustavili pred Lukovim domom. Tam nas je že čakal strokovni vodič Dolenjskega muzeja Jože Saje. V dvoranici nam je najprej pokazal izredno lep film o Rogu in Bazi 20, potem nam je še sam razkazal ta pomembni spomenik iz NOB, kjer je bilo srce antifašističnega odpora slovenskega naroda. Pri restavraciji, kjer smo se okrepčali, smo se razdelili: skupina tridesetih se je z vodičem odpravila peš skozi roške gozdove, ostali so se odpeljali z avtobusom. Srečali smo se spet v partizan- NA ENI IZMED POSTAJ - Novomeški upokojenci na nekdanji roški žagi. SREČA V NESREČI V TREBNJEM Avto priletel med goste Megličevih ZLATOPOROČENCA ŠTRUKELJ - Pretekli četrtek je preteklo 50 let skupne življenjske poti Dragice in Slavka Štruklja iz Sevnice. Dragica, otrok številne družine, ki je bila iz Krmelja izseljena v Sevnico, in Slavko, sin edinec iz Notranjske, ki ni nikoli pozabil svojih korenin, sta se znašla v Sevnici, kjer sta si tudi zgradila dom. Hčerki, Slavica in Zlata, ki sta ob zlati poroki staršev v poročni dvorani sevniškega gradu prevzeli vlogi prič, sta že v svojih rosnih letih prinesli v dom obilo veselja in sreče. Mati Dragica je po rojstvu prve hčerke ostala doma in skrbela za družino. Slavka pa je že kot mladeniča zaznamovalo sodelovanje v NOB; z borci NOV se Slavko pogosto srečuje še danes kot predsednik sevniške borčevske organizacije in obuja spomine na dolgoletno družbenopolitično delovanje. (Foto: P. Perc) 98 LET ANTONA GORENCA IZ KRIŽA -11 let je minilo, odkar mu je komaj dva meseca po biserni poroki umrla življenjska družica, toda vitalni Anton Gorenc iz Križa pri Telčah, ki je 25. septembra praznoval 98. rojstni dan, prav nič ne kaže visoke starosti. Sevniški župan Kristijan Janc (na posnetku ), ki mu je prišel voščit za rojstni dan in mu izročil skromno darilo, mu je obljubil, da bo prihodnje leto, ko se bo Gorenčev ata še bolj približal svoji stoletnici, še večje presenečenje. Hči Marija zelo lepo skrbi za očeta, ki še odlično sliši in vidi. Je še tako pri močeh, da je šel v Maribor ob beatifikaciji škofa Slomška gledat in poslušat papeža. (Foto: P. P.) Korejski Hyundai na Kamencah Firma Eminent lani prodala okoli 200 Hyundaijevih avtomobilov - Temeljito prenovljeni coupe DOL. KAMENCE - Prejšnji torek je Matjaž Žgavec, lastnik in direktor firme Eminent z Dol. Kamene, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, predstavil najnovejši avto te korejske firme - Hyundai coupe. Podjetje Eminent deluje od leta 1992, leto kasneje pa so dobili uradno zastopstvo in servis za avtomobile največje korejske firme Hyun-dai. Takrat so odprli tudi poslovalnico v Krškem, leto kasneje pa še v Črnomlju. Od leta 1995 prodajajo tudi avtomobile japonske znamke Mitsubishi. Sedež firme je na Dol. Kamencah, kjer so od 1997 v novem objektu, zaposlenih pa je 10 ljudi. Eminent proda blizu 11 odst. vseh v Sloveniji prodanih Hyun-daijevih avtomobilov. Tako so lani prodali okoli 200 avtomobilov, toliko pa računajo, da jih bodo tudi letos. Že do sedaj je šel dobro v prodajo Hyundaijev coupe, ki je imel v Sloveniji med coupeji kar 30-odst. delež. Prenovljeni model tega priljubljenega športnega avtomobila pa naj bi bil po njihovih pričakovanjih še večja prodajna uspešnica. Temu avtomobilu so temeljito (na lepše) sprememili predvsem sprednji del, že osnovni model pa ima bogato serijsko opremo. Na voljo je z dvema motorjema, 1,6- in 2,0-litrskim, slednji ima 139 KM. Cene pa se gibljejo med 2,55 do 3,3 milijona tolarjev, za ta denar pa kupec dobi močnejšo različico s popolno opremo, vključno z v usnje oblečenimi sedeži. A. B. Kakšno naključje! V podobni nesreči, kot se je pripetila v Trebnjem, je skoraj ob istem času v središču New Yorka življenje izgubil 62-letni slovenski poslovnež Ciril Tručelj, lastnik podjetja SCS Tex-tiles iz New Yorka. Medtem ko je večerjal v eni od restavracij na Manhattanu, je iz še neznanih razlogov skozi veliko okno restavracije zapeljal mercedes. Pred seboj je podiral vse, goste, mize, stole, natakarje, zaustavil se je šele ob zadnji steni restavracije. Pa se vrnimo v Trebnje. V četrtek okrog 21. ure zvečer je žvižganje gum v obrtni coni iz smeri diskoteke Afrika naznanjalo, da se nekomu zelo mudi. Očividci so pozneje povedali, daje rdečyugo pridivjal že v bližino bencinskega servisa in obratovalnice Panjano-vih po dveh kolesih. V tem slogu z enega na drugi pas vozišča je nadaljeval svoj rodeo in se za las izognil tabli pri servisnoprodaj-nem centru Vovkovih. V soseščini pri gostilni Meglič pa je voznik dokončno izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na zelenico, podrl okrasno drevo in dobesedno po. zraku priletel na nadkrito teraso gostilne. Ponorelega yuga (in voznika) je zaustavil šele leseni podporni steber strehe terase. Srhljivi prizor kot iz kakšnega akcijskega filma se je ponujal še pol ure po dogodku, ki bi se lahko končal hudo tragično, če bi bilo gostov na terasi več in če ne bi bili na četrtkov večer prisotni gostje dovolj prisebni, da so pravočasno odskočili s sedežev in klopi vstran, če ne bi bilo tistega stebra, če... Veliko teh čejev seje zastavljalo nam, še bolj pa po tej nesreči MODNI KOTIČEK Optični popravki (2.) Visoka in suhljata postava (leptosom) Biti visoka in vitka kot manekenka - lepe sanje! Toda visoka vitkost lahko v skrajnosti postane tudiprekljasta košče-nost, kar pa ni preveč zaželeno. Takšno postavo bi bilo dobro malce optično znižati in zaobliti. Izogibajmo se oprijetih, elastičnih ali cevastih oblačil, dolgih, navpičnih všitkov, za-likanih gub in razporkov. Primernejša so bogato nabrana, nagubana, voluminozna in slojevita oblačila, ki so lahko tudi zelo dolga. Z nalaganjem vedno krajših plasti se pojavijo prečne linije, ki telo skrajšajo in razširijo. Podoben učinek imajo tudi prečno postavljeni detajli (žepi, poklopci, zadrge) ter dvoredno zapenjanje. Postavo optično znižajo tudi tričetrtinske hlače. Primernejši kot “V” so okrogli in ladijski vratni izrezi. Koščenost bodo ublažili mehkeje zaobljeni kroji. Materiali naj bodo volneni, lasasti in krzneni, saj bodo dali telesu polnost in mehkobo. Prav tako so primerni dvoslojni materiali z nagubano površino in drugimi efekti. Izogibati pa se moramo gladkih, tankih in leskečih materialov, ki koščenost poudarijo. Pri barvah izbirajmo med svetlimi (pastelna, bela), ki telo optično razširijo. Koščenost in oglatost omehčajo mehki, organski (cvetlični, abstraktni) vzorci, ki so lahko zelo veliki. Med modnimi dodatki pa se na visokem telesu podajo velike, mehke torbe, široki pasovi, velik bogat nakit, nizki in širokokrajni klobuki. Pri oblikovanju pričeske, las ni dobro česati navzgor. Pustimo jih, naj prosto padejo. Telo bodo optično znižale ravno pristrižene dolge in srednje dolge paževske pričeske. Koščenost in suhljatost omehčajo bujno nakodrani lasje, ki silijo v širino. Z obutvijo pa bomo v visokih petah videti višje, v čisto nizkih pa okorno. Najbolj elegantno bo delovala obutev s srednjo peto. JERCA LEGAN šokiranim petim lovcem in upokojenemu birtu Antonu Megliču ter dvema Novomeščankama, ki sta še nekaj minut prej sedeli na pletenih stolih, zdaj strtih pod avtom. Pod vtisom dogodka so bolj redkobesedni, saj težko dojamejo, kaj vse so doživeli. Voznik neregistriranega yuga, še ne 19-letni brezposelni Blaž Holcinger iz Celja, nam je ravnodušno pripovedoval: da so mu registrske tablice policisti pred kratkim odvzeli, da nima vozniškega dovoljenja, da ima za sabo 17 ur vožnje... Kakšnih 14 dni se že potika po teh krajih, ima prijatelja v Trebnjem, sicer pa je praviloma PREŽIVELA LOVCA IN BIRT -Ljubljanska lovca in upokojeni birt Anton Meglič, vsi še močno pod vtisom nesreče. Gostilničar upa, da zaradi tega dogodka ne bo imel manj gostov. (Foto: P. P.) NAŠLI NEEKSPLODIRANO BOMBO MENIŠKA VAS - Potapljači so 19. septembra ob čiščenju struge reke Krke pri naselju Meniška vas, kjer se potok Radešica izliva v Krko, našli neeksplodirano bombo. Občan jo je odnesel na PO Dolenjske Toplice. Policisti sojo zavarovali, pirotehnik je poskrbel za uničenje. PREDVSEM ROMUNI 25. septembra so policisti prijeli dva romunska državljana, ki sta dan prej zvečer v Rosalnicah preko Kolpe ilegalno prestopila državno mejo. Sodnik za prekrške jima je odredil denarno kazen v višini 20 tisoč tolarjev. Izven naselja Poga-čevo so brežiški policisti 23. septembra prijeli dva romunska državljana in ju vrnili na Hrvaško. Ta dan so našli še dva Romuna na Smcdniku, ki sta iz Hrvaške prišla ilegalno tako, da sta prcstopia potok Brega-nico v bližni Slovenske vasi. Tudi njiju je doletela vrnitev na Hrvaško. Dan kasneje so brežiški policisti v gozdu ob hitri cesti H/l ob naselju Čatež ob Savi prijeli bosanskega državljana, kije ravno tako ilegalno prestopil državno mejo 25. septembra je državljan ZRJ v Slovenijo prišel kar preko lesenega mostička za gostilno Kalin na Obrežju. Potjc nadaljeval ob hitri cesti v smeri Čateža ob Savi, kjer so ga prijeli krški policisti. spal kar v avtu. Kdo je sopotnik, ki je zbežal s prizorišča nesreče, ni vedel ali ni hotel povedati. Rekel je, da gaje pobral pred diskoteko Afrika. Cernu sta služila v avtu najdena približno metrska pocinkana cev in lesen držaj za sekiro, je še večja skrivnost. Morda imajo prav prizadeti gostje, ki so dom- Litijske novice VLAK - Letošnji september sta mesto Litija in vsa občina živela v znamenju praznovanja 150-letnice izgradnje Južne železnice Celje -Ljubljana, prihoda prvega vlaka v Litijo in 55-letnice napada na železniški most preko reke Save v Pogon-iku. Bilo je več prireditev, Fondacija Villa Litta Litija in Pošta Slovenija pa sta izdali pisemski ovitek in poštni žig, ki se je uporabljal v teh dneh. SPOMINSKA KNJIGA - V Matični knjižnici v Litiji je Martin Brilej predstavil svoje