AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 67 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 20, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Madjari so povabili Otona Habsburškega v Cleveland Med Madjari sta se pojavili dve struji: ena silno napada Otona, kot naslednika dinastije, ki je žulila njih domovino in onimi, ki trdijo, da je bila Madjarska pod Avstrijo cvetoča dežela. Cleveland, O. — Del cleve-,m blejskih Madjarov je formalno Zvabil Otona Habsburškega, naJ pride v Cleveland, kjer bi govoril v mestnem avditoriju, pisti preostanek prireditve bi Sel Za'madjarski Rdeči križ. To povabijo potomcu Habs-Ur:žanov je važen faktor v prečkanju, ki je nastalo od časa, V se nahaja Oto v Zed. drža-Bojno polje so madjarski popisi, predvsem Szabadsag, 1 je največji madjarski dne,-Vn'k v Ameriki in ki v svojih Uredniških člankih ostro napa-Habsburžane, ki so držali domovino v klško »Čl b London, 20. marca. — An-i avijaticarji so napravili es ponoči silovit izpad na zrakoplovno pristani-e> ki se nahaja na otočju Sylt. eč kot sedem ur so deževale 0l*ibe iz angleških bombnikov 11:4 hangarje, delavnice in izlet-11:1 Pota. To je bil eden najsil-napadov zrakoplovstva fej vojni. S tem so Angleži vrnili nem-zračni napad zadnjo sobo-na bojno pristanišče v Scapa 'o\v. p0 tistem nemškem na-^du je izjavil angleški pre-lniei' Chamberlain, da bodo Ne posledice. In ta sinočnji napad je najbrže odgovor za nemške bombe zadn,jo soboto, ki niso padale samo na bojno pristanišče, ampak tudi na ribiške koče v bližini, kjer je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Angleškj bombniki so krožili nad jiemškim zrakoplovnirn pristanom inspuščali bombe naprej in naprej. Prve bombe so užgale poslopja in plamen je bil zatem cilj nadaljnim napadom. Slišale so se tudi raz-etrelbe v skladiščih za munici-jo. Ob 3:30 zjutraj so se vrnili angleški avijatičarji domov V poslanski zbornici se obeta hud boj, da se ohrani moč politikar jev Washington, D. C. — Senat je sprejel z 58 proti 28 glasovom dodatek k takozvani Hatch postavi, ki prepoveduje vsem federalnim uslužbencem aktivnost v političnih kampanjah, doprinose za politične kampanje itd. Dodatek se pa nanaša tudi' na državne uslužbence, kateri so indi-rektno plačani s federalnim denarjem. S tem se hoče vpeljati vdeželo čisto politiko in odvzeti politikarjem moč, da bi izrabljali federalne in državne uslužbence za svoje politične namene. Zdaj se bo vnel radi tega dodatka velik boj v poslanski zbornici. Nekateri prerokujejo, da bo dodatek obtičal pri postavnem odseku, da niti v zbornico ne bo prišel, če bi bil ta dodatek sprejet, bi se rešilo kakih 500,-000 državnih uslužbencev iz rok politikarjev. V državi Ohio bi bilo prizadetih kakih 15,000 državnih uslužbencev, med temi 7,200 uslužbencev "pri cestnem oddelku, ki so vse ali pa delno plačani iz Washingtona. Dalje bi prizadelo uslužbence pri oddelku za brezposelno zavarovalnino, pri zdravstvenem oddelku, pri oddelku za dobrodelnost in šolskem oddelku. Ti uslužbenci ne bi smeli biti aktivni v političnih kampanjah, ali da bi svoje podrejene silili v take svrhe ter da bi se jim naložilo politični davek. frici zdaj sami odgovorni za! nepoškodovani. je včeraj opazila prazno ledenico, Zapirajte vrata! Mrs. Margie 'Kogovšek, naša Slovenka, stanujoča na ^06 Holmes Ave, 2Jutraj 1 stoji v veži pri njenem stano-Neznan izmikač, ki si je Uaibrže hotel pripraviti vesele ^•ikonočne praznike, je vzel lep l**eč želodec, okusno šunko in J°lno košaro jajec. Tat mora bi-1 bolj krepke inaravje, ker je Poleg drugih dobrot iz le-denice tudi čebulo. Da gleda pa j*amo za boljšimi stvarmi je do-az to, ker je prepustil Mrs. Kogovšek v ledenici krompir češ, naj ima pa ona s svojo dru-*inic0 za praznike. Je moral biti kdo, ki je vedel za raz-mere v hiši. Mrs. e*krat Juhu, pomlad je tu! Se reče, po vremenu bi se dalo še debatirati če je ali če ni, toaa v pratiki vidimo črno na belem, da je skočila pomlad v deželo duties popoldne ob 1:2h- Če to velja za stari kraj, velja tudi za tukaj, čeprav je morda šest ur razlike. Ampak fakt je, da je danes začetek pomladi in če vam to ni všeč, se pomenite z onim, ki je pratiko tiskal. Poboljšani farani Clevelandski škof Schrembs se je podal sinoči v faro sv. Odrešenika na 15712 Kipling Ave. ter odvezal farane od izobčenja, ki ga je izrekel nad njimi pred enim mesecem, ker so se protivili škofijskim odredbam, da bi dovolili vstop župniku Caruso, ki ga je škof imenoval za to faro. Ves ta čas je bila zaprta cerkev in farna šola in farani niso bib deležni sprejemanja zakramentov katoliške Cerkve. Zdaj so prišli