številka 39 četrtek, 12. oktobra 130 tolarjev DEMO CENTER VELENJE, Stari trg 36 Tel.: 852-890 NAGRADNA IGRA RUDARJA NOGOMETNI KLUB RUDAR VELENJE Ljubljanska banka. y Mozirju Kakovost, počutje, lepota Konec minulega tedna so v Mozirju odprli povsem prenovljene prostore Ljubljanske banke - Splošne banke d.d. Velenje. Obnovitvena dela so opravili med poletjem, površino prostorov so iz prejšnjih 233 povečali na 453 kvadratnih metrov in s tem kakovost storitev dvignili na zavidljivo raven. Gradbeniška dela so veljala 37, celotna naložba z novo opremo pa je vredna 60 milijonov tolarjev. Prenovljene prostore so odprli obeležili obletnico ustanovitve letu 1874 tudi med prvimi v Slo-v mesecu oktobru in s tem hranilnice v Mozirju, ki je bila v veniji. Obenem so z doprsnim kipom počastili V ^g^^MBlA' W L spomin na Mihaela ■j-'- ,< ^KB^^^KKKmJMjff^^S, Vošnjaka, začetnika 1- *-M ■! ' ■ ■".' iBMMI^^^MMMffffi-lffi:K hranilništva v našem 1 ' - ^f^^^BBHUlHHH domačem in slo- jB5BS venskem merilu. K S,:W H Jw)t , Mozirje in vsaZgor- I M ■flI|w9IIR nJa Savinjska dolina ^ I ^H^S sta s tem veliko pri- p KS dobila. Osrednja ba- hM^H^ 1 J^S® JH H5 nčna enota v dolini zagotovila veliko i^jm^L _ ^^ kakovostnejše sto- P ff i fjflSmmPt Ij^flj^HliS^^^^^H^ m ritve in poskrbela za ^prijetno počutje občanov, obenem pa v^-jjrS^M je to lep prispevek k ^ JMMfe, lepši podobi . JBk starega trškega * JMV^H^^H^^H jedra. podatek, J^^^^^^^^^HliHH^Bi^^^ ^HKj^BH^Hj postavili banko- 1 imajo, v ostalih kra- 'I^^^^^^^MrP J jih po dolini pa WtwHr ^^^I^^^^^^ILdH bankomate postavl- ^fl^^^^^^^P jajo prav v jjfc^ mVmZL ■ (foto: vos) MM MM, KAKO DIŠI IN TEKNE! - Pogled v gozd vam pove vse, podkrepijo pa ga še vedno pogostejše jutranje meglice. Jesen je tu, kot vsako leto bogata z plodovi narave in tistim, kar so pridelale pridne roke. Vsako jesen zadiši po kostanju! Mlad jabolčnik in mlado vino sta ob njem nepogrešljiva. Topli dnevi "indijanskega poletja" kar vabijo v okoliške gozdove, saj je kostanj, ki ga neberemo sami, še slajši. Pa naj bo pečen ali kuhan. ■ foto: vos Nadaljevalo se bo lepo jesensko vreme. Glosiramo je v zahtevah do države vse preveč ponižna, da je v marsičem vse preveč skromna in premalo glasna in, da tudi zaradi tega tukaj ni marsičesa, kar bi lahko bilo. Recimo, najbolj banalen primer: da se na velenjskem sodišču niti ločiti ne moreš več?! Da se je treba za tako "malenkost", za katero se človek odloča malo dlje, a če se odloči - potem je treba speljati samo še formalen postopek, podati na dolgo pot v Celje (o tem po kakšni cesti, ne bi govorila...), ko pa je sodišče tu? Ja, ampak kaj, ko ni pristojno za razveze, ker je okrajno in ne okrožno. No, dobro, da ne zaidem. Pravzaprav nočem povedati drugega kot to, da si včasih kaj le izborimo. Je pa premalo zgolj izboriti si nekaj. Saj včasih potem, ko si izborimo, ne vemo, kaj bi s tistim počeli. V Velenju so si lani pred koncem leta (naključje, da prav pred volitvami?) z "nadčloveškimi" močmi prizadevali za sedež Območne geodetske uprave. To, da tega sedeža ne bi bilo tukaj, ko pa je v vsaki mestni občini, bi bilo pa malo prehudo. Mestni občan bi bil v Velenju takoj manj vreden kot mesmi občan v Celju, denimo. In s(m)o zmagali. Za zmago s(m)o se tudi borili. Naj zdaj tu zaključim. Od sedeža te uprave je v Velenju dobesedno ostal "sedež". Na njem nemočno sedi v.d. direktorja Območne geodetske uprave in čaka, da bo odgovorni znal zmago tudi vnovčiti oziroma izpolniti tisto, kar je podpisal: da bo zagotovil prostore za delovanje. To je dokaz, da se z bitko še ne dobi vedno tudi vojne. Da se z vsako zmago vse pravzaprav šele začne. ■ Milena Krstič - Planine Da mestna občina Velenje izgublja marsikaj, kar ji ne bi bilo treba, in da se mora za ohranitev ali pridobitev česa novega še kako truditi, je najbrž res. To nenazadnje kaže tudi zapis med pismi bralcev v Našem času dve številki nazaj, ko so eni čutili potrebo, da poimensko navedejo vse poslance, ki so si drznili biti proti sedežu šolske uprave v Velenju, in seveda tudi tiste, ki so bili jasno za, za kaj drugega pa naj bi bili, ko gre za mestno občino Velenje? Pri tem so pozabili navesti vsaj kakšen argument, zaradi katerega je poslanec glasoval drugače, kot smo Velenjčani pričakovali. Pa bi ga bilo zanimivo slišati. Mesma občina Velenje, ubožica uboga, bi bila spet edina mestna občina, ki tega sedeža ne bi imela. Vse druge bi ga pa lahko, kaj? Če to ne bi bilo krivično... Da ne bi slučajno kdo zdaj pomislil, da sem osebno proti temu, da bi ta uprava bila tukaj. Dajte no mir, primer mi služi samo kot uvod v tisto, kar pa res mislim. Da namreč ena dobljena bitka še ne pomeni končne zmage. Prepričana sem tudi, da je mestni občini Velenje res vse preveč odvzetega, da Vrata novih prostorov Je odklenila vodja ekspoziture Marija Zagožen. V soboto 2.Brodarjev pohod SOLČAVA - Planinski društvi Solčava in Velenje bosta v soboto, 14.oktobra, izvedli 2. Brodaijev pohod iz Solčave do Potočke zijalke na Olševi. Pohod bodo pričeli ob 8.uri pred gostilno Firšt (kilometer iz Solčave proti Logarski). Od tu do Podolševe je le uro hoje in prav toliko še do znamenite Potočke zijalke (1.700 m). Organizatorji pripravljajo za udeležence še več zanimivosti, ob čudoviti naravi bodo poskrbeli ta lačne in žejne, uradno pa bodo pohod sklenili v gosatišču Pri Jožici v središču Solčave. ■ Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov 9770350556014 2 ms DOGODKI Norice Vanedeljo,a 10. decembra^ bodo voljtve Članov krajevnih skupnosti in mestnih četrti Z razpisom rednih volitev članov svetov krajevnih skupnosti in mestne četrti občine Velenje so se s 30. septembrom začeli v Mestni občini Velenje volilni postopki. Za volitve članov sveta krajevne skupnosti oziroma mestnih četrti bodo začeli s kandidacijskimi postopki, ki naj bi zagotovili teritorialno zastopanost vseh krajanov. V Starem Velenju bodo imeli eno volilno enoto, volili pa bodo petčlanski svet. V Bevčah, Cirkovcah, Stari vasi, Velenje Šmartno, Mestni četrti Velenje Levi breg vzhod, Plešivcu, Vinski gori in Kavčah -Podkraju, bodo imeli po eno volišče, volili pa bodo bodo po sedem članov sveta krajevne skupnosti. Osem članov sveta bodo volili v Šentilju, po devet v Škalah -Hrastovcu, Šaleku in Velenju Desni breg po 11 pa v Paki, Velenju Levi breg zahod, Konovem, Gorici in Pesju. ■ (mz) je borcev na Čreti Z izredne seje^Območnejga^ odbora RK Žalec Bijejo plat zvona I Čreta - Združenje borcev in udeležencev NOB Žalec in Mozirje ter domicilni odbor II. grupe odredov Celje so v soboto pripravili tradicionalno srečanje na Čreti na Dobrovljah, kjer so obudili spomine na prvi frontalni spopad slovenskih partizanov z okupatorjem leta 1941. Zbrane je najprej pozdravil predsednik žalske borčevske organizacije Janko Cvink, osrednji govor je imel Janko Kos, član združene socialdemokratske stranke in svetnik občine Žalec, nato pa je govoril še udeleženec te bitke, prvoborec Ivan Zupane - Ivo in ob koncu še prvoborec, pisatelj IvO Jan, o svoji zadnji knjigi o izdajstvu na Slovenskem. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Vransko in pevci z Dobrovelj. ■ -er Čez poletje se brez-poslenost poveča Nekako običajno je že, da se število prijavljenih isklacev zaposlitve čez poletje na Zavodih za zaposlovanje poveča. Razlog je preprost in pričakovan: gre za priliv generacije, ki zaključuje šolanje in si ureja svojo prvo zaposlitev. V Obmpčni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje je bilo tako konec avgusta prijavljenih 6378 oseb ali 125 več kot konec julija. V Sloveniji je bilo konec letošnjega avgusta registriranih 120.219 brezposlenih oseb. Njihovo število seje v dveh mesecih povečalo za 3835 oseb. ■ mkp ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! Ste ob obisku katere izmed poslovnih enot LB Splošne banke Velenje d.d. že opazili novost na tečajni listi, ki jo objavljamo in uporabljamo pri menjalniškem poslovanju? Smo namreč banka, ki vam pri nakupu tujega efektivnega denarja nudi: - nakup tuje efektive po prodajnem tečaju, ki je konkurenčen prodajnim tečajem ostalih bank in menjalnic v Sloveniji, če gotovino vzamete s seboj in drugo, še zanimivejšo in ugodnejšo možnost, ■ nakup tujih denarnih sredstev po nižjem prodajnem tečaju, če kupljena sredstva vezete pri banki za dobo najmanj enega meseca. Če se boste odločili za nakup tujih sredstev, vam svetujemo, da izberete slednjo ponudbo, saj vam z ugodnejšim tečajem nudimo tudi konkurenčno obrestno mero. PRAVA ODLOČITEV -DVOJNA KORIST! Prejšnji torek so se na izredni seji sešli člani skupščine Območnega odbora Rdečega križa Žalec. Težave pri financiranju dejavnosti oziroma nadaljnji obstoj te človekoljubne organizacije je bila točka dnevnega reda in zagotovo ne preseneča, da so nanjo povabili vrh slovenskega RK. Tako so se poleg predstavnikov krajevnih organizacij RK žalske občine seje udeležili še župan občine Žalec Milan Dobnik, generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič ter njegova namestnica Darja Horvat Besede ogorčenja so kar vrele iz ust aktivistov. Preprosto skupaj z vodstvom žalske človekoljubne organizacije ne morejo doumeti ne verjeti, da člani sveta Občine Žalec iz vrst stranke slovenske pomladi (med njimi so tudi taki, ki so bili aktivisti RK sami) lahko pri sprejemanju proračuna tako grobo posežejo v njihovo dejavnost. "Razočarani, brez besed smo ostali, ko smo ugo- tovili, da so svetniki del namenskega denarja iz občinskega proračuna prenesli na Karitas. Da ne bo pomote. Nismo razočarani zato, ker je ta organizacija dobila denar, razočarani smo zato, ker so namenska sredstva odvzeli prav nam. Vse človekoljubne organizacije, kamor sodi tudi Karitas, smo zato, da pomagamo sočloveku v stiski po najboljših močeh. Prepričani smo, da bo Karitas denar namensko porabil zato, za kar ga je dobil. Več kot preseneča pa dejstvo, da je Karitas dobil denar za program socialnega varstva, za kar pa v prejšnjih letih RK iz proračuna ni dobil niti tolarja. Pri Rdečem križu smo ta program izvajali s pomočjo donatorjev in republiškega RK," je na izredni seji poudarila predsednica območnega odbora RK Žalec Mihaela Jakop. Ob tem je opozorila na to, da je država Rdečemu križu edinemu poverila nekatere naloge (krvodajalstvo, begunska vprašanja, prva pomoč ...), da se sicer nekatere naloge lahko opravijo prostovoljno in so jih vrli aktivisti skupaj s strokovno delavko na območnem odboru tudi opravili, vendar očitno žalskim svetnikom iz vrst stranke slovenske pomladi to ni mar. Za nameček se predsednik občinskega sveta - po besedah Mihaele Jakop - ne odzove na povabila za seje, pa tudi kako drugače ni dosegljiv. "Mislili smo, da smo neodvisni, sedaj pa se strankarske strasti lomijo prav pri nas." Žalski župan Milan Dobnik se je zbranim aktivistom zahvalil za njihovo dosedanje delo, ki ni bilo tako skromno, ter jih pozval, naj zaradi takšnega udarca ne klonijo. Hkrati je menil, da na izredni seji niso zbrani pravi, zato ker med udeleženci ni tistih, ki jim je bilo govorjenje, bolj opozarjanje na posledice prisilne ukinitve mesta strokovne delavke namenjeno - svetnikov. "Dejavnost RK ni primerljiva s Kari t asom," je menil Mirko Jelenič. "Mešanje krompirja in jabolk kaže na nepoznavanje pomena in širine delovanja RK. Ljudje bodo kmalu spoznali, kdo dela za dobrobit ljudi na več področjih in vedeli bodo, komu na naslednjih volitvah še lahko zaupajo." Tem njegovim besedam se je nato v razpravi pridružila še namestnica generalnega sekretarja RK Slovenije Darja Horvat. Tudi ona je izrazila presenečenje nad početjem nekaterih žalskih svetnikov, sploh zato, ker je RK Žalec vse do danes dobro delal. "Če bodo ljudje, ki sedijo v parlamentarnih klopeh, delali tako, da ne bodo ustvarjali revnih ust, potem bom prva za to, da RK ukinemo. Vendar za zdaj še ne kaže, da bo v prihodnje kaj drugače." Ob koncu burne razprave so vsemu navkljub sklenili, da bodo vztrajali, dokler bodo lahko. Pri tem bodo seveda upali, da se bodo nad posledicami ravnanja zamislili tudi tisti žalski svetniki, ki so imeli do RK mačehovski odnos. ■ (tpj Svet občine Žalec ••••••••••••••• Tokrat potrjena ravnatelja Prejšnji četrtek so se na 7. redni seji spet zbrali svetniki občine Žalec. Obdelali so kar 16 točk dnevnega reda, pričakovanih zapletov v zvezi z imenovanji dveh ravnateljev in tajnika občine pa tokrat ni bilo. Tajnik občine Žalec je tako postal Pgter Marinšek, diplomirani pravnik iz Petrovč, dosedaj zaposlen kot delovni inšpektor. Prav tako soglasno podporo svetnikov sta v četrtek dobila ravnatelja Osnovne šole Griže Franci Žagar in Osnovne šole Petrovče Jože Kruleč. Potem ko so svetniki potrdili porabo sredstev stalne in tekoče proračunske rezerve, so končno le pooblastili župana, da lahko sam odloča o tej porabi, naknadno pa obvesti občinski svet. Pri sprejemanju letošnjega proračuna je precej ogorčenja med športniki in športnimi delavci v občini povzročila odločitev, da za šport oziroma osebni dohodek edinega zaposlenega strokovnega delavca zmanjša proračunska sredstva. Prejšnji teden bi zato morali odločati o dodatnih sredstvih, s katerimi bi poravnavali zakonske obveznosti do tega delavca, vendar so to točko umaknili z dnevnega reda, sklenili pa, da ta delavec lahko prejme še septembrsko plačo. So pa odobrili sredstva za prekinitev pogodbe z zasebnico, ki je opravljala računovodske storitve za vse krajevne skupnosti v občini. Na tej seji so svetniki odobrili tudi porabo približno 9 milijonov tolarjev za izvedbo volitev v odbore krajevnih skupnosti, ki jih namerava župan razpisati v decembru, v javno obravnavo pa so dali tudi odlok o določitvi volilnih enot za volitve predsednika in članov odborov krajevnih skupnosti. Prav tako so sklep o javni razpravi sprejeli za odlok o razpisu koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na Vranskem, Polzeli in v Preboldu. Potrdili so poslovnik o delu odbora za upravljanje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada in program obnove gozdnih cest, prav tako so sprejeli sklep o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnji hrane. Obravnavali so tudi nekaj premoženjsko pravnih zadev. Skoraj soglasno pa so svetniki nasprotovali temu, da bi država prek občinsega proraču- na izpeljala poravnavo obresti za zamudo pri izplačilu plač v letu 1992 in 93 za vse občinske in državne uslužbence. Menili so, da je kaj takega nedopustno ob dejstvu, da mnogi delavci niso prejeli niti plač, kaj šele zamudnih obresti. V četrtek pa so svetniki sprejeli tudi sklep o dobitnikih letošnjih občinskih priznanj. Ta predlog namreč ni bil pravočasno poslan v občinski svet, zato je letošnje občinsko praznovanje minilo brez nagrajencev. Z grbom občine je nagrajen župnik Jože Planine iz Griž za ohranjanje kulturne dediščine pri obnovi cerkve in župnišča, plaketi j Stanko Novak s Polzele in Franc Golavšek iz Šempetra. ■ nur Ko zadiši po moštu Ni še sicer uradno potrjeno, ali smo Slovenci narod vinopivcev ali pivopivcev, toda kar res bo, da nas jesenski čas, ko zadiši po moštu, kar nekako privzdigne. Policisti ob tem sicer opozarjajo na slabo stran tega "privzdigovanja", ki jo je čutiti na naših cestah, toda treba je priznati, da za morije po naših cestah ni kriv mošt in tudi ne vino. Krivi so ljudje. Ne moremo se namreč navaditi, da pitje, če res ni pretirano, ni tako velik greh. Hudo pa je, da ne moremo spoznati, da alkoholne pijače ne sodijo za volan. In ker je mnogim po druženju, ko veselje plava v pijačah, težko dopovedati, da je bolje pustiti krmilo pri miru, se dogaja, kar se. Zaradi takega združevanja na zatožno klop pijača. Da pa je včasih treba v pijači malo utopiti vsakdanje skrbi, je menda samo po sebi umevno. Saj še nikakor ne živimo v brezskrbni družbi. Nasprotno, vse več skrbi imamo. Skrb za vsakdanje delo, za vsakomesečno plačo. Nekatere še vedno skrbi, kako bodo vnovčili certifikate, ki jim jih je blagovolila dati država. Na tem našem koncu je še kar precej ljudi, ki s tem še niso povsem na jasnem. Delavci premogovnika so veseli, da jim je država vendarle tudi priznala kot lastniški delež neizplačane plače, toda zato imajo skrbi njihovi svojci, ki so računali, da bodo svoje certifikate varno spravili v "nedrja zemlje". Pa zdaj dobivajo certifikate nazaj. In lovijo zadnji vlak, da jih še kam vtaknejo. Tudi delavci Gorenja upajo, da držijo Ropove obljube, da bodo lahko te svoje lis- tine res vložili v svoje podjetje in ne bodo oropani za to pravico. Lastninjenje poteka počasi, rok veljavnosti certifikatov se približuje. Je že res, da nekateri pravijo, da ti lističi nič ne pomenijo, toda zdaj, ko se pred nekatere res zastavlja vprašanje, če ga bodo še lahko kam vložili, so vseeno malo zaskrbljeni. Pa tudi to zaskrbljenost nekateri zalivajo s tekočino iz sodov. In se spominjajo časov, ko so bili tudi brez certifikatov "lastniki" tovarn. Nekateri s pijačo sklepajo tudi nova poznanstva, tudi kupčije. Tako so pretekle dni mnogi zalivali slovensko-bavarsko prijateljstvo in sodelovanje z dolgimi požirki piva. Na Oktoberfest ni bilo treba niti v Muenchen. Ta mini praznik smo imeli kar v slovenski metropoli, delno tudi v novi pivnici in pivovari v Velenju. In medtem ko so se v Ljubljani - mestu vina - nace-jali s pivom, so v Mariboru opravili vseslovensko trgatev stare trte. Ne vem pa, s čim bodo v daljni Sibiriji nazdravili vse tesnejšemu sodelovanju velenjskega gospodarstva in vse deželice na južni strani Alp z mrzlim območjem Rusije. Nekateri pravijo, da nizke temperature bolj kot pivo in vino prenese vodka. Seveda pa to naj ne bi pomenilo, da bi dobro začrtano sodelovanje steklo po vodki. Po moštu torej zdaj diši. In po domačnosti. Tudi te nam vse bolj primanjkuje. Tudi mnogi prijatelji so si namreč v podjet-niši bitki postali vse bolj tuji. Kot da bi denar (stremljenje zfi denarjem) res vse pokvaril. mik) ♦ Elektronika Velenje Panoramski televizorji Maja leta 1993 Je bilo v Velenju s pomočjo sredstev Sklada republike Slovenije v višini sedemdesetih odstotkov in man-agementa, oblikovano novo podjetje Elektronika, ki ]e povzelo proizvodni program Gorenjeve Elektronike, ki Je šla v stečaj. Proizvodnjo televizorjev so posodobili, vanjo pa vnesli tudi satelitske sprejemnike in barvne računalniške monitorje. V dobrih dveh letih so si uspeli pridobiti dovolj velik tržni delež na evropskih tržiščih. Že v začetku lanskega leta so proizvodnjo in prodajo toliko stabilizirali, da so zaposlili večino delavcev nekdanjega podjetja Elektronika. Proizvedli so 130 tisoč kompletnih barvnih televizorjev, 40 tisoč barvnih televizorjev v razstavljenem stanju, 90 tisoč satelitskih sprejemnikov, 96 tisoč elektronskih plošč za monitorje (dobavni posel za italijanskega partnerja) in 4 tisoč barvnih monitorjev za osebne računalnike za slovensko tržišče. Vrednost prodaje je dosegla lani 82 milijonov nemških mark, od tega 63 milijonov mark na tujih tržiščih. Elektronika Velenje prodaja šestnajt modelov televizoijev, od tega deset pod blagovno znamko Gorenje. Poleg tega so v njihovem programu štirje modeli radijskih oziroma kasetofonskih sprejemnikov, šest modelov satelitskih sprejemnikov ter trije modeli monitorjev. Najbolj ponosni so seveda na nove modele panoramskih televizorjev, ki so jih pred dnevi predstavili tudi na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v Ljubljani. To je bilo v času sejma Elektronike, na katerem letos niso sodelovali. Odločili so se namreč za predstavitev na nemškem tržišču, tja prodajo tudi največ svoje proizvodnje. Tako so sodelovali na sejmu Internationale Funkaustellung 95 v Berlinu, kjer je bilo veliko zanimanja za njihove izdelke. Še posebej za televizor formata 16:9. To je format televizorja, ki je na področju trženja televizorjev eden najpomembnejših novih trendov. Raziskovalci so prepričani, da se bodo nove tehnologije za velike ekrane v bodoče razvijale izključno v širokem formatu. Prednosti tega formata so, da je bolje prilagojen našemu vidnemu polju. Ta še posebej prihaja do izraza pri igranih filmih (cinemascop), pri športnih prenosih (ta format omogoča, da se vidi celotno nogometno igrišče) ter pri prenosih gledaliških, opernih in koncertnih predstav (do izraza prihaja učinek odrskih predstav). Televizor pa ima še mnoge druge prednost. Izboljšan je zvok, elektronski sklop omogoča dva zunanja priključka (zvočniki,satelitski sprejemnik, videorekorder, kamera), izpopolnjen pa je tudi teletekst. Omogoča, da na ekranu spremljate poleg programa, ki ga gledate, še en program, izkoristite pa lahko tudi to možnost, da televizor priključite na kabelski sistem in na satelitski sprejemnik (nekateri modeli imajo tega celo vgrajenega). Tako direktor mag. Drago Šulek kot njegov namestnik Zvone Es sta prepričana, da bodo ti modeli televizorjev v nekaj letih preplavili svet, na voljo pa bodo že v kratkem tudi na domačem tržišču. Cena dokončno še ni oblikovana, obljubljajo pa, da ta za model 28 ne bo presegala 200 tisočakov. ■ Mira Zakošek Zupan^ občine Nazarje Ivan Purnat . "Kar nekaj zapuščinskih želez imamo v ognju • Tako pravi o domnevno "vroči" politični jeseni v Zgornji Savinjski dolini nazarski župan Ivan Purnat. Dodaja tudi, da jesen politično ne bo preveč razgreta, bo pa marsikomu vroče ob delitveni bilanci bivše skupne občine Mozirje, saj zapuščinske razprave običajno niso prav prijetne, vsaj ne za vse. "Trdim, da se glede delitvene bilance ni storilo skoraj nič in kaže, da nekaterim to ustreza. Zaradi takšnega stanja smo se nekateri župani že dogovorili, da bomo stvari vzeli v svoje roke, saj bi morali o zapuščini odločati do konca tega leta. V Mozirju se obnašajo kot so se v "prejšnjih časih," da bo tam še vedno središče vsega dogajanja za obe dolini. Zavedati se morajo, da bo "oblasti" v Mozirju toliko, kolikor bomo dovolili v ostalih štirih občinah," je odločen Ivan Purnat. Razumljivo je spornih zadev še več, v nazarski občini pa pravijo, da imajo v ognju kar nekaj vročih želez in vseh gotovo ne bodo razkrili vnaprej. Dovolj znana je problematika Javnega podjetja Komunala Mozirje. "Ponovno trdim tole - nam v občini Nazarje je popolnoma vseeno kdo bo odvažal smeti, kam jih bo odvažal in kje bo imel sedež. Nas zanima samo čim cenejši in čim bolj kakovosten odvoz. Toliko o tem, če smo pa že pri tem podjetju, potem moram povedati, da bomo v naši občini v primeru njegove delitve sprožili resno vprašanje vodovodnega sistema Letošč, ki skoraj v celoti pokriva spodnji del naše doline." Spornih zadev ob delitvi bo torej precej, v Nazarjah pa so sprožili še eno. "Gre za stanovanjska sredstva, za kupnino od stanovanj prodanih v letih 1991 in 1992 ter za obroke, ki jih stanovalci redno mesečno plačujejo. Teh sredstev še nismo "videli." Kolikor vem naj bi za našo občino to pomenilo 17 milijonov, s takšno vsoto pa lahko naredimo marsikaj pametnega in koristnega," meni Ivan Purnat. mjp Slovenski vzdrževalci petič^na Ro^li Trženje storitvene dejavnosti Društvo vzdrževalcev Slovenije, ki šteje 20 let, bo letos že petič zapovrstjo pripravilo na Rogli srečanje vzdrževalcev iz vse Slovenije. Potekalo bo od 11. do 14. oktobra. Organizatorji pričakujejo na srečanju več kot 300 udeležencev, ob številnih pokroviteljih, ki bodo svojo dejavnost in izdelke tudi predstavili. Posvetovanje je namenjeno strokovnjakom, ki se poklicno ukvaijajo z vzdrževanjem opreme, odgovornim za naložbe, tehniško nabavo in tistim, ki se tako ali drugače srečujejo s problematiko delovnih sredstev v proizvodnih procesih, je povedal Rudi Leskošek, eden od organizatoijev. Za^začetek^sodelovanje na sejmu "Sibirski dom" Velika pričakovanja na eni in drugi strani Minulo nedeljo je v 7000 km oddaljeno Sibirijo odpotovala dokaj številna delegacija predstavnikov podjetij šaleškega gospodarstva. Ta nadvse delovni obisk ne bodo izkoristili le za ogled sejma Sibirski dom v Tomsku, ampak za navezavo zelo konkretnih medsebojnih stikov. Dosedanje stike In obete so predstavili na novinarski konferenc pred tednom dni. Na specializiranem sejmu Sibirski dom v Tomsku (od 10. do 12. oktobra) sodelujejo velenjska podjetja z izdelki, vrednimi za približno 8 milijonov tolarjev. Delajo pa družbo domačim ruskim izdelkom, izdelkom iz ZDA, Nemčije in Japonske. Ta predstavitev velenjskega gospodarstva (prek teh pa tudi širšega slovenskega) pomeni med drugim nadaljevanje in krepitev vezi, ki so jih nekatera velenjska podjetja že navezala s podjetji v daljnji Sibiriji. Prva naročila in pogodbe so velenjsko občino in podjetja, ki že nekaj let delajo v Rusiji ali sodelujejo na druge načine, spodbudila k ustanovitvi Interesnega centra za mednarodno sodelovanje. V njem je zdaj že 34 članov (iz cele Slovenije in ne le iz Šaleško-Savinjske regije), članstvo pa se zaradi izrednega