Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2012 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2012/35 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-2295 Naslov projekta Zvoki meje: Glasba in identiteta v obmejnih območjih v Sloveniji Vodja projekta 29339 Ana Hofman Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2009 - 04.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.08 Muzikologija Družbeno-ekonomski cilj . „ Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.06 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.04 - Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.04 Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek projekta2 SLO Glasba kot simbolna dejavnost ima pomemben potencial označevanja liminalnosti in hibridnosti ter postaja vitalno kulturno sredstvo v strategijah življenja ob meji (Stokes 1998: 264). Raziskava se osredotoča na obmejno območje Prekmurja, kjer je z ustanovitvijo nove schengenske meje leta 2007 meja med Slovenijo in državami »stare Evrope« izbrisana, ustanovljena pa je močna zunanja meja med Evropsko unijo in zahodnim Balkanom. Na tem območju Slovenije je dinamična, konfliktna in nestabilna narava obmejnosti oblikovala zgodovino, kulturo in vsakdanje življenje ljudi, vplivajoč na specifično »spremenljivost identitet.« Prekmurje ni le prostor dolgotrajne dediščine mednacionalnih in nadnacionalnih formacij (kot so imperiji, vojaške zveze in bloki moči v obdobju hladne vojne), prav tako je območje, na katerem se oblikujejo nacionalni prostori. Vsi omenjeni procesi vplivajo na spremembe v ekonomskih, socialnih in kulturnih danostih na tem območju ter na načine simbolnih reprezentacij v oblikovanju in zagovarjanju identitet. Glasbene prakse, kot del vsakdanjega življenja, pa tudi kot označevalci identitete, so globoko vkoreninjene v izkušnjo življenja ob meji. Imajo pomembno vlogo v predstavljanju realnih in zamišljanju simbolnih meja, obenem pa jih označuje zmožnost, da premagajo delitve in nerazumevanje med skupnostmi. Projekt se poglablja v načine, kako se glasba kot performativna dejavnost uporablja v oblikovanju t. i. »obmejne izkušnje.« Projekt prispeva k meddisciplinarni razpravi o novem konceptu »obmejnih kultur« in njegovi uporabi v analizi glasbenih praks. Konceptualne različnosti ter prepletanje simbolnih in družbenih meja so osrednja vprašanja v relevantni literaturi, kot je: Lamont (1992), Massey and Denton (1993), Logan (1996), Wilson and Donnan (1998). Meja je razumljena kot družbena in kulturna praksa, katere ohranjanje in spreminjanje sta vgrajeni v razmerja moči (Hipfl, Bister, Strohmaier, Busch 2002: 72). Namen projekta je večplastna analiza kulturnih in glasbenih identitet na območju Prekmurja, ki bo pripomogla k boljšemu razumevanju dialektike diskurzov o meji in obmejnih območjih v nenehno spreminjajoči se Evropi. ANG As a symbolic activity, music has a significant capacity to embrace notions of liminality and hybridity, becoming a vital cultural resource in the management of border lives (Stokes 1998:264). The project focuses on the borderland of Prekmurje, where by establishing a new Schengen border in December 2007, the internal borders between Slovenia and the old EU countries were removed, and a new external EU border with the Western Balkans (Croatia) was established. In this part of Slovenia, the dynamic, conflicting and unstable nature of the borderlands shaped the histories, culture and everyday lives of people, influencing the specific "fluidity of identities". Prekmurje is not only the area with a long legacy of trans- and supranational regional formations (such as empires, military alliances, and cold war power blocs), but also the place where national spaces are articulated. All these processes have influenced changes in the economic, social, and cultural realities of this borderland and its symbolic representations. Music-making, as a part of everyday life strategies, but also as an identity mark, is deeply rooted in the experiences of border life. It plays a significant role in the representation of real and imagination of the symbolic boundaries, at the same time having a capacity to negotiate divisions and misrecognition among communities. The project will examine the ways music, as a performative act, is employed in the performance of so-called "border experience." The project will contribute to a cross-disciplinary discussion about the emergent concept of "border cultures", and its application in researching musical practices. The conceptual distinctions and interplay between the symbolic and social boundaries are a central concern in the relevant literature, such as Lamont (1992), Massey and Denton (1993), Logan (1996), and Wilson and Donnan (1998). The border is understood as a social and cultural practice, which maintains or challenges are embedded in the power relations (Hipfl, Bister, Strohmaier, and Busch 2002:72).The main aim of the project is to provide a fruitful and complementary insight in the cultural and musical identities in the border area of Prekmurje, which would help in understanding the dialectics of discourses on the borders and borderlands in an ever-changing Europe. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Temeljni podoktorski projekt Zvoki meje: Glasba in identiteta v obmejnih območjih v Sloveniji se osredotoča na raziskavo vloge glasbenih praks v predstavljanju realnih in zamišljanju simbolnih meja. Poglablja se v načine, kako se glasba kot performativna dejavnost uporablja v oblikovanju t. i. »izkušnje meje.« Predmet raziskave so glasbene prakse Prekmurja kot prostora dolgotrajne dediščine mednacionalnih in nadnacionalnih formacij (kot so imperiji, vojaške zveze in bloki moči v obdobju hladne vojne) in obenem območja, na katerem je treba pripadnost nacionalni kulturi vedno znova posebej poudarjati in izkazovati. Zaradi tega je to območje izjemno primerno za raziskave koncepta hibridne/obmejne glasbene dediščine v nacionalnem kontekstu in na ravni lokalne skupnosti. Projekt skuša odgovoriti na vprašanje, kako sta ta hibridnost in izkušnja meje predstavljeni v glasbenih reprezentacijah. Za študij primera je izbran Folklorni festival v Beltincih, ki je več kot 30 let simbol čezmejne kulturne izmenjave v Prekmurju. Je primer reprezentativne prakse, prek katere se je vzpostavil in udejanjal pomen lokalne izkušnje mejnosti. Raziskava je potekala v treh raziskovalnih fazah: 1) Oblikovanje teoretskega, metodološkega in empiričnega okvira (maj 2009-september 2009); 2) »Mejna« študija primera (oktober 2009-julij 2010); 3) Integracija, sinteza, uporaba (avgust 2010-april 2011). Predvideni načrt raziskave je obdelan v okviru sklopov: 1) Oblikovanje teoretskega, metodološkega in empiričnega okvira - ta sklop je vključeval obdelavo znanstvene literature, v kateri so utemeljeni osnovni teoretski koncepti in provizorične smernice projekta. Na podlagi pregleda obstoječih študij s področja raziskav meja in kultur na mejah z vidika etnomuzikoloških disciplinarnih kontekstov so razviti ključni koncepti o »kulturah na meji« in »družbah na meji,« v povezavi z glasbenim izvajanjem. Pri tem so obravnavane študije, ki raziskujejo strategije glasbene domiselnosti in doživljanja fizičnih krajin ob pomoči simbolne geografije ter se osredotočajo na tehnike glasbenega imaginarija in potenciala glasbenih reprezentacij prostora (Stokes 1994; Feld in Basso 1996; Solomon 1997; Mitchell 1996; Leyshon, Matless in Revill 1998; Bennett 2000; Born in Hesmondhalgh 2000: 25; Forman 2002; Whiteley, Bennett in Hawkins 2004). Obravnavane so tudi domače študije, ki tematizirajo izkušnjo hibridnosti in mejnosti v glasbenih vsebinah, predvsem na območju Prekmurja (Grum 1953; Dravec 1957; Kumer 2002; Vodušek 2003). Metodološki okvir, ki je bil podlaga za izvedbo druge faze projekta (kar zadeva terensko raziskavo), je vključeval oblikovanje najustreznejšega orodja za etnografijo glasbenih dejavnosti na meji: interaktivna kvantitativna metoda je kombinirana z arhivsko raziskavo in snemanjem glasbenega izvajanja. Izbrana metodologija je omogočila večplastno analizo in razumevanje glasbenih praks in dinamičnih družbenih pojav. 2) Zbiranje gradiva na terenu je vključevalo terensko raziskavo izbranih glasbenih mrež, mapiranje in izbiro obstoječih glasbenih dejanj v Prekmurju. Folklorni festival v Beltincih je izbran kot primer par excellence glasbene obmejne izkušnje in kot posebej dober zgled mikrosocialnosti glasbenega izvajanja. Festival je bil ustanovljen leta 1970 kot oblika čezmejnega kulturnega sodelovanja in že štirideset let deluje kot lakmus glasbene reprezentacije spreminjanja meja. Dejavno sodeluje v oblikovanju identitet in dinamik med individualno, lokalno, nacionalno in nadnacionalno glasbeno identifikacijo. Raziskani so lokalni glasbeni arhivi, radio, gradivo KUD Beltinci ter osebni arhivi članov KUD Beltinci. Zbiranje gradiva je zaznamovalo tudi raziskavo tiskanega gradiva o festivalu, avdio- in videoposnetkov dosedanjih nastopov ter snemanje štiridesetega in enainštiridesetega festivala, ki sta potekala od 22. do 25. julija 2010 in od 28. do 31. julija 2011. Osrednji del terenske raziskave so obsegali intervjuji z vsemi akterji, vključenimi v izvedbo festivala (s člani skupine, upravnim odborom, presednico KUD Beltinci, zunanjimi strokovnjaki in člani žirije, publiko). Kot najustreznejša je bila uporabljena biografska metoda, pri kateri je bil poglavitni namen osvetliti »glasove« lokalne skupnosti, njihove izkušnje in interpretacije glasbenih dejavnosti, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju dinamike odnosa med vsemi družbeni akterji, vključenimi v izvedbo tega dogodka. Kot omenjeno, zbiranje gradiva se je nadaljevalo tudi čez julij in avgust 2011. 