farani k škofu in obljubili, da se hočejo v bodoče podvreči vsem odredbam škofijskega urada. Kogovšek bo morala še v trgovino, če b° hotela ^bi in družini napraviti kaj bo-gSega za praznike. Mrs. Kogov-je vdova in ne živi v razkošja razmerah, zato ta tatvina ,°bko bolj zadene. Pa kaj, ko oigoprstneži nim a j o vesti. rs- Kogovšek pravi: ljudje, opirajte vezna vrata ponoči! Kadar avto stoka * vsem zaupanjem se lahko d n€te na East End garažo, ka- Pon Vaš avto Potrebuje kako pravilo ali barvo. Lastnika raze sta John Lakner in Frank Ha lel' Pastor 1^316 Waterloo Došli iz domovine Včeraj je prišla iz stare domovine mlada Matilda Intihar, ki je prišla k stricu in teti, Mr. in Mrs. John Intihar, 4662 E. 93rd St. K svojmu stricu Mr. Gregu-richu na 537 E. 118th St. je pa prišel 21 letni Anton Malenič. Obema je preskrbela listine za potovanje firma Mihaljevich Bros. . Dr. Folin za koronerja Barberton, O. — Slovenski zdravnik dr. John J. Folin, je vložil pri volivnem odboru peti cijo za okrajnega koronerja ali mrliškega oglednika. Dr. Folin je član organizacije Mladih de mokratov. Našim rojakom prav toplo priporočamo, da pomagajo vrlemu dr. Folinu do izvolitve. Demokratje so proti izrednim davkom Sinoči so imeli sejo neodvisni kandidatje za demokratske pre-cinktne načelnike 23. varde pod načelstvom Herman Radina in Joseph Salettel in so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Da bodo napeli vse moči, da se porazi davčna levy pri izrednih volitvah 27. marca; Da bodo delovali vzajemno s "Klubom,, za ponovno izvolitev Roosevelta" za njegovo izvolitev; Da bodo sodelovali za najboljši uspeh plesne prireditve, ki jo priredi "Klub za izvolitev Roosevelta" v soboto 30. aprila v SND na St. Clair Ave. pod avspiqo vseh demokratov iz 23. varde. V Florido! Mr. Mike Telich, zastopnik Sun Life je odpotoval danes v 'lorido, kjer se vrši v Palm Beach konvencija zastopnikov te zavarovalne družbe. Za časa njegove odsotnosti se lahko obrnete na 1040 Terminal Tower, telefon CHerry 7877. Voščilo iz bolnišnice Bolnik Louis Frank iz Bistri-želi svojim prijateljem in Izumitelj trdi, da bo v stanu držati sovražnika 1000 milj od obrežja Washington, D. C. — Vojni in mornariški oddelek sta dala dovoljenje, da se preizkusi nove vrste bomba, ki jo je izumil Lestfer Barlow iz Baltimore. Izumitelj trdi, da je to najbolj učinkovita iznajdba, kar jo je še kdo izumil, kar se tiče vojskovanja. Barlow je naprosil mornariški in armadni oddelek vlade za dovoljenje razkazati svoj izum v akciji in da bo dokazal, da se s to iznajdbo lahko drži sovražnika do 1000 milj od obrežja. Poizkusi se bodo vršili na suhem in na vodi. Barlow trdi, da bo taka bomba, ki bi tehtala 1000 funtov, ubila vso posadko na ladji, ako bi se razpočila v bližini 200 do 300 čevljev od ladje. -O-rr Italija posreduje v trgovanju med Turčijo in Nemčijo Ankara, Turška. — Zavezniki skrbno opazujejo, kako Italijani prodajajo v Turčiji nemško blago pod laškim imenom. Ob ensm pa Italija kupuje v Turčiji ribe in žveplo, pa ne za svojo rabo, ampak pošilja to v Nemčijo. Zaenkrat se te vrste trgovina še ne vrši v velikem obsegu. Zavezniki so pripravljeni nastopiti, če bo trgovina zavzela večji obseg. Sem se je tudi zvedelo, da se Rusija pridno pripravlja za obrambo v črnem morju. V ta namen je začela polagati mine pred pristanišče Batum, odkoder je glavni izvoz olja. Toda tudi Turška ne drži križem rok in se pridno pripravlja na obrambo. Govorica se širi, da bo Nem- V Evropi ni nobenega upanja za mir Švedi vozijo polne vozove obleke in živeža na pomoč Finski Stokholm. — Po zamrzlih potih, ki vodijo iz švedske na Finsko, se vrste dolge karavane naloženih trukov, z obleko in živi-žem za kakih 100,000 Fincev, ki so se po mirovni pogodbi z Rusijo naenkrat znašli brez strehe in brez vsega. To je vse drugačna slika, kot se je pa nudila še nedolgo tega na Finskem, kamor so rinile železne karavane bojnih ruskih tankov, ki so bruhale 3mrt in razdejanje. Švedska vlada je potom radia apelirala na narod za vozila in a razne potrebščine prizadetemu finskemu nareku. Kmalu so ljudje ponudili na razpolago 500 trukov in 100 busov za prevoz za 500 milj dolgo pot do finske meje. Vsako švedsko mesto si je izbralo svoje finsko mesto, kamor bodo poslali pomoč, da ne bo kake zmešnjave. Vlada je ukazala vsem gazolinskim postajam, da dajo tem vozilo kurivo zastonj. -o—-- Bratova smrt ga je podžgala za čiščenje raketirjev in morilcev New York. — Okrajni prav-dnik O'Dwyer, ki je nastopil svoj urad šele v januarju, je prisegel, da bo očistil naselbino Brooklyn raketirjev, gangežev in morilcev. V to ga je največ podžgala smrt njegovega brata, ki je bil ubit pri nekem ropu. Ta morilska tolpa ima dozdaj na vesti najmanj sedem umorov prit, ki naj bi izpovedale proti delavskemu raketirju Louis Buchhal-terju. Ganga je bila v zvezi tudi z enako organizacijo v Detroitu. V zvezi s to gango morilcev so včeraj prijeli v Hollywoodu Ir-vinga Cohena, ki je nedavno nastopili v nekem filmu pod imenom Jack Gordon. Obtožen je umora nekega Walterja Sage, katerega truplo so našli še v juliju 1937, vse preluknjano od ubodljajev z nožem. Nov grob v domovini Anton Lovše, 1039 E. 61st St. čija skušala odvrniti Turško od Je Pre-iel iz stare domovine ža-zaveznikov. To je sicer pod se-|'ostno vest, da mu je 13. febru danjo turško vlado nemogoče, vendar so zavezniki na pažnji. -o- Anglija je trdno odločena, da ne odneha od svojih ciljev. Zaveznika sta pripravljena tudi na zvezo Nemčije, Rusije in Italije. ANGLIJA IN FRANCIJA BOSTA OB UGODNEM TRENUTKU UDARILI PO NEMČIJI London, 19. marca. — Premier Chamberlain je danes v zbornici poslancev razložil stališče Anglije in Francij-e in izjavil, da sta zaveznika pripravljena sprejeti vsak izziv diktatorja Hitlerja in da niti za las ne odjenjata od prvotnih ciljev, radi katerih sta šla v vojno. Spr^mjemljivi bi bili samo taki mirovni pogoji, ki bi za vselej odpravili vsako oboroževanje v veliki meri in ki bi zasigurali stalen svetovni mir. Zbornica je živahno aplavdi-rala, ko je Chamberlain izvajal stališče zaveznikov rekoč, da Anglija in Francija ne bosta silila v nevarne izpade, ampak bosta čakali na pripraven čas in tedaj udarili po Nemčiji. Dalje je povedal, da zaveznika zato nista poslala nameravane pomoči, okrog 100,000 vojakov na Finsko, ker je Nemčija zagrozila Skandinaviji z vojno, če bo pustila prehod zave- zniških čet. Chamberlain je govoril tudi nevtralnim deželam in jim rekel, da se ne bodo mogle rešiti propada, če ne pokažejo same volje za obrambo s tem, da se pridružijo drugim (zaveznikom). Končno je rekel Chamberlain, da je Nemčija sovražnik brez principov, ki se je dolgo pripravljala na to vojno in bo napela vse moči, da pride do svojih ciljev. Chamberlain je potem razložil zbornici, da je bil namen zaveznikov poslati Finski na po* moč 50,000 vojakov koncem marca in 100,000 pa koncem aprila. Načrt, se pa ni izpeljal, ker je v zadnjem trenutku Nemčija zagrozila Norveški in švedski z vojno,-če.bosta dovolili prehod zavezniških čet. Zato tudi Fniska ni hotela vprašati zaveznike za to pomoč, ker ni hoteli žrtvovati svojih sosed, Švedske in Norveške, ampak se je raje sama žrtvovala. Tudi U S. ne upa za mir Washington, D. C., 19. marca. — V Beli hiši pazno motrijo položaj v Evropi in iz evropskih poročil je razvidno, da je trenutno kaj malo upanja za mir. Rooseveltov tajnik Early je podal izjavo, da Roosevelt iz evropskih poročil ne more najti podlage, na kateri bi se lahko začela mirovna pogajanja. "Poročila, ki prihajajo iz Londona, Pariza, Berlina, Rima ali iz drugih evropskih mest, ki govore o možnosti premirja v bližnji bodočnosti, so brez podlage in ljudje, ki čita-jo ta poročila v dnevnih časopisih, naj si ne ustvarjajo praznih nad, da bo nastal v Evropi .kmalu mir,"- je rekel Rooseveltov tajnik. ce znancem vesele velikonočne praznike. Smrtna nezgoda rojaka Včeraj je avto do smrti poškodoval rojaka Jožeta Perko, star 65 let in stanujoč na 1705 E. 30. cesta. ,Avto ga je zadel, ko je hitel preko 55. ceste pri Central Ave. Mrliški oglednik je izjavil, da mu je počila lobanja. To smo posneli iz ameriških časopisov, več nam pa o pokojnem ni znanega. arja umrl v Hinjah oče Peter Lovše v starosti 75 let. Tukaj zapuščajo sina Antona, v Bridgeport, O. hčer Antonijo Kocjan-čič, v starem kraju pa tri hčere, dva sinova in več sorodnikov. Naj počiva dobri oče mirno v rodni grudi. Voda zastonj Mestna zbornica je odglasova-la, da bo dajalo mesto tudi še naprej zastonj vodo raznim dobrodelnim organizacijam, javnim in farnim šolam ter bolnišnicam Na Finskem se boje tifusa in kuge Helsinki, 18. marca. V napokopani. Moskvi se vrše končna pogajanja glede meje in radi odškodnine privatnega premoženja v pokrajinah, katere bodo zasedli Rusi. Finci pa zapuščajo ozemlje, kamor^ bodo prišli Rusi in hite za nove finske meje. Oblasti stoje pred važnim problemom, kako preprečiti epidemije, ki se bodo morda pojavile vzpričo tisočev vojakov in konj, ki so padli na Nevarnost nalezljivih bolezni se bo pojavila takoj, ko se bo začel tajati sneg, kar se navadno zgodi sredi aprila. Nič manjši problem nima na rokah Rusija, ki bo zasedla ožino Karelian in obrežje jezera Ladoga, kjer so se vršili najbolj vroči boji in kjer je