desetletno delo, spominsko knjigo 150 let železnice. V njej opisuje življenje v Litiji pred izgradnjo in po izgradnji železnice, ki je brodarsko pristanišče ob Savi spremenila v industrijski kraj. Knjiga ima 110 črno-belih in barvnih fotografij. RAZSTAVA - V litijskem kulturnem centru so odprli razstavo o “železni cesti” in dogodkih, ki so povezani z njo, avtorja Francija Lesjaka, dolgoletnega zbiratelja vsega, kar je povezano z železnico. Razstava je dopolnjena s 25 fotografijami Marjana Šušteršiča. OSREDNJA PRIREDITEV -Na osrednji prireditvi 18. septembra nevali, da si je Celjan pomagal s tem hladnim orožjem pri pretepih in preživljanju. Njegov oče, ki ga je gostilničar Tine Meglič po telefonu seznanil s sinovo nesrečo in škodo, ki jo jc povzročil, je zavpil v slušalko: "Jazza njim že ne bom nič plačeval. Kar v rit ga nasuvaj-te!” PAVEL PERC sta zbranim spregovorila župan Mirko Kaplja, ki je predlagal, da občinski praznik postane 16. september, ko je v Litijo pripeljal prvi vlak, ter general Lado Kocjan. V kulturnem programu so sodelovali: litijska zgodba na pihala, združeni pevski zbori s Polšnika, iz Kresnic in Vač ter recitatorji Ljubljanskega mestnega gledališča. ZAKLJUČEK - Zaključna slovesnost je bila 25. septembra, ko so Litijani ob zvokih litijske godbe pričakali prihod muzejskega vlaka, s katerim se je iz Litije odpeljala delegacija na osrednjo proslavo v PRVA TRGATEV METLIKA - Ta konec tedna je bil v Beli krajini za marsikoga prva letošnja trgatev. V metliški kleti KZ so v soboto odkupovali zgodnje sorte grozdja: portugalko, šentlov-renko in gammay, odkupili so 62 ton. V nedeljo pa so odkupovali chardonnay in beli pinot. Količinsko je letina zgodnjih sort manj'ša kot lani, vendar je kakovost boljša. Konec tedna bodo v vinski kleti zaceli odkupovati mešano belo grozdje. NOVI HYUNDAI COUPE - S predstavitve prenovljenega Hyundai coupeja v firmi Eminent na Dol. Kamencah. (Foto: A. B.) no&r YUGO ŠOKIRAL GOSTE MEGLIČEVIH - Tole je ostalo od stolov, stebra terase gostilne Meglič, kamor je pl' letel avto brezposelnega Celjana. Razdejanje ni imelo tragičnih posledic. KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE vabi k vpisu GLASBENEGA ABONMAJA sezone 1999/2000 Abonma vključuje pet koncertov. Nastopili bodo: 7. oktobra 1999 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE 6. novembra 1999 SIMFONIČNI ORKESTER MARIBORSKE FILHARMONIJE 9. ali 11. decembra 1999 DEŠKI ZBOR ZBOROVSKE ŠOLE M. I. GLINKA iz St. Peterburga 23. marca 2000 MIHAIL GANTVARG, violina, IRINA RJUMINA, klavir 19. aprila 2000 SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Cena abonmaja pri plačilu v enem obroku ob vpisu je 8.00 tolarjev, pri plačilu v dveh obrokih pa 8.600 tolarjev (4.600 ob vpisu, 4.000 tolarjev do konca koledarskega leta). Za študen . dijake in učence glasbene šole stane abonma 4.000 tolarjev. Vstopnica za posamezen koncert bo od 1.600 do 2.000 tolarjev. VPISOVANJE ABONMAJA Abonma lahko vpišete v tajništvu Kulturnega centra, Novi trg ■ Novo mesto. UGODNOSTI ZA ABONENTE Abonenti si z nakupom abonmajske vstopnice zagotovijo’ • nižjo ceno vstopnic kot v redni prodaji • obvestilo o vseh koncertih v organizaciji Kulturnega cen približno teden dni pred prireditvijo, poleg tega pa se. ^ • brezplačno vstopnico za izvenabonmajski koncert, razen prednovoletnega ali ... • brezplačno vstopnico za plesno predstavo v organizacij Kulturnega centra. STU m ■ 10 TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, TO.IX. SLOVENIJA 1 7-40 -2.10 Teletekst 8-00 Vremenska panorama 9-30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.20 Zgodbe iz školjke 11.05 Življenje ptic, poljudnoznan. serija. 5/10 11-55 Zgodbe iz Avstralije, 3/9 12.30 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Portret 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Tedi 17.30 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik 18.10 Znanje je ključ 19.15 JLisanka 19.30 Dnevnik , vreme, šport 20.05 Tednik 21 -00 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška lium. serija 21.30 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Ne/znani oder 23 20 Posn. predstave SSG Trst SLOVENIJA 2 -j-O® Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Ženska v belem, fr. nad.; 11.20 Ob cesti, nad.; 12.10 Svet poroča -12.40 turonews -15.00 Tabaluga, ris. nan. -15.45 Moški, ki je ljubil ženske, am. film -17.30 Po aloveniji -18.05 Dr. Quinnova, am. nan. -19.00 . °liv Ovoje brez tebe. fr. nad. -19.30 Video-n?8' 2X00 Šport - 22.00 Poseben pogled, film ‘ 0.35 Crni sneg, nad.. 8/12 kanal a o vi ?re™'fas''nan-'9-®® Maria I^bel. pon. -vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria. Htn" "®Pra^ s^ow' 12.00 Adrenalina -■30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, aa- ■ 15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica aiiy, nan. -15,55 Oprah show -16.45 Uboga aria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse iq m Zen'na^ ’ ^-20Korak za korakom, nan. p Tretji k3men od sonca, nan,-19.30 Princ ‘«1 Aira, nan. - 20.00 Jane na begu, film - 21.40 nemilosti, nad. - 22.40 Černi gad, nan. - 23.20 ™eGyver, nan. - 0.10 Dannvjevc zvezde yAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.45 Risanka -18.15 lz fOfnzenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski ‘“'term pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakten oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice B 12 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Rezerviran čas Hrv 1 spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -17 m 0ro*la' 70.05 izobraževalni program -•DO Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda L p' 12-25 Prevare (serija) - 14.15 Izobra-tj 1 program -15.15 Poslovni klub -15.45 isanka -16.05 Živalske steze -16.30 Mali veli-Je'' 17-00 Hrvaška danes -18.00 Azijski po-P|s (serija)-18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik. !Jvme, šport - 20.10 Odprto - 21.10 Kviz - 22.45 VPazovalniea - 22.20 Načrt za življenje (am. ' 23.50 Španski vzdihljaji (šp. kom.) HTV 2 koledar -15.45 Poročila za gluhe in - li?1' 1?'2® Policijska akademija (am. film) igri ^at'onal Geographic -18.05 Hugo, tv ij1'ca" 18-30 Naravnost fantastično (hum. seri-_ ^j*Panijska panorama -19.30 Dnev- £ v'eme; šport - 2010 Kviz 20.25 Popolna ni. , . ia) • 20.50 Spoštovana obrt - 21.40 0Zei*i (serija) - 22.15 Obalna straža (serija) P*TEK, l.X. fL°VENIJA 1 80o'v20Te,elekst 9 in panorama ** Tedenski izbor Ročne ustvarjalnosti 9-50 Tedi '0.50 Drama '2-05 Znanje je ključ II im i 5 Zenit J5Poročila 16 im ?ancl'ieri Singers, 1. oddaja 18 rm 8raf" SS"”'* 19 k P *1 sveta 19 in ^nta ^ o Dnevnik, neme. šport »Zrealotedna S a 22 im ^ar°line v velemestu, am. nan., 12/25 22 Su d 1mcvi' kultura, šport 0 J ^'nočni klub Kvartet pozavn Slokar SVEN,JA2 bor- ^fomenska panorama -10.05 Tedenski iz-Cledal fi°r'n8’ 1H-30 Dr. Ouinnova, am. tjan.; ČU(je, c: Krst pod Triglavom; 11.45 Aliča v Po-J1' onleli -12.35 Euronews -14.10 Les ov i 'ls 'Oles. fr. fdm -15.40 Otok bojevnik-' “o*- serija, 3/3 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00Tippijin svet, fr. dok. oddaja - 21.00 Insomnia, norv. film - 22.35 Red in zakonitost, am. nan., 17/22 - 23.25 Izgnanstvo, nad., 3/7 KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon.-11.00 Oprah show-12.00 Atlantis-13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -1555 Oprah showm -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad.-18.30 Korak za korakom, nan.-19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenka-rije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Preblisk, film - 0.00 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 17.00 Najspot - 18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Adrenalin SOBOTA, 2.X. SLOVENIJA 1 7.05-1.45 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Risana nan. 9.05 Pod klobukom 9.55 Poslednji dinozaver, 13/27 10.25 Čare Bears Nutcracker, kanad. film 11.30 Lassie, am. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Petka 15.30 Francoski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo... 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Športni kviz 21.50 Zgodbe iz Avstralije, 4/9 22.30 Poročila, šport 22.55 Sorodni duši, am. nan., 1/13 23.25 Sedeti na dveh stolih, ang. nad., 2/4 0.15 Glas v žicah, am. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Tedenski izbor: Videoring: 9.30 Noro zaljubljena, 8/25 - 9.50 Učitelj, fr. nad., 14/18; 10.30 Jasno in glasno; 11.25 Obljubljena dežela, nan. -12.35 Euro-news -16.30 Teniški magazin -16.55 SP v ŠRG - 17i5 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, nan. - 20.25 That’s Life, am. film - 22.05 Cik cak - 22.35 Sobotna noč - 0.35 Sla, am. nan., 11/22 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooper-jeva druščina, nan. -12.00 Zmenkarije -12/30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Divji svet, nan. - 14.00 Zvezdni utrinek, film -16.00 Nazaj v šolo, am. film -18.00 Adrenalina - 19.00 Drzni reševalci, nan. - 20.00 Medvedek Jack, film -21.45 Luna, film - 0.10 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote-21.30 Najspot NEDELJA, J.X. SLOVENIJA 1 7.05 -1.15 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20Telcrime 9.25 Super stara mama, nan., 9/26 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Nazaj v divjino, dok. serija, 3/5 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.20 Pomagajmo si 13.50 Tedenski izbor Športni kviz 15.15 Leteči cirkus Montyja Pythona, 20/45 15.45 Prvi in drugi 16.00 Potepanja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Šlovenije 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Portret 22.30 Poročila, šport 22.50 Opera iz Belgije SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Videoring - 9.30 Nevami zaliv, am. nan. -10.20 Davov svet, nan. -10.45 Ljubezen in zakon, nan., 2/9 -11.10 Zvezde Hollywooda -11.40 Cik cak -12.10 Pripravljeni -12.40 Euronews -14.00 Šport: SP v malem maratonu; 14.55 Evrogol; 15.45 Motociklizem; 16.55 SP v ŠRG; 17.55 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 V znamenju škorpijona, rus. nad. - 21.10 Življenje v številkah, 1/7 - 22.10Šport v nedeljo - 22.55 Insomnia, norv. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -11.30 Cooper-jeva druščina, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Divji svet, nan. -14.00 Neskončna zgodba 2, film -15.50 Klik: Bojevniki davnine; Atlatntis -18.20 Lassie, film - 20.00 Beli očnjak 2, film - 21.50 Stilski izziv - 22.30 Zapuščina, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 4.X. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.20 Tedenski izbor Rdeči grafit 9.55 Afriške pravljice 10.05 Otroci sveta 10.55 Na vrtu 11.20 Obiskali smo... 11.50 Slovenski magazin 12.20 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Care Bears Nutcracker, kan. film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, ang. nan. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nan., 17/26 21.00 Lipicanci 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Kontrapunkt SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 1230Tippijin svet, dok. oddaja -13.55 Kolesarstvo -17.00 Pripravljeni - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. - 19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Noč z Dickom, nan. - 2235 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Izvirni strah, film - 22.15 Zvezdna vrata, nad. - 23.10 Čemi gad, nan. - 23.50 MacGyver, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 5.X. SLOVENIJA 1 7.40- 1.35 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Waynove dogodivščine, nan., 18/26 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Potepanja 12.10Gozdarska hiša Falkenau, nan., 18/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 13.40 Tedenski izbor Lipicanci 15.30 Kontrapunkt 16.40 Duhovni utrip 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Azil, norv. nad., 14/14 18.00 Obzornik 18.10 Velike knjige, am. dok. serija, 3/8 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan, tv nad. 1/11 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, šport 22.50 Potoanje v Reims, dok. film 23.20 Najlepši dan v življenju, drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti -14.40 Euronews -16.00 Ko sem bil majhen, film -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 1/26 -19.00 Lin-go -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 21.00 Pravi bionski človek, am. oddaja - 22.00 Thin Blue Line, am. film - 23.35 Svet poroča KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Vohun, ki me je ljubil, film - 23.10 Čemi gad, nan. - 23.50 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Okana, film - 21.30 Novice - 21.45 Brez šminke SREDA, 6.X. SLOVENIJA 1 7.40-1.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zlatko Zakladko 9.45 Azil, norv. nad., 14/14 10.20 Velike knjige, serija, 3/8 11.10 Proetcontra 12.00 Klan, tv nad., 1/11 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Obzorje duha 14.15 Ljudje in zemlja 15.05 Potovanje v Reims, dok. film 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 Knjižni kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.05 Odmevi, kultura, šport 23.00 Osmi dan 23.30 Vojne simfonije SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Veter v hrbet, kan. nad., 1/26 -11.15 Pravi bionski človek, am. oddaja -12.10 Šport -13.05 Euronews -15.40 Wrong is Right, am. film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Ženska v belem, fr. nad., 5/12 -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad., 11/60 - 19.30 Videoring - 20.00 Eros Ra-mazzoti s prijatelji - 22.05 Wrong is Right, am. film - 0.00 Kolesarstvo KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGvver, pon. -14.30Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 21.50 Plen, nan. - 22.45 Čemi gad, nan. - 23.20 MacGyver, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Okana, pon. filma -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Adrenalin - 20.30 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Oddaja o hrani (*■ J03.0 MHZ O T Lo f v TELEVIZIJA NOVO MESTO kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu TI '6 DOLENJSKI LIST RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz oičra Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ivanki Gosenca, Podgrad 29 a pri Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci 2. (6) Cviček - ansambel Franca Potočarja 3. (3) Stara hiša - ansambel Štirje kovači 4. (2) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta 5. (4) Če se bom ženil - ansambel Jasmin 6. (5) Jernejevo - TVio Frančič (-) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm (7) Gremo na vino - ansambel Tonija Verderberja (9) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka 10. (8) Pod platneno streho - ansambel Rosa Predlog: Srečna mladost - TVio Najstniki -----------------------------------------------------------'-----------§4 KUPON ŠT. 39 Glasujem za:________________________________ _________________________ Moj naslov: _______________________________ ________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto 7. 8. 9. NAGRADE V NOVO MESTO, SEMIČ IN ŠENTJERNEJ Žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral Ano Bilbijo iz Novega mesta, Jona Jakša iz Semiča in Anico Selak iz Šentjerneja. Bilbijevi je pripadla denarna nagrada, Jakša in Selakova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 11. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 39”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 37. KRIŽANKE Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SKADER, KAMERA, AVALON.GITA, TA, ODPOR, TAPIR, BORROMIN1, OMEJ, ENAK1T, REVA, KALOTA, NENC1, IVAR, HERCEN, Z1LA, AKTIVA, ATIS. NAGRADNA KRIŽANKA 39 m AVTOR: JOŽE UDIR NASTANEK GORA IN GOROVIJ ŠTUDUSKI TEČAJ NAŠE MESTO V DOLINI SAVINJE AMER. HUMORIST PISATELJ VOONA ŽIVAL KDOR IGRA NA GOSLI SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA "V" DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST TROPIČNA MALARIJA LOVLJENJE RIB STOTI DEL KDOR LOGIČNO MIŠU DEL PISALNEGA STROJA ŽIVAHNO, STRASTNO (V GLASBI) VINSKA TRTA PLEMIŠKI NASLOV 0|lTEV IME ITALIJANSKE PEVKE PAVONE TUJA EKSOTIČNA PTICA ŽENSKO IME DOLGA OS KEMIČNI SIMBOL ZA SREBRO UGANDSKI DRŽAVNIK (MILTON APOLLO) MANJŠE MESTO V S. ITALIJI (PENEČA SE VINA) AMORETI KAŽIPOT NEKDANJI MARIBORSKI INDUSTR. GIGANT SLOV. TOLAR PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA DANIEL NUJOMA NAUK O RAVNOTEŽJU SIL (MEH NAJVEČJA JUŽNO- AMERIŠKA UJEDA GLASILO ITALIJANSKIH SOCIALISTOV FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI ČLOVEK, KJ PRETIRANO POUDARJA SVOJO MOŠKOST PONUDBA SKB banke IZKORISTITE IVOVE PRILOŽNOSTI IN IZZIVE - Z SKB BANKO Zakonske novosti in reforma plačilnega prometa so v marsičem posegle v finančno poslovanje podjetij. V SKB banki smo te spremembe pospremili s pripravo celovite ponudbe za podjetja. S pomočjo najsodobnejše tehnološke podpore se z izbranimi pilotskimi podjetji pripravljamo na vodenje računov podjetij, odpiramo transakcijske račune v tuji valuti, posredujemo pri nakupu tujih vrednostnih papirjev in smo pripravljeni, da 1. januarja 2000 komitentom ponudimo elektronsko opravljanje plačilnega prometa prek Poslovnega SKB NET-a. Prvi korak je transakcijski račun Prvi korak, ki je kot posledica novega deviznega zakona potreben za finančno poslovanje podjetij, je odprtje transakcijskega računa v tujih valutah. Ta vam omogoča: nakup in prodajo deviz, konverzijo med tujimi valutami, vezavo deviznih sredstev za različna obdobja, prenos deviznih sredstev, poravnavo obveznosti pri naši banki, dvig in polog tuje gotovine ter nakup in prodajo tujih vrednostnih papirjev. Transakcijski račun v SKB banki odprete s sklenitvijo pogodbe o odprtju transakcijskega računa v tujih valutah. Seveda bomo v prihodnje na vašo željo preko transakcijskega računa opravljali tudi tolarsko poslovanje. Podjetja boste namreč s pomočjo transakcijskega računa SKB banke plačilni promet s tujimi in domačimi poslovnimi partnerji izvajali preko enega računa. Z njim do tujih vrednostnih papirjev Transakcijski račun v tuji valuti je med drugim osnova za izkoriščanje možnosti, ki se ponujajo z zakonom o deviznem poslovanju - za nakup in prodajo tujih vrednostnih papirjev. SKB banka vam lahko pomaga s svojimi dosedanjimi izkušnjami na tujih kapitalskih trgih, vzpostavljeno mrežo povezav s tujimi borznoposredniškimi družbami in znanjem, ki ga je doslej pridobila z opravljanjem skrbniških storitev za tuje investitorje. Za vaš portfelj vrednostnih papirjev bo v SKB banki skrbel strokovnjak s področja upravljanja vrednostnih papirjev - skrbnik. Ta bo opravljal vse transakcije ter izplačila dividend in obresti preko skrbniškega računa, vas redno obveščal o skupščinah, posredoval navodila za glasovanje in zagotovil pomoč tudi pri davčnih vprašanjih. Hitreje po elektronskih poteh In ker našim komitentom v konkurenčnem poslovnem svetu veliko pomenijo hitrost, varnost in ažurnost, vam bomo zagotovili tudi to. Poslovni SKB NET bo vsem, ki boste v SKB banki odprli transakcijski račun, omogočal najmodernejše elektronske storitve: pregled stanja na transakcijskem računu, izpis prometa za poljubno obdobje, pregled prilivov in odlivov ter prenos na računalnik v obliki zbirke podatkov. Pa ne pozabimo na 24-urno dostopnost, takojšnjo obdelavo transakcij ter varnost in preglednost finančnega