zanimanja povečuje iz dneva v dan. Podoben center so ustanovili tudi v Jurgi v Sibiriji. Tu pa je združenih že 50 firm, ki želijo sodelovati s Slovenijo. Glede na resnost zanimanja so velika pričakovanja na eni in drugi strani upravičena. Sodelovanje z Rusijo je steklo najprej na raziskovalnem področju, kjer je Gorenje Inova skupaj z Od stikov Velenja In Sibirije si oboji veliko obetajo. Vodja velenjske delegacije Srečko Meh In prvi sekretar ruskega veleposlaništva v Ljubljani Vladimir Striganov sta izrazila zadovoljstvo, da je do sodelovanja prišlo. Inštitutom Jožefa Štefana iz Ljubljane in inštitutom v Jurgi pripravilo tri skupne projekte za Evreko. Danes od velenjskih podjetij na ruskem področju že dalj časa sodelujejo Vegrad, Gorenje Trgovina, Eso Kiko in še nekateri drugi. Med njimi so tudi takšni, ki proučujejo možnost sodelovanja ali pa so že tik pred podpisom potrebnih pogodb. Vse izdelke, ki jih velenjsko gospodarstvo predstavlja na sejmu Sibirski dom '95 bodo nato prestavili na trajni razstavni prostor Interesnega centra za sodelovanje z Velenjem in Slovenijo v Tomsku. Podoben stalni razstavni center sibirskega gospodarstva pa naj bi že z novim letom odprli v Rdeči dvorani v Velenju. Po besedah prvega sekretarja ruskega veleposlaništva v Ljubljani Vladi-mirja Strigalova, ki se je udeležil omenjene novinarske konference, bo sibirska delegacija prihodnje leto obiskala Velenje. Izrazil pa je tudi željo, da bi, upoštevajoč različnost ruske države, bilo zelo na mestu povezovanje Slovenije z ruskimi okrožji, med posameznimi mesti ter s središči teh okrožij. Pri sodelovanju z Velenjem pa bi bilo smiselno še razširiti povezovanje na kulturno ter športno področje. Predstavniki nekaterih velenjskih podjetij so opozorili na težave zaradi prevelike oddaljenosti (kamion s priklopnikom, ki je odpeljal na sejem v Tomsk izdelke velenjskega gospodarstva, je prevozil 7000 km, za to pa porabil 18 dni), zato že poskušajo uveljaviti nove oblike sodelovanja. Mednje sodi ustanavljanje mešanih firm in prodaja znanja. Da je takšna oblika sodelovanja na višji ravni možna, dokazujejo že uresničeni projekti, pa tudi razmere so se v Rusiji že močno spremenile. Ob koncu naj še zapišemo, da naj bi danes (v četrtek) župan mestne občine Velenje Srečko Meh podpisal listino o partnerstvu med občinama Tomsk in Jurga, včeraj (v sredo) pa naj bi predsednik velenjske območne gospodarske zbornice Borut Meh podpisal listino o sodelovanju med tamkajšnjima gospodarskima zbornicama. U(tp) Pod drobnogledom^sindikata Plače in regres Osrednje letošnje teme bodo trženje storitve dejavnosti, racionalizacije in izboljšanje v vzdrževanju, komuniciranje v storitveni dejavnosti, varnost pri delu in vzdrževanje, kakovost vzdrževanja in povezava s standardi ISO 9000 in predstavitev vzdrževanja v večjih slovenskih podjetjih. ■ mkp V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, območni organizaciji Velenje, so naredili analizo izplačevnja plač in regresa na območju .v letošnjem letu. Pri tem nasploh ugotavljajo, da v večini podjetij na območju plače redno izplačujejo. So pa tudi izjeme, in to skrajne, saj v enem od podjetij delavci niso prejeli plač že šest mesecev! Ponekod se dogaja, da plače izplačujejo z zamikom, vendar ta zadeva poteka v dogovoru s sindikatom podjetja. Seveda pa nihče (ste morda vi?) ni zadovoljen s takšno plačo, kot jo prejema, veliko je prepričanih, da bi si zaslužilo več. Kar precej je pojetij na območju, kjer bi poslovanje to lahko tudi omogočilo, vendar jim to preprečuje zakon. Še vedno pa je tudi nekaj takih podjetij, kjer so izhodiščne osnove tudi do 15 odstotkov nižje, kot smejo biti. Podobno kot s plačami je bilo tudi z izplačilom regresa. V večini podjetij na območju je bil izplačan do konca julija in tudi v ustreznih zneskih. Obstajajo pa izjeme: v nekaj podjetjih je bilo izplačilo regresa v več obrokih, tudi v petih, ponekod je bilo izo-plačilo v bonih, v dveh podjetjih pa regresa delavcem, ki so glede na poprečno plačo upravičeni do regresa, tega še niso izplačali. ■ mkp TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) | Telefon/fax:: 063/728-080 i *** UGODNAPONUDBA ***UGODNA PONUDBA *** pesek nagrobni 25 kg 499,00 olje Zvijezda 12/11 156,90 zemlja nagrobna 101 219,90 sok Jumbo 12/11 149,90 goba za ikebano 119,90 jeruzalemčan 315,00 sveča piramida večja 99,90 pivo zaboj 1845,00 sveča velika Lord 159,90 pesni rezanci 40/1 kg 23,90 prašek Persil 599,90 krmni ječmen 20,90 prašek Ariel 619,90 krmna koruza 24,90 sladkor 50/1 kg 104,90 mesoreznica št. 32 5999,00 moka T 400 1 kg 84,90 brzoparilnik Alfal 051 20999,00 moka T 500 25/1 kg 54,90 peč na petrolej 27900,00 *** POSEBNO UGODNA PONUDBA *** PAMPERS PLENICE 1399,00 *** ČE PA NIMATE ČASA AU SVOJEGA PREVOZA, NAS P0KUČVE P0 TELEFONU IN NAROČENO BLAGO VAM BOMO BREZPLAČNO PRIPELJALI NA DOM. *** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPIJE *** 4 NAS OS ZANIMIVO 12. oktobra 1995 Pogovor jz v.d. direkotrjem ^Območne^geodetske uprave Velenje Območna geodetska uprava še nima prostorov Slabo leto je minilo od takrat, ko smo nazadnje, tako uradno in za časopis, govorili z v.d. direktorjem Območne geodetske uprave Velenje Rafaelom Boha-kom. Pa smo si rekli, čas je, da pogledamo, kako je s to upravo danes, ko jo imamo že tako dolgo in smo jo ob koncu lanskega leta šteli za eno od pomembnih pridobitev mestne občine Velenje. Nemalo presenečni smo bili, ko smo po slabem letu od v.d. direktorja Območne geodetske uprave Velenje Rafaela Bohaka zvedeli, da sedeža pravzaprav še nimajo, ker še nimajo prostorov. □ Ja kje pa ste potem, če nimate prostorov? Rafel Bohak: "Uradno ne vemo, neuradno pa smo tukaj (v velenjski izpostavi geodetske uprave)." □ Nimate niti table, ki bi nepoučenega pripeljala do vas? Rafael Bohak: "Kako naj bi jo imeli, ko pa ne vemo, kam naj jo obesimo?" □ Mar niso bili prostori eden od pogojev, da je mestna občina Velenje "zdrla" ta sedež v Velenju? Rafael Bohak: " Seveda so bili. Republiška geodetska uprava je zahtevala pisno zagotovilo takratne občine Velenje, da bo poskrbela za prostore. Pisno zagotovilo je podpisal takratni predsednik izvršnega sveta občine Velenje in zdajšnji župan mestne občine Velenje." UPa? Rafael Bohak: "Pa še nič. Pred približno dvema mesecema je bil v izpostavi v Mozirju sestanek, kjer je bil prisoten tudi direktor Republiške geodetske uprave in župan mestne občine Velenje. Sestanek ni bil zaradi prostorov Območne uprave v Velenju, ampak smo direktorju želeli pokazati preurejeno izpostavo v Mozirju. Takrat je beseda nanesla tudi na naše protore in župan je ponovno zagotovil, da bo zadevo uredil." □ Kako pa potem delate? Koliko vas je zaposlenih? Rafael Bohak: Težko vprašanje. Delamo na različnih lokacijah. Eden je še vedno na izpostavi v Žalcu, čeprav bi i ? ' V Rafael Bohak, v.d. direktorja Območne geodetske uprave še ne ve, kam naj obesi tablo. moral biti tukaj, eden je v prostoru nad menoj, brez telefona in osnovnih pogojev za delo, sam sedim v pisarni tamle čez (pokaže čez hodnik)... Pravzaprav tudi sistemizacije še nimamo, ker je ta na nek način povezana s prostorsko problematiko. Ko bodo zadeve rešene, pa naj bi bilo v Območni upravi šest zaposlenih. Poleg strokovnih opravil za posamezne izpostave Območna geodetska uprava koordinira in izvaja kontrolo nad delom zunanjih izvajalcev. Na območju je Republiška geodetska izpostava sklenila pogodbo s šestimi izvajalci, kjer imajo zaposleni pooblastila za opravljanje geodetskih storitev." □ Kako veliki so prostori tukaj, na velenjski izpostavi? Rafel Bohak: "140 kvadratnim metrov, kar pa je premalo za vse." □ Kaj pa druge območne uprave, kakšne prostore imajo? Rafael Bohak: "Enkrat večje. Naj bom čisto natančen in postrežem s pravimi podatki: v Celju 283 kvadratnih metrov, v Kopru 325, v Kranju 342, Ptuju 258, Slovenj Gradcu 312. To so mesta, kjer so na isti lokaciji geodetske izpostave in območne uprave. Drugače pa je v Ljubljani in Mariboru, kjer so ločeni, a to z drugimi tako ali tako ne more biti primerljivo." □ Kdaj bodo prostori tudi za vas? Rafael Bohak: "Skrajni rok, da se to uredi, je do konca leta. Bojim pa se, da se zna zgoditi, da bo tabla Območna enota Velenje stala v Celju." ■ Milena Krstlč - Planine "Polzela" sledi svetovni modi Kakšne in iz česa narejene nogavice bomo nosili drugo leto, smo lahko videli na odlično pripravljeni modni reviji Polzela 95 "Polzela", tovarna nogavic, največji proizvajalec nogavic v Sloveniji, je za svoje domače in tuje partnerje minuli konec tedna pripravila modno revijo, na kateri je predstavila kolekcijo za sezono pomlad - poletje 96 in iz rednega programa izdelke za sezono jesen - zima 95/96. S programom ženskih, moških in otroških nogavic sledi ta največji slovenski kolektiv v izdelovanju nogavic glavnim modnim trendom na Z modne revije "Polzela". področju tekstilne industrije pri nas in v svetu. S kolekcijo izdelkov za sezono pomlad - poletje 95 prihaja za nogavice zelo ženstveno -feministični trend. Različne teme prinašajo precej novosti in drznosti. Skladnost barv se prepleta od ovratnikov do čevljev. Pri barvah pa je opaziti mnogo belih, sivih in rumenkasto bež tonov. Videz nogavic bo takšen, kot da nosijo ženske porjavelo golo kožo. Prisotni so tudi kovinski učinki. Pri hlačnih nogavicah so v osprednju pike, črte, mreže v kontrastnih barvah. So debelejši artikli, ki se lahko nosijo kot ozke hlače. V te izdelke so poleg klasičnih poliamidnih materialov vključili mikrovlakna, vlakna lykre in naravne materiale, v pro- gramu imajo svoje mesto tudi otroci. Pri njihovih izdelkih je prisotna prikupnost, razigranost, praktičnost in barvitost. Vsi izdelki otroškega programa nosijo blagovno znamko "Boys Girls". V programu moških nogavic upajo, se je blagovna znamka Apolon že "prijela". To ime postaja sinonim za kvalitetne izdelke iz naravnih vlaken. V drugem delu revije so pokazali izdelke za jesen - zimo 95/96. Z nogavicami sledijo aktualnim modnim smernicam. Kocnept narave kot glavna tema izdelkov predhodnih sezon počasi zamenjuje nova smernica - ekologija, ki bo morala v prihodnje postati obveza. Moda za to obdobje je elegantna, dekorativna, rafinirana, luksuzna, športna in predvsem ženska. Poleg nežnih pastelov z bisernim sijajem so tu še žametni hladni toni modrih in zelenih barv. Kot senca se pojavljajo dimno sivi toni z rjavim in sivim navdihom, ki izžarevajo in dihajo svoj čar. Vzorčenje je prepuščano domišljiji. Vse te značilnosti mode so v "Polzeli" poskušali vključiti v kolekcijo nogavic in hlačnih nogavic. Ker so moška oblačila za to sezono v čokoladno rjavi in rjavih barvah kave, v sivi kaki in olivni zeleni barvi, so se tega držali pri oblikovanju izdelkov moške kolekcije in upajo, da so s tem zadostili tako športnemu kot elegantnemu duhu moške mode. ■ Besedilo in sliki: -er Večer s prvakom stranke SDSS Janezom Janšo v Šmartnem ob Paki Za marsikatera vprašanja so odgovori enostavni in jasni Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije iz Šmartnega ob Paki je pred tednom dni medse prvič povabil strankarskega prvaka Janeza Janšo. Večer s predsednikom, kot so naslovili klepet v dvorani šmarškega kulturnega doma, so namenili predvsem aktualnemu gospodarskemu in političnemu trenutku v Sloveniji. V uvodnih besedah je Janez Janša pohvalil člane in sim-patizerje šmarškega občinskega odbora te stranke, ki beleži najhitrejšo rast števila članstva v celotni regiji. Ob takšnem nadaljnjem delu se - po njegovih besedah - volitev prihodnje leto ni treba bati. Leto 1995 je označil kot čas življenja v mladi državi Sloveniji, ki ima sodobno ustavo, značilno za demokratične države, vendar v praksi ni vse tako, kot je zapisano. Ob tem je opozoril na nujno potrebno reformo sodstva, na čim hitrejšo dodelanost makroekonomske politike, ki bo prinesla več finančnega reda in discipline. Stra- nastop na volitvah ni vprašljiv. Za dogajanja na področju slovenske zunanje politike je menil, da zadeve še nikoli niso bile tako zapletene, kot so danes. Strateška stvar za Slovenijo je meja na motju, v odnosih z Italijo pa se je (po besedah Janeza Janše) Slovenija ujela v lastno zanko. Močni gospo-darsko-politični lobiji zavirajo razvoj. Tako kot za to tudi za reševanje marsikaterega drugega odprtega vprašanja, s katerimi si Slovenija zmanjšuje ugled v svetu, ni prave politične volje. Poleg že omenjenih vprašanj pa je udeležence v polni' dvorani šmarškega kulturnega doma (na večer s prvakom stranke so prišli tudi iz sosednjih občin) zanimal še "primer Kolšek". Po mnenju Janeza Janša, človek, ki je napadel državo, ne more od nje pričakovati še pokojnine. U(tp) AdJJJi/j^JJJJ JJ_i.il/J~ TEL.: 858 - 466 KVALITETNO IN HfTRO OPRAVLJANJE VSEH RAČUNOVODSKIH STORITEV ZA SAMOSTOJNEGA ^rdeli^ TBG 6 PODJETNIKA (S.P.) IN PODJETJA (D.0.0.) VELENJE nka je prav tako prepričana, da so dolgoročno za razvoj Slovenije pomembni reforma šolstva ter področje sociale, skupaj s spremembami pokojninskega in invalidskega sistema Pri slednjem se stranka zavzema za ugodnejše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom. Odgovor na vprašanje, kako dvigniti bruto družbeni produkt v Sloveniji, je po Janševem mnenju enostaven - s spremembo miselnosti, drugačnim načinom razmišljanja, umnimi potezami. Že naslednje leto je nekatere moč izvesti, če bo prišlo do sprememb na volitvah in s tem v parlamentarnih klopeh. Po mnenju Janeza Janše je zmaga strank slovenske pomladi prihodnje leto možna, če bodo te pozabile na stare zamere in če bodo imele skupen nacionalni interes. Če bo prišlo do skupnega dogovora med strankami na državni ravni, skupen Nova^trgovina Avtoplus vVelenju Se lepše od trgovine so ponudba in cene Dokaz, da je pomembno biti ne le prvi, ampak tudi ino-vativen, ustrežljiv, hiter in predvsem kakovosten, so trgovine Avtoplus, ki smo jo prejšnji ponedeljek dobili tudi v Velenju. Prvo trgovino Avtoplus smo lahko spoznali že pred sedmimi leti v Celju. Takrat sta se lastnika trgovin in zasebnega podjetja Avtoplus commerce d.o.o. (to se ukvarja le z veleprodajo, sedež pa ima prav tako v Celju) Bojan Kerkoš in Dušan Robida, takoj, ko je to dopuščal zakon, odločila za samostojno podjetniško pot. V prvi trgovini Avtoplus sta slovenskim kupcem ponudila rezervne dele za vse tipe avtomobilov, dodatno opremo in avtokozmetiko. To danes ponujata tudi v svojih trgovinah v Mozirju, še eni, ki sta jo kasneje odprla v Celju in najnovejši v Velenju. Njuna prednost pred konkurenco je v tem, da povsod, kjer so Že notranjost nove trgovine Avtoplus v Velenju vam bo povedala, da imate opravka z resnimi trgovci. trgovine Avtoplus, pomenita zdravo konkurenco vsem ostalim prodajalcem tega asorti-mana. Zdravo zato, ker so cene pri njih zagotovo najnižje, na željeno ni treba čakati, saj imajo vedno dobro zalogo, pričakajo pa vas še z nasmehom na licih in vedno dobrodo- šlimi strokovnimi nasveti. Vse to je mogoče tudi zato, ker imajo izredno malo režijskih delavcev. V vseh štirih trgov- inah Avtoplus in v veleprodajni trgovini podjetja Avtoplus commerce, je namreč zaposlenih "le" 14 delavcev. Druga prednost pa je ravno lastna veleprodaja, saj so čisti, 99% uvozniki. S svojo veletrgovin-sko ponudbo "pokrivajo" četrtino slovenskega trga; imajo kar 150 aktivnih kupcev. Vas še čudi, da so v Avtoplusu vedno dva koraka pred konkurenco? Trgovino Avtoplus v Velenju najdete na Starem trgu, v prostorih bivše Erine Železnine. Vsa notranja oprema, kije izredno okusno izbrana, je uvožena iz Italije, poleg tega so vložili veliko denarja v obnovo stare hiše, ki ima sedaj čisto sodoben izgled. "V Velenje smo prišli zato, ker je mesto trgovi- no, kot je naša, potrebovalo. Prav zaradi zdrave konkurence, da razbijemo monopol. Cene so pri nas izredno nizke, v kar se boste prepričali že ob prvem obisku naše trgovine." nam je zagotovil eden od lastnikov Dušan Robida. V trgovini boste našli rezervne dele za prav vse tipe avtomobilov, vso dodatno opremo in tudi karoserijske dele. Pri njih ne boste slišali: "Vam bomo uredili in naročili," ampak le "Imamo." Avtoplus, sodobno trgovino z zagotovljeno nanižjimi cenami v okolici, lahko obiščete vsak delovnik od 7.30 do 18. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Vabljeni! 12, oktobra 1995_OP VSEPOVSOD_KAS CAS 5 8. oktober,praznik krajevne skupnosti Šoštanj Spominska svečanost pri spomeniku Plamenica teh besedah doživel aplavz. Povedal je tudi, da borci pripravljajo bazo podatkov o NOB v Sloveniji za Internet, ki ga bodo na primeren način predstavili milijonom uporabnikom po vsem svetu. Jerca Mrzel, ki je na svečanosti poskrbela za pesem, je začela s tisto: Samo milijon nas je... ■ Milena Krstlč - Planine 8. oktober Je praznik krajevne skupnosti Šoštanj. Praznuje v spomin na zgodovinski dogodek, ki se je v mestu zgodil v noči med 7. in 8. oktobrom leta 1941, ko je Šercer-Jeva brigada sredi okupirane Evrope napadla mesto in ga za nekaj ur osvobodila. V spomin na dogodek so v krajevni skupnosti Šoštanj v soboto, 7. oktobra, pri spomeniku Plamenica na Kajuhovi cesti pripravili spominsko svečanost. Udeležil se je je tudi Ludvik Zupan, ki je bil neposredni udeleženec takratnega dogodka. Slavnostni govornik je bil predsednik ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar, ki je med drugim označil pomen dogodka za takratni čas. Kot je rekel, napad na Šoštanj sam po sebi ni dal velikih vojaških rezultatov, imel pa je močne psihološke učinke. "Ne morem verjeti ušesom, ko slišim, da je 8. oktober ideološko obarvan in da ga kot takega Šoštanj ne more imeti za občinski praznik. Po tej logiki je ideološki tudi upor proti okupatorju in tudi podpis kapitualcije v Topolšici," je rekel Ivan Dolničar in omenil tudi to, da se danes, po 50-tih letih konca druge svetovne vojne, skuša pisati drugačna zgodovina. "Borci nismo proti raziskovanju zgodovine, smo pa proti temu, da se dogajanja interpretirajo drugače. Okupator je okupator, upor je upor, kolaboracija je kolabo-racija, izdajstvo je izdajstvo in to drugih imen nima," je bil odločen in med prisotnimi ob 107,8 MHz KAIIIO VELEHJG Glasbena šola Velenje •••••••••••••••••i* 40 slušateljev v mednarodni klavirski šoli Zaradi zasedenosti vrhunskega mentorja prof. Jakoba Lateinerja iz Juilliard Scholl of Music iz New Yorka v poletnih mesecih so se na velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Kožel-jskega odločili, da bodo tokrat organizirali mednarodno klavirsko šolo v zgodnji jeseni. Od torka do sobote, minuli teden, je tako dvorano v omenjeni šoli napolnilo 42 klavirtuozov, med katerimi so bili predvsem slovenski študentje in profesorji. Za slednje je mojstrski kurz sodil med redne oblike izobraževanja, za študente pa je bil to seminar. 9 udeležencev je bilo aktivnih, ostali pa so bili pasivni poslušalci, ki pa so ob koncu vsake ure z vprašanji sodelovali pri "obdelovanju" strokovnih tem. Letošnja klavirska šola prof. Jakoba Lateineija je bila 3. po vrsti. S tem pestrega seznama mednarodnih poletnih šol na glasbeni šoli v Velenju še niso izčrpali. V začetku novembra (od 2. do 5.) se bodo namreč pri njih mudili udeleženci mednarodne kitarske šole pod vodstvom prav tako vrhunskega mentorja Ištvana Roemetja. To bo že šesta šola iz cikla mednarodnih poletnih glas- Drobno gospodarstvo v Šoštanju Krajevna skupnost Šoštanj Je ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti pripravila okroglo mizo o malem gospodarstvu. Potekala je v vili Široko v Šoštanju v petek, 6. oktobra. ■ mkp Kako najti v občini Misiinja kakšen kraj? Kot veste, je na področju koroške regije nastala še ena občina, in sicer občina Misiinja. Prejšnji upravljalec tega področja občin Slovenj Gradec je nekoliko skrbela za to področje, vendar ob osnovanju nove administrativne enote s potrditvijo v državnem zboru smo postali nekateri Slovenjgradčani občani občine Misiinja. Rad se popeljem po lepih gozdovih mislinjskega jarka - po Pergeijevih gozdovih, s kolesom je prijetno potovati iz Mislinje preko Šentilja pod Tuijakom v zaselek Dovž ter se po magistralki vrniti zopet v Mislinjo, toda joj prejoj, kako vedo tuji vozniki, kje so ti lepi kraji? Na tem področju pa moram reči, da naša bivša občina Slovenj Gradec ni storila ničesar. Par cest, ki so se vijugale po dolini, je utegnila asfaltirati, vendar je bilo že prepozno za realiziranje vseh sredstev iz samoprispevka, pa smo že raz-druženi. Preostanek nedokončanih del mora žal dokončati nova občinska oblast občine Misiinja s pičlim proračunom. Lepa vasica Dovže je tako ostala brez smernega kažipota z magistralne ceste, obledela tabla komajda služi namenu, da pove popotniku, da je sedaj v Dovžah, da pa bi mu povedala, da se Dovže delijo na Spodnje in Zgornje, ne pride v poštev, to je že preveč drobn-jakarsko in natančno. Nekateri se še spomnijo, daje bilo možno v poletnih, včasih pa tudi v zim-sih mesecih priti preko Dovž na Pohorje in uživati v lepotah poletja in zime. Kako najti to pot, če pa ni nikjer označena? Ko pa se pelješ po magistralni cesti v smeri Slovenj Gradec proti Mislinji, ob cesti zagledaš cerkvico prav starinskega izgleda, ki je pokrita s kamnito strešno kritino. Če bi slučajno zavili mimo cerkvice in prečkali reko Misiinja, bi težko ugotovili, da ste se pripeljali v kraj Šentilj pod Turjakom. Farna cerkvica govori o tem, da je kraj dobil ime po farnem zavetniku, naselje pa je na lepi sončni legi, menim pa, da si zasluži takšen kraj tudi ustrezen znak, ki nas bo obvestil o imenu kraja, kamor smo prišli. Republiška uprava za ceste, ki skrbi za magistralne ceste, nas nekako še obvešča o krajih, za kažipote pa nimajo zadosti posluha oziroma na nekatere pozabijo. Pozabili so tudi to, da kraj Misiinja nima dostopa samo po magistralni Od 3. do 7. oktobra so se v prostorih velenjske glasbene šole mudili udeleženci klavirske šole pod vodstvom vrhunskega mentorja Jakoba Lateinerja cesti, ampak da je možno vanj priti tudi od kod drugod. Ko se z vozilom spustiš po Mislinjskem klancu navzdol, je pred Srednjim Doličem dokaj viden odcep, ki nas popelje na sončne Završe ter v dolino Ponikve, vendar: kako naj vemo, kam bomo zapeljali, če se odločimo zaviti po tej cesti. Nekoliko bolje so označeni kraji oziroma zaselki in poti v posamezne zaselke, če s potjo nadaljujemo v smeri Vitanja. Izgradnja nove ceste proti Vitanju je prinesla tudi doslednejšo označitev posameznih krajev. Še vedno pa je možno te oznake dopolniti, jim dodati še kakšen dodatni smerokaz o kakšni malo manj znani poti na Roglo ali kam drugam. Poti je dosti, lepih, zapeljivih, nekatere so celo takšne, da se lahko izgubiš, najsibo to namenoma ali nena-menoma. Mogoče bi komu pomagala že kakšna smerna puščica, ki bi ga usmerila in rešila zagate. Menim, da bo skromni proračun občine Misiinja postopno reševal to problematiko. Držimo pesti, da bodo kakšen dinarček primaknili še iz republiškega mošnjička. Rado Jeromel, Misiinja benih šol velenjske glasbene šole v tem letu, svojo udeležbo pa so že potrdili mladi kitaristi iz Madžarske, Avstrije ter Hrvatske. (tp) Sam o sta nska knjjžnica^ v Nazarjah Pričeli obnovitvena dela Knjižnica v nazarskem frančiškanskem samostanu je zbirka resnično neprecenljive vrednosti. V njej je okrog 5.000 knjig izpred leta 1.800 in še toliko novejšega datuma. V glavnem so to liturgi-čne knjige In knjige o cerkveni zgodovini in filozofiji, med njimi pa nekaj pravih biserov. Prvo velja omeniti "Različne pesmi" znanega nemškega pisatelja Sebastiana Branta. To je inkunabula -prvotisk - iz leta 1498, ob njej je še prava zbirka inkunabul in zelo zgodnjih teoloških tiskov. Denimo juridična razprava o branju okrajšav iz leta 1499, Luthrov prevod biblije (Augsburška izdaja) iz leta 1535, nekaj večjezičnih slovarjev iz let okrog 1500, zbrana dela Bacona Verulam-skega iz leta 1694, tudi Dalmatinova biblija, žal hudo poškodovana, več starih medicinskih del, slovenski zapis molitve v pariški izdaji Nove zaveze iz leta 1578, ki je morda eno najstarejših katoliških zapisanih besedil in še bi lahko naštevali. Na vso nesrečo je veliko knjig v preteklosti izginilo, prav tako nesrečno je dejstvo, da so prostori povsem neprimerni in to bogastvo je v minulih letih nezadržno propadalo. Na vso srečo pa so pred nedavnim vendarle pričeli nujno obnovo prostorov, za kar bosta sredstva prispevala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in občina Nazaije. Nosilec del je velenjski Vegrad, knjižnico pa bodo uredili tako, da bo poslej možen tudi ogled za skupine do 50 obiskovalcev hkrati. Največje dragocenosti bodo zavarovali v steklenih vitrinah, vrednost teh hvale vrednih vlaganj je okrog 10 milijonov tolarjev, dela pa bodo sklenili v začetku prihodnjega leta. Strokovno knjižnico in njeno bogastvo raziskuje Jaro Dolar, nekdanji direktor Narodne in univerzitetne knjižnice, ob ohranitvi teh velikih vrednosti pa je pomembna tudi obogatitev turistične ponudbe Nazarij in vse doline. mjp S m tm ZANIMIVO 12. oktobra 1895 Trnava • ••••• Zborovali razlaščenci V Domu hmeljarjev v Trnavl Je bil to nedeljo občni zbor Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, podružnice Žalec. Poleg številnih razlaščencev iz žalske občine se je občnega zbora udeležilo tudi več gostov, med njimi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, dr. Franc Zagožen, poslanec v državnem zboru Jože Kopše, načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar, nekateri občinski svetniki in predstavniki območnih odborov političnih strank (SLS, SDSS, ZLSD), pa seveda tudi predsednik ZLRP Slovenije Franc Izgoršek in predstavniki podružnic iz Ptuja, Vidma ob Ščavnici, Murske Sobote in Cerkelj na Gorenjskem. O delu podružnice Žalec je naprej spregovoril njen predsednik Emil Pintar, ki je v uvodu poudaril, da uresničevanje zakona o denacionalizaciji še ne bo kmalu v zaključni fazi, o čemer pričajo tudi razprave o tem, da se s tem zakonom ustvarjajo nove krivice. Nekateri vzroki za to so tehtni, med njimi je pomanjkanje strokovnega kadra za izvajanje zakona. Podružnica Žalec se je v preteklem letu trudila po svojih močeh, sestajala seje z občinskimi in upravnimi organi, svetovala razlaščancem in sodelovala z drugimi podružnicami. Do sedaj ni imela nobenih finančnih sredstev, saj so vso članarino pošiljali za delo združenja v Ljubljani. Emil Pintar se je zato zahvalil občinskemu svetu in županu, ki so iz občinskega proračuna namenili 90.000 SIT tudi za delovanje podružnice ZLRP Žalec. Sicer pa v Savinjski dolini veliko težav povzroča vračanje arondi-rane zemlje, pri čemer zavezanci trdijo, da je ta zemlja mnogo več vredna in zahtevajo izplačilo neizkoriščene amortizacije. O teh težavah, o nedopustno velikih razlikah pri cenitvi zemlje med posameznimi cenilci, o nerazumevanju in nepripravljenosti vlade za hitrejše izvajanje zakona o denacionalizaciji so govorili tudi drugi predstavniki združenja razlaščencev, med njimi predsednik Franc Izgoršek, ki je menil, da gre pri izvajanju zakona za umetno ustvarjene ovire. Marjan Podobnik pa je v svojem govoru poudaril, da razlaščenci pogosto ne ločujejo dovolj, kdo jih dejansko podpira, saj imajo sicer načelno podporo pri vseh. Menil je, da razlaščenci in zavezanci oziroma sedanji uporabniki nekoč razlaščenega premoženja niso na nasprotnih straneh in bi morali s skupnim nastopom doseči, da bi svoj del odgovornosti in obveznosti prevzela tudi država. Na občnem zboru je načelnik upravne enote Marjan Žohar predstavil trenutno stanje v zvezi z denacionalizacijo v žalski občini. Povedal je, daje bilo vloženih 763 zahtevkov, ki jih je do začetka tega leta reševal samo en na občini zaposlen delavec, vsi drugi pa pogodbeno. Zdaj je za denacionalizacijo v upravni enoti organiziran poseben referat, v katerem so sistematizirana in zasedena tri delovna mesta. V vsem obdobju od sprejetja zakona je bilo v celoti rešenih 125 zadev, od tega v letošnjih osmih mesecih 54. Vrnjenih je bilo 253 ha kmetijskih zemljišč, 880 ha gozdov, 2700 m2 poslovnih površin in 6800 m2 stavbnih zemljišč. 