padlo največ vojakov Finci se že skrbno pripravljajo in bodo imeli pravočasno na finskem bojišču in leže v snegu rokah zdravila, če se pojavi tifus ali kuga. Finci so za Časa vojne kolikor je bilo mogoče pokopali vse padle vojake. Ruse so pokopavali v skupnih grobovih, trupla domačih vojakov so pa pošiljali domov za pokop, kjer je bilo to pač mogoče. Po raznih bolnišnicah leži do 40,000 ranjenih finskih vojakov, za katere je treba skrbeti. Poleg tega morajo najti streho in delo za tisoče novih doseljencev od ruske meje, ki beže pred Rusi. Pa sta le dočakala St. Louis. — Leta 1918 je odšel Krištof Kulp, star 27 let, s farme v mesto in obljubil svojemu dekletu, Tereziji Geisler, da bo prišel ponjo, kadar jo bo imel s čim preživeti. Ves čas sta si dopisovala in si delala pogum k vztrajnosti. Sedaj, po 22 letih, pa je prišel Krištof in povedal čakajoči nevesti, da ima lepo far-j mo v Miles City, Mont. Rezika ga je zvesto čakala in po poroki sta odšla na svoj novi dom. Proračun za Euclid EuclicLska mestna (zbornica je pri pondeljkovi seji odobrila proračun za mestne izdatke v tem letu v vsoti $235,374, kar je za okrog $20,000 manj kot v prošlem letu. Ni državljanske šole Razred za državljansko šolo, ki se vrši vsak pondeljek in četrtek večer v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. drugi teden ne bo imel pouka. S poukom se pa zopet prične 1. apri la. Seja dramskega kluba Seja dramskega kluba sv. Vida, ki je bila sklicana za jutri večer, je prestavljena na četrtek 28. marca, kar naj vzamejo vsi člani na znanje. Posebne cene Frank Mramor, 6710 St. Clair Ave. naznanja posebno znižane cene za ta teden. Opozarjamo na oglas! Velikonočna izdaja ' Jutri bo izšla naša velikonočna številka v povečani izdaji. Vsi Finci beže iz Hanko Hanko, Finska. — To nekdaj cvetoče finsko mestece v Finskem zalivu, ki je imelo sloves kot "bajtiški Gibraltar," postaja vsak dan bolj prazno. Finci beže iž njega, nesoč s seboj, kar morejo v naglici odnestj, predno pridejo tje Rusi. Na polotoku Hanko so vse ceste natrpane trukov, voz, avtov, ki vozijo ljudi v notranjost Finske pred "odreše-niki," ki so dobili po pogodbi ta kraj v najem za dobo 30 let. Vsak prebivalec ima samo eno željo in ta je, da reši sebe in kar more svoje lastnine preko nove finske meje, predno pride rdeča armada, ki bo kraj zasedla v soboto. Prememba seje članstvo društva Zvon se obvešča, da v nedeljo ne bo seje radi velikonočnega praznika. Seja se bo vršila v nedeljo 31. marca ob desetih dopoldne. Davki za Euclid Letošnja davčna mera za mesto Euclid je 2.65 od vsakih sto dolarjev vrednosti. Pred tremi leti je bila lestvica 2.37. Molitveniki in drugo V knjigarni Joe Grdina, 6121 St. Clair Ave. si lahko nabavite po zmernih cenah lepe molitve-nike, rožne vence, križe in podobno. Podjetje priporočamo. Prememba programa Norwood Appliance & Furniture sporoča, da bodo imeli radio program ob četrtkih zjutraj ob 8 :30 in ne ob sredah. 'AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clash matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3 Škerl Matej 72, Kolarič vd. Glavina Frančiška 79, Vodopi-vec vd. Sulič Antonia 85, RaČ Emilija 58, Ugrin pod. Kolarič Ana 29, vfč Rudolf 34, Gobec Kari 66, Stanič por. Maričevič Marija 74, Abram Anton 73, Šketelj Ivan 53, Jamšek Josip 82, Škerjans Anton, 16. Dragi-čevič vd. Hlebling Helena 80, Milost Marij# 33, Verič vd. Raubar Katarina 84, Just Ivan 60, Sedmak Silvester 71, Pivlc por; Tomič Natalija 70, Matu-linovič vd. Urlič Marija 89, Sti-panovič Evgen 65, Juglič Jera 65, Golja vd Marinič Amalija 66, Bolčič Ivan 62, Zogan por. Špetič Justina 30, Majer vd. Uršič Antonija 60, Pahor Ivan Anton 58, Doles Marija 30, Bo-škin Evgen 29, Cergol Josip 50, Potrata vd. Fornažar Ana 84, Horvatin Jakob 76, Glavina Jo-sipina 63, Škrk Martin 81. —Ajdovščina. — V Šturjah je prve dni januarja umrl po daljšem bolehanju Ivan Dietz ki je bil 45 let uradnik v predilnici v Podgori in Ajdovščini. 