3) Integracija, sinteza, uporaba so v sklepnem raziskovalnem in sublimacijskem obdobju zaznamovale: a) sistematizacijo zbranega gradiva -transkripcijo pogovorov in avdioposnetkov; b) znanstveno analizo terenskih avdio- in videoposnetkov; c) končno sublimacijo analiz in rezultatov ter predstavljanje rezultatov raziskave na domačih in mednarodnih konferencah in vabljenih predavanjih; d) delo pri pripravi znanstvenih člankov za objavo v domačih in tujih publikacijah. Analiza zbranega gradiva je ponudila nov pogled na vlogo glasbe kot oblike kolektivne reprezentacije v procesih ustvarjanja in izpogajanja tako simbolnih kot realnih meja in procese vzpostavljanja kulturne hibridnosti v obmejnih območjih. Rezultati raziskave so pokazali, kako politične in ideološke implikacije »obmejne izkušnje« močno vplivajo na preoblikovanje in reinterpretacijo pomena »lokalnih,« »etničnih,« »nacionalnih« in »transnacionalnih« glasbenih praks ter njihovo medsebojno interakcijo. V raziskavi je bilo namreč ugotovljeno, kako se na videz zelo različni in pogosto tudi kontradiktorni diskurzi o lokalni identiteti in kulturi oblikujejo v okviru medlokalnih in transnacionalnih kulturnih gibanj. Raziskava, usmerjena na glasbene mreže okoli folklornega festivala v Beltincih, je osvetlila procese vzpostavljanja in oblikovanja lokalne glasbene dediščine pri ustvarjanju novih subjektivnosti in identitet, pa tudi v oblikovanju glasbenih mrež na tem obmejnem območju. Analiza zgodovine festivala od socialističnega obdobja prek osamosvojitve do nove konceptualizacije programa, ki vključuje izvajalce t. i. glasbe sveta (world music) je osvetlila načine, na katere specifični mejni kontekst vpliva na procese glasbene interakcije in hibridnosti. Pokazala je tudi načine, na katere so tovrstne folklorne dejavnosti pomembno pripomogle h krepitvi projektov lokalne skupnosti in k popestritvi kulturnega in družabnega življenja celotnega območja. S sodelovanjem pri preučevanju, predstavitvi in promociji lokalne dediščine so organizatorji in nastopajoči stkali mreže in razširili regionalno kulturno krajino. Posebej so prispevali h krepitvi kulturnega sodelovanja Slovencev, živečih onstran nacionalnih meja - predvsem porabskih Slovencev na Madžarskem, pa tudi slovenske manjšine iz avstrijske Koroške. Odkrito so preigravali reprezentacije nacionalnih mejnih območij ter krepili nacionalno identiteto. Odprto so uporabljali diskurze »nacionalne mejne pokrajine« {national borderland) ob hkratnem uvajanju transnacionalnosti - in sicer tako, da se ti ne izključujeta, marveč sta si komplementarni. Sočasno so tudi mobilizirali koncepte transnacionalne kulture in multikulturalizma, in to na dva načina: v obdobju socializma skozi prizmo jugoslovanske kulture in v postsocialističnem obdobju skozi koncept evropskih regij in »nove« evropske multikulturnosti. Rezultati raziskave kažejo na načine, na katere nacionalne glasbene oblike, kakršna je folklora {pogosto prepoznane tudi kot nacionalistične) dobivajo nove, bolj kompleksne in večglasne pomene v obmejnih območjih. S predstavitvijo »najbolj reprezentativnih« glasbenih del, utemeljenih na ključnem kanonu »nacionalne glasbene dediščine«, postaja njihov pomen le še bolj kompleksen in ambivalenten. Zato Folklorni festival v Beltincih predstavlja lokalne, regionalne in nacionalne identitete v transkulturnih in transnacionalnih glasbenih arenah. Je izjemno zanimiv zgled, kako lahko glasba v tako dinamičnem okolju, katerega politične meje se dejansko spreminjajo, deluje kot sredstvo, ob pomoči katerega se prav tako omogoča kulturna kontinuiteta. Glede na to, da je bila raziskava zasnovana interdisciplinarno, so ugotovljeni rezultati vzporedno prinesli nova znanja v okviru etnomuzikologije in v študijah meja, mobilnosti ter v prostorskih študijah. Vključevanje v mrežo raziskovalcev EastBordNet {http://www.eastbordnet.org/), ki raziskujejo problematiko meja in obmejnih območjih na ozemlju Evrope, je omogočilo izmenjavo izkušenj in spoznanj. Stik z raziskovalci, ki se zanimajo za podobne teme, je vplival na kakovostno notranjo evalvacijo in pravočasno posodabljane raziskovalnega načrta na podlagi spoznanj v prvem delu raziskav, če bi se to pokazalo kot potrebno. Na ta način je vzpostavljen tudi temelj za predstavljanje in diseminacijo rezultatov projekta. Rezultati projekta so uporabljeni v izmenjavi z mednarodnimi raziskovalci in potekajočimi projekti, ki obravnavajo sorodno tematiko; to je dodatno pripomoglo k izmenjavi znanja ter zagotovilo mednarodno relevantno primerjavo rezultatov, kar je tudi pogoj za kakovostne in inovativne rezultate. Na ta način je še posebej poudarjena transnacionalna in transregionalna plat projekta, saj slovenski primer umešča v širše evropske raziskovalne tokove, ki se ukvarjajo s procesi oblikovanja in izpogajanja skupne »evropske {ob)mejne dediščine.