390 vlog doslej sploh še ni bilo obravnavanih. Opozoril je na težave s počasnim reševanjem vlog na zemljiški knjigi in pa dejstvo, da so imele v tem letu prednost vse vloge, povezane z gradnjo avtoceste. Na občni zbor so bili vabljeni tudi predstavniki Hmezad Kmetijstva Žalec, ki pa so na občnem zboru svoje poglede na denacionalizacijo predstavili samo v pismu. Ob koncu skoraj štiri ure trajajočega zbora so sprejeli številne sklepe. Tako predlagajo vsem strankam slovenske pomladi, da v svoje volilne programe uvrstijo tudi hitrejše izvajanje zakona o denacionalizaciji, saj je približno 200.000 razlaščencev pomembno volilno telo. Zahtevajo ugotavljanje individualne odgovornosti vseh, ki so zadolženi za izvajanje zakona, od vlade pa zahtevajo, da se končno resno loti uresničevanja tega zakona. Prav tako vladi predlagajo, da zamenja upravni odbor slovenskega odškod- ninskega sklada, predsedniku vlade in države pa, da se zavzemata za jamstvo države za obveznosti odškodnisnkega sklada. Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov naj od upravnih enot čimprej pridobi seznam upravičencev do kmetijskih zemljišč, ministrici za pravosodje pa predlagajo, da poskrbi za učinkovito delo medresorske komisije za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji. Hmezad Kmetijstvu so iz Tmave poslali poziv, naj ne vztraja pri zahtevah o izplačilu neamortiziranih vlaganj, sicer bodo razlaščenci zahtevali povračilo zaradi zmanjšane rodnosti teh zemljišč. Direktorici sklada kmetijskih zemljišč prav tako predlagajo, da skupaj s strokovnimi službami pripravijo oceno škode za kmetijstvo države zaradi zmanjšanja rodnosti zemlje kot posledico odpuščanja zelenega gnojenja. Predsedstvu ZLRP Slovenije pa med drugim predlagajo tudi, da sproži postopek za presojo ustavnosti zakona o denacionalizaciji v tistem členu, kjer je določen rok za vložitev zahtevkov za vračilo premoženja. Neupravičeno odvzeto premoženje je namreč mogoče vedno zahtevati nazaj. Kljub temu da je načelnik upravne enote Žalec obljubil vso podporo pri čim hitrejšem reševanju denacionalizacijskih zahtevkov, pa so na zboru v Trnavi nekateri razlaščenci jasno povedali, da bodo spomladi orali na svojih poljih, čeprav postopki za vračilo še ne bodo končani. Ob koncu občnega zbora so izvolili tudi nov 13-članski odbor podružnice ZLRP, ki bo na svoji prvi seji izmed njih izvolil še predsednika. ■ rox Ktihjnjje fe Freistadta tudiv Sloveniji Številne novosti Poslovne novice Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu Žalec Otroci se bojijo voznikov Občinski svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu je ob tednu otroka in tednu prometne varnosti prejšnji teden pripravil že tradicionalno srečanje predstavnikov vseh osnovnih šol v občini z županom. Predstavnike učencev vseh šol je župan Milan Dobnik v občinsi dvorani sicer pozdravil, nato pa se je opravičil zaradi drugih obveznosti. So pa njihovim pripombam glede prometne varnosti v bližini šol prisluhnili člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavniki občinskega oddelka za okolje in prostor, oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti in upravne enote Žalec. Otroci so ponovno opozorili na vse najbolj nevarne prometne točke, s katerimi je v večini primerov seznanjen tudi svet za preventivo. V skoraj vseh teh primerih se njihovo reševanje zatika zaradi pomanjkanja denarja. Takšna opravičila namreč nenehno poslušajo tako starši kot učitelji. V zadnjem času je bilo postavljenih več grbin oziroma hitrostnih ovir v bližini šol. Tudi učitelji so bili razočarani nad odzivom staršev na roditeljskih sestankih, ki so se zavzeli za njihovo odstranitev, Češ da se lahko na njih poškoduje avto. V zvezi s tem je Ivan Ašenberger poudaril, da slovenski vozniki ne upoštevajo več nobene prometne signalizacije in omejitev hitrosti in da je zato več kot nujno potreben tako drastičen ukrep za umirjanje prometa. Na srečanju v Žalcu so se učenci zavzeli za postavitev še več podobnih ovir. Največjo težavo na poti v šolo otrokom predstavlja magistrlna cesta Ljubljana - Celje. Zaradi nje so ponekod že organizirali prevoze otrok z avtobusi in kombiji. V Levcu zahtevajo semafor, \ Drešinji vasi in Šempetru nadhod, v Latkovi vasi vsaj urejen prehod za pešce poleg pločnika, težave pa so tudi s prečkanjem regionalne ceste v Veliki Pirešici. Za vse te točke je odgovorna republiška uprava za ceste, ki doslej kljub mnogim opozorilom ni učinkovito rešila omenjenih problemov. Po besedah Ivana Ašenbergerja naj bi bil v kratkem ponoven komisijski ogled vseh teh točk skupaj s predstavniki republiške uprave za ceste. Brez njihovega soglasja noben ukrep na teh cestah ni dovoljen. Bo pa nova šolska zakonodaja, ko bo sprejeta, omogočala vsem otrokom, katerih pot v šolo je z vidka prometa nevarna, da se brezplačno vozijo s šolskimi avtobusi in kobmiji. Tak prevoz bo lahko zahteval tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. ■ rox Kuhinje, izdelave v Gorenju Austria v Freistadtu, je že nekaj časa mogoče kupiti tudi v Goren-jevih razstavno prodajnih centrih v Ljub-jani, Velenju, Mariboru in Lendavi. Ker še ni rešeno vprašanje carin in davščin so kuhinje iz Freistadta dražje in zato manj konkurenčne, kot bi lahko bile v primerjavi s kuhinjami slovenskih proizvajalcev. Kuhinje iz Freistadta pa so na voljo kupcem še na Češkem in v letošnjem letu tudi v Nemčiji. Vključitev Avstrije v Evropsko skupnost dane nove razvojne možnosti avstrijski pohištveni industriji, posebej še proizvajalcem kuhinj. Ti imajo v primerjavi z nemškimi proizvajalci kuhinj več prednosti, ne samo cenovno. Novosti, ki bodo v prihodnje na voljo na trgu Avstrije, seveda pa tudi na drugih evropskih trgih, so pokazali avstrijski proizvajalci pohištva na tradicionalnem sejmu v Salzburgu v dneh od 4. do 8. oktobra. Med razstavljalci je z lepo urejenim razstavnim prostorom in številnimi novostmi zagotovo izstopalo Gorenje Austria s tovarno kuhinj iz Freistadta. Kuhinje Alena, Fiora, Katja, Ornella in Sarina so se odlikovale po prijaznih svetlih barvnih tonih, masivna vrata kuhinjskih ele- Ena od novosti Gorenja Austria o Avstrijskem pohištvenem sejmu v Salzburgu - kuhinja Flora mentov so zdaj izdelana tudi iz lesa javorja, bukve in breze, na voljo so številni novi funkcionalni dodatki, vse več je elementov v steklu, v ponudbi so, med drugim, tudi kovinski predali s skritimi vodili itd. S proizvodnjo kuhinj je začelo Gorenje v Avstriji 1977. leta. Tovarna v Feistadtu zdaj zaposluje 86 delavcev, ki na leto naredijo 70.000 kuhinjskih elementov oz. 5.800 kuhinj, z letošnjo proizvodnjo pa bodo iztržili, kot računajo, 170 milijonov šilingov. Gorenje Austria je peti največji avstrijski proizvajalec kuhinj, njegov tržni delež v avstrijski industrijski proizvodnji kuhinjskega pohištva pa znaša skoraj 7 %. Da bi bile njihove kuhinje okolju kar najbolj prijazne so se letos odločili za namestitev nove sodobne lakirnice in polirnih avtomatov, kar jih bo veljalo 6 milijonov avstrijskih šilingov. V Gorenju Austria povedo, da se avstrijski trg kuhinj v zadnjem letu dni skorajda ni sprmenil, kljub temu pa so uspeli povečati prodajo kuhinj za okrog 6 %. To jim je, med drugim, uspelo ob visoki kakovosti tudi z doslednim spoštovanjem dobavnih rokov. Ti znašajo 4 (za običajne) oziroma največ 6 tednov (za zahtevnejše kuhinje), pri čemer trgovec, ki kuhinjo proda, in kupec že ob potrditvi naročila iz tovarne v Freistadtu vesta, kdaj bo kuhinja dobavljena. To pomembno vpliva na odločitev kupcev, da se med pestro ponudbo odločajo prav za Gorenjeve kuhinje iz Freistadta. ■ Besedilo in slika: (ek) Od 11. do 15. oktobra bo v Mariboru potekal 3. mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST-TUR. Od 12. do 13. oktobra bo potekala poslovna konferenca med ameriškimi in slovenskimi podjetji v Ljubljani, ki jo pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izobraževalnih delavnic na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA, ki bodo potekale predvidoma 4. decembra. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea CoIIege vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece s pričetkom 7. novembra. Osnovna cena je 144.000,00 tolarjev za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200,00 tolarjev, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. V času od 17. do 20. oktobra bo v Budimpešti potekala predstavitev slovenskega gospodarstva. Slovenija bo na tem pomembnem trgu, poleg razstave pripravila vrsto promocijskih dejavnosti, ki bodo slovenskim podjetjem v neposredno pomoč pri krepitvi izvoza. Predstavitev pripravlja Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki aktivnosti tudi sofinancirata. V Lizboni bo 24. in 25. novembra prireditev Europartenariat, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemlja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. Od 6. - 9. novembra bo na Dunaju potekala predstavitev slovenskega gospodarstva, ki ga pripravljajo in sofinancirajo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Gospodarska zbornica Slovenije in Urad vlade za informiranje. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. Edini pravi. &Jeep Ameriška legenda. Tradicija tehnologije. turbo diesel 2,51 116 KM od 51.532 DEM Avtomotor Celje, Miklošičeva 5, Celje, tel. (063)443033 Štirje dnevi in tri noči v naravi Kompas, lovec, gozdar in še več V petek popoldne so pred Rdečo dvorano v Velenju nestrpno čakali svoje otroke starši četrtošolcev iz OŠ Gustava Šiliha. Mnogi so se namreč prvič "odcepili" od toplega doma, se prvič poslovili od staršev, ki jih niso videli cele štiri dni. Ja, tudi kakšno solzo so videle razredničarke v teh dneh na Slemenu, kjer so otroci opravljali tako imenovano terensko delo. V "živo", v naravi, so s pomočjo razredničark in gostov spoznali veliko snovi, ki jo bodo v tem šolskem letu še poglobili pri predmetih Spoznavanje narave in Spoznavanje družbe. In kako je bilo? Z eno besedo "super", sploh, ker jim je bilo naklonjeno tudi vreme. Podrobnosti pa so nam izdali posamezniki, učenci in razredničarke. Čeprav smo se z Lijo Faktor, razredničarko 4.b, pogovarjali čisto na koncu, ko so otroci, še vedno polni lepih vtisov, že odšli proti domu, ji dajemo v tem zapisu prednost. Zato, ker nam je projekt in delo štirih dni podrobno predstavila. "Lansko leto smo prvič poskusili s terenskim delom, ideja pa se je odlično obnesla. Ker smo lani ugotavljali, da so trije dnevi premalo, smo se letos odločili za štiri dni, ki smo jih preživeli v planinski koči na Slemenu. Poudarek smo dali predmetoma Spoznavanje narave in Spoznavanje družbe. Snov smo najprej predelali teoretično, potem pa smo se podali v naravo in to obdelali še v praksi. Če sem še bolj natančna; v torek smo si po prihodu ogledali Kavčnikovo domačijo in tako spoznavali bivanje naših prednikov. V sredo smo organizirali planinski izlet na Uršljo goro, kjer smo spoznali tudi orientacijo s kompasom, po soncu, razgled... Zvečer nas je obiskal še lovec, slikar in upokojeni učitelj Jože Svetina, ki nam je pokazal tudi rogovje, kožo divjega prašiča... V četrtek so bile glavna tema gobe. Najprej smo v učilnici povedali vse o gobah, potem smo se podali v gozd. Nismo ga ropali, saj smo otrokom pokazali tudi, kako je treba te nabirati. Po vrnitvi smo pripravili gobarsko razstavo, tako užitnih kot strupenih gob. Naši taborniki pa so nam ta dan organizirali še igro "Lov na lisico". Petek, torej današnji dan, je bil nekaj posebnega. Obiskali so nas gozdarji, ki so nam najprej povedali veliko o gozdu in drevesih, pa varstvu narave, potem pa smo se podali še na terensko delo. Tu smo spoznali, kako merijo debelino debel, kako žigosajo za odsek, pokazali pa so nam tudi krmišča... Otroci pri takem pouku v naravi veliko odnesejo, v učilnici nikoli ne morejo snovi dojeti tako zlahka in doživeto. Poleg tega smo razredničarke dobro spoznale svoje učence." Vse razredničarke so pohvalile tudi gostoljubnost planinske koče in upravnika Milana Kretiča. Ob misli na kuhinjo pa so se jim še vedno cedile sline. In kaj so povedali otroci? Tatjana Kopitar, 4.r podružnične šole Šentilj: "Ko smo v torek odhajali na pot, si nisem mislila, da bo tako super. Veliko časa smo preživeli v naravi, vzpon na Uršljo goro pa se mi je zdel naporen. Mislim, da je bilo za letos kar dovolj. Sem namreč precej utrujena in si sedaj le želim le domov." J u d i t a Plantev, 4.r. podružnične šole Šentilj: "Že v torek V teh dneh že poteka projekt ••••••••••••••••••••••••a "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" Zagotovo se mnogi še spomnite, da so lanski sed-mošolci bivše občine Velenje lansko jesen prvič podrobneje spoznavali ekologijo v Šaleški dolini. Projekt "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" so vsi, tako mentoiji kot učenci, ocenili kot zelo dober, kar je navsezadnje dokazala tudi okrogla miza ob koncu, na kateri so nam predstavili številne plakate in bilten. Tudi zato se je OZPM Velenje odločila, da bodo letos s projektom nadaljevali. Natančneje, v ponedeljek se je vanj vključila letošnja generacija sedmošolcev. Več o letošnjem poteku projekta nam je zaupala Tinca Kovač: "Tudi letos gre za ekološko izobraževanje sedmošolcev vseh treh občin. Pričakujemo, da bo v projektu sodelovalo okoli 700 sedmošolcev. Projekt je načrtovan tako, da strokovni del pokrivajo raziskovalci ERICA -Inštituta za ekološke raziskave Velenje. S tem strokovnim delom smo začeli v ponedeljek. Pričakujemo, da bomo teoretični del, ko predavatelji obiščejo vse sedmošolce na posameznih šolah in se eno uro pogovarjajo o ekološki problematiki, končali v tem tednu. Potem pa čez 14 dni začenjamo s praktičnim delom, s terenskimi vajami na odlagališču pepela v Prelogah. Če bo vreme ugodno, računamo, da bomo tudi ta terenski del opravili v enem tednu. Na koncu bodo imeli učenci veliko dela; izdelali bodo poročila, plakate, zapisali menja o terenskem in teoretičnem delu in o ekološkem dogajanju v Šaleški dolini. Na koncu pa z nekim zaključkom zaokrožujemo problematiko o ekologiji, ko bodo otroci poročali, kaj se je v enem letu v dolini spremenilo." Tema je torej ista, le populacija se spreminja. "S tem razširjamo ekološko delovanje v osnovni šoli, dvakrat po 700 otrok bo dobilo nove informacije o dogajanju v Šaleški dolini. Ob koncu ponovno načrtujemo izdajo zbornika z novimi podatki. Radi bi, da nam otroci izdelajo stripe na to temo, s tem pa bodo otroci širili informacijo tudi v okolje," je še dodala Tinca Kovač. Tako dodatno izobraževanje sedmošolcev seveda kar nekaj stane. Tudi letos bo veliko dela mentorjev in raziskovalcev opravljeno brezplačno. Na OZPM Velenje so veseli, ker so dobili koncesijo na Regionalnem centru za okolje v Ljubljani, ki bo primaknil kar nekaj denarja. "Vsekakor hvala tudi vsem ostalim pokroviteljem v vseh treh občinah, ki so nam omogočili, da smo se lahko letos ponovno lotili tega projekta." smo obiskali Kavčnikovo domačijo. Ni mi bila všeč, ker se mi je zdela prestara, pretemna. En gospod nam je razlagal, mi pa smo si zapisovali. Ko smo prišli nazaj v kočo, smo pisali kon-trolko. Meni so gozdovi zelo všeč, zato se mi je zdelo terensko delo čudovito. Lepo pa je bilo tudi zvečer, saj nas je v eni sobi spalo več, zato je to bilo svojevrstno doživetje." Marko ■T* Gavrilovski, 4 a. MVelik0 novega smo izvedeli in se naučili. Med drugim, da ne smemo plašiti živali, da moramo po naravi hoditi z odprtimi očmi in ušesi. Pa da moramo hoditi tiho, če hočemo videti .kakšno žival. Bilo je precej naporno, sploh vzpon na Uršljo goro. Tudi meni, čeiprav sem planinec in tabornik. Želim si, da bi še kdaj odšli v naravo, da bi v njej doživeli še kakšen podoben dan." Ajda Lah, 4.a.: "Najlepše mi je bilo, ko nas je obsiskal lovec in gozdarji in ko smo z njimi odšli v gozd. Veliko smo izvedeli o boleznih dreves in sekanju, kar si je veliko lažje predstavljati, če ti pokažejo, kot pa, če o tem poslušaš le v učilnici. Kavčnikova domačija mi je bila zanimiva zaradi stare dimnice, še posebej pa so mi bila všeč imena stvari, ki so bila kar čudna. Tudi družabno življenje je bilo pestro. Včeraj smo imeli koncert; nekateri so peli, drugi predstavljali ske-če... Še bi šla!" Tina Grubelnik, 4.b: "Meni bo najdlje ostal v spominu pohod na Uršljo goro. Res je bil naporen, a je bil lep, saj smo videli in spoznali marsikaj novega. Tako je bilo tudi vse ostale dni. Mislim, da si bom dolgo zapomnila, kar sem se naučila v teh štirih dneh. Naučila pa sem se tudi, kako se moram obnašati v naravi." Jelena Lucič, 4.c: " V razred sem prišla W j pred kratkim (■ iz begunske šole. Zelo lepo so me sprejeli in zato sem se tudi lepo vživela. V Velenju sedaj živim že tri leta, vendar okolice še nisem poznala. Ravno zato sem najbolj uživala v pohodu na Uršljo goro in v nabiranju gob. Res sem se veliko naučila, sploh takega, kar se v šoli težko. Če bi lahko, bi še šla, že kar jutri." mbš Študijski^ krožki - za^ mlajše in starejše odrasle Bogastvo sodelovanja in skupnega učenja Življenje je vse bolj zapleteno in problemi se kar naprej spreminjajo. Da bi jih zmogli reševati, potrebujemo znanje. Ne le tisto iz knjig in priročnikov, temveč tudi znanje, ki se oblikuje v praksi, ki raste z izkušnjami in menjavanjem teh med ljudmi. Stalna srečanja z ljudmi, ki jih zanimajo podobna vprašanja, osebno in skupno napredovanje, lahko uresničite v študijskih krožkih, ki delujejo tudi v Velenju. Velenjska poružnica andra-goškega društva namreč že tretje leto sodeluje v razvojnem projektu Andragoškega centra Slovenije, ki so ga poimenovali "Študijski krožki". Namen projekta je razširiti možnosti učenja s študijskimi krožki na najrazličnejših področjih človekovega delovanja in ustvarjanja. Ta neformalna oblika izobraževanja je bila po zgledu švedskih študijskih krožkov prilagojena in prenešena v slovenske razmere. Projekt je bil avgusta letos predstavljen na mednarodni konferenci raziskovalcev v izobraževanju odraslih v Stroblu v Avstriji, kjer je požel veliko odobravanja. Tudi švedski razsikovalci so bili navdušeni nad slovenskimi uspehi. "Dosedanje izkušnje, navdušenje članov in veselje do učenja na "drugačen način" nas spodbujajo, da z delom nadaljujem," pravi vodja študijskih krožkov v Velenju dr. Nena Mijoč. V letošnjem študijskem letu so tudi v Velenju ponovno pripravili številne študijske krožke, prva srečanja članov, med katere vabijo tudi vas, pa se bodo pričela v prihodnjih dneh. Poglejmo jih podrobneje. Prvi se imenuje "Ekologija v našem domu". Krožek vodi Irena Vodopivec, prvo srečanje pa bo v torek, 24. oktobra, ob 16. uri v prostorih Andragoškega društva, podružnice Velenje, to je v Domu učencev (družbene dejavnosti), na Efenkovi 61 v Velenju. Krožek z nazivom "Spoznajmo Nizozemsko" bo vodila dr. Nena Mijoč. Prvo srečanje bo v četrtek, 19. oktobra, ob 18. uri, v istih prostorih. Tretji krožek se imenuje "Moja zbirka", udeleženci pa se bodo v njem pod vodstvom Zdenke Jakopanec lotili zbiranja starih umetniških in ljudskih predmetov. Prvo srečanje bo v četrtek, 9. novembra, ob 17. uri, prav tako v prostorih Andragoškega društva v Velenju. Če se želite naučiti izdelovati šopke iz papirnatih rož, potem se odzovite vabilu in se včlanite v krožek s tem nazivom. Vodila ga bo Slavka Mijoč, prvo srečanje pa bo v torek, 17. oktobra, ob 17. uri, tokrat v Domu za varstvo odraslih, na Kidričevi 23 v Velenju. Vsakdo se lahko vključi tudi v gledališki in lončarski študijski krožek, ki sta že pričela z delom, vse podrobnejše informacije pa dobite na sedežu društva, tel. 855491. Vsem članom študijskih krožkov in članom Univerze za tretje življenjsko obdobje pa je namenjen še en tečaj, in sicer Osnove samoobrambe. Vodi ga Bojan Zorko, prvo srečanje in dogovor pa bo v torek, 24. oktobra, ob 19.30 uri, pred OŠ Gustava Šiliha v Velenju. mbš V študijskem krožku se sestajajo ljudje od enkrat na mesec do dvakrat na teden. V skupini je ponavadi pet do dvanajst članov. Najmanj petjih je potrebno, da se razvije pogovor, če pa bi jih bilo več kot dvanajst, vsi ne bi mogli priti do besede. Načrt dela si pripravijo udeleženci skupine sami, in to potem, ko pretehtajo svoje interese, probleme, želje in možnosti glede virov, znanja in časa, ki so ga pripravljeni nameniti študiju. V krožku so člani učitelji in učenci hkrati. Mentor predvsem povezuje pogovor in skrbi za sprotno ugotavljanje, kako se izvaja načrt in kam je treba usmeriti prihodnje cilje in naloge. Vas zanima? Odzovite se vabilu in se udeležite že prvih srečanj krožkov. Ji V T O iti O T O l£ d.d. Miklošičeva 5, 63000 Celje ODDAJA LOKALOV V NAJEM V Celju v Kocbekovi ulici na izredno frekvenčnem delu mesta nudimo v najem večje število lokalov. Lokale je možno uporabiti za trgovsko dejavnost za prodajo tehničnega blaga ali pakiranih živil. Lokali so v pritličju v objektu s površino 2000 m2. Velikost posameznega lokala je od 20 do 50 m2. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo na sedežu podjetja na Miklošičevi 5 v Celju ali po telefonu (063)443-033 ali 442-033. Pogovor z ravnatel^em^Glasbejne šole Velenje ma^. lvanom Mar i no m "Kljub zamiku še lovimo roke" Pri glasbeni šoli Frana Ko-runa Koželjskega v Velenju se kljub napovedim o začetku izgradnje prizidka v poletnih mesecih še vedno nič ne dogaja. Gre res za namerno zavlačevanje? Cene vpisnine in šolnine povzročajo nejevoljo med starši otrok, ki obiskujejo omenjeno glasbeno ustanovo. So res najvišje v Sloveniji? Na vprašanja smo poiskali odgovore pri ravnatelju šole magistru Ivanu Marinu. □ Začetek izgradnje prizidka ste načrtovali že pred letošnjimi poletnimi meseci, dela pa še vedno niso stekla. Zakaj? Ivan Marin: "Glavni razlog je občinski proračun. Po sili razmer so ga svetniki mestne občine Velenje (ta je formalni investitor izgradnje prizidka k šoli) sprejeli šele pred kratkim. Dokler ni bilo tako, nismo morali storiti ničesar. Iz dneva v dan sedaj čakamo na začetek del. Rok izgradnje je 10 mesecev. Upamo, da bodo okrog naše hiše zabrneli stroji čimprej, kajti v novi dvorani bodo tudi orgle, ki smo jih že plačali in mojstri nam obljubljajo, da jih bomo dobili zgodaj spomladi prihodnje leto." □ Za odstopanja od prvotno predvidenih rokov bo torej šlo? Ivan Marin: "Tako bi rekel. Ker je rok izgradnje 10 mesecev, se lahko do prihodnjega septembra še Ivan Marin: "Da bi šlo za namerno zavlačevanje začetka izgradnje, ne vem. Sami vsak dan čakamo, kdaj bodo Vegradovi delavci pripeljali potrebne stroje." "ujamemo". Mi smo želeli začetek izgradnje čimprej zato, da bi glavna gradbena dela opravili v počitniškem času, ko ni otrok." □ Torej ne držijo govorice, da naj bi šlo za namerno zavlačevanje začetka izgradnje zaradi delitvene bilance med tremi občinami Šaleške doline, katere predmet je tudi glasbena šola? Ivan Marin: "Tole, kar ste mi povedali, je zame novo. Ne vem, kaj ima delitvena bilanca z našo šolo. O namernem zavlačevanju prvič slišim in mislim, da ga tu ne more biti, ker vendarle računamo vsi skupaj na polovico republiškega denarja. Res pa je, da po drugi strani slišim, da nekateri okrog delitvene bilance želijo imeti vse v paketu. Naj ob tem po- vem, da je delitvena bilanca med nami in Šoštanjem, na kar najbrž merite, bila že zdavnaj opravljena. Seveda v korist Šoštanjčanov. Novi zakon, ki je bil v slovenskem parlamentu v drugem branju, bo Šoštanjčanom omogočil, da bodo imeli svojo šolo. Občina Šmartno ob Paki zanjo ne bo imela minimalnih pogojev." □ Prvo šolsko leto visoke glasbene šole v Velenju naj bi bilo 1996/97. Pripravnica zanjo pa je letos stekla že drugič zapored. Ivan Marin: "In jo bomo tudi nadaljevali, ker je mestna občina Velenje (da ne bo kdo rekel, da je to v zvezi z delitveno bilanco ali pa morda je, vendar vsega ne vem) zanjo pokazala precejšnje zanimanje. Ugotovili smo namreč, da ljudi Zanima iz različnih razlogov. Mi se pripravljamo na visoko šolo, vendar si moramo biti na jasnem, da brez novih prostorov nanjo kar pozabimo. To, kar sedaj počnemo, je grozotno pokrivanje prostora. Najbrž mnogi ne vedo, da v popoldanskem času naše učence učimo kar na petih koncih izven šole. Če do jeseni prihodnje leto ne rešimo prostorske stiske, bo visoka šola v Velenju "odplavala po vodi", po moji oceni za 50 let." □ Vpisnina in šolnina - starši se pritožujejo, da so cene med najvišjimi v Sloveniji, pa še dvigniti jo menda nameravate. Ob tem poudarjajo, da je šola državna, kar naj bi pomenilo, da država krije del stroškov. Ivan Marin: "O kakšnem povišanju nismo govorili. Po zbranih podatkih prav tako ne drži, da je med najvišjimi v Sloveniji. Šola je popolnoma državna, javni zavod. To pomeni, da so vse plače določene in normirane od najnižjega do najvišjega od države. Iz naslova šolnine krijemo vse materialne stroške- elektriko, ogrevanja, vzdrževanja stavbe, opremo ... Če imamo tako veliko stavbo, kjer pride nekaj kvadratnih metrov več na osebo, lahko vsak izračuna razliko v ceni. Več bi nas v šoli bilo, manjša bi bila teoretično šolnina. Vse te stroške plačajo starši in nihče drug. Zakaj to poudarjam? Zato, ker elektriko, ogrevanje v nekaterih občinah urejujejo za vse šole enako, tudi za glasbene. V novih določilih zakona o finan-' ciranju vzgoje in izobraževanja država predvideva, da bi del materialnih stroškov v vseh šolah prevzela nase. Če bo to res, potem bi se morali stroški znižati. Z vpisnino pa je tako -za vsako šolsko leto posebej je bila dogovorjena že pred 20 leti na takratni Skupnosti glasbenih šol Slovenije, njeno višino pa za vsako leto posebej določajo sveti posameznih glasbenih šol. Vpisnina je bila utemeljena in ta utemeljitev drži še za dandanašnji čas. Res pa je, da učencem, ki so se v juniju sicer vpisali, v jeseni pa se v glasbeni šoli ne pojavijo, ker pač glasbeno-šolski pouk ni obvezen, vpisnine ne vrnemo, razen v posebnih, utemeljenih primerih." M(tp) ABONMAJI 1995/96 Kulturno društvo Šmartno ob Paki Priprave na 90-letnico delovanja društva Kulturno društvo iz Šmartnega ob Paki praznuje prihodnje leto zavidanja vrednih 90 let delovanja. Da bi jubilej šmarški kulturni zanesenjaki zaznamovali kot se spodobi, so priprave na splet prireditev ob tem dogodku že stekle. Na odru šmarškega kulturnega hrama se tako že nekaj časa nekaj dogaja. Odrske deske so zaživele ne le pod nogami članov Gledališča pod kozolcem, ampak tudi tamkajšnjih folkloristov in domačih pevcev. Odločili so se namreč, da bodo z skupnimi močmi pripravili zahteven projekt, zanj pa so izbrali ljudsko igro Antona Š. Drobosnjaka Izgubljeni sin. K sodelovanju so povabili ne le trenutno aktivne domače kulturnike, ampak tudi tiste, ki so gledališki igri tako in drugače namenjali v minulih letih precej prostega časa. V skupen projektu sodeluje od 40 do 50 šmarških kulturnih zanesenjakov. Režiser igre je že stalni sodelavec Gledališča pod kozolcem Bogomir Veras, kije besedilo tudi priredil, za sceno in druge potrebne odrske pripomočke pa bodo poskrbeli kar sami. Upajo, da bo ljudska igra navdušila vse od blizu in daleč, ki jim je kultura blizu. Če bo vse po sreči, bodo ljudsko igro Izgubljeni sin dali na oder konec januarja oziroma v prvih dneh februarja prihodnje leto. Zaradi velikosti ansambla MLADINSKI ABONMA Med dvanajstimi predlogi so dijaki velenjske gimnazije za mladinski abonma izbrali naslednje: 1. Fatamorgana DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA eno življenje za enega igralca, tri igralke in plesalko, da o ročk orkestru ne govorimo j Režija: Boris Kobal Igrajo: Gojmir Lešnjak in absolventje AGRFTV 2. SLG Celje VVilliam Shakespeare OTHELO Režija: Vito Taufer 3. Shirley Roden & John Christian Velika Britanija glasbenika nove dobe 4. Plesni teater IN MESTO BREZ HIŠ večer sodobnega plesa koreografija Nina Mavec 5. Gledališče ZATO Ptuj P. Turrlni KRČMARICA Režija: Samo Strelec Igrajo: Vesna, Vojko, Tadej, Gregor, Rok, Barbara in Maša 6. Jan Plestenjak z gosti Cena abonmaja 2.000,00 SIT. Bienale otroške grafike Žalec 95 V soboto so v prostorih Osnovne šole Petra Špraj-ca - Jurja v Žalcu odprli 7. bienale otroške grafike na temo Belo in črno. Letos se je bienala udeležilo preko 90 osnovnih šol in vzgojno-varstvenih ustanov iz vse Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti so podelili za nagrajene grafike zlate plakete, ki so jih prejeli Mojca Krapeš - WZ Ajdovščina, Lidija Pernat - OŠ Cerkovci, Primož Tomažič - OŠ Neznanih talcev Dravograd, Peter Dukič - OŠ A. Bevleija-Primoža Hrvatini, Anja Hočevar - Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Marsel Šnepf - OŠ P. Voranca Maribor, Vlasta Ramšak - DI. OŠ SI. Gradec, Anita Vegič - OŠ Turnišče, Andrej Jager - VVZ Janko Herman Žalec, Maja Novak - OŠ Peter Šprajc - Jur Žalec. Nagrajene OŠ in vrtci so prejeli diplome, likovni pedagogi pa grafiko častnega predsednika, akademskega slikarja - grafika Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta vse leto, v Žalcu pa jo pripravljajo vsako drugo leto. Ob otvoritvi so pripravili bogat kulturni program. m-er načrtujejo nastope le v domači dvorani. Predstav pa bo seveda več in torej priložnosti za ogled katere od njih dovolj. M(tp) Utrinek z razstave Bienala otroške grafike v Žalcu. Za gledališčnlke, pevce In folklorlste Iz Šmartnega ob Paki: > je jesensko-zimska sezona že začela. Zgodilo se je ... 12. vinotoka Leta 1951 "Prvi šoštanjski padalci" je naslov novice, ki je bila objavljena v Savinjskem vestniku: "Nedavno je na levškem letališču v Celju skočilo iz letala osem padalcev iz šoštanjskega okraja. Med njimi je tudi prvo dekle, ki je pred vsemi bodočimi padalkami iz tega okraja skočilo, zaupajoč svoje življenje svileni "plahti" in vrvicam. To je Olga Matjaževa." Lepe stvari so ponavadi povezane s tveganjem, zato je včasih treba tudi tvegati! Leta 1956 Nova tržnica v Velenju kmalu zgrajena. Rudarsko naselje Novo Velenje se zdaj še ne more pohvaliti z najboljšo oskrbo svojih prebivalcev. Ko bo zgrajena nova stavba za tržnico, se bo stanje občutno zboljšalo. Nove prostore bo dobila mesnica, trgovina z živili, sadjem in zelenjavo in drugi obrati. Velenjčani - rudarji že komaj čakajo, da bodo te nove trgovine že pričele s poslovanjem." Članek, ki gaje leta 1956 objavil Večer, je napovedoval pomembno pridobitev za takratno, novo nastajajoče mesto Velenje. Leta 1957 Leto dni kasneje so v mariborskem Večeru zopet objavili dve novici iz naše doline: "Dela na gradnji ceste Šoštanj - Velenje se bližajo h koncu. Nedokončan je le še en kilometer ceste, ki ga nameravajo izgotoviti še v tem mesecu. Zanimivo je to, da je cesta pretežno zgrajena s prostovoljnim delom in da je zanjo porabljenih le okoli 15 milijonov dinarjev. Pri gradnji so se izkazali tako Šoštanjčani kot Velenjčani -cesto so namreč gradili z obeh smeri." Prijetno je prebirati novice, ki govorijo o dobrem sodelovanju Šoštanjčanov in Velenjčanov, saj je v zadnjem času tega sodelovanja vse manj in manj. Končno pa vsi živimo v Šaleški dolini in bi se morali za dobrobit te doline, vsi temu primerno tudi obnašati. Druga novica povzeta iz Večera, ki je izšel na današnji dan leta 1957, pa je posvečena praznovanju nekdanjega občinskega praznika občine Šoštanj in kasneje tudi občine Velenje: "V torek dopoldne so Šoštanjčani svečano proslavili svoj občinski praznik. Po slovesni seji občinskega ljudskega odbora je bilo pred poslopjem občine slavnostno množično zborovanje. Obletnico prvega partizanskega napada na Šoštanj so proslavili tudi delovni kolektivi." ■ Damijan Kljajii * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * DISKČEK KOTIČEK KAJPOČN LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 17. oktobra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.RM PROJECT ..............Hočem tvojo pi... 2.HIP HOP ..............Maja 3.PATRICIA DIKLIČ ..............Pesem srečnega srca 4.DON MENT0NY ..............Lenoba 5. FAR AON I ..............Samoti Nagradni kupon : Ta teden glasujem za: J Ime In priimek: Naslov: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje! odpočiti. Poleg tega pa so ravno sedaj v obdobju menjave svoje diskografske hiše. Za naslednji album si nameravajo vzeti dovolj časa, kajti le tako bodo lahko zadovoljili okusu zahtevnih poslušalcev. Novi album bodo tako začeli snemati šele februarja prihodnje leto, izšel pa ne bo nič prej kot prihodnjo jesen. DJ BOBO Švicarski pevec, plesalec in di-scjockey DJ Bobo nadaljuje s svojo sistematično produkcijo uspešnih hitov. Vsakih nekaj mesecev izda novo uspešnico, ki se nato kar najhitreje uvrsti na lojtrce popularnih skladbic. Po uspehu poletnih kreacij I feel it in There's a party, je tokrat svojo najnovejšo mojstrovino naslovil s Freedom. Kako uspešna bo in kak bo njen rok trajanja, najbrž ni težko uganiti. IRON MAIDEN Sloviti težkometalni band Iron Maiden, ki je vedno slovel po svojih morbidnih, s krvjo in nasil-niško ikonografijo začinjenih nastopih, je v teh dneh izdal novi album. Naslov tega novega izdelka, ki še naprej ostaja zvest svoji krvavi tradiciji, je The X fac-tor. Prvi škandal je peterica, ki jo danes sestavljajo Steve Harris, Janick Gers, Nicko McBrain, Blaže Bailey in Dave Murray, povzročila že z izdajo singla Men on the edge, katerega ovitek so konzervativni Angleži že prepovedali. Na njem so upodobili svojo maskoto Eddija z odprto LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 8. oktobra, ste glasovali takole: 1. MIKOLA: "Kri ni voda"................................................10 glasov 2. ŠALEŠKI: "Čestitka"..................................................7 glasov 3. GAJ: "Brez kupice življenja ni".....................................6 glasov 4. FANTJE TREH DOLIN: "Vaški casanova"........................4 glasovi 5. MB KVINTET: "Štajerce združuje pesem"......................3 glasovi Predlogi za nedeljo, 15. oktobra: 1. HENČEK: "Ljubezen je prelepa" 2. MODRA KRONIKA: "Slovenska puška" 3. SLAPOVI: "Lepa naša domovina" 4. VERDERBER: "Nabral sem šopak" 5. ZAJC: "Pojdi z mano v gore" ■ Vili Grabner Prihodnji teden bo v organizaciji Radia Jesenice v Krajnski gori potekal Festival lokalnih radijskih postaj Slovenije, ki ima tudi tekmovalni značaj. Radijske postaje, članice Združenja, bodo letos tekmovale v osmih radijskih zvrsteh. Za razliko od lani, ko Radio Velenje ni sodeloval v vseh, smo tokrat organizatorju že poslali vse, kar smo, po našem mnenju najboljšega naredili v tem letu. V presojo posebnima komisijama, ki bosta poslušali vse prispele "izdelke" in jih tudi ocenili smo poslali: reportažo Damjana Kljajiča, ki govori o Slopškem Pepiju, kontaktno oddajo Jožeta Kraj-nca in Jožeta Robide z naslovom Press ambulanta, ista avtorja se bosta v imenu Radia Velenje potegovala tudi za nagrado v humoristično - satirični oddaji in sicer s Trič - tračem, glasbeno oddajo je pripravila Bojana Špegei, v njej pa predstavlja znano pevko in tudi zunanjo sodelavko našega radia Ireno Vrčkovnik, s komentarjem bo sodelovala Mira Zakošek, govori pa o tednu otroka, poslali smo tudi poročila, pa propagandne in samoreklamne spote. V zvezi s festivalom seje naše delu tukaj končalo, zdaj bomo počakali in videli, kako bo vse skupaj všeč tudi komisij i. Ker gre radio Velenje v korak s časom, nismo manjkali niti na sejmu elektronike. Tehniki so na koncu, ko so vse videli, enoglasno zatrdili, da letos za radijske postaje na njem ni bilo veliko. ■ mkp Bojana: Jesen je čas ozimnice, ne le čas Festivala, (foto: vos) Skupini Buldožer gre med vsemi slovenskimi ročk skupinami, kar jih je slovenski družbi kdajkoli sploh uspelo sproduci-rati, prav posebno mesto. Nastali pred približno dvajsetimi leti, so že takrat na Boom festivalu v Zagrebu pritegnili pozornost občinstva in nekaterih založniških hiš. Se isto leto so pri beograjski založbi izdali svoj prvi album Pljuni istini u oči, ki pomeni eno svetlejših točk v zgodovini domače poularne glasbe. Album je takrat dvignil precej prahu predvsem med varuhi javne morale, tako da so ga tudi prenehali tiskati, skupini pa prepovedali nekaj nastopov. Kljub temu so Buldožer že leta 1977 izdali svojo drugo ploščo Zabranjeno plakatirati. Ta je izšla že pri Helidonu, ki so mu buldožeiji ostali zvesti vse do današnjih dni. Leta 1979 so za glasbo za film Živi bili pa vidjeli prejeli na filmskem festivalu v Puli Zlato areno. Glasba s tega filma je izšla tudi na plošči z istoimenskim naslovom. Septembra 1980 je izšla njihova komercialno najuspešnejša plošča Izlog jeftinih slatkiša. Skladba s te plošče Žene in mukarci je skupaj z eno redkih skladb, ki so jih buldožeiji odpeli v slovenščini, Slovinjak punk, izšla tudi na mali plošči in postala velika uspešnica. Po seriji nastopov v večjih mestih takratne Jugoslavije, so leta 1981 izdali Rok end roul, ploščo s katero so si na posebno simpatičen in hudomušen način privoščili izlet v zgodovino rock'n'rolla. Leto kasneje je izšla njihova dvojna, v živo posneta, plošča Ako ste slobodni večeras, ki so jo posneli na dveh koncertih v zagrebškem Kulušiču. Decembra 1983 je izšla plošča Nevino srce, s katero so zaključili svoje najbolj dejavno in plodno obdobje. Sledilo je daljše obdobje tišine, ki jo je prekinil le izid kompaktne plošče Nova vremena, leta 1989. To je bila prva rockovska CD plošča v takrtani Jugoslaviji, na njej pa so bili zbrani posnetki skladb, nastalih v letih 1975 - 83. Po skoraj desetih letih neustvaijalnosti so leta 1992 buldožerji spet začeli snemati in jeseni 1993 praktično dokončali material za svojo come back ploščo. Žal je ta material v celoti zgorel v požaru, kije pred dvema letoma uničil studio Tivoli. Po kratkem predahu so se posla lotili znova. Tokrat v studiu Činč, kjer so nastali posnetki za njihov najnovejši album, ki so ga poimenovali Noč. Album odlikuje odličen zvok, ki dokazuje, da so si ob bogatih izkušnjah, ki so si jih v vseh teh letih pridobili, za produkcijo vzeli tudi veliko časa. Skladbe same so prepoznavne, tipično buldožeijevske, neharmonične in ne preveč spevne. Pod večino sta podpisana Boris Bele in Borut Činč, poleg njiju pa na plošči sodelujejo še Uroš Lovšin, Dušan Vran in kot edini pravi novinec, Ven Jemeršič, mladi basist iz Maribora. Za razliko od prejšnjih albumov je tokrat polovica od dvanajstih skladb v slovenščini, kar je verjetno posledica večje orientiranosti na domače tržišče in nenezadnje verjetno tudi posledica spoznanja novih geografsko političnih dejstev v tem delu Evrope. Tudi po dvajsetih letih delovanja (s prekinitvami) pa je za Buldožerje še vedno značilen zapovski slog, ki je bil v sedemdesetih kulten in povzdignjen v svetega, danes pa v poplavi trših zvokov, enostavnih ritmov in enostavnih harmonij, zveni nekoliko preživeto. Zato kakšnega velikega komercialnega uspeha tega albuma ne gre pričakovati. Kljub temu pa z glasbenega stališča album Noč pomeni bogato popestritev nekoliko izčrpane in izpete domače scene, saj gre vendarle za veliki come back enega najboljših slovenskih ročk proizvajalcev vseh časov. ■ Mitja Čretnik STOP CHIRAC Ijevalne skupine Bob Birch. Bob bi bil skoraj ob življenje, potem ko ga je kot pešca zadel tovornjak. Z zlomljenima nogama in poškodovano hrbtenico so ga odpeljali v bolnišnico v Montrea-lu, kjer je ostal na zdravljenju. Po prvih ocenah ne bo mogel hoditi vsaj tri mesece. DON MENTONY BAND Pred kratkim je pri založbi Heli-don izšla nova kaseta in CD plošča skupine Don Mentony band. Skupine prav gotovo n potrebo posebej predstavljati saj na slovenski glasbeni scen Proti skrajno arogantnemu nastopu Francije do celotne svetovne skupnosti, ki jo je pokazala njihova vlada in predvsem njen predsednik Jacques Chirac ob zadnjuih jedrskih po- j skusih na otočju Muroroa, so j svoj glas povzdignili tudi nemški j rockerji. Izdali so album z našlo- j vom Stop Chirac, s katerim j izražajo svoj protest proti rav- j nanju francoskih oblasti. Na al- j bumu sodeluje dvajset nemških j pop ročk skupin, med katerimi j so tudi: Die Fantastischen Vier, j Die Toten Hosen, H Blockx, Se- | lig itd. ■ Mitja Čretnik j lobanjo. Za Angleže očitno preveč neokusno. Razen tega so skupini prepovedali tudi nastop v Bejrutu, saj bi po besedah tamkajšnjih oblasti, slabo vplival na mladino. ELTON JOHN deluje že nekaj časa. Naslov najnovejšega albuma je Lenoba AEROSMITH Ameriška hard ročk skupina Ae-rosmith po koncu njihove turneje Get a grip leta 1994 in izdaji novega singla Walk on vvater v začetku letošnjega leta, miruje. Vzrok za to mirovanje je najprej vtem, da si želijo fantje, ki niso več najmlajši, nekoliko Eltona Johna spremlja smola. Ravno v času velike severnoameriške turneje se je namreč v prometni nesreči hudo poškodoval basist iz njegove sprem- in nekako kar ne ustreza siceršnjemu imidžu skupine, saj sodijo Janez Zmazek in njegovi prijatelji med ene najbolj delovnih in produktivnih domačih skupin, ki so v času svojega obstoja izdali zavidanja vredno število albumov. Lenobo so Don Men-tony posneli v studiu Činč, pro-ducent albuma pa je bil Boris Bele (Buldožer). 10 NAS VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 12. oktobra 1995 Po občini Nazarje Tvorni minuli meseci V nazarski občini so pred nedavnim ocenili svoje delo od začetka leta do septembra. Dejstvo je, da so vse "ustanovitvene" krče uspešno prebrodili, skladno s časovnimi roki sprejeli statut, proračun in vse ostale nujne sklepe in dokumente. Veliko težav so imeli s sprejemanjem cen komunalnih storitev, saj so potrdili predlog JP Komunala Mozirje in s tem sprejeli višje cene kot v sosednji mozirski občini. To so storili z namenom, da občinskega proračuna ne bi namenjali sredstev za pokrivanje razlike in bi jih namenili za druge nujne potrebe. Takšne cene so občani plačevali tri mesece, po izredni seji občinskega sveta so cene znižali na raven ostalih občin, občani pa bodo deležni "poračuna". Vodica v Zavodicah Med pomembnejše letošnje uspehe sodi izgradnja vodovoda v Zavodicah, saj so se krajani v minulih letih ubadali z nenehnim pomanjkanjem pitne vode. problem je sedaj rešen, naložba je bila vredna 4,3 milijona tolarjev, sem pa seveda niso všteti denarni prispevki krajanov in veliko število prostovoljnih delovnih ur. Ceste, postajališča, luči... Posodobili so cesto od Kokarij do Potoka in precej sredstev namenili za redno vzdrževanje gozdnih cest, pri čemer so izredno zadovoljni z izvajalcem, to pa je nazarsko gozdno gospodarstvo. Do konca tega leta bodo postavili še dve avtobusni postajališči, poskrbeli za javno razsvetljavo v Lačji vasi, Kokarjah in Nazarjah in postorili še marsikaj. Štiri milijone tolarjev bodo med drugim namenili za cesto na Dobrovlje, na kateri je nosilec akcije sosednja občina Mozirje. Pomoč samostanu Nazarska cerkev in samostan sta gotovo znamenitost posebne vrste. Ob vseh obnovitvenih delih so letos pričeli tudi obnovo stoletja starih in povsem dotrajanih božjepot-nih stopnic. Prvi del so že sklenili občina je zanj prispevala 2,7 milijona tolarjev, trenutno pa je največja naloga obnova samostanske knjižnice, za kar bo občina tudi prispevala del sredstev, nekaj denarja za te namene pa je zagotovila tudi na ustreznem ministrstvu. Po občini Luče ob Savinji Cesta vendarle bo! V vsej Zgornji Savinjski dolini je obnova ceste od Ljubnega do Luč v minulih letih povzročila veliko hude krvi, ogorčenja in protestov, zdaj pa imajo vsi na tem področju že bolj vedre obraze. Dejstvo namreč je, da letošnje obljube odgovornih končno vendarle držijo. Izvajalec temeljite obnove prvega dela te "nesrečne" ceste je Cestno podjetje Celje in le še čaka na odločno o priglasitvi del in po teh napovedih naj bi dela pričeli v bližnji bodočnosti. "Fronta" v Podvolovljeku Drugo "cestno fronto" so odprli v Podvolovljeku. Lani so zgradili dva kilometra po katastrofalni poplavi povsem uničene ceste, letos pa so se lotili še 1.600 metrov zelo poškodovanega cestišča, s tem pa naj bi bila cesta v celoti obnovljena. Deset milijonov tolarjev bo prispevala občina Luče, zagotovila jih je z natečajem za demografsko ogrožena področja, manjkajoči del pa naj bi pridobili z namenskimi solidarnostnimi sredstvi, ki jih je bivša občina Mozirje po poplavi nezakonito posodila nekaterim .podjetjem in jih bo treba seveda vrniti. Za čistejše okolje Luče so lep kraj in krajani želijo, da bi bil še lepši. Skrb za čistejše okolje je torej povsem razumljiva, če želijo v kraju bogatiti turistično ponudbo. Ob dokončanju kanalizacije in čistilne naprave bo lep prispevek k temu tudi bolj primerno ogrevanju. V največji kurilni sezoni so namreč Lueče "zadimljene" kot največje industrijsko središče, zato so pričeli z akcijo napeljave plina. Prvi in manjši del v središču je že nared, za nadaljevanje akcije pa rabijo vsaj 50 prijav in niso daleč od tega cilja. (Ne)umirjen plaz Macesnikov plaz v Podolševi je trenutno največji v Sloveniji in še naprej grozi. Po ocenah strokovnjakov se je v svojem zgornjem delu sicer umiril, hitreje pa je pričel drseti v spodnjem. Na tem mestu sedaj izvajalci kopljejo 5 metrov globoke jarke za odvodnjavanje, Ministrstvo za okolje in prostor je za letošnja dela namenili dobrih 21 milijonov tolarjev, za končno sanacijo pa bo potrebno še precej več sredstev v prihodnjem letu in zanje v občini Luče že imajo trdna zagotovila. UJP Občina Šmartno ob Paki Plinifikacija tudi v paškem kotu? Tako kot v Škalah in Topolšici tudi občanom občine Šmartno ob Paki niso tuja razmišljanja o ekološko čistejšem ogrevanju. Že pred časom se je porodila ideja o možnosti napeljave plinovoda tudi v ta konec Šaleške doline. Vse kaže, da ni ostalo le pri modrovanjih oziroma razmišljanjih, ampak da zadeve počasi gredo z mrtve točke. Na zadnji seji sveta so namreč šmarški svetniki obravnavali pobudo Gorenjeve Keramike o ustanovitvi komisije, ki bi bdela pri pripravi projekta plinifikacije. Najprej za omenjeno podjetje, po možnosti pa tudi za območje celotne občine Šmartno ob Paki. V Gorenju Keramiki so dva člana komisije že imenovali, šmarški župan in člani odbora za gospodarjenje pa naj bi v minulih dveh določili še tri člane. TVD Partizan z novim letom zase Že na prejšnji seji so člani sveta pozvali društva in klube v paškem kotu, da naj se pismeno izrečejo, ali bodo še naprej člani zvez ali ne. Do sedaj se je odzval TVD Partizan. V tem društvu so se odločili, da z novim letom izstopajo iz članstva velenjske Športne