3tar je bil 78 let. —Gradišče nad Vipavo. -— Umrla je Ivana Tomašič stara 75 let, mati profesorja naravoslovja v Ljubljani. »»»»n»»»n»nw;wromtn»nntw«g te verjamete al'pa ae Boljševiški komisar je prišel v neko rusko vas, kjer je ravno dobil tri mužike, ki so se pri vaškem koritu pogovarjali, koliko jim bo ostalo, ko bo'do enkrat oddali državi, kar zahteva. Razume se, da so takoj ponehali z razgovorom, ko so zagledali rdečega komisarja. Ko se jim ta približa, vpraša prvega kmeta: "Tovariš, s čim krmiš ti svoje kokoši?" "S koruzo!" je ta odgovoril naravnost in brez ovinkov. "V zapor s teboj!" je vzkliknil komisar. "Kaj ne veš, da je koruza za ljudi in ne za kokoši. S čim pa krmiš ti kokoši," se je obrnil do drugega kmeta. "Z koruznim ličkanjem!" "Z ličkanjem? Tri leta zapora! Kaj ne veš, da iz ličkanja delamo obleko? In ti," se je obrnil do tretjega, "s čim krmiš svo-^'e kokoši?", Ta je bil pa previden človek in ker je slišal o kazni, ki je doletela njegova tov'arisa, je rekel resno: "Veste, gospod komisar, jaz pa ne krmim kokoši. Jaz j in5 dam vsako jutro nekaj denarja in si same kupijo krmo." OBLEKE ZA MLADE Blue Serge, Cheviots in druge vrste obleke za dečke. Najboljši izdelek in blago. FRANK BELAJ 6205 St. dlair Ave. WINNETOU r* cemikcm Ivrlralka K. Mmy> Seveda! Kar verjeti ne mo- In nič več nismo govorili rata, da bodeta prosta! Pokadi jima je treba, da misliva resno. Snel jima bom vezi." Sklonil se je k meni. "Stojte!" sem dejal. "Pustite Vezi pri miru, Mr. Rollins! Ni Jih treba sneti." Zavzet je šinil kvišku. , "Ali ste od vraga, sir —? Zakaj?" ''Ali vse, ali nič!" "Kako mislite to?" 'Ne marava svobode brez nagega orožja. Vrnite nama vse, ste nama vzeli, ali pa naju Pustite pri miru!" "Neverjetno —! Kako vama kaj takega na misel?" "Drugim bi morebiti ne prišlo na misel, nama pa pride. Winne-tou in Old Shatterhand ne marajo svobode brez svojega orožja, rez svojih konj. Vse ali pa nič, tako ponavljam. Rajši umrjeva, J50 Pa d abi najino imetje pustila." "Ampak, bodita vendar za-dov?lina, da —." (< "Molčite!" sem ga prekinil, povedal sem vam svoje mnenje 111 nihče na svetu ga ne bo spremenil." "Grom in strela —! življenje Vama hočem rešiti, pa me tako llahrujete! Nečuveno!" Spet je potegnil Santerja za ^oj in spet sta se posvetovala. r°Pot sta poklicala tudi Warto-116 pomoč. Winnetou mi je šepnil: "Dobro je povedal moj brat! čisto gotovo nama bodo vse vr-ni'!! Saj so prepričani, da po-Zne,je vse spet dobijo nazaj." Prepričan sem bil, da se bo to godilo. Saj je bilq Santerju za denar ko za vse drugo. In spet se je ponavljala ista kopija,, Seveda se je moral San-* braniti, videla sva, kako se razburjal, pa nazadnje se je 6 "dal pregovoriti." Prišli so k nama in Santer je Poveda! • "Prav nečloveško srečo imata! i^liuba me veže in storil bom ne-kar bi bilo'v vsakem dru-j>er« slučaju naravnost blazno, dejala se mi bodeta, da sem l*ko neumen, — toda povem va-^ in prisegam, da sem jaz tisti, ^ se bom nazadnje smejal. In se nazadnje smeje, se sme-Je najbolj veselo, kakor veste! i6 bodeta že mislila na te moje ^sede in še prej, nego pričakujeta! ' Sedaj pa poslušaj ta, kaj smo %enili!" Pomolčal je, da bi dal svojim eswam močnejši poudarek. Či- točno sem vedel, kaj bo povedal. In začel je. . "Za to pot vaju pustim živeti 111 vama vrnem svobodo in vse, je vajinega. Tudi or'ozje, loda do večera ostaneta tukaj, Povezali vaju bomo k drevesom tamie. To pa zato, da nas pred 1utrišnjim dnevom ne bodeta mo-gla zasledovati. Mi pa odjezdi in vzamemo Rollinsa s seboj, Slcer bi vaju še kje pred večerom 0(Jvezal. Poslali pa ga bomo na-o mraku se vrne. In potem 'ahko jezdita z njim, kamor ho-izpolnil sem mu dano bese-tl°- življenje mu dolgujeta, sa-ma. glejta, kako se bodeta za ta z njim pobotala!" b V najem odda stanovanje 3 sobe in *°Palnica; spodaj; nizka najemnina. Vprašajte na 15318 Hale Ave. (67 PORTIS klobuki Sezonska zaloga svetovljanih Portis klobukov Je pri nas na razpolago vsem onim, ki želijo vse, se zahteva od najboljša pokrivala. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave. Privezali so naju vsakega k svojemu drevesu, pa precej daleč narazen, privezali tudi konja blizu naju in znosili na kup vse, kar so nama vzeli. Kako sem bil vesel, da sva dobila nazaj tudi najino orožje! S puško v roki se nikogar nisem bal. In nato so lopovi odjezdili. VII. Zopet slovo od Winnetoua Celo uro sva molčala. Utegnilo je biti, da so se skrili kje v bližini in prisluškovali. Nisva jima storila usluge, da bi se bili režali najini nepotrpežlj-vosti in da bi zvedeli, kaj nameravava. Le ušesa sva napenjala, da bi ujela vsak, tudi najmanjši šum in ga prvilno presodila. Winnetou je prvi začel: "V bližini so še. Sledili nama bodo, morebiti še nocoj, zarana pa čisto gotovo. Da bi jrh ne opazila, naju bodo šele na večer odvezali. Santerja morava dobiti. Končno, končno bo moj! Kako misli moj brat, da bi ga najbolj varno dobila v roke?" "V Old Firehandovo skrivališče ga vsekakor ne smeva pustiti. Med potom nekje mu morava nastav-ati past." "Da. Do lovskega gradu ne sme priti. Jezdila bova vso noč, jutri zvečer bi bila v skrivališču. Zato ga morava še za dne prijeti." "Pa kako?" "Rollins bo seveda jezdil nekaj korakov za nama in bo Santerju puščal znamenja. Ko pride najin čas, se