« S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskovana hipoteza obravnava glasbene prakse kot označevalce identitete, ki so globoko Poročilo:ARRS-RPROJ-ZP-2012/35 Stran 4 od 18 ukoreninjene v izkušnjo življenja ob meji. Poglablja se v pomembno vlogo glasbe v predstavljanju realnih in zamišljanju simbolnih meja, še posebej v načine, kako se glasba, kot performativna dejavnost, uporablja v oblikovanju t. i. »obmejne izkušnje.« Upoštevajoč razvoj na področju študija meja pod vplivom poststrukturalnih in postkolonialnih teorij nacionalne identitete, je žarišče raziskave premaknjeno s tradicionalnega koncepta meje nacionalne države na predstavo o meji kot lokalnem, intimnem in subjektivnem prostoru. Raziskava je usmerjena na dinamične procese pripadanja in poistovetenja v Prekmurju ter osredotočena na performativno plat glasbenih reprezentacij. Pri tem je posebna pozornost posvečena »glasu skupnosti« in lokalnim praksam izpogajanja »lokalnih« ali »etničnih glasbenih praks.« Glasbena dejanja v okviru folklornih skupin so tradicionalno razumljena s perspektive »od zgoraj navzdol« - kot institucionalizirane prakse. Na podlagi ekstenzivnega terenskega dela je posebej poudarjena lokalna skupnost kot aktivni akter v procesu so-ustvarjanja pomena prek integracije in dialoga raznolikih glasov na različnih ravneh družbenih interakcij. Rezultati raziskave so v celoti potrdili zastavljeno hipotezo o medsebojnem vplivu »obmejne izkušnje« na lokalne glasbene prakse in še dodatno poudarili dinamične diskurze in politike reprezentacije lokalnih glasbenih praks v obmejnih območjih. Kažejo na to, da se v dinamičnem okolju, v katerem se meje učinkovito spreminjajo, glasba uporablja kako za srečanja kot tudi za izpogajanja. Ko so politične meje enkrat odstranjene, njihova navzočnost na ravnih kulturnih praks postane še bolj ambivalentna in dinamična. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni bilo bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 32530477 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Socialistični oder: politike prostora v glasbenem izvajanju ANG Socialist stage: Politics of place in musical performance Opis SLO Članek obravnava vizualne in prostorske vidike glasbenega delovanja ne le kot proizvajalce že strukturiranih diskurzov, temveč kot elemente, ki imajo močno formativno vlogo pri oblikovanju novih konceptualizacij glasbenega izvajanja. Odrska uprizoritev ljudske glasbe, ki je bila del socialistične kulturne politike, je raziskana kot prostorski proces, ki je vplival na nova razmerja moči in nove diskurze o naravi glasbenega izvajanja. Članek se osredotoča na politiko prostora in koncepte »javne prakse« kot načine za pre-oblikovanje ljudske glasbe kot posebne vrste kulturnih artefaktov, »lokalne tradicije« ali »zgodovinske preteklosti.« ANG The article addresses the visual and spatial aspects of musical performance not just as makers of the already structured discourses, but elements that have a strong formative role in constructing new conceptualizations of the very notion of musical performance. Staging, which was introduced as a part of the new socialist cultural politics, is investigated as a spatial process, by which the power relations are performed and new discourses of musicking are reproduced. The article focuses on the politics of spaces and the concepts of "public practice" as the features of shaping traditional music as specific cultural artifacts, "local tradition" or "historical past". Objavljeno v Union of Yugoslav composers' organizations;Savez organizacija kompozitora Jugoslavije]; New sound; 2010; 36, 2; str. 120-134; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 32528173 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ohranjanje distance, marginaliziranje Subalternosti: premislek o etnomuzikološkem angažmaju in družbeni pravičnosti ANG Maintaining the distance, othering the Subaltern: rethinking ethnomusicologists' engagement in advocacy and social justice Opis SLO Poglavje obravnava dinamiko »partnerstva« med strokovnjaki in družbeni subjekti, vključenimi v etnomuzikološke raziskave, s ciljem premisleka o vlogi znanstvenika pri zagovarjanju družbene pravičnosti. Pod vprašaj postavlja sam pojem »uporabne etnomuzikologije« in raziskuje njene obstoječe koncepte, vrednote in možne prihodnosti. Ob primeru folklornih dejavnosti v socializmu se osredotoča na prakse družbenega aktivizma in kako jih lahko interpretiramo z vidikov sodobnih konceptov »etnomuzikologije v akciji.