poslovanja. Več o novostih v naši ponudbi za podjetja lahko izveste na brezplačni telefonski številki Zelenega telefona 080 15 15, na naših spletnih straneh www.skb.si ali v najbližji poslovalnici SKB banke. Pa le pogumno nad nove izzive. Mi smo pripravljeni in vas pričakujemo. SKB BANKA D,D, Za Danes. In za Jutri. Trgovina PALMA Rozmanova 5, Novo mesto tel. 068/322-504 CICIBAN - čevlji Mokasin ženski 4.999 SIT - copati Mokasin moški 4.999 SIT Otroški natikači od 1.700 SIT Elena ženski čevlji 9.990 SIT Zimski natikači Be Wild teniske Comfort 1.700 SIT Velika izbira tenisk za otroke in Fly Flot 2.500 SIT odrasle. Bolds tekstil - usnje 2.300 SIT Medvedki 36-41 2.999 SIT Pregibni cokli 4.500 SIT 42-45 3.250 SIT Obiščite trgovino PALMO! tu LOZAR Z “VAJENCI" - Minuli petek so v Speličevi hiši v Črnomlju odprli razstavo del mladih likovnikov, ki so poleti pod vodstvom akademskega slikarja Roberta Lozarja en teden ustvarjali v likovni delavnici. Če za nekaj del velja, da so še tipično otroške, bi nekatere slike prav lahko prisodili čopiču pravega slikarja. Ob otvoritvi je Robert Lozar za svoje “vajence” dejal, da morda ne bodo postali pravi slikarji, a se jim s to delavnico bolj na široko odpirajo vrata v svet likovne umetnosti. (Foto: I. V.) C R A L M E R A Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji v Sloveniji • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 15 97 331 • AVTOTRUNK Ljubljana Ježica, telefon, 061/ 16 83 899 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 16 27 100 . NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, telefon: 061/731 * AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 * NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 * MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 * PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 » AVTO KUK, Slovenske Konjice, telefon: 063/ 753 984 . AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 . AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 43 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, tel.: 065/ 13 55 721 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, telefon: 065/ 57 012 . MBR COMPANY d.o.o., Portorož, telefon: 066/ 770 669 • AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, telefon: 068/ 75 180 • AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/ 40 389 . AVGUŠTIN AVTOCENTER, Leskovec Krško, 0608/ 22 669 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, telefon: 069/ 32 209 JP KOMUNALA Novo mesto, d.o.o. Rozmanova cesta 2 8000 Novo mesto JAVNI RAZPIS za prodajo nepremičnine z zbiranjem ponudb 1. Zemljišče v zgodovinskem jedru Novega mesta s parc.št. 1505: poslovna stavba 205 m2, gospodarsko poslopje 37 m2, dvorišče 56 m2; pare. št. 1506: dvorišče 161 m2 in pare. št. 1507: stanovanjska stavba 258 m2, dvorišče 40 m2. Vse tri parcele so k.o. Novo mesto in so vpisane pri vložni št. 1210, po izhodiščni ceni 139.000.000 SIT. Selitev iz prej navedenih objektov je predvidena v aprilu 2000. 2. Ponudba naj vsebuje: ponujeno ceno, plačilne pogoje, potrdilo o vplačilu varščine. 3. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne ali fizične osebe s sedežem v Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Sloveniji, fizične pa potrdilo o državljanstvu. 4. Objekt je možno kupiti tudi po delih, s tem, da se sklene najprej predpogodba. Glavna kupoprodajna pogodba se bo sklenila, ko bo prodan celoten objekt. 5. Nepremičnina je naprodaj po načelu videno-kupljeno. 6. Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene na žiro račun JP Komunala Novo mesto, d.o.o., 52100-601-11459 pri Agenciji za plačilni promet Novo mesto, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, po podpisu glavne kupoprodajne pogodbe, drugim pa brez obresti vrnjena v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb oz. podpisu glavne kupoprodajne pogodbe. 7. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. 8. Izbrani ponudnik mora predpogodbo o nakupu skleniti v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri in plačati kupnino najkasneje v 8 dneh po sklenitvi glavne kupoprodajne pogodbe. Ce izbrani ponudnik ne sklene predpogodbe ali ne plača v celoti kupnine v roku, določenem za sklenitev pogodbe oziroma v roku, določenem za plačilo kupnine, šteje, da je odstopil od nakupa in se pogodba razveljavi, plačana varščina pa se mu ne vrne. 9. Predložitev ponudb: - Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili je potrebno predložiti do petka 29.10.1999 do 12. ure, na naslov: JP Komunala Novo mesto, d.o.o., Sektor razvoja in investicij, Muzejska ulica 5, 8000 Novo mesto. - Ponudba mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako: NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP ZEMLJIŠČA Z NEPREMIČNINAMI NA ROZMANOVI CESTI 2. - Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Če ponudnik pošlje ponudbo po pošti, se šteje za pravočasno predloženo ponudbo, ponudba ki je bila prodajalcu dostavljena v roku, ki je določen v javnem razpisu. 10. Davek na dodano vrednost oziroma na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva ter druge dajatve plača kupec. 11. Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom dobijo morebitni ponudniki pri ga. Andreji Gorše, telefon: 068/324-201. ZAHVALA Ob smrti naše tete ANE DERGANC se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem m prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, vaščanom za podarjene maše, Mirku Župančiču za izrečene poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V SPOMIN Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozablja. Minilo je leto dni od smrti sestre in tete KAROLINE ŠTIGELJ roj. Runovec iz Okroglic Za njo žalujemo: sestra Anica Vintar z družino in vsi, ki ste J« poznali in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkr iskrena zahvala. Ljuhljana-Črnuče, Okroglice, Kazhor, dne 21.9.1999 201 DOLENJSKI LIST © ALMERA 1,4 GX, s štirimi vrati Klimatska naprava, servo volan, eh octpiranje prednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje, dve zračni blazini,.., 2.315.400 sit ® MICRA 1,0 L,T Dve zračni blazini,... 1.417,800 sit > Vseeno je bolje biti oženjen kot mrtev. (Moliere) • Sele vnuki so tisti otroci, ki smo jih približno sposobni razumeti. (Kastner) • Prvo polovico življenja nam pokvarijo naši starši, drugo pa naši otroci. (Darrow) > Plemenit človek je tisti, ki se prvi zahvali in zadnji pritoži. (Srbski pregovor) > Pridna mravlja ne utegne biti žalostna. (Angleški pregovor) Milan Gabrič V 75. letu je v Sevnici po daljši bolezni umrl Milan Gabrič, dolgoletni občinski upravni delavec in sekretar sevniške Komunale. Rojen je bil 16. 8. 1924 v revni kmečki družini v Vranju pri Sevnici. Moral je že kot otrok poprijeti ZAHVALA Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. V 54. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi oče, dedi, brat, tast in stric ANTON GAZVODA iz Vel. Brusnic 37 Poslovil si se v začetku jeseni in za seboj pustil praznino v širokem krogu ljudi, ki smo te poznali in imeli radi. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali v dnevih žalosti in bolečega slovesa. Iskrena hvala sorodnikom in vaščanom, ki so z nami prvi delili trpko spoznanje ob njegovem odhodu. Zahvalo smo dolžni Interni bolnici Novo mesto, dr. Stariču, dr. Balažiču ter celotnemu osebju. Zahvaljujemo se govornikoma, gasilcem GD Brusnice, gospodu župniku za lepo opravljen obred in za sveto mašo, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebnim storitvam Oklešen za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali, se poklonili njegovemu spominu in mu izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Vanja z družino, sin Srečko, Sonja, sestre Joži, Mici, Martina, brat Franc z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega atika, življenjskega sopotnika, sina, brata, strica in svaka JOŽETA GROZINA s Senuš se zahvaljujemo vsem. ki ste darovali cvetje, sveče in nam kakorkoli pomagali ter ga na njegovi zadnji poti pospremili v tako velikem številu. Posebna hvala kolektivoma Transport Krško in Mercator-nakupovaini center Krško za denarno Pomoč, Gasilskemu društvu Senuše, govornikoma za izrečene Poslovilne besede, gospodu župniku z Rake za opravljen °hred in gospodu Žičkarju za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi • Kdor svojega življenja ne ceni, ga ni vreden. (Vinci) za številna, tudi težka kmečka opravila. Med 2. svetovno vojno so ga Nemci leta 1943 prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Ko je novembra 1944 prišel na dopust domov, je poiskal stik s sodelavci NOB in se že 2. decembra vključil v Kozjanski odred. Pri partizanih je v tej enoti ostal do 15. maja 1945. Bil je priljubjen med soborci, ki so mu zaupali, zato je kmalu postal vodnik voda. Ni bil le dober tovariš, temveč tudi pogumen borec, zato je prejel medaljo hra-bosti. Po osvoboditvi so ga dodelili k enoti Narodne zaščite v Sevnici. Leta 1947 je postal tajnik krajevnega ljudskega odbora (KLO) Zabukovje, po njegovi ukinitvi pa je postal šef krajevnega urada v Zabukovju nad Sevnico. Ker je vedno rad pomagal ljudem, jim znal prisluhniti v stiskah, je leta 1955 dobil službo na odseku za borce in vojaške vojne invalide na sevniški občini. Leta 1966 je šel v Ljubljano na višjo upravno šolo in se dve leti pozneje za krajši čas vrnil na občino na poprejšnje delovno mesto. Potem je do upokojitve delal kot sekretar nekdanjega Komunalnega stanovanjskega podjetja, sedanje Komunale. Svoje delo je vedno opravljal vestno in predano. Njegov posluh za sočloveka, tudi za ljudi iz t.i. obrobja, pa je v polni meri prišel do izraza pri njegovem človekoljubnem delu v Rdečem križu. Leta 1986 je postal tudi predsednik občinske, sedaj območne organizacije Rdečega križa. Za zavzeto delo v dveh mandatih je dobil številne pohvale od republiške organizacije RKS. Bilje tudi večkratni krvodajalec. P. P. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. I ZAHVALA V 69. letu nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ TOMAŽIN iz Dobrave pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za iskreno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavcem IGM Strešnik, sodelavkam Krke, teh.ser., LD Raka, govornikoma Strašku in Škodi ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Blatnik in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 29. septembra je minilo žalostno leto, odkar med nami ni več ROBERTA GAČNIKA iz Dola 7 pri TVebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, pokojnemu prinašate sveče, cvetje in postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: mama, oče, brat ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata in pradedek LUDVIK BARBO Češence 34, Mirna Peč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvala osebju Internemu oddelku Novo mesto, PGD Mirna Peč, Jablan, Hmeljčič ter g. Miranu Krevsu za preudarne poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala podjetjem Vino Brežice, d.d., Zdravilišče Šmarješke Toplice, SZ VV Novo mesto in LD Mirna Peč. Najlepša hvala gospodu župniku za tople besede in lepo opravljen obred, pevcem iz Šentjerneja, za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Novak. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in ata pospremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku, iskrena hvala. Vsi, ki smo ga imeli radi Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj, po kratki in zahrbtni bolezni, zapustil naš sodelavec SLAVKO KERIN delovodja kamnoloma Od njega smo se poslovili v nedeljo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zuželite. V 67. letu nas je po hudi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi ate, stari ate, brat in stric JOŽEF POČERVINA Birčna vas 34 skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in bližnjim sosedom, ki ste nam v težkih r^nutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in denarne Ppspcvkc ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala Onkološkemu oddelku Jtibljana, g. župniku iz Šmihela, pevskemu zboru Rtipcrčvrh, pogrebni službi Oklešen in Komunali ter Domu starejših občanov za skrb in nego. Posebna zahvala LD Padcž in rogistom 8- Branetu Becu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala Krki, tovarni zdravil - obrat r^ljin, DSO Šmihel in Revozu SIL. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Slavko, hčerki Joži in Ani z družinama ter vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala, a v srcih naših boš ostala. V 76. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica ANA MEDVED s Sinjega Vrha 7 Iskreno težkih trenutkih se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v enutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala dr. Bostiču in patronažni sestri za pomoč. Hvala Katici za ganljive besede slovesa pred domačo hišo. Posebna zahvala pastorju in pevcem iz Hrvaške za besede tolažbe in upanja ter lepe pesmi. Hvala tudi pogrebni siužbi Hiti za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Marija z možem, vnuka Ivan ter Matija z družino ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje Vaše je bilo življenje. V 92. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta AMALIJA GABRIJEL šivilja v pokoju iz Rodin 10 pri TVebnjem Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Oklešen, g. Alojzu Zupančiču, pogrebcem, g. župniku Milošu Koširju za poslovilne besede ob pogrebni maši in za lepo opravljen obred ter pevcem župnije Trebnje za zapete žalostinke. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Šmihel iz Novega mesta za dolgoletno oskrbovanje naše tete in sestre Amalije. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni IVebnje, 21.9.1999 DOLENJSKI LIST 121 TA TiPEIM ¥AS ZAN M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 30. septembra - Sonja Petek, 1. oktobra - Julija Sobota, 2. oktobra - Bogumil Nedelja, 3. oktobra - Terezija Ponedeljek, 4. oktobra - Franc Torek, 5. oktobra • Marcel Sreda, 6. oktobra • Vera LUNINE MENE 2. oktobra ob 6.02 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 30.9., L, 4. in 5.10. (ob 18. uri in 20.30) ter 2, in 3.10 (ob 16. uri, 18.15 in 20.30) in 6.10. (ob 18. uri) ZF Vojna zvezd - grozeča prikazen. 6.10. (ob 20.30) pustolovski film Mumija. ČRNOMELJ: 1. in 2.10. (ob 20. uri) komedija Dragulj z Mississippija. 3.10. (ob 20. uri) film Z roko v roki. DOBREPOLJE: 1.10.(ob21J0) drama Simon Brich. 3.10. (ob 20.30) pustolovski film Analiza pa taka. GROSUPLJE: 1.10. (ob 20. uri) pustolovski fiim Analiza pa taka. IVANČNA GORICA: 30.9. (ob 20. uri) pustolovski film Analiza pa taka. KOČEVJE: 2.10. (ob 18. in 20. uri) drama Simon Brich. 4.10. (ob 18. uri in 20. uri) pustolovski film Analiza pa taka. KRŠKO: 30.9. in 1.10. (ob 20. uri) ter 2. in 3.10 (ob 18. uri in 3.10. komedija Taksi. • METLIKA: 1.10. (ob 20. uri) film Z roko v roki. 3.10. (ob 18. in 20. uri) komedija Dragulj z Mississippija. NOVO MESTO: Od 30.9. do 6.10. (ob 16., 18.30 in 21. uri) ter 2. in 3.10. (tudi ob 10. in 16. uri) pustolovski film Vojna zvezd. RIBNICA: 2.10. (ob 22. uri) pustolovski film Analiza pa taka. 3.10. (ob 17. uri) drama Simon Brich. VELIKE LAŠČE: 2.10. (ob 20. uri) pustolovski film Analiza pa taka. 3.10. (ob 20. uri) drama Simon Brich. film • KONEC NASILJA, drama (The End of Violence, 1997, ZDA, 120 minut, režija: Wim Wenders) Veliki mojster Wenders, velja že vseh trideset let odkar režira, za filozofa s kamero v roki. Posnel je veliko slabih filmov, pa tudi veliko dobrih, v vseh pa je najprej mislil, šele nato pa se je ukvarjal s tehnično in za komercialni film tako značilno perfekcijo. Resen tip, ni kaj. Na zunaj ga definirajo velika glava, stekla na očalih z močno dioptrijo, na drugi strani silna srčnost, v možganih pa širok register za sprejemanje in ustvarjanje zelo raznolikih konceptov. Wenders kot angažiran režiser je tokrat povedal, da je super tehnologija v imenu splošne varnosti pravzaprav silno nevarna, saj njena zloraba vodi h koncu zasebnosti in naravnega spontanega samouravnava-nja slabega in dobrega v vsakokratnem okolju. Skratka, gre za nevarnost uresničenja vseprisotnega Velikega brata iz Onvellove mračnjaške utopije 1984. Zelo narcisoidni, vplivni in neusmiljeno avtokratski holi-vudski producent Mike (Bill Pullman), ki je svetu podaril vrsto naj ljubših akcijskih trilerjev in krimičev, med elektronsko pošto dobi tudi 400 strani dolgFBI-jev “meji”, kjer so strogo zaupani podatki o tajnem vladnem projektu sistema popolnega nadzorovanja s kamerami in monitorji, ki bo “končal nasilje” v Los Angelesu. Še preden ga Mike prebere, mu dva tipa merita v glavo, ker pa sta pocarja, priskočijo na pomoč FBI-jevi ostrostrelci, ki pa pomotoma pihnejo njiju. Prestrašeni Mike se skrije med Hispanose v geto, kjer ga popolni tujci sprejmejo kot pozabljenega sorodnika. Mike postaja nov človek, namesto tehnologije in hierarhije zdaj ceni domačnost in prijateljstvo, ponovno se zaljubi v svojo ženo Paige (Andie MacDovvell), ki pa, prej hrepeneča in z njegove strani zanemarjena, postane v njegovi odsotnosti takšna kot nekdaj on sam. Ko šicnejo še FBl-jevega kreatorja super-sistema, računalniškega doktorja, ki ga upodobi kontepla-tivni Gabriel Byme, izgubi še zadnje upanje na povrnitev stare identitete, toda Wenders je optimist, saj mu ponudi lepo Mehičanko in večno anonimnost. Zanimivo, da je šel veliki mag tokrat ponovno v Ameriko, do katere ima tako ambivalenten odnos: zaradi drugačnosti jo ljubi, hkrati pa zaradi istega sovraži. TOMAŽ BRATOŽ KAKO PREPREČIMO IZBRIS DRUŽBE? Po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Ur. I. RS 54/99) lahko sodišče v sodnem registru izbriše Vaše podjetje: 1. če podjetje ni dokapitalizirano (osnovni kapital 2.100.000 SIT), 2. če 12 mesecev ni bilo prometa po ŽR, 3. po določilih drugih zakonov. Ml VAM SVETUJEMO IN UREDIMO, DA PREPREČITE IZBRIS VAŠE DRUŽBE! V ECO, d.o.o. (tel. 0608/87-194, GSM 041/639-193) I Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14izvodov v3. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev, za pravne osebe 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1. 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. KMETIJSKI STROJI SEJALNICO širine 2.5 m, obračalni plug, 14 col, in stroj za toplo pranje (kircher), prodam.®(0608)56-269. 3353 KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino oreha, Češnje, javorja in ostalih listavcev. Plačilo takoj! ® (061)860-166, po 19. uri ali (0609)613-659. MOTORNA VOZILA R 4, letnik 1997, brezhiben, prodam. B (041)692-086. 3358 FORD FIESTO 1.1, letnik 1991, registrirano do 3/2000, 120.000 km, prodam. B (068)50-272. 3360 Z 101, letnik 1988/89, prodam. B (041)746-452 ali (068)80 000. 3366 CITROEN ZX, letnik 1993, 85.000 km, prodam. B (068)87-531 ali (041)858-300. KEBOR, D.o.o. • PREPISE VOZIL OPRAVLJAMO SEDAJ ŽE TUDI NA NOVEM TRGU 1 • ZASTAVLJALNICA Tel.: 068/326-888 NON-STOP 041/611-377 BMW 316 i, letnik 1990,58.000 km, 4V, kovinsko zelen, prodam. B (068)489-077. R 4 GTL, letnik 1988, prodam. B (068)89-677, po 20. uri. 3389 R 4 CABRIOLET ugodno prodam. B (068)325-095. 3394 FIAT MAREA weckend, letnik 7/98, prvi lastnik, servisni, prodam. Možen kredit ali leasing.B (041)720-038. 3397 OPEL KADETT 1.3, solza, rdeč, letnik 7/88, prodam. B (068)52-193, popoldan. 3399 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. B (068)85-819. 3409 CITROEN AX 1.1 Caban, letnik 1994, registriran do 4/2000, 48.000 km, prodam. B (068)83-217. 