ustaviva, ga pri-meva in zveževa, pa pojezdiva nazaj po najini sledi ter v zasedi počakava na Santerja. Ali soglaša Old Shatterhand s tem mojim načrtom?" . "Popolnoma. Najboljši je, ki je vObče mogoč. Santer je prepričan, da naju bo dobil. Pa bo narobe, midva bova dobila njega." "Howgh —!" Le to besedo je povedal, pa iz nje je govorilo kruto zadovolj-tvo, da bo končno končno prijel morilca, ki ga je že toliko ča-3a in zaman iskal. Po polževo je lezel čas. Pa potrpežljivo sva čakala in molčala. In nazadnje se je le stemnilo. Zamolkel topot kopit je zado-nel. Rollins je prijezdil. In koj nato sva bila svobodna. Razgibala sva si otrple ude ter pobrala orožje in druge najine reči. Razume se samo po sebi, da se je Rollins hvalil- na vsa usta. življenje da nama je rešil in mnogo da se je trudil za naju, vso svojo zgovornost in ves svoj vpliv da je zastavil pri prijate-ju. In poUdneva daleč da je moral jezditi z njim, preden ga je izpustil. Mirno sva poslušala njegove hinavske besede in mu zatrjevala, da sva mu zelo hvaležna. Prevelike prijaznosti pa mu nisva kazala, saj je moral kmalu spoznati, kako sodiva o njem. Zajahali smo in počasi odjezdili. In zgodilo se je, kakor sva pričakovala. Jezdil je za nama in njegc konj je bil navidezno silno nerr ren, plesal je in skakal, da ga le s težavo miril. Seveda! K moč jasno sled je moral nare ti! In ko je zasijal srpasti m sva videla, kako je od časa do sa zaostal, ulomil vejico z g in jo vrgel na pot ali pa na; kako drugo znamenje. Vs< čno po načrtu —. Ob zori smo se ustavili počili. Opoldne smo dolgo vali, skoraj tri ure. Dali Santerju čas, da nama je prišel čisto blizu in da bi ne bilo treba predolgo čak njega v zasedi. (Dalje prihodnjič) V zelenem peklu je izginil Angleška pilota Etherton in Barlon, ki sta pripadala oni letalski ekspediciji, ki se ji je leta 1933 kot prvi posrečilo prele-teti Mount Ewerest (najvišji vrh sveta) sta nedavno izdala knjigo svojih spominov na ta polet. V knjigi z imenom "Po stopinjah osvajalcev" opisujeta, kako sta z zrakoplovom in letalom sledila potom pustolovcev ( iz dobe osvajalcev krog leta 1500), nad Atlantskim morjem in po Novem svetu, zlasti po-Južni A-meriki. Z "Grofom Zeppelinom" se peljeta preko afriškega ozemlja v Brazilijo, na potih skozi južnoameriške države pa se vozita večinoma z nemškimi hidro-plani. — Najbolj zanimivo in napeto poglavje v omenjeni knjigi pa je tisto, ki se bavi z usodo polkovnika P. H. Fawcetta, ki je bil leta 1925 zapustil Anglijo, da bi s svojim sinom in nekim rojakom deloma preiskal in prero-mal "Matto Grosso," zeleni pekel braziljskega pragozda. Ta "Veliki gozd" (Matto Grosso) je še neodkriti svet, zapečatena knjiga. Njegove džungle so do teh dni nedostpne in indijanska plemena, ki ondi živijo in stalno pobijajo drug drugega, še zmeraj čakajo na znanstvena dognanja. Dežela strahov. Matto Grosso kakor govori knjiga o njem — je po večini še neraziskana pokrajina, ki obsega 160,000 kvadratnih milj; največji del te pokrajine pokrivajo neprodirni gozdovi. V tej čudoviti deželi je nešteto divjih Indijancev, ki živijo po plemenih in ki se samo vojskujejo. Tu ni ne poti ;ne steza ne ničesar sličnefa. Tu tudi ni nobenih jas, pač pa se pretakajo reke na vse strani. Radi drevesnih krošenj in gostih grmov ni videti neba. Le malokdaj zapihlja kaka sapica ozke špranje neprodirnega vejevja. Kadar hočejo Indijanci preko rek, posekajo drevo, vržejo deblo čez reko in po takem "mostu" pridejo na nasprotni breg. Večina teh rek kar mrgoli samih plazilcev in čudnih povodnih živali. Matto Grosso je dežela strahov in težko si more človek misliti kaj bolj strašnega ko to, da kdo zaide v teh džunglah. Tu je vse strahotno: zverine se plazijo po tleh, mogočne kače vise na vejah, pota so temna in mrka in brez razgleda na nebo. Po tedne in tedne dolgo tavaš po teh strašnih teminah in se venomer bojiš, kaj te bo napadlo. Pot v nič. In v to zagonetno, pošastno deželo je pred leti odpotoval Fawcett, nevarno početje, ki je pa obetalo bogato žetev, zakaj še noben beli človek ni bil nikoli v teh krajih. Vse so že poizkušali, da bi zvedeli, ali Fawcett še živi in kaj se je z njim zgodilo. Vemo le to, da se je odpravil na mejo neznanega sveta, da je izginil v pragozd in se ni nič več povrnil. Po svetu so se že razširile vesti, ki vedo povedati, da biva Fawcett in njegova spremljevalca globoko v Mattu Grossu pri Indijancih, vendar ni nobenega dokaza za resničnost teh vesti. Fawcettova gospa upa, da njen mož še živi dasi je to upanje skoraj brez podlage. Kaj so raziskovalci zvedeli. — Ameriški raziskovalec Dyoot je pred nekaj leti skušal razvozlati