zveze. V obrazložitvi so zapisali, da od zveze do sedaj niso imeli nikakršnih koristi, in da je predvidenih 400 tisoč tolarjev za njeno delovanje v prihodnjem letu odločno preveč denarja. Sicer pa so tekmovalni klubi že sedaj povezani vsak v svojem združenju, za preostali del dejavnosti pa razmišljajo, da bi jo včlanili v Športno unijo Slovenije. V kulturnem društvu pa za zdaj odločitve o izstopu iz Zveze kulturnih organizacij Velenje še ni. Ta zveza je do sedaj dobro delala, zadeve so tekle kot morajo. Pa tudi vezi z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije ne bi radi pretrgali, saj se prav vse sekcije šmarškega kulturnega društva tudi v prihodnje spogledujejo s kakovostjo, ZKO Slovenije pa je tista ustanova, ki dokaj redno skrbi za izobraževanje mentorjev, razna srečanja, revije in podobno. Želja po samostojnosti menda obstaja tudi v drugih društvih občine Šmartno ob Paki, vendar jih bodo pred dokončno odločitvijo povsod še ovrednotili finančno. V vaški skupnosti Rečica ob Paki izpolnjujejo obljube Člani odbora vaške skupnosti Rečica ob Paki nadaljujejo z delovno vnemo. Po ureditvi pešpoti v logu so se minulo soboto lotili obnove brvi čez reko Pako. To s pridom uporabljajo otroci in tudi drugi krajani spodnjega dela Rečice ob Paki. Le malo volje in denarja je bilo potrebnega, da so z zamenjavo dotrajanih desk poskrbeli za večjo varnost vseh uporabnikov brvi. Bodo komunalne odpadke odvažali Velenjčani ali Celjani? Na prihodnji seji naj bi šmarški svetniki med drugim dali pod drobnogled tudi pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki. V razpravi naj bi se tudi odločili, ali bodo podpisali pogodbo o odvozu z velenjskim PUP-om ali s celjskim komunalnim podjetjem. Odločali se bodo na osnovi pridobljenih ponudb, v katerih bodo jasno zapisani tudi pogoji nadaljnjega sodelovanja obeh odvoznikov komunalnih odpadkov. mm Praznik KS Polzela Letos malo narejenega V KS Polzela so se minuli teden zvrstile številne kulturne in športne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Zaključili so ga v nedeljo s srečanjem ostarelih in bolnih v župnijski cerkvi, duatlonom in igrami med vaškimi odbori. Tudi letos so pripravili slavnostno sejo skupščine in sveta KS, pred tem pa je bila sv. maša v župnijski cerkvi Polzela za vse polzelske žrtve 2. svetovne vojne in povojnega nasilja. Na slovesni seji je o pomenu praznovanja govoril predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak, v nadaljevanju pa dejal: "Od lanskega pa do letošnjega praznika smo v naši krajevni skupnosti na področju komunale malo posto-rili. Zgodaj spomladi je bil zgrajen spodnji ustroj ceste v Slatine v dolžini 1,3 km, kar imamo še sedaj na dolgu. Obnovljen je bil manjši most pri Kovaču čez potok Strugo in saniran zemeljski plaz na cesti Žolnir - Cizej v Podvinu. Obeta pa se v prihodnjih dneh izgradnja kanalizacije in kolektorja v Ločici. S tem bo omogočeno, da se še v naslednjem letu kolektor podaljša do razbreme-nilnika in tako poveže tudi polzelska kanalizacija na čistilno napravo in pa omogoči priključitev Tovarne nogavic Polzela, da bo le-ta lahko nemoteno obratovala. Bil pa je napredek na drugih področjih. Nova okna na stavbi osnovne šole, povečan je bil celoten multimedijski prostor, to so knjižnica in dve računalniški učilnici. S tem si je šola prido- bila status osrednje šole za področje multimedije in računalništva v Sloveniji. Dalje je bila obnovljena fasada na domu kulture, prenovljena in modernizirana agencija Banke Celje, obnovljena streha in kupola zvonika na župnijski cerkvi, prav v teh dneh pa se zaključujejo dela pri poslikavi notranjosti cerkvice v Šeneku. Poseben problem na Polzeli pa so divja odlagališča odpadkov. Vsakoletna sanacija nič ne pomaga. Nekateri pač mislijo, da lahko odpadke odlagajo, kjer jih je volja in da jim nihče nič ne more. Ob sedaj veljavni zakonodaji in kaznovalni politiki je res tako. Ob zaljučku svojega govora je Stanko Novak še dejal, da so v mesecu maju je poteza na poslancih državnega zbora. Zbranim je spregovoril tudi žalski župan prof. Milan Dobnik, ki je program dela KS Polzela nekako dopolnil s tem, da bodo v prihodnjih dneh pričeli z izgradnjo kanalizacije in vodovoda v vrednosti 60 mil. tolarjev. Glede tega, da si na Polzeli prizadevajo za svojo občino, pa je dejal, da če se bodo krajani na referendumu odločili v večini za njo, ni nobenega problema, ki bi preprečeval, da bi Polzela postala občina. V nadaljevanju so podelili priznanja KS Polzela. Zlati grb je prejela Martina Jurjevec, srebrnega Grega Emeršič in Rudi Bračun in bronastega Peter Stanko Novak, predsednik skupščine KS Polzela Izroča, Gregu Emeršiču srednji grb KS Polzela. vložili elaborat za ustanovitev občine Polzela vsem poslanskim skupinam v državnem zboru in vladni službi za lokalno samoupravo. Sedaj pa Pungartnik in Marjan Palir. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Polzela. ■ Besedilo In slika: -er V Črni vrh sedaj po asfaltirani cesti Veliki večini asfaltiranih cest v Savinjski dolini se je v nedeljo popoldne pridružila še tista, ki povezuje dolino z zaselkom Črni vrh v KS Tabor v žalski občini. Slovesnosti ob otvoritvi 2 km dolgega odseka ceste so se med drugim udeležili tudi minister za ekonomske odnose Janko Deželak, predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in žalski Župan Milan Dobnik. Goste in ostale prisotne je najprej pozdravil najstarejši krajan Alojz Cestnik, o poteku izgradnje ceste je govoril predsednik režijskega odbora Peter Cestnik, njemu pa so sledili še drugi govorci, ki so v glavnem poudarili, da je ta cesta, ki sta jo financirali država in občina Žalec pomembna povezava med prebivalci zaselka z dolino, s tem pa tudi z vso Slovenijo. Kot je dejal minister Janko Deželak, naj ta Ljubno ob Savinji S slovesnosti ob otvoritvi ceste v Črnem vrhu. cesta pripomore tudi h gospodarskemu razvoju tega dela občine, obenem pa mlade zadrži v teh odmaknjenih krajih. Cesto sta s prerezom traku izročila prometu najstarejši krajan Črnega vrha Alojz Cestnik in Janko Deželak. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kulturni program. ■ Besedilo in slika: -er V Savini so se veselili V soboto popoldne so se veselili na 17 domačijah v zaselku Savina. Na. Odprli so namreč dva kilometra temeljito obnovljene ceste, ki prebivalcem ogromno pomeni, dobrodošla pa je tudi kot bližja povezava s sosednjo občino Gornji Grad. Dela z asfaltno prevleko vred so veljala 6,2 milijona tolaijev, od tega je ljubenska občina prispevala 60 odstotkov, ostalo in spodnji ustroj pa krajani sami. Njihovi bližnji sosedi v Trbižu bodo slavili konec tega tedna, ko bodo odprli slab kilometer nove ceste, ki je bila pred leti v povodnji povsem uničena. UiP / Retrospektivna razstava del slikarke MireaPregel| Neupravičeno prezrta, samosvoja in napredna slikarka Ženske v umetnosti. Danes Je to nekaj povsem samoumevnega. V letih, ko je živela In ustvarjala slikarka Mira Pregelj, pa temu ni bilo tako. Verjamem, da ste se mnogi, ki ste zanjo slišali šele ob vabilu na veliko retrospektivno razstavo njenih del, vprašali, kdo je ta ženska? To so se pred dvema letoma vprašali tudi v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika, kjer so se projekta lotili raziskovalno. Rezultat: jutri ob 18.h bodo v Galeriji KC Ivana Napotnika predstavili celoten projekt, skupaj s spremljajočimi publikacijami (katalogom In knjigo o delu in življenju umetnice), hkrati pa bodo odprli prvi del razstave. Ta bo namreč postavljena na dveh lokacijah. Ob 19.30 bodo v galerijskih prostorih stalne zbirke Velenjskega gradu slavnostno otvorili še drugi del razstave, spregovoril pa bo dr. Mirko Juteršek, ki je tudi soavtor publikacij. Pri projektu sta levji delež opravili kustosinja Kornelija Križnič in vodja galerije Milena Koren - Božiček, ki je avtorica študije, koncepta razstave in kataloga. Zato smo se k njej povabili na razgovor o življenju in delu Mire Pregelj in razstavi, ki si jo boste lahko ogledali do 16. decembra. Najprej se je želela zahvaliti restavratorju Binetu Kovačiču in Stanetu Hafnerju iz R Studia, kije oblikoval vse spremljajoče publikacije. □ Za kakšen in kako obsežen projekt pravzaprav gre? Ste v galeriji KC IN dosedaj že opravili tako veliko delo? Milena Koren - Božiček: "To je retrospektivna razstava slikarke Mire Pregelj, ki je bila v slovenskem prostoru do te razstave, in upam, da od te razstave ne več, prezrta. Res je, da je to velik projekt, raje ga imenujem razstava, z obširnim monografskim orisom njenega življenja in dela, za katerega smo se odločili pred dvema letoma. Priznati moram, da takrat nismo vedeli, da je ta opus tako orjaški, kot se je potem pokazalo in zato bo tudi razstava realizirana leto kasneje, kot smo sprva načrtovali. To je doslej največji projekt v Galeriji KC, čeprav je bilo že nekaj preglednih razstav, vendar mislim, da se je prav s temi razstavami začela naša raziskovalna pot. Dobili smo spodbudo, oziroma korajžo, da se tudi mi približamo večjim galerijskim hišam v Sloveniji. Zavedamo se, da nimamo tako močnega strokovnega aparata, kot ga imajo Moderna ali Narodna galerija, vendar mislim, da smo s temi strokovnimi delavci, ki jih imamo, opravili maksimalno delo." □ Mira Pregelj se je rodila na začetku stoletja, že kar nekaj let je, odkar je umrla. Kdo je sploh bila Mira Pregelj in zakaj dosedaj v slovenskem prostoru nismo veliko slišali zanjo? Milena Koren - Božiček: "Veliko podatkov o slikarki se je pojavilo sedaj, v času našega raziskovanja, prej pa smo imeli le nekaj skromnih bibliografskih enot. Zato smo začeli res na začetku. Mira Pregelj je bila rojena 1905 v Litiji in je v otroških letih živela v različnih krajih Slovenije, veliko tudi v Italiji, kajti njen oče je bil uslužbenec južnih železnic, zato se je družina pogosto selila. Že v otroštvu je kazala veliko nagnjenje do jezikov in zato tudi ni imela težav, ko se je morala prilagajati različnim okoljem. Že v otroštvu se je tudi pokazal njen prirojen dar za slikarstvo. Talent je že takrat odkril njen oče, ki jo je takoj po končani realki, kjer jo je poučeval znani slovenski slikar Peter Žmitek, vpisal na likovno akademijo v Zagrebu, ne da bi Mira sploh vedela za to. Bila je zelo samosvoja in zelo samoza-vstna, že v otroštvu in skozi vsa mladostniška leta, zato se je zlahka znašla v novem okolju v Zagrebu. Pridno je študirala, en semester je opravila v Zagrebu, potem pa se je celotna družina preselila v Beograd. Zato se je prepisala na tamkajšnjo akademijo, kjer si je pridobila nove izkušnje. V študenstkih letih se je srečevala z različnimi umetniki, med njimi bi omenila Krsto Hegedušiča, s katerim sta bila tudi intimnejša prijatelja. Z njim in kasneje z Miho Malešem je tudi edino gojila prijateljstvo, sicer pa je bila zelo izolirana v Litijskem okolju, kamor se je vrnila takoj po študiju. Pri tej razstavi nam je bil v zelo veliko pomoč nečak Mitja Pregelj, ki ima veliko večino del v zapuščini. On nam je povedal veliko krajših zgodb, seveda na našo spodbudo. Zanimivo, da je predvsem poudaril, da se ni z nikomer tikala, razen z najožjimi sorodniki. Imela je pač svoj koncept življenja in tega se je strogo držala. S sabo je vedno imela pleten cekrček, v njem pa je bila skicirka. S to je zabeležila mnoge dogodke, ki jih je kasneje prenašala v njeno najbolj razširjeno slikarsko tehniko, to je gvaš, pa olja, slike na steklo. Prav te bi najbolj poudarila, saj je tu naredila velik korak naperej. Žal je bila tehnološko mogoče preveč površna, nekatere dela so precej načeta. Vendar mislim, da smo še pravočasno posegli vmes, saj so dela sedaj vzeli v roke visoki strokovnjaki, restavratorji. Iz dneva v dan so se nam odpirale nova spoznanja o njej. Mi ne poznamo tehnike, ki je ni obvladala. Tudi freske ji niso bile tuje, poslikala je Litijsko cerkev, svojo rojstno hišo Farbarjev turn... Na našo odločitev, da pripravimo to razstavo, je vplivalo tudi dejstvo, daje kar dve razstavi (od razmeroma skromnega Milena Koren - Božiček števila samostojnih razstav) imela v letu 1965 in 1966, ko je umrla, prav v Šoštanju. Dosedanji opus je 2986 del. "Bojim" pa se, da se bo razširil še za kakšnih 100 del, ko bo razstava odprta, kajti menim, da je vsaj tretjina del na stenah v zasebnih hišah, za katere ljudje niti ne vedo, da so to njena dela. □ Kako ste prihajali do njenih del, kako je potekalo vaše raziskovalno delo? Milena Koren - Božiček: "Število okrog 500 del je bila prva informacija iz ust nečaka, ki Retrospektivno razstavo Mire Pregelj in izdajo spremljajočih publikacij so omogočili: Ministrstvo za kulturo RS, mestna občina Velenje in občina Litija. Razstavo bodo po 16. decembru prenesli v Gorenjski muzej v Kranj in še nekaj razstavišč po Sloveniji, potem pa bo "končala" v slikarkini rojstni hiši v Litiji. je predvideval, da jih je toliko v zapuščini. Za ostalo pa je nekje nakazal, da ve, kje so. Vendar je bila naša prva naloga, da smo dali objavo v dnevno časopisje, da iščemo njena dela.Javilo se je veliko ljudi. To je bil uvod. Ko smo prišli do lastnika del, je ta vedel še za koga, ki je imel kakšno njeno sliko. Celo že med tiskom kataloga smo dodali še štiri dela in verjetno bi jih lahko med potekom razstave še 50. Ob biografskem raziskovanju in bibilografkih enotah smo prišli tudi do manjših in zelo velikih razstavišč, kjer je razstavljala. Leta 1930 je že razstavljala v Londonu, veseli me, da smo to sliko dobili in jo bomo razstavili. Veliko del pa je žal izginilo, sploh iz Beograda, kamor jih je poslala v času vojne. □ Zaradi obširnosti opusa nam vseh del seveda na retrospektivni razstavi ne boste mogli predstaviti. Odločili ste se za dve razstavišči.. Zakaj na dveh lokacijah, in kako ter koliko del ste izbrali? Milena Koren - Božiček: "Odgovor je zelo enostaven. Na dveh koncih zato, ker žal Galerija Kulturnega centra nima svoje matične hiše, v kateri bi lahko pripravljali tako velike razstave, ki, upam, ne bo zadnja. Mogoče bo tudi ta razstava spodbuda nekaterim, ki se že sedaj prizadevajo, da bi pridobili hišo za galerijske namene. Mogoče bo ravno ta razstava pika na i, ki bo sprožila to akcijo. Po mojem mnenju je to, da je razstava na dveh lokacijah, nekoliko ovirajoče, saj še delovni čas v knjižnici in galeriji stalne zbirke na gradu ni poenoten, zato bodo mogoče obiskovalci presenečni. Sicer pa je bilo delo zelo prijetno, zelo z veseljem sem ga opravljala, veliko bolj z veseljem V petek, 13. oktobra, bo Knjižnica KC BM od 17.h dalje zaprta zaradi otvoritve razstave del Mire Pregelj. pa bi delala, če bi vnaprej vedela, kam postaviti ta dela. V Galeriji kulturnega centra bodo predstavljeni njeni gvaši, v prostorih stalne zbirke na gradu pa olja, slike na steklu, grafike in risbe. Iz širokega opusa smo dokaj uspešno uspeli zreducirati 160 del, od tega 77 gvašov in 83 ostalih del. □ Tole bo verjetno ugibanje, a vendarle. Zakaj je bila Mira Pregelj dosedaj dokaj spregledana v slovenskem kulturnem prostoru? Morda zaradi svojega samosvojega načina življenja ali zaradi dejstva, da je bila ženska umetnica, kar v njenem času ni bilo običajno? Milena Koren - Božiček: "Oboje. Sedaj se ta ugibanja, ki so bila pred dvema letoma res samo ugibanja, lahko dorečejo. Menim, da je prvenstveno, da je bila tako prezrta in pozabljena to, da je bila preveč sodobna za tisti čas. Takrat so jo težko sprejemali. Nisem še omenila, da je bila članica Četrte generacije. Ta Četrta generacija se sicer v literaturi pojavlja. To je bila združba umetnikov, ki so študirali v drugih deželah. Mira Pregelj je bila ena vidnejših, poleg nje so bili Miha Maleš, Olaf Globočnik, Fran Pavlovec, Janez Mežan. Kot najpomembnejšemu bi dala prednost Mihi Malešu, mislim pa, daje na drugem mestu že Mira. S svojo vehementno potezo in ekspresivno skicoznos-tjo - to so bile karakteristike, ki v njenem takratnem času niso bile sprejemljive. V zahodni evropi so takrat tako svobodno in kolo-ristično, kot je v 60. letih slikala ona, slikali redki avtoiji. Bila je tudi precej samosvSoja. Ni se prilagajala nikakršnim vplivom; ne kolegov, ne okolja, ne akademije. Razmeroma zgodaj je izoblikovala svoj slog. In nazadnje - bila je ženska, poleg Ivane Kobilice takrat ena redkih, ki je bila svobodna v izrazu in svojskosti." ■ Bojana Špegel cem popestri dan ali večer. Kar jim da vedeti, da vendarle živijo v mestu in ne v spalnem naselju? Sliši se Marsikaj se sliši, marsikaj se ve, pa če tudi stojijo stvari drugače kot jih želi prikazati nekdo. Tako se v Šmartnem ob Paki sliši, da je minuli četrtek nekdo poskušal provocirati družbo na večeru z Janezom Janšo. Ker pa so -po mnenju razlagalcev - ljudje politično zavedeni, optometer ocenju- Ji- I fll 11 "HH mišljali o | tudi | ■ 1fip » vedenje 1 Vjpi^&jk - na P^g^K^MLgMb' - činom SJ^HBi ^^S^K^NM dobro po- l^^^Ktjtt^ - 'V^fe Franc Pečovnik, predsednik Sveta občine Šoštanj, naši novinarki, na njeno vprašanje, če je bil dan naporen: "Pa še kako. Vsaj pet kilogramov prenašam vsak dan." Bodo svetniki klečali ? Z novim poslovnikom Sveta mestne občine Velenje bo omejena dolžina razprav in reprik vsakega posameznika. Mnogi pa bi radi več govorili in so se zavzemali za več in daljše razprave. Adolf Štorman, bi "dal" vse tiste klečati. Kdo vse ima Mobitel? O, kar nekaj svetnikov Mestne občine Velenje! Ko je zadnjič po dolgotrajni razpravi predsednik Sveta Dragan Martinšek, vendarle odmeril odmor, so vsi pohiteli proti izhodu. Takrat pa je v dvorani pozvonilo. Kar kopica jih je polnih pričakovanja prihitela nazaj. Klic pa je bil na žalost eden sam, namenjen Igorju Centrihu. Morda bi v prihodnje le razveselili ntdi ostale svetnike, pokličite jih kdaj po mobiteiu! Rudar se profesionalizira & Velenjski prvoligaš nič ne prepušča slučajnosti. Ve, da brez prave profesionalizacije ne bo pravega kluba. Tako so upravni štab sedaj okrepili z novo delovno močjo - direktorjem kluba Martinom Štajnerj-em, ki je doslej v glavnem živel za atletiko. Seveda lahko nogometaši pričakujejo, da bo nekaj atletskih pr\'in vnesel tudi mednje. Nogometaš bi menda moral v šestih minutah preteči dva kilometra. Optometer je med drugim tudi slišal, da nekateri zrno rejo "celo" 1700 metrov, ali "celo" 1300. Če ne bo šlo, za takšne se ve - avtobusna postaja, prav na postaji morda modrujejo Janko Lukner, Herman Arlič, Drago Napotnik (še naprej športni direktor) in trener Bojan Prašnikar. Pečeno kostanje sredi Velenja? Ni mogoče! V velikem mestu, Ljubljana imenovanem, ni prave jeseni brez maronov - pečenih kostanjev, ki jih v centru mesta ponujajo za vsakim vogalom. Še danes je tako in to je eden od drobcev, ki mesto naredijo mesto. Optometer se je naravnost razveselil, ko je v ponedeljek dopoldne opazil, da mladi fantje kostanje pečejo tudi na Cankarjevi. "Vsaj nekaj novega se dogaja v mestu," sije rekel, sploh, ko je opazoval veliko gnečo okoli dišečega kotla. Pa ni bil dolgo srečen. Ko je nad mesto legel mrak sta iz bloka, pred katerim se je peklo dišeče kostanje, pritekla dva huda možaka. "Stanovalci ne bomo prenašali tega. Tu nam že ne boste kurili. Takoj pogasite. Smrdi nam v stanovanje, tega ne bomo prenašali," sta jezno rogovilila. Prestrašeni fantje so tlečo žerjavico, ki še zdaleč ni bila ogenj in še zdaleč ni smrdela, pogasili. Optometer pa je izvedel, da imata oba "huda" stanovanje visoko in precej stran od kotlička. Pa je šlo pečeno kostanje... Mar v Velenju res ne bomo doživeli, da bi se pričelo dogajati kaj zanimivega, kaj takega, kar zdolgočasenim prebival- 12 NAS VAS MNENJA, ODMEVI 12. oktobra 1995 Važno je biti zraven Delo v mestnem svetu občine Velenje je za nas, svetnike iz vrst opozicije, naporno in zahtevno. Župan mesta Velenje in člani vladajoče združbe, ki jo sestavljajo svetniki Združene liste in LDS, navadno pa jim pomagajo tudi svetniki iz vrst SKD, Desus in Republikanske zveze, nas na vsaki seji sveta postavijo pred nove preizkušnje, pred nove izzive, ki se skuhajo v njihovih političnih kuhinjah, mi pa se moramo nanje pripravljati in mnogokrat tudi "prepoznati", kaj je tisto, kar največkrat tiči za navidez nedolžno fasado predlogov. Skupni imenovalec 8. seje sveta dne 26. septembra je bilo tako prizadevanje občinskih veljakov, kako priti do denarja. (Zlobni jeziki trdijo, da gre za pokrivanje izdatkov, ki so nastali med županovo predvolilno kampanjo.) Odločili so se prodajati gradbene parcele v Šoštanju, Stari vasi, na Sončnem griču, odločili so se prodati Vilo Bianko in navsezadnje povišati prispevek staršev za vrtec. Kljub temu da smo svetniki iz vrst Slovenske ljudske stranke in Socialnih demokratov, kot že omenjeno, v veliki manjšini, nam je uspelo zgoraj naštete namere preprečiti. (Skoraj bi že lahko prišel do optimističnega zaključka, da večina svetnikov iz nasprotne strani vendarle ne sedi v svojih svetniških klopeh le zato, da dvigne roke, ko jim to (za)pove gospod župan.) Svetniki obeh omenjenih strank smo glasovali tudi proti proračunu. Obseg tega pisanja ne zadostuje, da bi se spuščali v podrobno razglabljanje o tem, zakaj smo tako ravnali, naj bo dovolj le nekaj "cvetk" iz občinskega proračuna za leto 1995. Svetniki iz vrst SLS se tako nikakor nismo mogli strinjati s sredstvi, namenjenimi razvoju kmetijstva, ki znašajo 4 milijone tolarjev, zlasti še, če vemo, da je namenjenih županu za promocijo in reprezentanco kar 7.5 milijona tolarjev, torej skoraj dvakrat več. Ta podatek primerjajmo tudi z naslednjimi: za nakup knjig je namenjeno 1.6 milijona tolarjev (ta postavka je bila pozneje po naši zaslugi in po zasJugi gospoda Franca Severja povečana za 5 milijona tolarjev), za varstvo kulturne dediščine 4,6 milijona, za štipendije iz področja kulture 300 tisoč tolarjev, itd. Zanimivo je tudi, da prihodkov iz prodaje gradbenih parcel ni bilo med prihodki v proračunu. Če bomo svetniki na ta denar pozabili, bo (lahko) poniknil za krpanje raznih predvolilnih aktivnosti ali še česa drugega. Tudi za reševanje Vile Bianke (ki je pod spomeniškim varstvom) po županovih besedah v naslednjih letih ne bo denarja (ki pa ga je dovolj za druge manj pomembne objekte). Besede kultura v Velenju pač ne pišemo z veliko začetnico. Ob vsem tem pa se ponovno pojavlja vprašanje ravnanja dveh svetnikov iz vrst SKD gospodov Lovreca in Forštner- ja, ki pridno, zlasti to velja za gospoda Forštnerja, glasujeta za predloge, ki jih proizvaja vladajoča struktura, kako je mogoče, da nek krščanski demokrat podpira župana, ki mu skrb za kmetijstvo, kulturo in nacionalni prirastek (otroci!) očitno manj pomeni kot lastna in občinska promocija? Ali je res najpomembneje biti pri (občinskem) koritu? Borut Korun Slovenska ljudska stranka Zakaj sem bil sopodpisnik amandmaja o šolski upravi v Velenju? K predlogu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sva z g. Francem Avberškom vložila amandma, ki določa, da je šolska uprava tudi v Velenju. V drugi obravnavi je bil amandma sprejet, sedaj pa ga čaka še tretja obravnava v državnem zboru. Vlada RS ni predlagala šolske uprave v Velenju zato, ker sta Celje in Slovenj Gradec preblizu in imata oba šolsko upravo. O samem glasovanju v državnem zboru pa naslednje: izpisek glasovanja pokaže, da so za omenjeni amandma res glasovali v§i tedaj prisotni poslanci Združene liste, kar pa me ne preseneča, saj so vedeli, komu s tem pomagajo na oblasti v Občini Velenje. To je spretno izkoristil g. Kontič, ki je v Našem času pohvalil poslance Združene liste, kako enotno so glasovali. Upam le, da v novi šolski upravi Velenje (če bo), ne bodo zasedli vseh vodilnih mest le ljudje iz Združene liste. Šolska uprava Velenje naj bi bila namenjena vsem občanom Občine Velenje. Ko glasujem v državnem zboru za predloge, ki so v dobrobit Občine Velenje kot celote, se ne oziram na ozke strankarske interese, sicer ne bi dosegel zastavljenega cilja. Tako sva omenjeni amandma vložila z g. Avberškom skupaj, čeprav sva po politični in strankarski pripadnosti nasprotna. Ivan Verzolak poslanec DZ In vodja PS SND Odgovor nestrankarskemu članu sveta G. Franc Sever me je v tedniku Naš čas dne 5. oktobra v rubriki Mnenja in odmevi obdolžil zavajanja javnosti. Niti g. Verzolak niti jaz nimava želje, da bi bila člana iste stranke. To dobro vedo tudi bralke in bralci, ki bi jih naj zavedel po trditvah nestrankarskega člana sveta, delujočega znotraj strankarskega kluba v Svetu mestne občine Velenje. Res je, da je g. Verzolak skupaj z mag. Avberškom vložil amandma - dopolnilo, vendar to ni dovolj. Potrebno je bilo zagotoviti tudi podporo temu dopolnilu v času njegovega sprejema. Komu je bilo dopolnilo "pisano na kožo", je razvidno iz rezultatov glasovanja. Bojan Kontič ZLSD Velenje Poziv mestni vladi Prispevek dr. Boruta Korana (Naš čas, 21. september), s katerim predlaga izvršni oblasti občine Velenje ureditev javnega reda in miru, nam vliva upanje, da le nismo stanovalci centra od vseh tako zapuščeni, kot se zdi. V zadnjih treh letih smo prejšnjemu predsedniku IS in zdajšnjemu županu Srečku Mehu poslali kar lepo število naših prošenj, predlogov in zahtev ravno v zvezi s pripravo takšnega občinskega odloka, ki bi centru zagotovil nek osnovni red. Z našimi problemi smo dobro seznanili tudi g. Brodnika, Medvedovo, Eda Vučino, Rezmana, Habit in Ero. Seznanjeni so bili pisno, pa tudi nekaj burnih sestankov smo imeli z njimi. Pred letom in pol smo tako poslali g. Srečku Mehu zahtevo, s katero smo pričakovali, da nam bo še pred rekonstrukcijo Cankarjeve ulice zagotovljeno normalno bivanje v centru. Zahtevali smo med drugim tudi to, da se sprejme občinski odlok, ki bo točno urejal življenje na tej osrednji ulici, to je komunalno oskrbo, odpiralni čas trgovine in gostinskih lokalov in promet ob oskrbi tega prostora. Pol leta pozneje smo bili vsi uporabniki prostora ob Cankarjevi povabljeni h g. Mehu na sestanek. Sestanek je bil ob 12. uri, na našo zelenico pa so istega dne že ob 7. uri postavili Alejine kontejnerje. Ker se je delo na Cankarjevi s tem že začelo, nam je g. Meh seveda zagotovil, da bodo upoštevali naše zahteve, čeprav je že takrat priznal, da je sprejete odloke zelo težko nadzorovati. Danes, skoraj leto dni po otvoritvi Cankarjeve, lahko le ugotovimo, da si nas je oblast grdo privoščila. O odloku ni ne duha ne sluha. Tudi naša zelenica, prej lepo zasajena s smrečicami in negovana, je ostala takšna, kot jo je Aleja zapustila, ko je delo končala, ne pa dokončala. Ne verjamemo, da ni od odgovornih še doslej nihče opazil, da so tu nekaj pozabili urediti za seboj. Starejši Velenjčani se bodo še spomnili, da so bile nekoč tukaj, med našo hišo in Delavskim klubom, grede s čudovitimi vrtnicami. Pa kaj bi danes z vrtnicami?! Kje bo pa potem stal tisti lepi keson za kartonsko embalažo, kako bodo pa potem obračali vsi kamioni in sploh, kako pa bi se potem dalo priti preko našega dvorišča do raznih gostinskih lokalov na Prežihovi ploščadi z motorji in avtomobili! Da je to peš cona, pa tako že odlog ni pomembno, ali ne? Pa saj to ni edina nemarnost. En primer. V petek in soboto (22. in 23. 