3339 POHIŠTVO KOMPLETNO dnevno sobo prodam za 60.000 SIT. ® (068)67-487. 3362 POSEST DO 30 KM od Ljubljane kupim starejšo hišo ali nadomestno gradnjo. ® (064)22-33-00, zvečer. 3383 V OKOLICI NOVEGA MESTA ugodno prodam ali oddam poslovno - stanovanjski objekt, 150 m2 (novogradnja), 150 m2 z dovoljenji za gostinsko in trgovsko dejavnost (že obratoval)+ 150 m2 nedokončanih stanovanjskih površin, na odlični lokaciji, ob glavni cesti in prelepim pogledom na reko Krko. It (041)634-134, zvečer. 3402 V NOVEM MESTU in okolici, v Šmarjeških Toplicah, Črnomlju, Škocjanu, Metliki prodamo stanovanja, hiše, vikende, parcele, poslovne prostore, oddamo poslovne prostore v centru Novega mesta in v Dolenjskih Toplicah. Media nepremičnine, ® (068)325-449 ali (041)636-746. 3403 VINOGRAD in starejšo zidanico prodam. ® (068)79-715, zvečer. 3410 ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo v okolici Novega mesta ali na relaciji Novo mesto - Dolenjske Toplice kupim. IT (041) 628-422. 3381 PREKLICI GREGOR PREŠEREN, s.p., Dol. Kronovo 4, Šmarješke Toplice, 31.10.1999 preneham z gostinsko dejavnostjo. 3346 REDEP IN HASIJA ČELIKOVIČ, stanujoča v Črnomlju, Moše Pijade 2, se opravičujeva Halidu Kadragiču, Kajuhova 4, Črnomelj, za besede, izrečene 4.5.1998, ki sva jih izrekla v zvezi z Hano Glibanovič iz Črnomlja na Centru za socialno delo Črnomelj. PRODAM DRVA, (metri), bukova, kalana, lahko razžagana, z dostavo! B (068)322-754 ali (041) 693-219. 2451 OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. B (063)451-082. 2719 KAMEN, pohorski škriljavcc, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B in fax: (063)754-003 ali(041)621-478. 3030 LES, stenski opaž, bruna, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz. B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. IZDELUJEMO in prodajamo električne grelnike za pospeševanje vretja, pasterizacijo mošta. Eho, d.o.o., B (061)152-41-45 ali (041)705-059. 3234 KVALITETNO belo grozdje in avto passat prodam. B (068)52-197. 3347 Odlično ohranjena stroja, stružnico in rezkalni stroj, prodam. Tel 0609/651-290 in 041/651-290. ETAŽNO PEČ za centralno ogrevanje, 23-litrsko, na trda goriva, ekspanzijsko posodo in črpalko za pogon, vse v zelo dobrem stanju, prodam. B (068)22-777, dopoldan ali zvečer. GROZDJE, črno in belo, v okolici Metlike prodam. B (068)60-668. 3367 MLIN za grozdje (peeljalnik) in otroško kolo prodam. B (068)341 -747. 3371 GROZDJE žametne črnine in suha metrska drva prodam. B (0608)31-208. 3376 GROZDJE žametne črnine prodam. B (068)41-078. 3386 500 KG grozdja žametne črnine, rizlinga in kraljevine prodam. B (068)321-077. 3392 GROZDJE šmarnice in garažna vrata Inles, smrekova, nova, prodam. B (041)752-686. BELO GROZDJE in črno frankinjo prodam. B (068)75-298. 3398 GROZDJE žametne črnine prodam. B (0608)87-395. 3405 GROZDJE žametne črnine in laškega rizlinga ter rdeče in belo vino prodam. B (068)73-119. 3407 CISTERNO za vino, 1000-litrsko, prodam. B (041)408-786. 3412 CISTERNE INOX za vino, vretje mošta ter belo in rdeče cepljeno vino prodam. B (068) 52-519 ali (041)422-120. 3349 METRSKA kalana drva in kozlička prodam. B(068)65-692. 3352 DROBNI in jedilni krompir ter 15-colski voz, zelo ohranjen, prodam. B (068)45-039. GROZDJE žametne črnine prodam B (068)89-574. 3388 GROZDJE šmarnice prodam. B (068)323-- 627. 3338 GROZDJE žametne črnine, vino cviček in gumi voz, 14 col, prodam. B (068)27-091. GROZDJE, belo in črno, na Trški gori, prodam. B (068)75-149, zjutraj ali zvečer. VEČ hrastovih sodov prodam. B (0608)56-738. 3363 GROZDJE žametne črnine in frankinje prodam. B (068)81-841. 3379 GROZDJE žametne črnine prodam B (068)81-873. 3337 GROZDJE modre frankinje, žametne črnine in belo po izbiri prodam. B (068)41-079. 3382 RAZNO FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem, tT 068/373-460 ali 22-361. ODDAM V NAJEM pisarno v izmeri 40 m2, v nakupovalnem centru Mercator, Podbev-škova 4, Novo mesto, TT in fax: (068)342-325. ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram.® (068)341-829. 3345 IZVAJALCA za ureditev dvorišča iščem (priprava in tlakovanje, cca 200 m2). ® (041)668-169. 3350 NA NOVEM TRGU v Novem mestu oddam ali prodam lokal (trgovina). TT (041)208-773. ZA OPAŽENJE betonske plošče posodim kovinske punte in opažne plošče. ® (068) 342-506. 3390 SLUŽBO DOBI HONORARNO, za dvakrat na teden zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. ® 041/730-151. TERENSKE KOMERCIALISTE na območju Dolenjske in Bele krajine iščemo. Če vas to delo zanima, pokličite na ® (068)326-235 ali (041)671-414. 3253 IZKUŠEN TRGOVEC za prodajo avtomobilov dobi delo. Zaželjene izkušnje. Pogoja: komunikativnost in zanesljivost. Ponudbe pod šifro: Zaslužek. 3341 NUDIMO dobro plačano delo za Dolenjsko. Plačilo takoj, ni akviziterstvo. TT (063)708-205, od 19. do 20. ure ali (041)223-865, ves dan, Jože. 3348 ZASTOPNIKE s prevozom zaposlimo za trženje oglasov v občinskem telefonskem imeniku v Novem mestu, okolici, Krškem in Sevnici. Slovenska knjiga, d.o.o., PE Pl RS, Litijska cesta 38, 1000 Ljubljana, TT (041) 746-823. 3355 TEHNIKA gradbene, strojne, komercialne ali kmetijske stroke zaposlimo za delo v prodaji. TT (041)633-099. 3357 IMATE finančne težave? Želite s poštenim delom pošteno zaslužiti? TT (068)326-340. REDNO ali honorarno zaposlimo referenta za delo v marketingu (delo ni terensko) v centru Novega mesta ter raznašalca artiklov na področju Dolenjske. TT (068)324-016. NUDIMO VAM več vrst enostavnih serijskih del na domu za daljše obdobje. Tedenska izplačila! Pokličite na ® (041)502-241. TERENSKEGA KOMERCIALISTA za prodajo motornih olj Valvoline iščem. Izobrazba 4 ali 5 stopnje. Uradni prodajalec Valvoline PE-VAL, d.o.o., Pod Trško goro 90, Novo mesto. Vloge pošljite pisno. 3375 MIZARJA, lahko tudi pripravnika, zaposlim TT (0609)625-182. 3377 V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmem trgovko (4 ali 5 stopnja), natakarico in snažilko. TT (068)76-214. 3378 COMMEX, D.O.O., servis za čiščenje, redno zaposli več sobaric in čistilcev. TT (041) 757-648. 3395 TRGOVSKEGA POTNIKA za tekstil zaposlim. TT (068)59-261 ali (041)799-022. 3396 PRODAJALKO v trgovini s tekstilom zaposlimo. ® (068)84-130 ali (0609)628-422. KV POHIŠTVENE in pomožne mizarje takoj zaposlimo zaradi razširitve proizvodnega programa. MIZARSTVO BOBIČ, d.o.o., Belokranjska cesta 15, Novo mesto. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA. PE NOVO MESTO. Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371-9860 www.krekova-banka.si STANOVANJA SOBO oddam študentu iz Dolenjske, v Mariboru. TT (068)45-704 ali (068)44-029. 3344 DVOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, na Ljubljanski cesti v Novem mestu, oddam. TT (068)326-024. 3351 PODSTREŠNO STANOVANJE, 50 m!, telefon, CK, prodam. B (068)324-561. 3364 TRISOBNO opremljeno stanovanje v centru Novega mesta oddam. TT (068)75-381. V METLIKI prodam dvosobno stanovanje, 62 m2. ® (068)60-442. 3380 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, s CK in telefonom, najamem. TT (068) 373-1542, do 16. ure ali (061)127-1304. 3406 ŽENITNE PONUDBE SI ŽELITE družbe, pogovora, nasvet? Vaš prijatelj! TT (090)46-52,156 SIT/min. 2729 ŽIVALI ZLATI PRINAŠALCI z rodovnikom iSčejo nove lastnike. B (063)732-223. 3232 OVCE prodam. B (041 )877-l 36 ali l068)3^ KRAVE po izbiri, s telički ali brez njih, prodam. B (068)73-092. 337U RJAVE JARK1CE pred nesnostjo in težke bele kokoši za zakol prodam. Ramovš, Šentrupert, B (068)40-189 ali (041)542-756.3372 3 BREJE TELICE črno-bele pasme, ml£ kovod in 600-litrski hladilni bazen prodam. “ (0608)87-004 ali (041)738-324. 3374 KRAVO SIVKO in telico, pašno, breji po 3 mesecev, prodam. TT (068)45-292. 3385 ČRNO-BELE KRAVE po izbiri prodam. ® (041)538-018. ’ 3408 KOBILO, staro 7 let, in žrebico, staro 15 mesecev, prodam. Somrak, Vrhovo 7, Mimn Peč. 7400 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 20. ure: Mercator center Cikava od 7. do 19. ure: Blagovnica Žabja vas od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6,30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 3. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Markel Ragovska, Market Drska, Market Smrečnikova, Samopostrežba Šmihel, Market od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, proda- jalna Kandija ' • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šeni- od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pn mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8, do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 11. ure: Market kAUTf CLUB W. M. M. A. F. E.V. Cvetličarna Trata zaposli cvetličarko Tel. 041/720-065 VVORLD MODERN MARTIAL ARTS FEDERAT10N VVELTVEREINIOUNG D ER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT K1CK BOMNG KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEID1GUNO ETC frAUTf ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA SAMOOBRAMBA • vpis novih članov • program obrambe in zaščite • program hitre psihofizične transformacije • začetni in nadaljevalni program • zdravniška kontrola • tekmovalni in demonstracijski program • individualni trening Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica)- Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan 22I DOLENJSKI LIST Št. 39 (2614), 30. sentembra 1999 Dinamično delo išče strokovnjake! K sodelovanju pri povečanju obsega dejavnosti VABIMO kandidate za pogodbeno sodelovanje na področju: DISTRIBUTER za delo na področju razvoza produktov Od kandidatov pričakujemo lastno prevozno sredstvo-kombi bele barve, velikosti 10 -15 m3, osebno urejenost in komunikativnost Nadalje pričakujemo delovne izkušnje in seveda prijavo z kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Izbranim kandidatom ponujamo redno in trajno sodelovanje, dinamično delo.stimulativno plačilo in dodatno strokovno izobraževanje, napredovanje, nagrajevanje in zaposlitev v regiji bivanja. Lastoročno napisane vloge pošljite na naslov: MANIA d.O.O. ) Trdinova pot 2A ) 8330 Metlika Dodatne informacije: 068 63 071 Dinamično delo išče strokovnjake! K sodelovanju pri povečanju obsega dejavnosti vabimo kandidate za stalno zaposlitev: PEK PECIVA V pekami v METLIKI zaposlimo delavce, slaščičarje, peke in kuharje. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti delu ter delati v popoldansko-nočnem času. se prijavite na oglas. Lastnoročno napisane vloge s podatki o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi pošljite čimprej na naslov: MANIA d.O.O. Trdinova pot 2A 8330 Metlika Dodatne informacije 068 63 071 RABLJENO STANOVANJSKO OPREMO prodam zaradi selitve. Tel.: 068/341-609 AAAN^P tuTLltična. srednja šola za gostinstvo !N TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 8000 NOVO MESTO r a z p i s u j e 'zobraževanje ob delu za naslednje poklice: * KUHAR, IV. stopnja * NATAKAR, IV. stopnja Pogoji: končana osnovna šola ali končani skrajšani program zaposlitev v gostinstvu gostinski tehnik, v. stopnja (diferencialni izpiti) Pogoj: končana gostinska šola za poklic kuhar ali natakar (Izobraževanje traja 4 semestre.) ^ imenskem času šola organizira funkcionalne petdnevne eca/e (25 ur). ' tečaj za mlade gospodinje ' Ječaj za poznavalce vin (sommelier) ' Jecaj za barmane (amaterje) ' biti dober gostitelj v hiši (za mlade moške) ' žecaj za pripravo sladkih jedi (za gospodinje in ljubitelje sladkih jedi) ' tečaj o prometu z nevstekleničenim vinom in vinskim moštom (za gostilničarje) tečaji (ob dovolj prijavljenih kandidatih) bodo potekali v Prostorih šole v popoldanskih urah od 15. ure dalje, nformacije dobite v tajništvu šole na tel. št. 321 -527. Razdalja v km Cena do - 5 2.390 6-10 3.180 11-15 3.710 16-20 4.510 21-25 5.570 26-30 6.630 31-35 8.750 36-40 10.600 41-45 12.190 49-50 12.990 51-55 13.780 56-60 14.840 61-65 16.700 66-70 17.230 71-75 18.290 76-80 19.610 DOLENJSKI LIST I23 PRAV, POVEZAVA 103.0 MHZ -mr Mo OGNJIŠČE M J on Canon SERVIS • TRGOVINA • KOPIRNICA DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST Nakit Zlatarne Celje • Unikatni nakit • Izdelava po naročilu Poročni prstani • Popravila • Servis • Čiščenje nakita r Novo mesto, Lebanova 24 'Si 'D ING PE NOVO MESTO Seidlova cesta 6 'S 068/376-270 novo. mesto @biring. si NOVI TRG NOVO MESTO TEL / FAX +386 68325830 4 cm i 5 J«! 6MN0 f 1 : I 7"WS 0 tuv '9*w '•#•0 f"Q + - tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Bre- i žicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Zagradu, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju, Ljubljani... • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane)... • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Trebnjem... • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. V i J SIEMENS SL 10 D za samo 25.990,00 SIT. SIEMENS C 25 za samo 35.990,00 SIT. Podarimo vam še za 4.000,00 SIT pogovorov znotraj Slovenije. Redna cena aparata Siemens SL 10 D je 95.188,10 SIT. Redna cena aparata Siemens C 25 je 47.588,10 SIT. Ugodno ceno za aparat lahko izkoristite, če sklenete naročniško razmerje za 12 mesecev. Če pogodbo prekinete predčasno, doplačate 10.000,00 SIT. Ponudba velja do 31. oktobra 1999. Gsr-n; D4D Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si SI.MOBIL y šolo? Na fakulteto? ysak dan? ZARES poceni? Z vlakom! o o £ o3 ODROBNEJŠE INFORMACIJE >8 N PRODAJA VOZOVNIC č NA VSEH ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH! Č PORTRET TEQA TEdNA Polde % Ljudje, ki radi pojejo, so kot sonce: koder hodijo, svetijo. To so veseli in dobri ljudje, ki so priljubljeni in spoštovani. Eden takšnih je prav gotovo Polde Švalj iz Šentjerneja, ki že več kot petdeset let prepeva v različnih pevskih zborih, od leta 1957 do 1965 pa je bil član Šentjemejske godbe. Že kot šestnajstletni fantič pa se pridružil tudi šentjemej-skim gasilcem. “ Vprostovoljno gasilsko društvo nas je takoj po končani drugi svetovni vojni povabil pokojni Anton Bambič iz Šentjerneja, rad sem se jim pridružil, ker je to humana organizacija, ”pove Polde Švalj, ki je v društvu še vedno aktiven, trenutno je predsednik šentjemejskega gasilskega društva, ki bo čez dve leti praznovalo že 120-letnico delovanja. V teh letih je opravil več izpitov - od mentorja pionirjev in mladincev do gasilskega sodnika. Leta 1958 je bil izvoljen tudi za poveljnika šentjemejskega gasilskega sektorja, kamor sodi 10 gasilskih društev, sektorski poveljnik pa je bil vse do leta 1984. Za zasluge v gasilstvu je prejel veliko priznanj, med drugim tudi plaketo gasilskega veterana in značko za dolgoletno službovanje v gasilstvu. Poleg tega je bil od leta 1971 celih 20 let tudi poveljnik šentjer-nejskega štaba civilne zaščite. Polde je rojen Šentjernejčan, kot pravi, pa njegov rod izvira iz Ostroga. Po končani osnovni šoli se je pri očetu izučil krojaškega poklica, ki pa ga je moral s pri- hodom cenejše konfekcije opustiti. Zaposlil se je v šentjernejski Iskri kot skladiščnik in to delo opravljal vse do upokojitve. Kljub zaposlitvi in delu doma na kmetiji pa je vedno našel čas za petje, ki mu je bilo že od nekdaj najljubše. Vedno je pel v dveh ali treh zborih, najdlje pa v cerkvenem pevskem zboru, kjer je začel prepevati leta 1946. Še istega leta se je pridružil tudi KUD bratov Pirkovič - moškemu pevskemu zboni, ki je deloval pod vodstvom Martina Marinča. Dve leti pa je prepeval v mešanem pevskem zboru v Orehovici. Najbolj ponosen pa je na 30-letno prepevanje v Šentjernej-skem oktetu, s katerim je prepotoval Slovenijo, bivšo Jugoslavijo, peli pa so tudi v Italiji, Nemčiji in Rusiji. Pred sedmimi leti je oktet zapustil, da bi dal priložnost za petje tudi mlajšim, potem pa se je pridružil Vinogradniškemu oktetu, kjer poje še danes. “Pojem pa tudi v upokojenskem mešanem pevskem zboru, ki nosi ime po Vlasti Tavčar, učiteljici, ki je pred vojno in po njej zelo veliko prispevala k razvoju kulturnih dejavnosti v Šentjerneju. Bila je tudi moja učiteljica v drugem razredu, "je povedal Polde. Tudi za delovanje na kulturnem področju je prejel več priznanj: za 10, 15 in 25 let petja v Šentjernej-skem oktetu mu je novomeška ZKOpodelila Gallusova priznanja, leta 1991 pa so mu za kul- j tunu praznik podelili tudi odličje. 1 Na letošnjem šentjemejskem j občinskem prazniku jernejevem j je za dolgoletno in prizadevno j delo v številnih društvih prejel na- I grado občine Šentjernej. Polde je -j priznanja zelo vesele, čeprav ni- j koli v življenju ni ničesar počel zaradi odličij; pomoč do soljudi je čutil kot dolžnost, brez petja pa ne bi znal živeti. Kadar se odpravi v svoj vinograd na Gomili, kjer ' prideluje izvrsten cviček, je vesel, ; če se me mu kdo pridruži, da sku- j paj z njim zapoje. Veselje do pet- j ja nosi v sebi tudi najstarejši od j treh Poldetovih otrok, sin Stane, j ki skupaj z očetom prepeva v Vi- j nogradniškem oktetu. Pri Švalje- j vih iz roda v rod pesem išče pot. JOŽICA DORN1Ž Izlet naročnikov Dolenjskega lista Štiridnevni izlet v Prago od 14. do 17. oktobra Prostih še nekaj mest, prijavite se po tel. «68/ 321-115 ali 325-477. Podrobnejše obvestilo preberite na 13. strani! Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST in ti/T/ LLClL. iticn/L £-£/€.ncLjci ČESTITALA TUDI ŠTEFKA KUČAN V KLUBU VIDA KLAPA “MORE” NOVO MESTO-V petek, 1. oktobra, ob 20. uri bo v klubu Vida na Glavnem trgu gostovala dalmatinska klapa “More”. Vabljeni! NA NOVEM VOZIČKU - Don se je na njem takoj zelo dobro počutil. Ob njem sta njegova mama Saša, ki se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje, in predstavnik kranjskega Humanitarnega zavoda Vid Aleš Pajestka. (Foto: J. Dorniž) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Lojzeta Grozdeta niso razsekali, trdi njegov nečak - Ali občina res ne krije stroškov lige v malem nogometu? - Noben avtobus ne vozi na Glavni trg in k srednjim šolam Med prvimi nas je tokrat poklical nečak Lojzeta Grozdeta, naslednjega slovenskega kandidata za svetnika. Odzval seje na zapis Lada Kocjana in meni, da ima v marsičem prav. Njegovega strica Lojzeta Grozdeta partizani, ki so ga okoli novega leta 1943 usmrtili, res niso razsekali. Njegova stara mati, se pravi Grozdetova matije bila spomladi tistega leta na sinovem pogrebu. Povedala je, daje bil res iznakažen, brez kože na obrazu, spoznala pa naj bi ga le po laseh, vendar udov ni imel odsekanih. Nečak je povedal tudi to, da se je tisti, ki naj bi Grozdeta izdal, naslednji dan utopil v Mirni. Na vprašanje, kaj meni o Grozdetovi kandidaturi za svetnika, je povedal, da sam že dvajset let ni bil v cerkvi in da želijo, da bi se o tem nehalo govoriti. Kar je bilo, je bilo. Dušan Udovč iz Vinice nam je natresel kopico vprašanj, vsa pa so Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. bila povezana z nogometom. Zanima ga, zakaj novomeška občina ne prispeva več za malonogomet-no ligo, zakaj morajo ekipe same plačevati sodnike itd. Za odgovore na vsa vprašanja je poskrbel direktor agencije za šport Novo mesto Miran Jerman, ki je povedal, da 1200 tolarjev sodniških stroškov na tekmo ni velik strošek, prijavnina pred začetkom ligaških tekmovanj pa je simbolična in znaša le 7.000, saj je na vseh enodnevnih turnirjih tudi nekajkrat višja. Novomeška občina preko agencije za šport, ki ligaška tekmovanja v malem nogometu vodi, kar precej prispeva, prav zato pa morajo ekipe iz topliške in žužem-berške občine plačati več. Kar se tiče zimske lige v malem nogometu, bo direktorjev odgovor gotovo razveselil Dušana. Zdaj, ko je odprta nova dvorana v Šmihelu, se bo v športni dvorani