to uganko. Odpravil se je iz Cuyabe (na bolivijsko-braziljski meji) in dospel do Ria Culuena. To je bila tista smer, v kateri je Fawcett pri vstopu v Matto Grosso izginil. Na svoji poti je Dyoot naletel na razna indijanska plemena, ki so mu povedala, da je Fawcett prebrodil reko in da je krenil na vzhod. Ondotna pokrajina je porasla z visoko travo in če hoče človek dalje, si mo-, ra delati pot z nožem in s sekiro, preden dospe do pravega pragozda. Indijanci so pripovedovali, da so več dni videli taboriščne ognje Fawcetta, kako so se oddaljevali po nižavju, a nato ni bilo več videti dima taboriščnega ognja, kar je bil dokaz, da je Fawcett s spremstvom dospel v obraslo pokrajino ali pa so ga umorili Indijanci, ki bivajo na robu Matta Grossa. Pred petimi leti se je odpravila druga ekspedicija, zdaj z neke ameriške univerze, da bi dognala skrivnost, vendar ni ničesar novega dosegla in je ostalo pri novicah Dyotota. Ali je bil konec tak? Kdor je videl tiste pokrajine in je imel priliko preleteti jih, ne more niti malo dvomiti, da je Fawcett mrtev. Zeleni braziljski pekel zna dobro čuvati svoje skrivnosti. Ko sem bival v Braziliji, sem dobil nekega potnika, ki je bil nedavno v Mattu Grossu in ki je poznal deželo z bolivijske in bra-ziljske strani. Povedal je, kako je Indijance izpraševal in kako je dotične kraje preiskoval, koder je Fawcett hodil, preden je izginil v pragozdu. Kakor je o-menjeni potnik dognal, je morala Fawcettova družba z najhujšimi težkočami nadaljevati pot. Odtlej, ko so zapustili tako z vane meje civilizacije, pa do začetka vhoda v pragozd, so imeli za Seboj že vrsto težavnih maršev. Zvečer so si poiskali taborišče; ob sončnem vzhodu so bili že spet na poti in venomer so jih ogra-žali Indijanci. "Kaj mislite, kaj se je zgodilo z njimi?" sem vprašal svojega braziljskega prijatelja, ki je bil vešč raznih narečij Indijancev. "Težko je izreči kako sodbo in nd bom se hvalil, da bi bil jaz razkril to skrivnost, a s, tem, kar sem dognal, morem to zgodbo več ali manj izpopolniti," mi je odvrnil. "Kakšen je bil torej konec?" sem še enkrat vprašal. "Tako bo: Prišli so v deželo indijanskega plemena Jarumov. To pleme je pa znano, kako sovraži in mrzi vse tujce. Njih vera je ena sama vraža, oni se na najstrahotnejši način tetovirajo in grdijo in vse kaže tako, da so ti Indijanci napadli in umorili Fawcetta in njegove tovariše, čim so se ti prikazali na njihovem ozemlju." Holandska se pripravlja za vsak slučaj, če bi se Hitlerju mogoče zahotelo, da bi udri preko njenega ozemlja v Francijo. Na sliki vidimo holandske civiliste, ki napeljujejo žične ovire ob obmejni cesti. Holandska 200,000 mož broječa vojska je pripravljena braniti svoje meje. že leta so minila, odkar je Fawcett izginil. Sleherna sled za umorom — ali karkoli že se je zgodilo —, je že zdavnaj zabrisana radi podnebnega vpliva. Bržkone bi kaj dosegla le kaka oborožena ekspedicija, kak vojaški pohod. Tako, kot pa zdaj vse kaže, sklepata Etherton in Barlon svojo knjigo, pa ne bo uganka nikoli zadovoljivo rešena. MALI OGLASI ZA PRAZNIKE Pridite k nam po najboljše domače klobase, šunke in želodce, katere dobite po jako zmernih cenah. Se toplo priporočamo JERIC'S 3583 E. 81st St. (Mar. 20. 21) Posebnosti! Domače) suhe klobase, ft.....25c Suhe šunke, ft.......................24c Suha plečeta, ft.....................18c Domač suh špeh, ft...............23c Suhi želodci, ft.....................27c čista orehova jedrca, ft.......45c Velika zaloga doma posušenega mesa kot šunke, želodci, klo: base, plečeta, Butts in fin domač špeh. želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike Frank Skuly grocerija in mesnica 6313 St. Clair Ave. Zglasi naj se Viktor Kline, ki je iz vasi Dvor pri Žužemberku, in'sicer naj se zglasi pri John Leganu, 12831 Corrington Ave., West Park. --(67) EASTER SPECIALS Starting - Wednesday, March 20. - Ending -Saturday, March 23. Strictly Fresh Selected Eggs, doz. \TM Fresh Roll Creamery Butter, lb........WU Switft's or Hildebrant Premium Smoked Hams, lb...........23c California Extra Fancy Yellow Seedles Raisins, 3 lbs...... .25c Good Quality California Shelled Walnuts, lb. .33c White Clover Pure Honey, 2 1-lb Jars. .27c California Large Sun-sweet Prunes, 4 lbs. .25c Pure Granulated Sugar, 25lb.Sack ......$1.19 Aristos Flour, 24/4 lb. Sack.......95c Fresh Fish Wednesday and Friday At a Low Price SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. We Deliver, Phone HE-0674 VELIKONOČNE CENE Najboljše suhe šunke Govedina od prs, ft.............10c Pork chops, ft. .................12c Sliced bacon, ft.....................23c I z najboljšega mesa napravljeni želodci in klobase. Sladkor, 25 ft.................