« ANG This essay investigates the dynamics of "partnership" between the scholars and the social subjects involved in ethnomusicological research, with an aim of rethinking the scholar's role in advocacy and social justice. It attempts to question the very notion of "applied work" and to explore its current concepts, values and possible futures. On the example of folklore performances during socialism, it focuses on the practices of social activism and the ways they can be interpreted from the view of actual concepts of ethnomusicology "in action". Objavljeno v Cambridge Scholars; Applied ethnomusicology; 2010; Str. 22-35; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 32821037 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Spraševanja o socialistični foklorizaciji: Folklorni festival Beltinci v Prekmurju ANG Questioning socialist folklorization: the Beltinci Folklore Festival in the Slovenian borderland of Prekmurje Opis SLO Znanstveni prispevek analizira zgodovino Folklornega festivala v Beltincih od obdobja socializma prek osamosvojitve do danes in obravnava načine, s katerimi so spremembe meja nacionalne države vplivale na politike reprezentacije glasbenih praks. Posebej se osredotoča na obdobje socializma in skuša dekonstruirati prevladujoče poglede o socialistični folklori, ki so tradicionalno razumljeni s perspektive »od zgoraj navzdol« -kot institucionalizirane prakse. Pri tem se prispevek osredotoča na »glasove« lokalne skupnosti, njihove izkušnje in interpretacije glasbenih dejavnosti v tem času. ANG The monograph chapter analyses the history of The Folkore Festival in Beltinci from the period of socialism through Slovenian independence until today and reflects the ways in which the shifts in the national state borders have affected the politics of representation of musical practices. It particularly focuses on the socialist time and tries to deconstruct the dominant discourses on socialist folklore, which are interpreted from the "up-bottom" perspective - as institutionalized cultural practices. The article illuminates the voices of local community, their experiences and interpretations of musical activities in socialism. Objavljeno v Cambridge Scholars; Audiovisual media and identity issues in Southeastern Europe; 2011; Str. 238-257; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 4. COBISS ID 33321773 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Folklorni festival Beltinci v Prekmurju med nacionalnim in transnacionalnim glasbenim prostorom ANG Beltinci Folklore Festival between national and transnational musical space Opis SLO Poglavje obravnava potencial glasbe, da na mejnih območjih kot potencialnih prostorih napetosti, pa tudi transgresij, ustvarja hitro spreminjajoče se topografije in jim sledi. Prikazati skuša vpliv mejnega konteksta na glasbene interakcije in hibridnost ter na vsakdanje glasbene dejavnosti, ki oblikujejo specifične glasbene zvočne krajine. Ob primeru folkornega festivala v Beltincih se posebej osredotoča na obdobje po osamosvojitvi in spremembe v reprezentaciji lokalne glasbene zapuščine v postsocialističnem in postjugoslovanskem kontekstu. ANG The chapter explores the potential of music in the borderlands as potential places of tension but also of transgression, to construct and trace the rapidly changing topographies. It attempts to show how a specific border context influences the everyday music activities and shapes specific soundscapes. On the example of The Folklore Festival in Beltinci, it addresses the period after the Slovenian independence and traces the changes in representation of the local musical practices in a post-socialist and post-Yugoslav context. Objavljeno v Založba ZRC; Politike reprezentacije v Jugovzhodni Evropi na prelomu stoletij; 2011; Str. 257-278; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji S.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine7 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 32349229 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izzivanje postsocializma: politike popularne kulture v jugo-vzhodni Evropi ANG Challenging postsocialism: politics of popular culture in South East Europe Opis SLO Predavanje se osredotoča na dejansko stanje na področju kulture v postsocialističnih družbah, ki v številnih pogledih izziva sam koncept post-socializma in leto 1989/90 kot zgodovinski prelom. Na primeru glasbenih praks v Prekmurju in ponovnem vzpostavljanju povezav v post-jugoslovanski kulturni sferi demonstrira pomembne kontinuitete med socialističnimi in post- socialističnimi kulturni praksami, ki obstajajo na lokalni ravni. ANG The lecture addresses the situation in the sphere of culture in the postsocialist societies, which in many aspects challenges the very concept of postsocialism and the year 1989/90 as a historical breaking line. On the example of The Beltinci Folklore Festival in Prekmurje and more broadly on re-establishing the links in the post-Yugoslav cultural sphere, the lecture demonstrates important aspects of continuity between the socialist and post-socialist culture, particularly on a local level. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2011; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 2. COBISS ID 31320109 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izvajanje "ljudske folklore": mikronarativi o socialistični folklorizaciji ANG Performing the traditional folklore: micronarratives of socialist foklorization Opis SLO Znanstveni prispevek se osredotoča zgodovino folklornega festivala v Beltincih v času socializma in skuša dekonstruirati prevladujoče poglede o socialistični folklori, ki so tradicionalno razumljeni s perspektive »od zgoraj navzdol« - kot institucionalizirane prakse. Pri tem se osredotoča na »glasove« lokalne skupnosti, njihove izkušnje in interpretacije glasbenih dejavnosti v tem času. ANG The invited lecture focuses on the history of The Folkore Festival in Beltinci in the period of socialism and tries to deconstruct dominant discourses on socialist folklore, which are interpreted from the "up-bottom" perspective -as institutionalized cultural practices. The article illuminates the voices of "local community", their experiences and interpretations of the musical activities in socialism. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2010; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 3. COBISS ID 31827245 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zvoki meje in mobilnosti: Folklorni festival v Beltincih ANG Sounds of bordering and mobility: Beltinci Folklore Festival Opis SLO Predavanje se osredotoča na Folklorni festival v Beltincih, na katerem je nenehno spreminjanje meja vplivalo na preoblikovanje in reinterpretacijo pomena »lokalnih,« »etničnih« ali »nacionalnih« glasbenih praks. Namen je pokazati, kako »najbolj reprezentativne« glasbene prakse, ki temeljijo na esencialističnem kanonu »nacionalne glasbene dediščine,« kot je folklora, dobivajo nove, medlokalne in nadnacionalne pomene. ANG The lecture focuses on The Beltinci Folklore Festival, where the political and ideological implication of a constant border changing resulted in reshaping and reinterpretation of the meaning of "local," "ethnic" or "national" musical forms. It aims to show how by representing the "most representative" musical pieces based on the essentialistic canon of "national musical heritage" - such as folklore; it actually makes their meanings more complex and ambivalent. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2010; Avtorji / Authors: Hofman Ana Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 32348205 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izpogajanje evropskih meja: Vzhodna Evropa in Balkan v procesu širitve EU (panel 1) ANG Negotiating European borders: Eastern Europe and the Balkans in the process of EU enlargement (panel I) Opis SLO Organizacija in vodenje panela »Izpogajanje evropskih meja: Vzhodna Evropa in Balkan v procesu širitve EU« na prvem srečanju Mednarodne znanstvene skupine za raziskovanje meja EastBordNet - Remaking borders v mestu Monastero dei Benedettini, Catania, Sicilia, 20.-22. 1., 2011. Osrednji cilj panela, na katerem so sodelovali tudi kolegi z Univerze na Dunaju in Filozofske fakultete v Beogradu, je bila tematizacija hitro spreminjajočih se meja na območju Balkana s perspektive reprezentacije kulturnih praks. ANG The organization and chairing of the conference panel "Negotiating EU borders: Performing Balkan Borders in the EU-enlargement Process" on the First EastBordNet Conference Remaking Borders was held in Catania, Sicily 20-22 January 2011 (http://www.eastbordnet.org/conferences/2011/index.htm). The main goal of the panel, in which the colleagues from the University of Vienna and Faculty of Arts, University of Belgrade participated, was thematisation of the rapid border changing in the Balkans from the perspective of cultural productions. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v [s.n.]; Remaking borders; 2011; Str. 54-55; Avtorji / Authors: Hofman Ana, Pribersky Andreas Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 5. COBISS ID / Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Članica glavnega odbora Evropskega etnomuzikološkega seminarja (ESEM) ANG CORD of the European Seminar in Ethnomusicology (ESEM) Opis SLO The European Seminar in Ethnomusicology (ESEM) oziroma Evropski etnomuzikološki seminar je leta 1981 V Belfastu ustanovil pokojni John Blacking (1928-1990). ESEM je platforma za znanstvenike in študente na področju etnomuzikologije, njegova srečanja pa potekajo vsako leto v različnih državah Evrope. ANG The European Seminar in Ethnomusicology (ESEM) was