Marof lažje našel prostor za zimska tekmovanja v malem nogometu in najverjetneje bo zimska liga stekla že to zimo. Francu Somraku iz Padcršičeve ulice v Novem mestu je zelo všeč, kar je prejšnji teden na tem mestu o Podobniku povedal Jože iz okolice Krškega, in soglaša z njim, zanima pa ga, koliko je stal tabor Slovenske ljudske stranke v Viž- marjah in s čigavim denarjem bo, če bo, plačan. Ce je res, kar se Podobniku očita, je še dodal Somrak, bi bilo pošteno, da bi odstopil. Matjaža iz okolice Novega mesta moti, ker v času, ko je bil novomeški župan Franci Koncilija, ni minil teden, da ga v Dolenjskem listu ne bi popljuvali. Pravi, daje bil po volitvah, ko je novomeška občina dobila novega župana, nekaj časa mir, zdaj pa se v novomeški kroniki spet piše o starem županu, o nekaterih drugih pa nič. ne glede na to, kaj delajo. Meni še, da je Dolenjski list preveč rdeč, čeprav struktura bralcev ni taka. Upokojenec Drago iz Novega mesta seje zelo razveselil mestnih avtobusov oziroma mestnega potniškega prometa v Novem mestu, ki bodo predvsem starejšim ljudem in otrokom precej olajšali poti z obrobja na drug konec mesta. Čudi ga le, da noben avtobus ne pelje v središče mesta oziroma čez Glavni trg in da nobene postaje mestnega avtobusa ni v neposredni bližini srednješolskega centra v Šmihelu. To se, meni Drago, še da urediti, boji pa se, da bodo avtobusi med poskusnim obratovanjem mestnega prometa prazni in bodo novost ukinili. Zofiji Zagrajšek iz Boštanja je pred devetimi meseci umrl mož in zdaj v veliki hiši živi sama. Kljub 75 letom je še vedno čila in ne potrebuje pomoči, je pa zelo osamljena in si želi družbe. Najraje bi videla, da bi se k njej preselila upokojenka srednjih let, ki ima podobne težave kot ona, tako da bi skupaj preživljali dolge upokojenske dneve. Kandidatke jo lahko pokličejo po telefonu 0608 42 765 in se domenijo. I. V. PONAREJENA BANKOVCA NOVO MESTO - Neznanec je 21. septembra na blagajni Agencije za plačilni promet vnovčil ponarejen bankovec za 10 tisoč tolarjev s serijsko številko AA0591487. Isti dan je neznanec v trgovini Vita v Šuklje-tovi ulici plačal račun z bankovcem za 100 DEM. Da gre za ponaredek, je kasneje ugotovila delavka Dolenjske banke -Ekspozitura Drska. Polisti so oba bankovca zasegli. Požaijeva Mimika ima že 100 let Krajevna skupnost Kapele, družina in sosedje pripravili veliko slovesnost ZUPELEVEC PRI KAPELAH - V ponedeljek se je petdeseterici Slovencev in Slovenk, ki so dočakali sto let življenja, pridružila Požarjeva Mimika iz Zu-pelevca. Na Banhofu, na tistem koncu vasi, kjer živi že dolga leta, jo vsi kličejo kar stara mama. Čila in polna življenja je v nedeljo popoldne prisluhnila številnim čestitkam ter dobrim željam ob visokem prazniku. Ko so obujali spomine na njeno življenje, so se ji orosile oči. Kdo ve, kolikokrat si jih je v življenju obrisala, čeprav verjetno na skrivaj in ne pred takšno množico kot tokrat. V sto letih je bilo gotovo toliko lepih in grdih trenutkov, da se ima človek vzrok zjokati. Mimika, njeno pravo ime je Marija, se je rodila pri Smerdejevih, Požarja pa je vzela s 25 leti in mu rodila dve hčeri in enega sina. Verjetno bi družina živela vsakdanje mirno življenje, če ne bi prišla vojna in z njo pregnanstvo. Doma je bilo vse uničeno, a zgodilo se je še nekaj hujšega: družina je izgubila dva otroka, tako da je Mimiki ostala le najmlajša hčerka. Že pred petinštiridesetimi leti ji je umrl mož in pred nekaj leti je pokopala še najmlajšo hčerko. Tako je pač življenje. Mimiki so zvezde naklonile dolgo življenje. Veselila so jo rojstva in žalostile smrti. “Zmislim se še na to, boli pa ne več,” pravi zdaj, ko je čas polečil rane nekje globoko v prsih. Požaijeva Mimika še zdaj živi na domačiji v Župelevcu z vnukovo družino. Ima dva vnuka, tri pravnuke in eno prapravnukinjo. Sovaščani vedo povedati, da je še pred nedavnim zunaj sekala drva in da ji je bil le redkokdo kos pri pobiranju krompirja. Navajena je bila držati vse vogale pri hiši, zato jo še danes skrbi, kako kaj vnuk HUMANITARNA AKCIJA Voziček za Dona Matičevim so ga izročili predstavniki Humanitarnega zavoda Vid NOVO MESTO - Julija je Humanitarni zavod Vid iz Kranja s pomočjo Dolenjskega lista začel humanitarno akcijo zbiranja denarja za nakup transportnega vozička za 12-letnega Dona Maliča iz Novega mesta, ki ima že od rojstva cerebralno paralizo s hudimi motoričnimi okvarami in ie zaradi tega vezan na invalidski voziček. Na prošnjo za pomoč so se ljudje zelo hitro odzvali in sredi prejšnjega tedna so predstavniki zavoda Vid Donu in njegovi mami Saši že izročili nov transportni voziček. Tako fant kot njegova mama in sestra Dolores, ki je mami do sedaj pomagala nositi vse težjega bratca, so se vozička zelo razveselili. Saša seje obrnila za pomoč na Humanitarni zavod Vid potem, ko ni videla več nobene druge možnosti, kot samohranilka sinu namreč primernega zložljivega transportnega vozička ni mogla sama kupiti. Še vedno odplačuje stanovanje v bloku, pred kratkim pa je s pomočjo kreditov zamenjala tudi avto, ki ga potrebuje za prevoz Dona v šolo. Na akcijo se je odzvalo 35 darovalcev iz cele Slovenije, predvsem iz Dolenjske (njihova imena smo sproti objavljali), skupaj pa so prispevali 520.000 tolarjev. Nabava transportnega vozička pa je stala 360.000 tolarjev. Razliko bodo v Humanitarnem zavodu Vid tako kot ponavadi namenili drugim otrokom, ki potrebujejo invalidske pripomočke. V konkretnem primeru bodo denar namenili za doplačilo posebnega tricikla za triinpol-letno deklico iz okolice Maribora. J. D. ADI SMOLAR NA STUDIU D NOVO MESTO - Ta čas verjetno najbolj priljubljeni slovenski kantavtor Adi Smolar bo v sredo, 6. septembra, ob KO« gost novomeške radijske postaje Studio D. Predstavil bo svoj najnovejši album Je treba delat', ki je izšel te dni, in odgovarjal na vprašanja poslušalcev. opravi v vinogradu ali če so ob večerih živali pozaprte in vse na svojem mestu. Navada je pač že- lezna srajca in ta, kot kaže, dokaj dobra opora za dolgo življenje. B. DUSIČ GORNIK VSE NAJBOUŠE POŽARJEVI MAMI - V nedeljo popoldne je pred Požarjevo hišo prispela povorka s pihalnim orkestrom in pevci iz Kapel to s konjskimi vpregami, s katerimi so se pripeljali župan občine Brežice Vlado Deržič ter predstavniki krajevne skupnosti. Ob stotem rojstnem dnevu, ki ga, kolikor je znano, v tej krajevni skupnosti še niso praznovali, so slavljenki čestitali mnogi: od župana, vodstva krajevne skupnosti in številnih društev, ki delujejo v kraju, do župnika Milana Kšele, učencev osnovne šote in sosedov. Mimiki so prebrali tudi čestitko, ki jo je najstarejši še živeči izgnanki poslala predsednikova soproga Štefka Kučan. Slavljenka je ta dan dobila toliko daril kot verjetno v celem življenju ne, gotovo pa ji bo najlepse darilo zdravo in veselo življenje po stotem. (Foto: B. D. G.) 2. oktobra 1980 Potrebujemo močne kmete Agrokombinati in zadruge morajo krepiti lastno proizvod" njo, drugače pravega razvoja zasebne proizvodnje ne bo. V Sio^ veniji in drugje pri nas pa že ta čas bolj kot kdaj poprej Pot^e_ bujemo močne pridelovalce hrane. Naši kmetje to lahko P(’sv*j nejo, če jim bomo vsestransko pomagali. To je med drugim deja tovariš Franc Šetinc, ki seje prejšnji teden en dan mudil v krsK občini in si ogledal nekaj usmerjenih kmetij. Vandalizem siromaši Krupo Pred nekaj leti je domačine pretresla novica, da življenj^ reki Krupi pri Semiču umira. Izginile so postrvi, poginile žabe, le nekaj račje bilo še pri izviru. Potrebni ukrepi za reke so bili k sreči hitro izvedeni, lani pa je mlinar Milan * ^ prvi naznanil veselo novico, da Krupa spet oživlja in da se je njej pojavil ribji zarod. Akcija reševanja Krupe bi gotovo pela, če se ne bi zdaj pojavili vandali, ki so najprej postrelil1 vs. 32 rac, potem pa so se spravili še na podmerski ribji zarod. Ia početje je vredno vsega obsojanja. V vrsto za prašek nah V petek ob 15. uri so ob vnaprejšnjem obvestilu v !r8oVIIlj|e začeli prodajati pralni prašek. Dolge vrste čakajočih so D . nestrpne, ljudje so sc rinili, kljub temu pa je marsikdo od praznih rok. Na Drski so celo razbili steklo, ker je mnoz preveč navalila. Kradli bencin iz parkiranih avtomobil«' • i* ” 1\C- V Kočevju tatov ne zmanjka, pa tudi njihovih “domislic^ Te dni so miličniki odkrili skupino zmikavtov, ki je kradla v cin iz parkiranih avtov. Pojavila pa se je že nova skupina, ki^ ^ v barake na zasebnih gradbiščih in odnaša hrano in pijačo, sojo graditelji pripravili za delavce. Čez noč zrezan les . ,fl V ribniški občini vse češče prihajajo do “črnega” žag^HJ^ ^ preprodaje lesa. Dogaja se, daje na zasebnih žagah les razzag čez noč, ko inšpekcije spijo spanje pravičnega. Uničevali na svojo pest . Preverili smo govorice, ki so se izkazale za resn!‘'n,e trtek stiskalnicami na novomeškem Dinosu so sc v sredo in ce znašli nekateri še uporabni deli za vozila DKW in BMC: r ^ voarji za gorivo, kolesa, hladilniki, tapete, stekla in IMV je prišlo pojasnilo, da je bilo uničenje rezervnih . opravljeno ob soglasju UJV, kar pa je Milan Lah, načelni delka za zatiranje kriminalitete, zanikal. MARIJA R1HEUJIH ŠTEJE 99 - Marija Riltelj iz Gržeče vasi pri Krške* je 21. septembra dopolnila 99 let. Teta Mica se je rodila v številni kmee družini, kuhala in delala na kmetiji. V mladosti je skrbela za onemO&fF strica in pozneje tudi za teto, svoje družine pa si ni ustvarila. Premoženje p zapustila nečakinji Mimi Urbanč in njeni družini, ki skrbi zanjo, sajjOF starost priklenila na posteljo in jo je zapustil tudi sluh. Ob rojstnemdne* so jo obiskali: župan Franci Bogovič, Marta Bosina iz združenja Rdec*8f križa Krško, predsednik sveta KS Veliki Podlog Franci Nečemer ter pt* sednica in aktivisti krajevne organizacije RK. (RKS KO Veliki Podlogi