9.) je bil na Cankarjevi sejem. Ulica je bila polna stojnic. Ko sifjih odpeljali, je ostal ob stopnicah proti Nami velik kup kartonov. Štiri dni so se mu morali ljudje izogibati. Nasprotno pa je bilo ne glede na potrebe čiščenje čez poletje. Vsako jutro ob 6. uri se je pojavil na ulici mladenič z nekim groznim ropotajočim čistilcem in se do 10. ure temeljito sprehodil po njej. Ni šel na živce le stanovalcem, tudi vsem, ki so se znašli ob tem času tukaj. Sicer pa smo navajeni zgodnjejutranjega razgrajanja. Za to skrbita Pivnica in Era, pa vsi dostavniki trga. V Pivnici začenja snažilka s čiščenjem ob 5.30 uri, ker ji tako najbolj ustreza, če pa z ropotom moti stanovalce, so pač krivi pretežki stoli. Ob 6. uri začenja delo trgovina Nežka. Takrat se šele začne pravo razgrajanje pod stanovanji. Ker opravi večino prodaje do uradnega odpiralnega časa (do 7. ure) raznim velikim odjemalcem, dela pri tem neverjeten hrup. Stanovalci smo od občinske oblasti že pred časom zahtevali, da nas z občinskim odlokom zaščiti pred prekomernim hrupom iz lokalov, tako da bi bil določen enoten odpiralni čas za center mesta in bi nas izenačil s hišami, kjer imajo lokale z mirno dejavnostjo in jih odpirajo šele ob 9. uri. Od občinskih svetnikov pričakujemo toliko razsodnosti, da bodo podprli dr. Koruna, ne glede na to, da morda ni ravno iz njihove stranke. Toliko neumni menda niso, da ne bi vedeli, da smo vsi ena in ista stranka, kadar gre za kvaliteto življenja v neki skupnosti. Pa nikar ne recite: "To je pač mesto!", ali pa: "Stanovalce je najbolje izseliti, pa bo problem rešen!" Veste, mesto delajo meščani in ne napisi na stojnicah. Pozivamo tudi g. Brodnika in g. Kosija, da povesta, kdaj bosta zaprla Cankarjevo za ves promet, da bo končno Prežihova ploščad res peš cona, gospod Medvedovo pa bi radi vprašali, če je še vedno ona odgovorna za pripravo odloka o tržnem in javnem redu, ali je to morda že kdo drug. G. župana pa tudi prosimo, da letos namesto čestitk svoje stranke ob novem letu naredi za mesto nekaj konkretnega. Stanovalci Cankarjeve 2, Velenje Sonja Kolšek Uzakonitev mirnega življenja brez hrupa Kaj bi lahko bolj pozdravili, saj nam stanovalcem vse mogoče moti mirno bivanje. Tako kosilnice, škropilnice, žage in rezkalniki, kar se nekako v omejenem času od 8. do 19. ure izvaja in že sam predlog je pomagal, da so nedelje in prazniki mirnejši. Ni pa zajeta še vrsta dejavnosti, ki vplivajo na dobro sožitje občanov. Pomilujem stanovalce Efenkove ulice, kjer ob ozko cesto stisnjene hiše ob vsaki uri slišijo brnenje drvečih mopedov oziroma motorjev. Kako je le mogoče mirno spati, če te tak trušč prebuja. Še dostavljač časopisa Republika ni prijeten, ko pripelje v prepovedani smeri v hrib, in to ob dokaj zgodnji uri, tam pred peto uro. Skrbno opravlja to dostavljanje, nas pa neprijetno prebuja. Tudi vračanje skupin iz lokalov v bližini, ob poznih ali zgodnjih urah prebuja, saj si pojo in vriskajo mimo nekdanjega Doma učencev in nas po nepotrebnem prebujajo. Seveda v alko-holiziranem stanju ne poznajo zavor. Tudi sosedje, ki se zbero na družabno srečanje in se razhajajo v poznih urah, niso posebej obzirni in se prav na križišču ceste bučno poslavljajo. Lahko si mislite, kakšno je njihovo razpo- loženje. Najnovejši pojavi mladih na kolesih ali celo na mopedih nas posebej vznemiijajo. Izbrali so si klanec Prisojne ceste in se spuščajo z vriščem in zategnjenimi zavorami cvileče navzdol. Glavni namen njihovih voženj po tej ozki cesti pa je ogled sadja, ki tod dozoreva. Že zgodaj si prihajajo ogledovat češnje, če že zore in če smo doma, prosijo zanje, sicer si jih pa naberejo. Nič jim ne uide, tako nedozorele hruške, breskve in tudi lešnike imajo na skrbi. Sprašujem se upravičeno, kje so njihovi starši, da jih ne pogrešajo. Kupujejo jim kolesa in mopede, samo da se jih rešijo. Ne zanima jih, kaj počno. Mi pa, ki se trudimo z obrezovanjem, škropljenjem, naj tem navihancem prepustimo to pičlo bero, saj nam bolezni in slabe letine jemljejo nekdaj dovolj sadja. Moj mož ga je ob dobri letini nosil malim beguncem v Dom, da so uživali tudi oni. Naša mladina pa zagotovo ni tako potrebna tujega sadja, če imajo starši denar za kolesa in mopede. In kako si naj pomagamo, postanemo čuvarji svojega - ali pa so pravice vseh do vsega? Občanka (naslov v uredništvu) DIMNIKARSKO POD JI r..: RAVNE NA KOHOSurM POSLOVNA ENOTA TITOVO VELENJE Dimnikarji očitno ne gredo v korak s časom. Za etiko... Otrok je najbolj čudovito bitje tega sveta. Stojim pred gručo razposajenih otrok, čepečih v mivki. Njihov nasmeh v ustvarjalni igri me bodri in vliva upanje. Časopisna kronika je zopet grozila: Sin je ubil očeta, Otrok je ubil vse svoje družinske člane... Poskušam se poglobiti vase in v situacije nesrečnikov. In vedno znova se sprašujem: "Zakaj je vse več takih negativnih primerov? Zakaj se generacijski konflikti vedno znova poglabljajo? Kje je izvor takih početij?" Otrok kriči in njegov jok oznanja, da se je rodil živ in zdrav. Preteklost v materinem telesu je že začrtala marsikaj. Zdaj je otrok vržen v svet in zdaj mora živeti. Toda kako? Bili so časi, ko so nam še peli starši uspavanke. Bili so časi, ko so starši pripovedovali otroku pravljice. Bili so časi, ko je bilo za otročička več, veliko več časa. Zdaj pa rohnijo vojne. Zdaj je bitka za kruh še večja in težja. Zdaj se starši vračajo z dela utrujeni in ne sprejemajo otrokovih zvedavih vprašanj. Zdaj je otrok vezan drugam, tudi na cesto, v družbo vrstnikov, ki ni kontrolirana. Zdaj mora otrok prenekaterikrat poslušati ostre besede in udarce, ki jih povzroča utrujenost in živčna razdraženost staršev... Zdaj je otrok seme v vetru in ga zanaša sem ter tja. Prenekaterikrat si želi vzpodbude, želi varno vodenje, da, želi tudi cilj. Tega želi doseči! Pa ne more, ker ni niti doma niti v svetu stabilnosti, ker ni očeta in matere, ki bi ponudila otroku varno pot. Ponudila cilj, za katerega se je vredno boriti. Toda - cilj in smisel življenja sta si vedno komplementarna. Brez prvega ni drugega. Smisel življenja, vprašate? Otrok se srečuje s smrtjo dnevno, v naših medijih. Srečuje se v okolju, v katerem živi. Naš otrok mora zato biti močan. Mora glede vseh vprašanj imeti močno oporo. In kje jo naj dobi, če ne najprej pri mami in očetu?! Vsak človek, ki hiti k cilju, je srečen. Vilji so lahko kratkoročni ali dolgoročni. Cilj si stavi otrok vsak dan znova. Ali je to nova knjiga, nova igra, novo poznanstvo, dobra ocena ali kaj vem kaj še vse. Mlad človek je deroča reka, hiter in neugnan. Vse bi rad razvozlal, na vse skrivnosti tega sveta bi rad odgovor. Tudi na vprašanja življenja in smrti. Dovolj močni moramo biti mi in šola in vsi ostali dejavniki, da mu na tako vprašanje lahko odgovorimo. Da smo sami toliko močni in razgledani, da mu lahko pojasnimo tudi poslednjo uganko našega življenja na tej zemlji. Menim, da je vprašanje večnosti in verovanja v to, da živimo svoje življenje večno, močan dejavnik, ki pomirja mladega človeka, kajti s tem je vse njegovo ravnanje bolj odgovorno. Za dobro in zlo. Menim, da uvajanje izbirnega predmeta o religiji in etiki samo doprinaša večji trdnosti in stabilnosti življenja za mladega človeka. Že danes je toliko otipljivih, transcedentalnih stvari, ki jih nihče ne zna in ne more pojasniti. Mnogokrat se tudi sam vrtim v krogu nerešenosti in skepse. Toda Einstein, in še nekateri drugi mi pomagajo, da ostajam svetovljan, zazrt v vesolje in večnost. Za to sem tudi hvaležen materi. Vsak nov dan sprejemam kot nepopisno srečo, vsak nov dan preživim s kakim novim ciljem. To bi privoščil tudi našim otrokom! Viš r 12. oktobra 1995 za 9$zvedrilo HOROSKOP rOven od 21. marca do 21. Izkazalo se bo, da ste imeli prav, vendar vas zaradi tega ne bo nihče bolj cenil. Nekomu ste se zamerili, ker ste na glas povedali resnico. Dobili boste denar, ki ga že težko pričakujete, nato pa boste imeli nekaj težav, ker vam ne bo jasno, kam bi ga najbolje naložili. Nemir in nova Ijubezenl V Bik od 22. aprila do 20. maja Neko prijetno popoldne v naslednjem tednu boste podaljšali v večer, družba vam bo tako ugajala, da boste težko skrili, kako si želite ponovnega srečanja. Neka odločitev ne bo pretežavna, kljub temu pa je bolje, da pokličete še nekoga, ki se spozna na te stvari. Zaradi sorodnika boste ali zaskrbljeni ali pa jezni. Dvojčka [j. od 21. maja do 21. junija ^^^^^ Zabava, na katero tako težko čakate, se bo zavlekla, nazadnje se boste dolgočasili in si želeli, da bi vse skupaj hitro minilo. Tisti, na katerega skrivoma tako pogosto mislite, bo pokazal, da mu ni vseeno, kako je z vami. Ne delajte načrtov, dokler ne izveste, kaj misli o nekaterih stvareh vaš partner. _ Rak 9Q od 22. junija do 22. julija Potri boste in slabe volje, to pa zato, ker vas je nekdo prehitel. Ne računajte s človekom, za katerega dobro veste, da je nezanesljiv. Tudi zagotovilom, da bo še vse dobro, nikar ne nasedajte. Stvarivzemite v svoje roke in že konec prihodnjega tedna boste prišli do rezultata, ki se bo poznal predvsem v denarnici. ^f od 23. julija do 23. avgusta Ko se boste ozirali v preteklost, boste ugotovili, da ste bili v zadnjem mesecu precej uspešni. Pa vseeno še ne boste povsem zadovoljni s svojim življenjem. Sploh ljubezensko vam bo delalo vedno več sivih las. Premislite, ali si res tako silno želite spremembe, da boste vse, kar imate, postavili na kocko. imDevica od 24. avgusta do 23. septembra Tega, kar vam sedaj primanjkuje, boste imeli v kratkem še preveč. Nikar se ne veselite prezgodaj, nekdo je namreč jezen na vas in naklepa vse mogoče stvari. Počakajte do sobote, nato pa razkrijte srce tistemu, ki vam ga je razvnel. Od laži se vam bo vrtelo v glavi, še sreča, da niste lahkoverni in tankovestni. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Kar nekaj časa je že, odkar ste nazadnje užili toliko razburljivih stvari v enem tednu. Minulega zlepa ne boste pozabili, saj bo pustil tudi posledice. Predvsem na poslovnem področju. Pa tudi vaše čustveno življenje se bo malo zamajalo, kar ne pomeni, da bodo sledile drastične spremembe. Škorpijon ||f 24. oktobra do 22. novembra Znašli ste se v položaju, ki vam ga nekateri, ki ne poznajo vseh okoliščin, sicer zavidajo, vi pa niste prav nič zadovoljni z njim. Veste celo, da ste na slabšem, kot kdajkoli prej. A le materialno. Vse to vam poplača neizmerna ljubezen vašega partnerja, s katerim bosta spet užila nekaj nepozabnih dni. Strelec 23. novembra do 22. decembra Viharnih prepirov bo konec, začelo se bo obdobje miru, pa tudi neprijetnega občutka, da je življenje postalo dolgočasno. Slenili ste eno, naredili boste drugo, nekdo pa vam bo očital, da niste držali obljube. Ne sekirajte se preveč zaradi stvari, ki se bodo zgodile v službi. Pustite času čas, če ne bo bolje, pa se odločite in zapustite kraj, kjer nimate več izgledov. ^^ Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Čeprav vam ne bo najbolj do tega, sploh, ker vam primanjkuje časa, boste morali narediti nekaj za svoje bližnje. Nikar ne pričakujte zahvale, ampak čim prej pozabite na vse skupaj. Včasih pomaga drobno darilo, pa že pomirite tistega, ki bi se tako rad kregal z vami. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Spremenljive volje boste in še bolj spremenljivega razpoloženja, zato se vas bodo nekateri načrtno izogibali. Plačali boste račun, ki vas bo močno razburil in hkrati prisilil, da se boste odločili za nekaj velikih sprememb v svojem življenju. Ni izključeno, da boste razmišljali o menjavi službe ali kraja bivanja. Ne pretiravajte, ko gre za užitke! Ribi ŠW od 20. februarja do 20. marca ^ ^ Poskušajte se obvladati, kajti če boste preveč sproščeni, boste nekomu razkrili svoje šibke plati. Pravica, na katere se sklicujete, je že zdavnaj pozabljena. Treba bo začeti drugače in z drugega konca. Če ne boste znali sami, poiščite nasvet strokovnjaka. Zdravje se bo popravilo. V trgovinah z obutvijo vam že nekaj časa ponujajo jesensko-zimsko kolekcijo čevljev. Ste si jih že pogledali? Se morda še odločate, kako bi se obuli; tako, da boste po zadnji modi, ki resnici na ljubo ni najudobnejša, je po elegantna, ali za bolj športno, udobno obutev, ki je seveda tudi modna, a ne v "špici". Že poletna moda je dala slutiti, da se številni paski in pasovi, prekrižani in neprekrižani, ne bodo zlahka poslovili. In se tudi niso. Gležnorji te jeseni sicer res segajo do gležnjev, a imajo mnogo izrezov in še več paskov. To velja tudi za tiste, ki do prve moče obuvate salonarje. Pete so ozke in vtroglavo visoke; take, da se jim bo skorajda treba odpovedati ob prvi poledici. Poleg paskov je tu še veliko luknjic, skozi katere so speljane vezalke in ponovno precej dekorativnih zadrg. Široki podplati in široke pete, ki smo jih spoznale lansko zimo, se Visoko, s paski, zadrgami • •• poslavljajo, čeprav sem prepričana, da jih bo na naših ulicah letos še precej. No, če si že kupujete škornje, tiste jesenske, ki še niso podloženi, tudi poiščite kakšen model z dekorativnimi zadrgami in paski. na/rel Domači kis z dišavami Kdor zno ceniti dobro kuhinjo ve, da ni vseeno, s kakšnim kisom začini solato. Kis naj bo kvaliteten, najboljši pa je, če ga pripravimo sami. To ni prov nič zapleteno. V običajnem kupljenem kisu se čez čas naredi goba. Sluzasto in ničkaj ugledno gobo preložimo v neprozorno in tesno zapirajočo posodo - lahko tudi temno obarvano steklenico. Po večkrat jo zalijemo z ostanki kvalitetenega rdečega ali belega vina. Kis, ki ga tako dobimo - zoreti mora nekaj časa - po želji še odišavimo. Bssšolotto Vzamemo bel vinski kis ali jabolčni kis (če nimamo domačega uporabimo kupljeni kis). Šalotke olupimo in narežemo po dolgem. Damo jih v posodo s tesno prilegajočim pokrovom. Šalotke prelijemo s kisom. Kis se kmalu novzome arome, že po nekaj dneh ga lahko uporabljamo. Odličen je kot dodatek k raznim juham, no primer k ribji juhi. fespehlranom Pehtran lepo razvije aromo v rdečem vinskem kisu. Vejice pehtrana oplaknemo, osušimo jih med papirnatima prtičema, ki popijeta tekočino. Pehtran domo v steklenico, zalijemo ga s kisom. Čez nekaj tednov ga lahko že uporabljamo. Okrašeni 5koreryci Jesen je tu, z njo po prenekatero deževno jutro. Otroko odpeljemo v vrtec, obujemo mu nepremočljive škorenjce. Toda taki škorenjčki so si na moč podobni. Da jih otrok v vrtcu ložje prepozna, mu jih polepšamo in okrasimo na prav izviren način. Najlažje delamo s popolnoma novimi škornji. Temeljito jih operemo z blago milnico in obrišemo z mehko krpo do suhega. Potem pa na delo! Potrebujemo okraske: steklene gumbe ali plastične koralde, pilo, dvokompaktno lepilo, fin stekleni papir. Hrbtno stran gumbov obrusimo. Škorenjce podrgnemo s steklenim papirjem na mestu, kamor jih bomo nalepili. Gumbe namožemo z lepilom in jih pritisnemo na kapo škornjev. Držimo in pritiskamo, dokler se lepilo ne strdi. Toda pozor: prav trdo in obstojno je lepilo šele po 24 urah. Škorenjce pa lahko okrasimo tudi z nizom korald, ki jih privežemo skozi luknjici, izvrtani na vrhnjem robu skozi škorenj. Otroku po lahko tudi pustite, da s pisanimi fiumastri popiše in poriše škorenjce po svoje. kuharski namig Cvetača s paradižniko vo omako 1 veliko glava cvetoče, sol, 1 žlica limoninega soka, 2 jajci, 2 šalotki, 1 korenček, 1 kos gomolja zelene, 2 žlici olja, 1 velika konzervo olu-pljenih paradižnikov, sveže zmlet poper, 1/2 šopka zelenega peteršiljo, 1 šopek bazilike. Jajci skuhamo v trdo in prelijemo z mrzlo vodo. Cvetačo očistimo, jo za 15 minut položimo v hladno slano vodo, potem pa temeljito oplaknemo. Položimo jo v slan krop in skuhamo ravno do mehkega. Medtem skuhomo jajci in ju prelijemo z mrzlo vodo. Za omako olupimo šalotki, korenček in zeleno. Šalotki drobno sesekljamo, korenček in zeleno pa drobno naribamo. Olje razgrejemo in dodamo pripravljeno zelenjavo. Kratek čas jo prožimo, potem dodamo paradižnike skupaj s sokom. Posodo pokrijemo in omoko na majhni vročini dušimo približno 20 minut. Posolimo jo in popopromo ter dodomo oprana, dobro otresena in sesekljana zelišča. Jojci olupimo in drobno sesekljamo. Malo pred serviranjem ju dodamo omaki. Kuhano cvetačo odcedimo, jo položimo na pogret pladenj in oblijemo z delom omake. Preostalo omako ponudimo posebej. Hrane bo dovolj za 4 osebe, jed pa ima malo kalorij, le nekaj več kot 200 na osebo. % „ \ ** * * z VEZ D N * K # . * • * A Z 1 F * #** * O T , ** * *** # * © © © dobro srednje slabo Oven ■it Dvojčka lak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Bili delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © .....© denar © ® © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © s I _ TV SPORED _ 12. oktobra 1995 ČETRTEK, 12. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10,00 Čarobna Košara 10.20 Batman, 1/32 10.45 Odkrivanje zemlje, 21/26 11.15 Po domaČe 13.00 Poročila 15.05 Frančišek Asiški I. 15.25 Primer Paragon, 2/3 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Samo za šalo 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Lingo, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Primer za dva, 6/10 21.10 Tednik 22.00 Nikar, oddaja o prometu 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.55 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 12/22 23.20 Med vrsticami zakona, 5/10 SLOVENIJA 2 16.10 Umetniki za svet 16.20 Samo za šalo 16.45 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 3/22 17.15 Med vrsticami zakona 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TOK TOK 20.05 Moški, ženske 21.05 Sejem gostinstva in turizma Maribor 21.10 Umetniški večer 22.30 Podoba podobe 23.15 Oče gospodar, ital. film 01.05 Umetniki za svet VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA ameriška detektivska nanizanka, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Rentgenski žarki - škodljivo koristni?, kontaktna oddaja; gost oddaje: mag. Jurij Zalar, dr. med.; pokrovitelj predvajanja: GORENJE 21.05 Celovečerni film: CANNONBALL, komedija 22.40 HOROSKOP 22.45 Videostrani do 24.00 REGIONALNI STUDIO ^ PETEK, 13. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10.20 Otroci širnega sveta, 2/20 10.40 Roka ročka 11.40 Boj za obstanek, 2/8 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 15.05 Spol zvezd, kanadski fllm 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 18.00 Samo za šalo 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Dvoriščno okno, amer. film 22.00 Turistična oddaja 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Žarišče 23.00 SOVA: sledi Frasier, 6/22 23.25 Med vrsticami zakona, 6/10 00.15 Povejte ji, da jo ljubim, franc. film SLOVENIJA 2 12.15 Umetniki za svet 12.40 Učitelj, 2/24 13.25 Omizje 15.25 Osmi dan 16.15 Samo za šalo 16.40 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam prestavlja, 12/22 17.15 Med vrsticami zakona, 5/10 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Poglej me I 20.00 Sejem gostinstva in turizma Maribor 20.05 Arhitektura na prelomu drugega tisočletja, 4/4 21.05 Zadnja mafijska poroka, 2/4 22.05 (ne)znani oder 23.05 Ljubljana - mesto žensk, kronika 23.20 Pot v Damask, gledališka prireditev 00.35 Umetniki za svet VTV Vaša televizija - kanal 52 VELENJE, Stantetovo 2 tel.: 063/854 405. tax 063/854 268 09.00 Testni signal 09.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Rentgenski žarki - škodljivo koristni?; ponovitev 10.30 Rim: CANNONBALL, komedija, ponovitev 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke 19.00 SALTY, ameriška serija za mlado in staro 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.25 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka 20.55 Celovečerni film: MOST TIŠINE, drama 22.30 HOROSKOP 22.35 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 14. OKTOBRA SLOVENIJA 1 08.55 Radovedni Taček 08.10 UAImo m rodnih ustvarjalnosti 09.30 Moj najuspešnejši primer 09.35 Male sive celice, kviz 10.20 Frida s srcem na dlani 10.50 TOK TOK 11.35 Zgodbe iz školjke 12.05 Pika In tihotapci, av-stral. risanka 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Malo angleščine, prosim 14.20 Tednik 15.05 Dvoriščno okno, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Majken, 2/3 18.00 Boj za obstanek, pol-jud.znan.oddaja 18.50 Hugo - tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 2/5 21.05 Skrivnostni svet Arthur-ja Clarka, 2/13 21.30 Za tv kamero 21.45 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.25 Grace na udaru, 6/26 22.50 Smrt po smrti, amer. film 00.20 SOVA: sledi Tiček vražiče, 7/12 SLOVENIJA 2 10.00 Festival Radovljica 11.00 Primer za dva, 6/10 12.00 Turistična oddaja 12.15 Samo za šalo 12.40 SOVA, ponovitev sledi Frasier 13.10 Med vrsticami zakona, 6/10 14.00 Videošpon 16.00 Mojstri: Ljubljana-Nazar- je 16.55 Športna sobota sledi DP v košarki (M)-ROGAŠKA DONAT MG:K0VI-NOTEHNA POLZELA, prenos iz Rogaške Slatine 18.30 Slovenski magazin 19.00 Karaoke 20.05 Goli šport, 6/6 20.55 Grdi, umazani, zli, It. film 22.45 Sobotna noč; sledi Novice iz sveta razvedrila, Ttie band; Angleška glasbena lestvica VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, pon. 10.30 SALTY 11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, ponovitev 11.30 Film: MOST TIŠINE, pon. 13.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 417. VTV MAGAZIN 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 21.35 HOROSKOP 21.40 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 15. OKTOBRA SLOVENIJA 1 07.35 Arabela se vrača, 26/28 08.05 Majken, 2/3 08.45 ŽIVŽAV 09.30 Čebelica Maja 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Idrije 11.00 Grace na udaru, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, 15/16 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.00 Za tv kamero 14.35 Policisti s srcem 15.20 Razplamtela srca, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Najlonski blues, belgijska dokum. oddaja 22.10 TV dnevnik 3 22.25 SOVA: sledi Mož z masko, 2/4 sledi Med vrsticami zakona SLOVENIJA 2 09.25 Planet šport 10.10 V vrtincu 10.55 Lahkih nog naokrog 11.40 Pot v Damask, gledališka predstava 12.55 Zadnja mafijska poroka 13.40 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 2/5 16.55 Športna nedelja sledi Goli šport, 6/6 17.45 Rokomet, pokal EHF (Ž) - ROBIT 0UMPIJA:AVT0-MOBILISTI BR0WARY 19.20 4x4-o živalih in ljudeh 20.10 Biblija 20.40 Zlati boben, posnetek iz Portoroža 22.10 Poglej in zadeni 23.10 Ljubljana, mesto žensk-23.25 Športna sobota VTV_ 08.00 Videostrani 08.15 SALTY, ameriška serija 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.45 416. VTV MAGAZIN, pon. 10.15 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.35 ŠPORTNI GOST, pon. 11.05 EPP 11.10 417. VTV MAGAZIN, pon. 11.40 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Rentgenski žarki - škodljivo koristni?, ponovitev 12.40 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba, ponovitev 13.40 AKTUALNO: Ali je Velenje tempirana bomba nasilja in kriminala?, ponovitev 14.40 Videostrani 15.00 Film: CANNONBAL, komedija, ponovitev 16.30 VIDEO TOP, ponovitev 17.30 Rim: MOST TIŠINE, drama, ponovitev 19.00 HOROSKOP 19.05 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 16. OKTOBRA SLOVENIJA 10,15 Kapitan Peweri 17/22 10.40 Izziv 11.10 Grdi, umazani, zli, ital. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.30 Povečava 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 1/12 18.05 Simpsonovi, 2/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Karel veliki, 2/5 21.00 Glasbeni september 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA sledi Seinfeld, 16/18 sledi Med vrsticami zakona, 8/10 SLOVENIJA 2 14.45 Umetniki za svet 14.55 Utrip 15.20 Nedeljskih 60 16.20 Rdeči alarm, 2/4 17.10 SOVA, ponovitev sledi Med vrsticami zakona, 7/10 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 Pro etcontra 20.55 Primer Paragon, 3/3 21.50 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra 00.30 Umetniki za svet VTV 09.00 Testni signal 09.30 417. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NARODNO ZABAVNA GLASBA KOTZBIRATEUSKA STRAST, pogovor v studiu 20.45 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, resna glasba 21.15 HOROSKOP 21.20 Videostrani do 24.00 TOREK, 17. OKTOBRA SLOVENIJA 1 09.55 Volk in kozlički, lutkov-na Igrica 10.25 Juhuhu, jaz nisem Ke-kec 11.00 Povejte ji, da jo ljubim, franc. film 12.45 tv avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Samo za punce, 1/13 17.40 Beg 18.00 Lahko noč, ljubica 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Učitelj, 3/24 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 2/20 sledi Med vrsticami zakona, 9/10 SLOVENIJA 2 13.50 Umetniki za svet 14.00 Malo angleščine prosim 14.15 Najlonski blues, belgijska dokum. oddaja 15.10 Studio city 16.20 Simpsonovi, 2/48 16.45 SOVA, ponovitev sledi Seinfeld, 16/18 17.10 Med vrsticami zakona, 8/10 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 21.00 Roka ročka 22.00 Frančišek Asiški, 3. del 22.40 Ljubljana: mesto žensk, kronika 22.55 Svet poroča 23.25 Druga Evropa, dokum. oddaja, 3/6 00.20 Umetniki za svet VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 NARODNO ZABAVNA GLASBA KOT ZBIRATEUSKA STRAST, pogovor v studiu, ponovitev 10.15 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, resna glasba, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 418. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 Videostrani do 24.00 SREDA, 18. OKTOBRA SLOVENIJA 1 10.10 Cobi in prijatelji, 6/13 10.35 Arhitektura na prelomu tisočletja, 4/4 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Skrivnostni svet Arthur-ja Clarka, 2/13 12.25 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Biblija 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Lahko noč, ljubica 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Ljubezenske izjave, ital. film 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Noro zaljubljena, 4/22 sledi Med vrsticami zakona, 10/10 SLOVENIJA 2 14.55 Zgodbe iz školjke 15.25 Karel Veliki, 2/5 16.15 Lahko noč, ljubica 16.45 SOVA, ponovitev sledi Ko se srca vnamejo, 2/20 17.10 Med vrsticami zakona, 9/10 18.00 RPL studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi Torino: nogomet, EP PEP-JUVENTUS:GLASGOW RAN-GERS, prenos 22.20 Omizje 00.20 alica, evrop.kult.maga-zin VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 418. VTV magazin, ponovitev 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.10 ŠPORTNI GOST, ponovitev 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 Videostrani do 24.00 Četrtek, 12. oktobra TVS2 23.15_ OČE GOSPODAR, ital. film, 1977 Režija: Paolo in Vittorio Ta-viani Igrajo: Fabrizio Forte, Omero Antonutti, Severio Marconi Ko so na pomlad leta 1977 v Cannesu razglasili, da sta zlato palmo za najboljši film prejela italijanska ustvarjalca Paolo in Vittorio Taviani za zgodbo o malem sardinskem pastirju, ki se je skozi revščino prebil do pisateljskega poklica, je novica pomenila osebno zmago tudi za pastirja samega. Gavino Ledda, ki se pojavi na začetku in na koncu filma, je z uspehom Očeta gospodarja postal simbol drugačne Italije, skrite turističnim očem in nedotaknjene od "italijanskega čudeža", kakor so takrat imenovali hitro gospodarsko rast,kijevletih prd naftno krizo zaznamovala severni del države. VTV 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Rentgenski žarki - škodljivo koristni? - kontaktna oddaja Pljuča so poglavitni organ dihal in zato so se v studiu VTV odločili, da deveto oddajo iz niza oddaj SKRBIMO ZA ZDRAVJE, namenijo tej tematiki, naši skrbi za zdrava dihala, pljučnim boleznim, preiskavam... V njej bodo gostili mag. Jurija Zalarja, dr. med., kije svetovno priznan strokovnjak na področju radiologije. Oddajo bo vodila Maja Zagoričnik. Vabljeni k ogledu! VTV 21.05 CANNONBALL, akcijska komedija Igrajo: Philip Michael Tho-mas, BudSpancer, Erlc Estrada, Mathias Hablch, Glanlna Facio Mlad igralec baseballa je najden mrtev z veliko dozo mamila. Njegova mati prosi Extra Velikega (Bud Spancer) in Willyja, da raziščeta smrt njenega sina, ker je trdno prepričana, da njen sin ni bil narkoman. Med preiskavo Extra Veliki sreča Cannon-balla - prijatelja mrtvega igralca, ki zaide v velike težave zaradi svoje trdoglavosti... Petek, 13. oktobra TVS1 20.05_ DVORIŠČNO OKNO, amer. film, 1954 Režija: Alfred Hitchcock Igrajo: James Stevvart, Grace Kelly, VVendell Correy Okna preko dvorišča, tudi če ni zaves so vedno skrivnostno privlačila in kukanje vanje vzbuja žgečkljivo ugodje ob odkrivanju diskretnih posameznosti, ki jih sestavlja glavni junak v mozaik zanimivih usod. Ker ima časa več kot preveč, mu ne uide nič in pozornost mu zbudi okno, izza katerega ni več videti bolne soproge starejšega stanovalca... VTV 19.00 SALTY, Clanceyeva velika odločitev, 13/20 Igrajo: Marc Slade, Julius V. Harris, Johnny Doran, Vin-cent Dale in SALTY Mož po imenu Trumbull bi rad kupil marino, češ, da o čem takem sanja že vse življenje. Clancy misli na prihodnost obeh fantov in meni, daje to najboljši način, da ju preskrbi. Rodov očka mu razloži, da ponuja Trumbull za marino smešno veliko denarja... Sobota, 14. oktobra TVS1 12.05 PIKA IN TIHOTAPCI, av-stral. risanka Režija: Yoram Gross Pika se s svojimi gozdnimi prijatelji zaplete v pravo kriminalno zgodbo. Ko si namreč direktor uspešnega cirkusa vtepe v glavo, da se bo polastil nenavadne živali, ki domuje na nekem jezerskem dnu, se Pikina druščina odloči, da mu bo prekrižala ralčune. Zastavijo vse svoje sile in vso svojo iznajdljivost, samo da bi rešili svojo vodno prijateljico ter ohranili naravo v vsej njeni prvinskosti in nedotaknje-nosti. Sredi kopice nenavadnih dogodkov pa kaj kmalu ugotovijo, da so privlačne cirkuške točke samo pretveza za številne pokvarjene igre in da se za cirkusan-ti skrivajo prevejani mednarodni tihotapci... TVS1 22.50_ SMRT PO SMRTI, amer. film, 1986 Režija: IVes Craven Igrajo: Mathevv Laborteaux, Kristy Svvanson, Michael Sharrett Paul je 15-letni čudežni deček, ki sje skonstruiral mislečega robota. Z materjo živi y mirni ulici malega mesteca. Nasproti živi z nasilnim, čudaškim očetom prav tako mlada Samantha in mlada dva sta si vse bolj všeč. Fantov robot je nadvse uporaben in celo duhovit - toda fantje iz soseščine in čudaška stara babura ga iz čiste zlobe uničijo... Nedelja, 15. oktobra TVS1 15.20_ RAZPLAMTELA SRCA, amer. film, 1992 Režija: JeffBleckner Igrajo: LesleyAnn VVarren, Tom Skeritt, MargHelgen-berger Jarrett in Anita sta poročena 25 let. Še vedno čedna žena je obolela za multiplosklero-zo in kljub temu, da je obsojena na invalidski voziček, jo moč obdaja z vso potrebno nežnostjo in z razumevanjem. Zdita se idealen par, ki ga niti huda bolezen ni omajala. Potem pa se zgodi tisto nepričakovano: moč naleti na mlado žensko in jo pripelje domov, da bi v času njegove odsotnosti pomagala ženi, kajti njuna edinka ima šolo in kup problemov, ki mučijo mlada dekleta. Anita in Mickey se spoprijateljita, mlajša družabnica zna pope- striti življenje obolele ženske in ji vliti novo energijo in veselje do življenja. Med njima se splete prijateljstvo, ki bogati obe. Toda prav tako, kot sta se zbližali ženski, se zbližata tudi Jarrett in Mickey... Sreda, 18. oktobra TVS1 20.25_ LJUBEZENSKE IZJAVE, ital. film, 1994 Režija: Pupl Avatl Igrajo: Alessio Modica, Ar-naldo Ninchi, Angiola Baggl Na eni strani je družina, na drugi pa vrstniki - skupina petnajstletnežev, ki jih že pretresajo prva ljubezenska čustva, nagnjenja in upanja. Živijo v isti soseski in hodijo v isto šolo. Njihove ljubezenske zgodbe, šolske dogodivščine in domače razmere so tipične za Italijo tistega časa... 1 MEMB^, : modro kronika POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Vlomilca presentili policisti Najbrž si vlomilca, ki sta poskušala v torek, 3. oktobra, ob 1.40 vlomiti v Restavracijo Klub na Trgu mladosti v Velenju nista mislila, da ju bodo pri tem zalotili prav policisti. Ko sta junaka že razbila okensko steklo in nameravala splezati v objekt, so ju presenetili policisti. Zdaj zoper oba Velenjčana, 18-letnega Dejana L. in mladoletnega D.T., pišejo kazensko ovadbo. S kozarcem "reševal" prepir V stanovanjski hiši v Paki pri Velenju sta se v torek, 3. oktobra, okoli 19. ure sprla 47-letni Alojz P. in 26-letni Alen P. Prepir se je stopnjeval, ko pa je dosegel vrh, sije Alen poskušal pomagati s kozarcem. Z njim je udaril Alojza v predel zatilja. Zaradi poškdobe je moral ta iskati zdravniško pomoč v bolnišnici Celje, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe precej hude. Zoper Alena P. sledi kazenska ovadba. Avto in radio Avtomobili postajajo vse pogostejše tarče vlomilcev. Iz njih navadno kradejo avtoradie. V noči na 4. oktober je neznanec vlomil v osebni avto jugo, parkiran ob stanovanjskem bloku v Saleku. Iz avtomobila je odnesel avtoradiokasetofon in Mustafo M. iz Velenja oškodoval za 12.000 tolaijev. V noči na 6. oktober je neznanec vlomil vjugo, parkiran na Jenkovi cesti v Velenju. Odnesel je avtoradio. Marko R. je oškodovan za okoli 20.000 tolaijev. 6. oktobra okoli 17.55 pa je neznanec vlomil v stoenko, parkirano na Partizanski cesti v Velenju. Iz nje je odnesel avtoradio, očala in zvočnik. Ivan F. iz Velenja je oškodovan za 25.000 tolaijev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Smrt na prehodu za pešce V torek, 3. oktobra, seje ob 17.55 na magistralni cesti Celje-Lju-bljana v kraju Leveč pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrla peška, 74-letna Lucija L., iz Levca. Iz Petrovč proti Celju je vozila osebni avto voznica 32-letna Marta K. iz Celja. Ko je pripeljala v naselje Leveč, do zaznamovanega prehoda za pešce pri bistroju Lučka, je po prehodu za pešče prečkala vozišče 74-letna Lucija L. Voznicaje trčila vanjo in jo zbila po vozišču, kjer je obležala hudo poškodovana. Z rešilnim vozilom so jo odpeljali v bolnišnico Celje. Žal ji življenja niso mogli rešiti, nekaj ur kasneje je umrla. Nesrečen padec s kolesom z motorjem pripetila prometna nezgoda, v kateri seje hudo poškodoval voznik kolesa z motoijem 42-letni Anton D. iz Galicije. Ko se je peljal iz Hramš v Galicijo, je v Galiciji v desnem ovinku zapeljal z asfaltnega vozišča na nižjo bankino. Skušal je zapeljati z bankine nazaj na asfaltno površino, pri tem pa je padel in se hudo poškodoval. Vlom v barako V sredo, 4. oktobra, ponoči je neznanec vlomil v gradbeno barako v Pirešici in iz nje odnesel kotno brusilko znamke Iskra rdeče barve. Lastnik Viktor Š. iz Velenja je oškodovan za 10.000 tolarjev. Ukradli opel Ascono V noči na 7. oktober je neznani storilec ukradel osebni avtomobil znamke Opel Ascona (D), registrskih številk M-AZ 7806, temno modre barve. Avtomobil je bil parkiran pred garažo stanovanjske hiše v Migojnicah pri Žalcu in last Mateje P. iz Mi-gojnic. Z dejanjem je Mateja oškodovana za 1.700.000 tolaijev. Nezgoda pri delu V nedeljo, 8.oktobra, ob 15.30 seje pri delu na stroju za siliranje koruze hudo poškodoval 36-letni Ladislav G. iz Prebolda. Pri delu je pomagal Miranu T. iz Marija Reke. Ko je porinil snop požete koruznice v ustje silokombajna, ni bil dovolj pazljiv in sta ga valja prijela za levo roko. V soboto, 7. oktobra, okoli 23. ure seje na lokalni cesti v Galiciji Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnico Celje. Danes nadaljevanje sojenja za uboj v Šoštanju Na Okrožnem sodišču v Celju se danes nadaljuje glavna obravnava proti 45-letnemu Vladimirju Frankuloviču iz Šoštanja. Ta je osumljen, daje 5. julija lani v Šoštanju umoril 57-letnega Stanislava Konca iz Velenja. Dogodek je tedaj močno razburil Šoštanjčane in prebivalce širše Šaleške doline. V današnjem nadaljevanju glavne obravnave bodo zaslišali še nekatere priče in z njihovimi izjavami poskušali še bolj zaokrožiti sliko dogajanja tistega usodnega dne, pa tudi odnose med družinama, ki naj bi bilo privedlo do tega tragičnega obračuna. V dveh dneh dosedanjega dela glavne obravnave, ki je bilo sredi prejšnjega meseca,so že zashšali obtoženega VladimiijaFrankuloviča, njegovo ženo in sina ter nekatere priče. Izjave teh se močno razlikujejo, predvsem po tem, kdo naj bi bil kriv za slabe razmere, pa tudi, kaj naj bi bil glavni povod za tragični obračun, ko naj bi bil Vladimir Frankulovič znožem prizadejal Stanislavu Koncu sedem ran, več od njih je bilo po mnenju sodnomedicinskega izvedenca smrtnih. Nove priče naj bi tudi pojasnile samo neposredno dogajanje. ■ (k) Zavijanje gasilskih siren Telefon je na sedežu Gasilske zveze Velenje ta teden zazvonil večkrat, a dežurni gasilec je za intervencijo poskrbel trikrat. 27. septembra ob 21.05 uri je dežurni policist obvestil velenjske gasilce, da na Gradisovem gradbišču pri LB banki ponovno izteka voda in moči cestišče. Tudi tokrat so gasilci poskrbeli, da so cev ponovno priključili na črpalko. Problem je bil rešen, cestišče pa spet bolj varno. Dan kasneje je Rudi B. malo preveč segrel olje na štedilniku. Iz njegovega stanovanja seje močno kadilo, zato je sosed poklical gasilce, ki so v stanovanju na Foitovi 6 dimu kmalu naredili konec. 29. septembra ob 1.48 je dežurni policist prosil gasilce za pomoč pri prometni nesreči. Vozilo, v katerem so bile štiri osebe, je zdrselo vjarek, voznik pajebilvkleščenvnjem. Gasilci Velenja sozdviga-lom dvignili vozilo iz jarka in tako omogočili reševalcem, da so lahko hitro nudili pomoč ponesrečenim. Usmrtil jo je bik V torek, 3. oktobra, seje okoli 17. ure v Šmartinskih Cirkovcah pri Velenju pripetila nesreča, v kateri je umrla 76-letna domačinka Barbara S. Približno 100 metrov od njene domače hiše so se na travniku pasli trije biki in dve kravi. Med pašo so živali zašle na bližnjo njivo, od koder jih je Barbara hotela spraviti nazaj na travnik. Pri tem jo je napadel 600 kilogramov težak bik in jo tako hudo telesno poškodoval, daje Barbara umrla na kraju dogodka. Smola pa taka! 15-letni A.D. iz Velenja v ponedeljek zvečer ni imeli veliko sreče. On 21.45, ga je pri vlamljanju v osebni avtomobil na Goriški cesti v Velnju pregnal lastnik Marko S. A.D-ju je manjkalo samo še malo, pa bi ukradeno polico prtljažnika z zvočnikoma in CD ploščami lahko spravil na 'Varno". Čeprav je poskusil z begom, tudi tu ni imel sreče. Oškodovanec ga je prijel in ga odpeljal na Policijsko postajo. Ugodno ni vedno ugodno V Lipju opri Velenju je preko poletja vneto delal 27-letni Bogomir S. Njegovo delo pa je imalo eno samo večjo napako: ukvarjal se je s kaznivimi zadevami. Opravil je najmanj pet vlomov v nedograjene stanovanjske hiše ali gradbene barake ob novogradnjah in lastnikom odnašal predvsem različne električne aparate. Prišlo mu je marsikaj prav, od žag, skobelnikov, vrtalnih strojev do ostalega gradbenega orodja. Policisti iz Žalca so večino ukradenih strojev zasegli različnim kupcem, ki so računali, da so do strojev prišli po ugodni ceni. j itiiii lapj iuju^Ju ^J) uuj jia uJjJj j ^hlpui! Izkoristite sončenje z najsodobnejšimi solariji in strokovno ročno masažo. žatm j;, fj^nmm Pri Petkovih v Velenju bodo jedli štorovke Pravi gobarji trdijo, da gobe tudi letos kar obilno polnijo njihove košare. Drugi, ki pa se po te gozdne sadeže bolj poredko odpravijo, pa trdijo t? . t. -> drugače. K . >rkoli že, pri Pei ovih iz Velenja suhe gobarske letine ne poznajo. Konec minulega vikenda so k že nekaj kozarcem vloženih gob prid-jali še štorovke, ki jih je našel ata lvan pri vikendu v Šem-bricu. Na štoru, kjer je nekoč rasla hruška, je našel kar zajeten šop travniških štorovk. Preden jih je mama Dragica kot spretna kuharica "obdelala", smo v naši redakciji to čudo narave ove-kovečili. ■ m Sin Janko s šopom štorovk. Ko sta jih z mamo preštevala, sta jih naštela kar 1017. kovinOtehna Kovinotehna vabi v čudovito alpsko lepotico, v Logarsko dolino - VPensionu Palenk nudi 8 apartmajev, restavracijo, sejno sobo, trim kabinet, savno in še marsikaj - Organizira lov na visokogorsko divjad, ribolov, fotolov, plezalno šolo, lokostrelstvo, kajakaštvo, turno jahanje, gorsko kolesarjenje - Enkratno izhodišče za izlete v Matkov in Robanov kot, Potočka zijalko in Snežno jamo na Raduhi ■ Uživajte v opojnosti čiste narave in mirnega okolja Gasilci obnavljajo svoj dom Pri gasilnem domu v Šaleku je v zadnjih nekaj dneh zelo živahno. Člani tukajšnjega gasilskega društva so se namreč lotili obnove svojega doma. S preureditvijo, predvsem podstrešja, bodo pridobili še nekaj kvadratnih metrov površin, ki jih bodo s pridom izkoristili za svojo dejavnost. Vsa predvidena dela bi radi končali do konca tega meseca in tako na svojstven način zaznamovali letošnji mesec varstva pred požari. Pri tej veliki udarniški akciji so jim priskočili s svojimi prispevki na pomoč krajani, nekaj denarja pa sta prispevala še mestna občina Velenje in teritorialna obramba. ■ (L.O.) Gasilci Šaleka so krepko prijeli za delo. Do konca tega meseca bi radi opravili vsa predvidena obnovitvena dela 12. oktobra 1995 Gorenje : Lemgo 14:17 (9 :13) »•■■•■■••■»•■•■■■»»■••aaa Blesteča obrambna igra Velenjski rokometaši skorajda zanesljivo ne bodo ponovili lanskega imenitnega uspeha, ko so se v prvem nastopu v pokalu EHF nepričakovano uvrstili v pol-finale. Pa jim tega tudi nihče ne bo zameril. V letošnjem pokalu pokalnih zmagovalcev so naleteli na nemški Lemgo, nasprotnika zvenečih imen in vrednega vsega spoštovanja. Pa po nedeljskem porazu vendarle ostane vprašanje, ali niso bili povsem blizu velikega presenečenja. Kljub neposrednemu televizijskemu prenosu se je v dvorani zbralo več kot tisoč gledalcev, med njimi je bila tudi skupina Nemcev, ki so srčno navijali vsak za svoje. Seveda so bili domači glasovi bučnejši in v njihovih mislih je bila ena sama velika želja -spraviti velikega nasprotnika na kolena, pa čeprav potem v povratni tekmi v Lemgu ne bo nobenih možnosti za uspeh. Bojan Požun je očitno v prvih minutah presenetil nasprotnika. Postavil mu je globoko obrambo in v 6. minuti je bil na semaforju izid 3 : 0. Neverjetno, toda resnično. V teh prvih minutah skorajda nihče ni sedel, vsi so bili na nogah, saj takšnega zastrašujočega začeta domačih, ki so se bali katastrofe, ni nihče pričakoval. Izvrstno so pokrivali švicarskega reprezentatna Baumgartneija, najboljšega strelca predzadnjega svetovnega prvenstva. Enako tudi nemškega reprezentata, 211 cm visokega Zerbeja. Ta dva igralca gotovo še dolgo ne bosta pozabila, kdaj jih je kakšna ekipa tako onemogočila kot v nedeljo Goren- je. Dosegla sta vsak le po en zadetek. Žal, je bilo jasno, da domači takšnega zastrašujočega ritma ne bodo vzdržali, in daje nemogoče "onesposobiti" tako kot omenjena igralca tudi ostale. V 10. minuti je bilo že 3 : 3, v 11. pa so gostje prvič povedli. Predvsem po zaslugi sijajnega vratarja in nekdanjega madžarskega reprezentata Ma-rosija, ki je bil s šestimi zadetki njihov najboljši strelec, vodstva do konca tekme niso več ispustili. A domači tekme niso izgubili v obrambi. V dragem polčasu je bila ta sploh evropska, saj je re-prezentant Beno Lapajne, ki je imel kar petnajst izvrstnih o-bramb, samo štirikrat pobral žogo iz svoje mreže. Izčrpajoča igra v svojem devetmetrskem prostoru je puščala posledice v napadu, kjer so "prodali" kar osemnjast žog. V 43. minuti so se Nemcem približali na dva zadetka (12 : 14). Zal, se jim je nato v nekaj zaporednih napadih zastresla roka, saj tudi s tako imenovanih "zicerjev" niso mogli premagati izvrstnega vratarja Lemga. Tako ostane ugotovitev in vprašanje, kaj bi bilo, če Nemci ne bili prenesli v drugi polčas štiri zadetke prednosti, in če bi bili domači v napadu vsaj pol tako zbrani kot v obrambi. "Resnično je škoda, da je igralcem tako hitro padla zbranost in da smo to začetno vodstvo tako hitro zapravili. V drugem polčasu igrali v obrambi veliko bolje, kajti v napadu smo napravili vse preveč napak, kar že postaja naša značilnost proti boljšim ekipam. Igrali smo globoko obrambo, ker smo se bali njihovih strelov od daleč, ko pa smo postavili plitkejšo, je to ustrezalo Nemcem, ker tudi oni niso mogli več igrati v takšnem ritmu, kot v prvi polovici prvega dela igre. Na toliko izgubljenih žog je nedvomno vplivala nezbranost pri metih, ki pa je bila posledica utrujenosti. Poleg tega niso pov- sem igrali tako, kot smo se dogovorili na treningu oziroma pred začetkom tekme. Poleg tega je bilo v dvorani tako bučno, da skorajda ni bilo mogoče koga priklicati in mu kaj naročiti. V Lemgu verjetno nimamo izgledov, toda še enkrat bomo poskusili iztisniti vse iz sebe, " so bile po tekmi besede trenerja Bojana Požuna. Danes nekaj po polnoči so z avtobusom odpotovali v Lemgo, daleč na sever Nemčije. Tekma bo v soboto ob 15.30. So resnično povsem brez možnosti.? Skorajda vsi razmišljajo tako. Gorenje: Anžič, Krejan 1, German, Ojsteršek, Plaskan, Khimtchenko 1, Meoilic, Semer-djijev 3, Cvetko 1, Ilič 7 (3), Čater 1, Lapajne. ■I'0S Rudar: SCT OLimpija 2 :1 (2:0) Prašnikar končno našel špico !? Bojazen, da so se nogometaši Rudarja izčrpali v sredo v maratonski tekmi osmine finala za pokal Slovenije proti Branik Mariboru, so se razblinile že v peti minuti, ko je 19-letni Zoran Pavlovič po samostojni akciji v stilu pravega strelca zadel in napovedal, da je končno napočil čas prekinitve Rudarjevih porazov z zelenimi, ki so v soboto igrali v belih dresih, kot da bi bili vedeli, kaj jih čaka. Z nenadnim zadetkom je bila Oblakova taktika zaprte obrambe postavljena na glavo, moral je odpreti igro, kar pa je bilo dodatno na mlin Velenjčanov, ki so se predstavili s hitrim nogometom proti počasnemu gostujočemu. Ljubljančani so bili ob prehodu na drugačen koncept igre povsem izgubljeni, domači so jih v šestnajtsmetrskem prostoru razvlačili kot žvečilni gumi ter si s tem priigravali številne priložnosti za zadetek. Državni prvaki so bili ob takšni sanjski igri rudarjev zreli za katastrofo. Gotovo pred prihodom v Velenje niso niti v sanjah pomislili, da jih bodo zeleno-črni v prvih 65. minutah povsem nadigrali. V Velenje niso prišli le kot državni prvaki, ampak tudi kot ekipa, kije v petih tekmah pred gostovanjem v Velenju (tri prvenstvene in po ena domača ter mednarodna) kar petkrat zmagala in dosegla 23 zadetkov, prejela pa nobenega. In če bi bil izid ob odhodu na odmor trikrat višji, ne bi bilo nezasluženo. Tako pa so bili lahko zadovoljni samo z 2 : 0. Tudi drugi zadetek je bil Pav-lovičev. V zadnjih trenutkih igre v prvem polčasu je bil spet na pravem mestu. Prestregel je slabo podajo enega izmed Olim-pijinih igralcev svojemu vratarju in poslal žogo v mrežo. Navdušujočo igro so domači nadaljevali še približno dvajset minut v drugem polčasu. Tudi v tem delu igre so imeli nekaj imenitnih priložnosti za zvišanje izida. Proti koncu so so gledalci vendarle malce trepetali za zmago. V 65. minuti je moral z igrišča še ne povsem okrevani Stje-pan Pranjič, ki je izvrstno nadzoroval dogajanje med obema šestnjastmetrskima prostoroma. Noge rudarjev so počasi le postajale trde in v 75. minuti je Nikčevič po napaki velenjske obrambe z roba šestnajstmetr-skega prostora znižal izid. Možnosti za drugi zadetek pa niso dobili več. Rudar:Maribor Branik 4:2 iiiitaiiieiiisiiiiii Velenjčani so trenutno z 19. točkami na četrtem mestu. Publikum je zaradi boljše razlike med danimi in prejetimi zadetki mesto višje, na vrhu pa sta z 20. točkami HIT Gorica in Mura. Igrali so: Stankovič Balagič, Hudarin, Pranjič (Ekmečič, Oblak), Silo, Doler, Ratkovič, S. Javornik, Žurman, Cvikl, Pavlovič (Komar) V nedeljskem 12. krogu bodo Velenjčani gostili zadnjeuv-rščeno Izolo. Saj ne bodo pozabili, da so "ribiči" v soboto igrali proti Korotanu magično. Železničar Oskar:ERA Šmartno 1:0 (1:0) Z dobro igro ostali brez točk Z gostovanja v Ljubljani so se šmarški nogometaši vrnili brez točk. Z igro niso razočarali, čeprav so nastopili brez poškodovanega Grobelška, poleg tega pa niso imeli sreče pri zaključnih strelih. Prvo priložnost so imeli domačini v 20.minuti, dober strel pa je vratar Kališek še bolje ubranil. NAPOVED REZULTATA Rudar: Izola Ime in priimek: Naslov: Izrežite stavni listek in ga odda/te na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo. Stavna mesta: ARKADA, OAZA, bife GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaherke NAPOVED REZULTATA Rudar: Izola Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 tačka. Točke se seštevajo. Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih. Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NE Rudar. ZADNJA NAPOVED 2. KROGA! 1. NAGRADA: BTV UNIVERSUM, TTX, STERE0, 71 cm, 90.000 SIT Maraton" za četrfinale Velenjski zeleno-črni so tudi v pokalnem tekmovanju vse bliže vrhu. V osmini finala so izločili iz nadaljnjega tekmovanja velikega tekmeca Maribor Branik, ki je v Velenju prišel pod vodstvom Janeza Zavrla, pa Mariborčanom to ni nič pomagalo. Gostje so doživeli novi stres. Čeprav so v tem tekmovanju dosegli največ v primerjavi z drugimi slovenskimi moštvi, so mu morali dati slovo. Srečanje je potrdilo, da so pokalna tekmovanja vedno razburljiva. Dodatno težo pa je slovenski osmini finala dalo pravilo ene same tekme brez popravnega izpita, za uvrstitev v polfinale pa bo že treba biti boljši v dveh tekmah. Tekmeca sta igrala taktično zelo previdno. Od tega so imeli najmanj gledalci, saj v rednem delu niso videli nobenega zadetka. Tudi v dveh podaljških po 15 minut sta ostali mreži nedotaknjeni in odločitev so morali prinesti streli z enajstih metrov. Prvi so bili za strel na vrsti rudarji, žogo je samozavestno postavil na belo točko kapetan Matjaž Cvikl, meril je sicer v mrežo, toda streljal mimo leve vratnice. Gledalci so:obnemeli, pa na srečo hitro prišli k sebi, saj gaje Galič v nasprotnem moštvu posnemal. Nato so Velenjčani z zadetki Žurmana, Komarja in Balagiča povedli s 3:2. Četrti gostujoči strelec je bil na vrsti Fricelj, ki pa je očitno premalo razmišljal, da je domači vratar Goran Stankovič v tem prvenstvu v sijajni formi. Obranil je njegovo žogo, usodo gostov pa je dokončno zapečatil mladi Zoran Pavlovič. Njihov novi nasprotnik je Oskar Železničar. RUDAR. Stankovič, Balagič, Hudarin (S.Javornik), Pranjič, Silo, Ratkovič, Polovšak (Doler, Oblak), Žurman, Komar, Cvikl, Pavlovič. ■ vos Gostitelji so povedli v 30.minuti, ko je domači napadalec z 12 metrov neubranljivo zadel šmarsko mrežo, vratar Kališek pa je bil pri tem strelu nemočen. Domači so zadeli še enkrat, vendar sodnik zadetka zaradi nedovoljenega položaja ni priznal. V prvem delu so Šmarčani le enkrat resneje ogrozili domača vrata, vratar pa je dobro posredoval in izid se ni spremenil. Dragi polčas so gostje pričeli bolj pogumno in napadalno. Že v 55.minuti je Irman iz prostega strela s 25 metrov zadel vratnico, kmalu za tem pa je dobro streljal Druškovič in zadel le domačega branilca. Tudi domači so imeli nekaj polpriložnosti, vendar je bila šmarska obramba zelo zanesljiva, na nasprotni strani pa je Podgoršek v 78.minuti iz ugodnega položaja streljal preko vrat. Igralci ERE so vse do konca srečanja skušali izid izenačiti, na njihovo nesrečo pa je bila domača obramba vedno na pravem mestu. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Črnučah. ERA ŠMARTNO: Kališek, Faj-diga, Jurčec, Irman, Omeraglč, Pire, Mašič, Hodžar (Mešanovič), Purg (Podgoršek), Druškovič, De-lameja. »Janko Goričnik Usnjar:Krško 0:0 Prvi spodrsljaj V 5.krogu tekmovanja na področju MNZ Celje so šoštanjski nogometaši po zelo slabi igri dosegli le točko z neposrednim tekmecem. Na lestvici sicer še vodijo, vprašati pa bi se morali zakaj j« padla kakovost njihove igre. Obrambne vrste velja še pohvaliti, na tekmi s Krškim pa so povsem zatajili strelci. Največjo smolo je imel Kovačič, ki seje večkrat znašel sam pred gostujočim vratarjem, mreže pa mu ni uspelo zatresti niti z neposredne bližine. Gostje so skušali ogroziti domača vrata s hitrimi nasprotnimi napadi, vendar je bil vratar Čanič zelo razpoložen, z izredno obrambo pa seje izkazal zlasti v 63.minuti. Zadnjo slabo predstavo je treba čim prej pozabiti in se posvetiti sobotni tekmi z Odredom iz Kozjega. USNJAR: Čanič, Lah, Uršnik, Daničič, Kraljevič, Osterc, Gabrič, Fen-ko, Kovačič, Pavič (Novak), Kovačevič (Kostreš). m Luka Kostreš Mali nogomet - "Škale 95" V škalskih ligah malega nogometa so odigrali nova dva kroga. V prvi ligi ima Saloon Pascal dve točki prednosti, v drugi pa Plešivec Ribiška koča že celih pet. Rezultati 16.kroga v l.ligi:Zlatorog Škale:KMN Fori Škale 1:1, Mister XCik Cak:Vigo Vinska Gora l:0,MadlTris:RŠD Slovenski Sokoli 1:10, Saloon Pascal:Mušketirji 0:0, Bambino:RBM Commerce 2:4; vrstni red: 1.Saloon Pascal 24,2.KMN Fori Škale 22, 3.Mister X Cik Cak 21, 4.Bambino 19, 5.RŠD Slovenski Sokoli 17, 6.Vigo Vinska Gora 13, 7.Zlatorog Škale 14 (-1), 8.Mušketiiji 12,9.RBM Commerce 8; pri strelcih s 24 zadetki je po tem krogu krepko povedel Vrhovnik (RSD Slovenski Sokoli). Rezultati 2.1ige: Krokodilčki:Plešivec Ribiška Koča 2:3, Texas:Tempo Florjan 8:1, Topolšica:ŠK Cirkovce 0:3 , Mušketirji veterani:Club Duo 4:3, Kalimero:01d Raiders 3:0 b.b., Kremenčkovi prosti; vrstni red: I.Plešivec Ribiška koča 33, 2.Mušketirji veterani 28, 3.Kalimero 22, 4.Tempo Florjan 21, 5.ŠK Cirkovce 18, 6.texas 17, 7.Club Duo 17, 8.Kremenčkovi 13, 9.01d Raiders 15 (-3), lO.Krokodilčki 9 (-2), II.Topolšica 7 (-1); najboljši strelec je Zagoričnik (Tempo Florjan) z 21 zadetki. Vegrad Velenje - Žalec 26 : 26 (13 :15) Ni bilo želene zmage Samo deset minut dobre igre na začetku in približno prav toliko proti koncu srečanja je bilo premalo, da bi si bile domače igralke (končno) priigrale želeno zmago v lokalnem derbiju. So morda razmišljale, da bodo po svoji dobrih prvenstvenih igrah in slabih Zalčank brez prave, igre zmagale!? Gostje so vsekakor zasluženo osvojile točko, saj so bile večji del srečanja v vodstvu. Domače so začele spodbudno in na začetku dvakrat povedle z dvema zadetkoma razlike. Toda že v deseti minuti so gostje izenačile (3 : 3) in nato nasprotnicam uhajale za zadetk, dva in tudi tri. Vmes je bil izid kar devetkrat izenačen, vendar Velenjčankam v tem obdobju igre več kot iznečiti ni uspelo. Igrale nepovezano, brez dobro izpeljanih akcij, slabi pa sta bili tudi vratarki. V vrsti Žalca pa je bila vratarka Denisova sijajna, nerešljiva uganka za domače pa je bila prav tako sijajna Derčaijeva ob asistenci predvsem Vanje Dolar, pa tudi še do včeraj Velenjčanke Sonja Zidar je potrdila, da se po dolgotrajni poškodbi, kot kaže, znova vrača v nekdanjo formo, česar je bil še zlasti vesel trener Tone Tiselj, ki je moral v 34. minuti zaradi drugega opomina med gledalce. Žarek upanja na morebitno zmago je posijal tri minute pred koncem, ko so domače prvič povedle v drugem polčasu (25 : 24), vendar v razburljivih zadnjih trenutkiih tekme nobeni ekipa ni zabila zmagovitega zadetka. "Po bledih prvenstvenih igrah nam je ta točko vserkakor zelo dobrodošla in prepričan sem, da sedaj sledi preobrat na našo boljšo igro," je dejal po srečanju Tone Tiselj, domači trener Zvonko Papak pa je seveda bil (upravičeno) slabe volje Vegrad: Lakič, Brelih, Bižiene 7, Semerdjijev 2, Draganovič, Noji-novič 1, Oder 7, Kranjc, Stevanovič 3, Ibralič 2, Vujovič 4, Grudnik Žalec: Jelen, Šimek, T. Dolar, Šilkova, Derčar 9, Zidar 4, Randel 2, V. Dolar 5, Kline, Ermolina, Hudej 6 (5), Denis ■ vos V promocijski tekmi v telovadnici osnovne šole Livada v Velenju so gostitelji premagali svoje nasprotnike (ekipi deklic in dečkov OS Šentjur) kar z 64 : 34. Osnovna šola Livada Velenje Zanimiva predstavitev Na osnovni šoli Livada Velenje so se v preteklem šolskem letu odločili, da bodo sodelovali v projektu šolska košarkarska liga (poleg te šole menda v Šaleški dolini le še osnovna šola Gorica Velenje). Tako so se minulo sredo v promocijski tekmi za severovzhodni del Slovenije ekipi dečkov in deklic omenjene šole pomerili s svojimi vrstniki z osnovne šole Šentjur. Ob bučnem navijanju, pravem šport- Namizni tenis - Odločila igra dvojic Derbi jesenskega dela v 2. NT - LIGI so igralci Ere odigrali v Gornji Radgoni proti lanskoletnemu prvoligašu, ki se je to sezono še okrepil z nakupom igralca iz Murske Sobote (Robert Benkovič). V posamičnih dvobojih so bili naši igralci povsem enakopravni -vendar je dvoboj odločila igra dvojic in z rezultatom 4:3 v korist Radgone je že določil jesenskega prvaka. Rezultati: Rihtarič : Slatinšek U. 2:0, Benkovič : Vodušek T. 0:2, Šolar : Slatinšek J. 0:2, par Rihtarič, Benkovič : Uroš, Jure Slatinšek 2:0, Rihtarič : T. Vodušek 2:0, Šolar : Slatinšek U. 0:2, Benkovič : Slatinšek J. 2:0. V popoldanskem srečanju na Ptuju so naši igralci premagali Petovio kar s 7:0. Tudi dekleta so se vrnila iz Zasavja s polovičnim uspehom, saj so tesno izgubile s Kemičarjem v Hrastniku s 3:4. V Trbovljah pa so kar s 7:0 premagale tamkajšnjo ekipo. V nedeljo so domači namiznote. V nedeljo so domači namiznoteniški delavci organizirali 1. regijski turnir za mladince. Nastopilo je 32 igralcev iz 8 klubov S-V regije. Brez izgubljenega seta je zmagal Damijan Vodušek (Era) pred Gregom Zafošnikom (Petovia) in Gregom Krivcem (Radlje ob Dravi). Šahovske novice - Dobro začeli V soboto, 30. septembra, so velenjski šahisti odigrali prvi krog v 2. slovenski ligi (vzhodna skupina). Na gostovanju v Rušah so se odlično odrezali saj so domačine premagali z rezultatom 4.5 : 1.5. Zmagali so Milan Matko, Peter Voglar in Sašo Brusnjak, remizirali pa Drago Kristan, Radiša Rajkovič in Petra Hudournik. Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD, ki je bil odigran v četrtek, 5. oktobra, je zmagal Milan Matko, drugo mesto je zasedel Drago Kristan, tretje pa Milan Goršek. Na desetem tradicionalnem turnirju v Šoštanju se je zbralo 51 tekmovalcev. Po 13 odigranih krogih po švicarskem sistemu sta zbrala enako število točk (10.5) Dani Vombek in Marjan Črepan. Zaradi boljšega bucholc koeficienta je prvo mesto pripadlo Marjanu Črepanu. Vrstni red ostalih: 3. Radiša Rajkovič, 4. Boris Brešar, 5. Ivan Dražnik itd. Na turnirju za osnovnošolce do 12 let, ki j e bil odigran v petek, 29. septembra, so si prvo mesto delili Goran Stojakovič, Sašo Brusnjak in Uroš Mevc. ■A. Novak Karate Odličen start Članska ekipa karate kluba Velenje je uspešno štartala v 1. državni karate ligi - Ski. V 1. kolu je premagala Branik Maribor s 3:0, v 2. kolu favorita Ruše tudi s 3:0, v tretjem kolu pa remizirala z Angel Besednjakom - Maribor z 1:1. Po tretjem kolu vodi Velenje s 5 točkami, sledi Angel Besednjak (Maribor), Celje, Radenci, Branik, itd. Za ekipo nastopajo Črep, Milijaš, Rogič, Kadrič in Rodič. Četrto, peto, šesto in sedmo kolo bo 12. novembra v Rušah. Marko Očo, državni prvak pri dečkih za leto 1995, je uspešno štar-tal tudi v novi sezoni 95/96, saj je v zelo močni konkurenci zmagal na 5. tradicionalnem turnirju Pavlije v Celju. Na4. in 5. mesto sta se uvrstila Vešligaj in Mazej. Najmlajši so se izkazali Na 3.spominskem turnirju v Celju so nastopili karateisti iz večine slovenskih klubov. Lepe uvrstitve so dosegli tekmovalci velenjskega kluba Tiger. V kategoriji do 14 let je pri deklicah zmagala Redžičeva, pri dečkih pa je bil Avdič tretji in Gashi četrti. V močni konkurenci mlajših in starejših mladincev je Tabakovič osvojil dve četrti mesti v borbah in katah. Prazniku in obletnici v čast Ob prazniku občine in mesta Šoštanj ter ob 10-letnici delovanja šoštanjske šahovske sekcije je bil v nedeljo dopoldne hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 51 šahistov. Vrstni red: Črepan 11,5, Vombek 11,5, Rajkovič 10, Brešar 10, Dražnik 9,5 točke, najboljši od domačih pa je bil Javornik na devetem mestu z 8 točkami. Turnirje organizacijsko in številčno dobro uspel, glavna sponzorja pa sta bila občina Šoštanj in Gorenje Notranja oprema. Ob tej priliki so se šahisti spomnili pokojnega Aca Radosavljeviča in se zahvalili Stanetu Gradniku za začetno sponzorstvo. ■ nem ozračju so zmagali gostitelji, košarkarji in košarkarice osnovne šole Livada, ki so svoje nasprotnike premagali z rezultatom 65 j 34. Zaslužni za tako občutno razliko v zadetkih so bili dečki OŠ Livade, pri deklicah pa so bile Šentjurčanke boljše za 2 piki. Ob koncu tekme so izbirali tudi najboljšega igralca in igralko. Za najboljšega košarkarja so pri dečkih izbrali Matica Rogana (OŠ Livada Velenje), pri deklicah pa te lovorike niso prisodili nobeni. Ravnatelj šole Livada Velenje Stanislav Lešnik nam je ob tem dejal, da je sicer zadeva dobro zamišljena, vendar na začetku morda malo preveč široko zastavljena, potrebnih .pa je tudi precej najrazličnejših spremljevalnih dejavnosti (navijači, plesne skupine,...). Prav tako je -po njegovem mnenju - čas tekem (ob 13. uri) neprimeren. Tekme so vsakih 14 dni, za gostovanja morajo na pot prej in tako se odsotnosti od ur pouka ne da izogniti. Za nameček pa ekipe tvorijo predvsem osmošolci. O vsem tem bodo najbrž morali v podjetju Smart iz Ljubljane, ki mu je Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije zaupalo organizacijo projekta, razmisliti in pomanjkljivosti čimprej odpraviti. Prav tako pa bodo morali poiskati tudi tiste, ki bodo plačali sodelavce pri organizaciji tekem. "Šole za te namene nimajo denarja. Drugače pa moram reči, da je projekt šolske košarkarske lige z zahtevanimi spremljajočimi dejavnostmi popestril kulturno in športno dejavnost na šoli," je ob koncu še povedal Stanislav Lešnik Kegljanje -Hud poraz Šoštanjski kegljači so v 2. kolu medregijske lige v Slovenskih Konjicah doživeli najhujši poraz, odkar tekmujejo v tej ligi. Domačini so slavili s 7:1, ekipi pa sta porušili 5113:4892 kegljev - poraz Šoštanjčanov s kar 221 keglji razlike. Gostje so igrali zelo, zelo slabo, tako da so domačini z lahkoto večali razliko in končni rezultat - zmaga domačinov - je povsem zaslužena. Uprava Šoštanjčanov se bo morala zamisliti, nekatere igralce pa postaviti za nekaj časa "na hladno", dokler se ne bodo zavedali, da se je treba za barve kluba boriti. Za tako visok poraz v Konjicah so bili krivci: Hasičič 791.(0), Križovnik 779 (0), Kramer 796 (0), Fidej S. 804 (0), Glavič 837 (0) in Fidej L. z 885 (1) podrtimi keglji. V tretjem kolu se bodo Šoštanjčani prvič predstavili domačemu občinstvu. Na prenovljenem kegljišču bodo gostili ekipo Rudnika iz Črnomlja. Bodo gostje prva žrtev "ranjenega leva"? To bomo lahko videli v soboto od 16. ure dalje na TES-evem kegljišču. Vsi ljubitelji kegljanja vabljeni, da s športnim navijanjem pripomorejo Šoštanjčanom iz krize in do prve zmage. Namizni tenis ■ Prvo prvenstvo rekreativcev Velenjska Rdeča dvorana bo v soboto izvedla 1.odprto prvenstvo v namiznem tenisu za rekreativce, tekmovanje bo vodil NTK ERA Tempo, pričeli pa ga bodo ob 14.uri. Pravico nastopa imajo neregistrirani igralci in igralke v treh starostnih kategorijah - do 30, od 31 do 40 in nad 41 let. Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje in praktične nagrade, prijavnina je 600 tolarjev, informacije pa so na voljo na številki (063) 855-741. Smučarski skoki V tem času smučarski skakalci nadaljujejo letna državna prvenstva in se obenem pridno pripravljajo na zimsko sezono. Tako so velenjski najboljši Jerman, Kaligaro in Čeh trenutno na pripravah z reprezentanco v Franciji, iz Italije pa so se že vrnili Jelen, Kolenc, Drev, Hriberšek, Ograjenšek, Živic, Žorko in Globačnik. Mlajši dečki do 9, 11 in 13 let so imeli državna prvenstva v Žirovnici, Tržiču in Ihanu. V zares množični konkurenci so bili od velenjskih predstavnikov najboljši: pri dečkih do 9 let Čutuk na 19.mestu, do 11 let je bil Smagaj 12., do 13 let pa sta bila Perše in Klemenčič 8.in 11. •jo Liaga "Šmartno 95" V letni ligi malega nogometa v Šmartnem ob Paki so odigrali 19.krog, strelci pa so bili spet dobro razpoloženi. Abstinenti:Letuš 0:4, Andraž.Roje 1:1, Beni:Podgora 1:4, Jastrebi :Lajše 1:2, Adsalute:Little River 2:2, Adriatic:RBM Commerce 1:3. Nalestvici prepričljivo vodi RBM Commerce, draga je ekipa Little River, na tretje mesto pa se je prebila Podgora. ■ LP. Vtisi z New York City maratona Piše: S. Upnik Na cilju so imeli organizatorji mnogo dela. Skupine deklet v rdečih anorakih in kapah so nam stregle. Podeljevale so spominske medalje, usmerjale prvo pomoč tistim, ki so pritekli na cilj z zadnjimi vatsekundami energije, delile metalizirane folije za zaščito pred ohladitvijo, uradno osvežilno pijačo, postrežen sem bil še z vrečko okrepčil. V njej je bilo: ploščica visoko kalorične (as-tronavtske) hrane, jabolki, kruhek in pločevinka z osvežilno pijačo. Pol kilometra sem moral prehoditi v strnjeni povorki, preden sem prišel do avtobusa, kjer smo imeli prgljago udeleženci maratona z začetnico priimka na Le do Li. Vzel sem torbo in se napotil približno enako daleč kot prej k črki L, začetnico L. Z ženo se nisva našla takoj. Ona je krožila zunaj gruče misleč, da me bo prestregla že ob prihodu, jaz pa sem šel k oznaki. Ko sem vlekel mokre cunje raz sebe in opravljal svoj strip-tiz, mi je nekdo prevrnil plastenko s studenčnico. Čeprav sem bil žejen, sem se odločil, da se ne bom prerival 1 km nazaj po drugo vodo. Po prvem požirku posladkane o-svežilne pijače sem občutil, daje želodec še ni pripravljen sprejeti. Kmalu so mi zadišala jabolka. Ko po napornem teku popusti napetost, se začne pritoževati telo, za vse, kar smo počeli z njim. Moje telo se to pot ni pritoževalo. Ni bilo slabosti in bruhanja, omotice in pozneje krvi v seču. Organizatorji so v svojih publikacijah opozarjali zlasti tekače rekreativce, ki nimajo temeljito in sistema- tično preverjenega zdravstvenega stanja, ki se niso pripravljali na tek pod strokovnim nadzorom in nimajo testiranih svojih zmogljivosti, naj nikar ne pretiravajo. Naj ostanejo realisti. Zgodilo se je najhujše. Pol ure po prihodu na cilj je dokončno odpovedalo srce se-demintridesetletnemu Švicarju. Neposredno po prihodu skozi cilj je podlegel zaradi srčnega napada neidentificirani petinštiridesetlet-nik. Tam nekje v Haarlemu je odpovedalo srce sedeminštiride-setletnemu Američanu, ki so ga uspeli rešiti v bolnici. Po prihodu na cilj je odpovedalo srce tudi nekemu Fincu, dve milji pred ciljem se je zgrudil dehidrirani Avstrijec. Vse to smo zvedeli iz večernih TV poročil ter naslednji dan iz časopisa. Ponedeljkov The New York Times je v posebni prilogi, poleg vrste reportaž, objavil poimensko rezultate za 29.535 maratoncev, ki so do 20.30 ure prišli skozi cilj. Slovenci "kre-meniti" smo prišli na cilj vsi živi in zdravi. Po teku smo se zbrali pod črko H, tudi Jerčič, in se odpravili v hotel. Naslednji dan smo si imeli kaj povedati. V torek je bil organizrian izlet v Washington, mene pa je pritegnil New York. Bilo je še toliko stvari, ki bi jih hotel bolje spoznati: Wallstreet, glavni kolodvor, Madison Square Garden, palača OZN, Metropoli-tanska opera, Yankee stadion, El-lis Island itd. Z ženo sva ostala v New Yorku in se ves dan brez programa potepala po Manhattanu. New York mi je všeč, tam bi si upal živeti. Manj me moti njihov red kot domači nered. Tak je moj prvi nepreverjeni vtis. Ena mojih prvih poti bi me zagotovo vodila v Devetinosemdeseto ulico k New York City Road Runners Clubu. Sreda je bila neprijeten dan. Pripravljali smo se na odhod, zla- gali prtljago in praznili sobe. Zadnje proste ure smo preživeli v mestu. V New Yorku nismo bili brez vodiča, ker ga nisem omenil doslej. Gospod Hinko Jerčič je bil organizator potovanja in vodič. Za vse zadeve, ki so bile v zvezi z bivanjem in maratonom, je bil vedno ob pravem času na pravem mestu. Sicer smo si bivanje urejali po svojih željah in okusu. Hvalažen sem mu za to. Enotedensko bivanje v New Yorku sva z ženo preživela v družbi Dom-žalčanov, Lederjeve in Vidmarja, ki sta bila polna vedrine, ter izvrstne maratonke Hagemannove iz Varaždina. Drug drugemu smo pripravili nepozabno prijetne ure. Nasmejali smo se za celo leto. Naša skupina je nastala, ko smo se naslednji dan po prihodu v New York rrtorali od nekod vrniti v hotel in za začetek nismo vedeli ne kod ne kam. A se je izteklo vse tako lepo, bržkone smo zato ostali skupaj cel teden. Zvečer smo odpotovali domov. Na letališču je deževalo. Na vzlet letala smo čakali skoraj eno uro, toliko letal je bilo v vrsti pred nami. Polet čez Atlantik sem prespal in mi je bila prihranjena nemirna noč zaradi nemirnega leta letala. Ko sem se zbudil, sem pod nami zagledal južno obalo francoskega polotoka Bretagne. Območju Pariza se letalo ni izognilo, temveč seje divgnilo na 11000 m višine. Evropa je bila v oblakih. Ob pristanku na Dunaju je rahlo rosilo. Avtobus je že čakal in presenetljivo hitro smo se vkrcali ter odpeljali proti domu. Mejna kontrola Šentilj. Gospod Jerčič nam je prihranil obmejne formalnosti. Policistko je obvestil o namenu našega potovanja. Ošvrknila nas je v čisti štajerščini: "Kaj ste te šli po Njujorški letati, a nimate doma kaj delati?" Njena hudomušnost je zvabila smeh na naše utrujene in od poti zdolgočasene obraze. Še poslavljanje v Šentilju, Celju in Velenju in bili smo doma. (Konec) m 1111" 1 11 - MOTORNE ŽAGE ___ - VRTNE KOSILNICE - KOSILNICE NA NITKO - MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE - REZERVNI DELI ... PRODAJA REZERVNIH DELOV BCS, ACME, LOMBARDINI, MAG... DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE. 0 Z a a 1 z lu □ ca % DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da Je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 12. oktobra -dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. V.Renkoindr. Rus Petek, 13. oktobra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 14. oktobra- dnevni dežurni dr. Siavič, nočni dežurni dr. Kozorog Nedeljo, 15. oktobra - dnevni dežurni dr. Siavič, nočni dežurni dr. Kozorog Ponedeljek, 16. oktobra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Kramer in dr. Rus Torek, 17. oktobra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Lazar in dr. O.Renko Sreda, 18. oktobra - dnevni dežurni dr. Kramer, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 15. oktobra - dr. Romana Lah v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 13. oktobra do 20. oktobra -Tomo VVankrnuller, dr.vet.med., Topolšica, mobitel: 0609-633-676. Do 15. oktobra - Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 0609/633-418. Od 16. oktobra do 22. oktobra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, Tel.: 0609/633-417. PODJETNIKI IN OBRTNIKI! VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA V VELENJU - 90 UR AKTIVNEGA PODJETNIŠKEGA USPOSABLJANJA ZA PODJETNIKE IN MANAGERJE - PET ZAKLJUČENIH VSEBINSKIH MODULOV USPOSABLJANJA: - Podjetnik in vodenje podjetja - Marketing • Podjetniški management in. organizacija - Ekonomika in finance - Kadrovski management - MOŽNOST POZNEJŠE NADGRADITVE ZNANJ PO POSAMEZNIH MODULIH (n. pr. ekonomika in finace, marketing...) - 30 TEMATIK V ŠTIRIH MESECIH ŠOLE - EMINENTNI PREDAVATELJI IN SODELAVCI - SREČANJE DVAKRAT TEDENSKO, V VEČERNEM ČASU - SVETOVANJE - SKUPINE OD 20 DO 25 UDELEŽENCEV - DRUŽENJE PODJETNIKOV IN NAVEZAVA POSLOVNIH STIKOV - SOFINANCIRANJE UDELEŽBE - POTRDILO 0 USPEŠNEM ZAKLJUČKU Predviden pričetek: november 1995 Podrobne informacije: GEA College d.d. Ljubljana (tel.: 061/1687-002, Anton Mihelič) Združenje podjetnikov Savinjsko - Šaleške regije, Območna gospodarska zbornica Velenje, Območna obrtna zbornica Velenje, Območna obrtna zbornica Mozirje, Gea College d.d., Ljubljana MESTNA OBČINA VELENJE razpisuje prosto delovno mesto samostojni strokovni sodelavec za pravne in upravne postopke z naslednjimi razpisnimi pogoji: - visoka ali višja izobrazba pravne smeri, - dve ali štiri leta delovnih izkušenj, - znanje računalniških programov, - državljan Republike Slovenije, - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni. Srečko Meh Župan K A »1 1 » V E 1 L 11 X J lw ČETRTEK, 12.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni dju-box; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 13.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 15.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 16.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; IttINC riN€ irjM© DOM KULTURE VELENJE «SS>«)!SllS«KtllSt«