founded in 1981 in Belfast by the late John Blacking (1928-1990). ESEM is a platform for professional scholars and advanced students in ethnomusicology. ESEM takes place annually in different countries of Europe. Šifra D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih Objavljeno v / Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 - Vodja projekta je bila ocenjevaka in moderatorica na Drugem srečanju mladih znanstvenikov iz centralne in jugovzhodne Evrope (II Young Scientists Forum (YSF) on Central and South East Europe) organiziranega s strani Inštituta za Podonavje in Srednjo Evropo Avstrijske akademije znanosti in umetnosti (the Instituta za Institute for the Danube Region and Central Europe IDM), Dunaj, 28.-30. 10. 2010. http://www.idm.at/projekte/young_scientists_forum_ysf_/II-Young-Scientiests-Forum-2010-- a1048.html Rezultati projekta obsegajo tudi le-te, ki so pričakovani v letu 2012: - Objavljeni prispevek vabljenega predavanja »Zvoki meje in mobilnosti: Folklorni Festival v Beltincih« (Sounds of bordering and mobility: Beltinci Folklore Festival) na konferenci »Musical Borderlands between National and Transnational Musical Spaces,« Zbornik prispevkov na 26. srečanju evropskih etnomuzikologov - Glasbene tradicije: Odkritja, preiskave, razlage in uporabe. - Presedovanje programskega odbora in organizacija znastvenega srečanja: 28. Seminarja evropskih etnomuzikologov (od 19-23. 9. 2012). - Rezultati projekta so enako prispevali k realizaciji sorodnih projektov, ki obravnavajo multikulturnost in kulturno hibridnost Prekmurja. Vodja projekta je tako bila adminstrativna koordinatorica in raziskovalka na Mednarodnem projektu »Pozabljeni holokavst: Spomin na deportacije Judov v Sloveniji« (Neglected Holocaust in Slovenia - Neglected Holocaust: Remembering of Deportation of Jews in Slovenia), julij 2010- junij 2012. Projekt je financiran s strani Mednarodne delovne skupine za študije Holocavsta (International Task Force for Holocaust Studies, ITF) in Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije uz podporo Ministrstva za zunanje zadeve Rebublike Slovenije. Projekt raziskuje deportacije prekmurskih Judov in naslavlja širok nabor ciljnih skupin: ustvarjalce učnih programov, delavce v izobraževanju, znanstvenike/raziskovalce, nevladne organizacije. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Rezultati projekta so ponudili nov interpretativni okvir za razumevanje vloge glasbe v procesih ustvarjanja in izpogajanja tako simbolnih kot tudi realnih meja in dominantnih politik reprezentacij kulturne hibridnosti v obmejnih območjih. Rezultati raziskave kažejo na načine, s katerimi nacionalne glasbene oblike, kakršna je folklora (pogosto prepoznane tudi kot nacionalistične), dobivajo nove, bolj kompleksne in večglasne pomene v obmejnih območjih. S predstavitvijo »najbolj reprezentativnih« glasbenih del, utemeljenih na ključnem kanonu »nacionalne glasbene dediščine«, postaja njihov pomen le še bolj kompleksen in ambivalenten. Raziskava glasbenih mrež Folklornega festivala v Beltincih je osvetlila procese vzpostavljanja in oblikovanja lokalne glasbene dediščine in politik njene reprezentacije v transkulturnih in transnacionalnih glasbenih arenah. Glede na to, da je raziskava interdisciplinarno zasnovana, so ugotovljeni rezultati prinesli nova vzporedna znanja: v okviru etnomuzikologije, v okviru študij meja, mobilnosti ter v prostorskih študijah. Projekt je z uvajanjem inovativnih pristopov in interdisciplinarnih metod analize glasbenih reprezentacij izkušenj meje v etnomuzikološko raziskavo uvedel novo konceptualizacijo kraja (pokrajine), pri čemer se je opiral na študije prostora in meja. Prinesel je pomembne rezultate za razvoj novega znanstvenega področja krajevne etnomuzikologije (place-based ethnomusicology), omogočil nadaljnjo izpopolnitev teorije ter obenem odprl pomembna teoretska vprašanja in spodbudil k premisleku o vlogi glasbe v oblikovanju »obmejne« in »hibridne« kulturne dediščine na Slovenskem. ANG The project results offer a new interpretive framework for understanding the role of music in the processes of creation and negotiation of both symbolic and real boundaries and the processes of establishing cultural hybridity in the border areas. The project results point to the ways in which the "national" music practices such as folklore (often also recognized as nationalistic), gain new, more complex and multisided notions in the borderlands. By using the "most representational" musical genres, based on the canon of the "national musical heritage," the usage of folklore performances becomes ambivalent. The examination of the musical networks around The Folklore Festival in Beltinci illuminated the processes of establishing and shaping local musical heritage and the politics of its representation in transcultural and transnational musical arenas. The Festival proves to be an extremely interesting example of the ways "national" music forms, such as folklore, getting new and contested interpretations. Considering that the study was interdisciplinary designed, the results have brought new parallel knowledge within ethnomusicology and the borders, mobility and spatial studies. By introducing the innovative approaches and interdisciplinary methods of analysis of musical representations of the border experience, the project introduced new conceptualizations of the place in ethnomusicological research, based on the spatial and border studies. The project has produced relevant results to a new scholarly field of "place-based" ethnomusicology and allowed further upgrading of the theory. It also raised important theoretical questions and encouraged thinking about the role of music in the creation of "border" and "hybrid" cultural heritage in Slovenia. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Projekt z vprašanji, ki jih odpira, prispeva k boljšemu razumevanju kulturnih produkcij in izvajanja identitet v slovenskih mejnih območjih v sedanjih procesih regionalizacije in globalizacije. Obravnava procese vzpostavljanja in oblikovanja lokalne glasbene dediščine na Slovenskem pri ustvarjanju novih subjektivnosti in identitet ter socialnih in glasbenih mrež na obmejnih območjih. Odpira vprašanja kulturnega sodelovanja Slovencev, živečih onstran nacionalnih meja - predvsem porabskih Slovencev na Madžarskem, pa tudi slovenske manjšine iz avstrijske Koroške, in spremlja spremembe v teh odnosih od časov socializma do danes. Kaže na načine, s katerimi so tovrstne folklorne dejavnosti pomembno pripomogle in še vedno pripomorejo h krepitvi projektov lokalne skupnosti ter h kulturnim povezavam med matico in zamejskimi Slovenci; z ekstenzivnim terenskim delom in z osredotočanjem na kompleksno povezavo med glasbenimi dejavnosti, zgodovinami, spomini, pripadnostmi in konflikti v obmejnih območjih pa omogoča razvoj inkluzivnih politik, ki bodo pripomogle k ohranitvi kulturnih identitet tako skupin kot tudi posameznikov. Projekt tako prispeva k demokratizaciji in pluralizaciji razprave o kulturni dediščini na Slovenskem ter k boljšemu razumevanju njene vloge v sedanjih procesih globalizacije in regionalizacije. Pomen glasbenih praks in njihovega potenciala v oblikovanju socialnih mrež ter njihov vpliv na izvajanje identitet lahko ponudi temelj za razumevanje napetosti in nesporazumov v občutljivih obmejnih območjih in pokaže možne poti za njihovo prenehanje. Rezultati projekta so tako potencialni viri za definiranje strategij v okviru kulturnih politik, pomembni za pobude tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. ANG The project contributes to a better understanding of the cultural productions and identity performances in the Slovenian border areas in the processes of EU integration and globalization. It puts on light the importance of the local musical practices and their potential to create social and musical networks and sites of belonging in Slovenia; in shaping new subjectivities and identities in the borderlands. The project opens a question of cultural exchange among Slovenians living outside the national borders - in the first hand Porabian Slovenians in Hungary and Slovenian minority in Koroška, Austria, and traces the transformations of this cooperation from the socialist times to nowadays. It points to the ways the folkloric activities significantly contributed and still contribute to strengthening the local communities' projects and cultural links between the "homeland" and Slovenians outside the national borders. With extensive fieldwork and through focusing on the complex relationship between the histories, memories, affiliations and conflicts in the border areas, the project results helps in the development of inclusive policies that will contribute to preservation of cultural identities of groups as well as individuals. The project also contributes to democratization and pluralization of the discussion on the cultural heritage in Slovenia and to a better understanding of the current processes of Europeanization and regionalization. The project results will also offer potential sources for defining strategies in the context of cultural policies, important initiatives at both national and local levels. 11.Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.1S Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.2S Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ana Hofman ZIG Kraj in datum: Ljubljana 14.3.2012 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2012/35 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2012 v1.00 E0-5F-7A-C5-A9-0E-F9-86-CA-5B-64-EF-53-A2-F3-66-0F-0A-95-42