$1.25 Sveža jajca, ducat ..............21c Pillstury moka, 24*/* ft.......93c Olje, No. 77, galona..........85c Rozine, bele, 2 ft. ................21c Orehe najboljše po zelo nizki ceni. Cista mast, 3 ft. .....................20c Živa in zaklana perutnina. Veselo Alelujo želi trgovina L. OSWALD 17205 Grovewood Ave. 'odpirajte slovenske trgovec■' 01 0! 4 Posebne cene za ta teden! & 1 24% lb. bag OCCIDENT FLOUR........$1.13 24^2 lb. bag BEST ON EARTH FLOUR ... 95c EMERALD OREHOVA JEDRCA, ft......45c 1 lb. jar PURE HONEY................15c BELE KALIF. ROZINE, 2 ..... .......21C LARGE FRESH EGGS................25c Pripeljemo na dom. Se toplo priporočamo. Veselo Alelujo vsem odjemalcem! ®i jfS I.-,' 01 M 0! M 93 M ^ 0) JI A 4 01 M 0; M 0; FRANK MRAM0R, ML. 6710 St. Clair Ave. '6 r B B If B & B m 66 r B r B r B r HEnderson 7769 6 fir mSt^ Zelo ugodna prilika! Vsem, ki si žsle nabaviti za velikonočne praznike kakor tudi za prvo sv. obhajilo, birmo in druge prilike naznanjam, da imamo v z&lopl vse vrste križe, kipe.'molitvenike, rožnivence in druge predmete po najboljših cenah; od navadnih predmetov do najboljših. Mcliiveniki za posebno ceno od 10 centov naprej, rožnivenci od 5 centov naprej, pa vse de najfinejših. Velika zalega slovenskih melitvenikov z velikimi črkami ter najboljše kvalitete. Prav tako prvovrstne povestne, zgodovinske in druge knjige. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Se priporoča JOŽE GRDINA lastnik 6121 St. Clair Ave. AL'' jI grjrjrM Oliver Twist s Sikesa s šestimi besedami tako Zanimivo je bilo opazovati nekatere obraze, ki so se odikovali mimo drugih v množici. Postavim predsednik sam (gospodar te hiše) — surov, neotesan zago-vednež, ki je med petjem sukal oči in tja — na videz je kar plaval v dobrodušnem veselju, a je imel oko za vse, kar se je godilo, in uho za vse, kar se je govorilo — pa še kako ostro oko in tenko uho! Poleg njega sta sedela pevca, ki sta sprejemala z umetniškim ravriodusj'em poki one družbe, in se podvizala, da sta popila tisti tucat čaš z žganjem, ki so jima jih ponujali najbolj kričavi častilci — častilci z o-brazi, v katere je začrtala sko-ro vsaka grehota vse svoje stopinje in ki so ravno po svoji zoprnosti posebno bili v oči. Loka-vost, živinska strast, pijanost so se zbrale tukaj v, najznačilnejših podobah. In ženske — nekaterim se je še obotavljal na licu zadnji odsev prejšnje svežosti in je ugašal skoro tisti čas, ko si ga gledal; drugim je bilo izbrisano vsako znamenje njihovega spola, kazale so edino ostudno bled i no propalosti in zločinstva. Nekatere še deklice, druge mlade ženske, vse še v pomladi življenja — ženske so bile najtemnejši in najotožnejši del te žalostne slike. Fagina ni vse to Bogve kaj vznemirjalo, željno je gledal med temi zabavami od obličja do obličja, a videti je bilo, da ni srečal tistega, ki ga je iskal. Naposled se mu je posrečilo ujeti z o-česom predsednika. Nalahno mu je namignil in odšel iz sobe tako mirno, kakor je prišel. "S čim vam morem postreči, Fagin?" je vprašal mož, ki je prišel za njim do stopnic. "Nočete prisesti? Veselilo bi jih prav vse.'" Žid je stresel nestrpno z glavo in zašepetal: "Je on tukaj?" "Ni ga," je odgovoril mož. "In Barney ni nič sporočil?" je vprašal,Fagin pojdite nazaj v družbo, dragi moj, in recite jim, naj le veselo žive — dokler gre. Ha, ha, ha!" Gospodar je na starčev smeh odgovoril s smehom, potem se je vrnil k svojim gostom. Toliko da je bil Žid sam, se mu je vrnil.na lice prejšnji plahi in zamišljeni izraz. Po kratkem preudarku je poklical izvoščka in mu ukazal, naj ga pelje v Bethnal Green. .Kake četrt milje pred; Sikeso-vim stanovanjem je kočijaža odslovil in premeril kratko pot peš. :No," je zamrmral Žid, ko je potrkal na vrata, "če je v vsem tem skrita kaka ukana, jo bom že izvlekel iz tebe, deklica moja, kakor si tudi zvijačna." ženska, ki mu je odprla, je rekla, da je dekle v svoji sobi. Fagin je zlezel po tihem po stopnicah in kar meni nič tebi nič stopil v sobo. Dekle je bilo samo. Ležald je z glavo na mizi in lasje so se ji usipali po njej. "Pila je," je pomislil Žid, "ali ji je pa samo hudo." V tem premišljevanju se je starec obrnil in zaprl vrata. Ta gotovo, kakor če bi imel zdajle njegov volovski vrat med prsti, če se vrne sam brez fanta — če se je izmotal in mi ga ne izroči mrtvega ali živega — ubij ga ti sama, če nočeš, da pride rablju v roke; in to stori neutegoma, kakor hitro prestopi prag v sobo, "če ne, bo prepozno!" "Kaj pomeni vse to?" je vzkliknilo nehote dekle. "Kaj to pomeni?" je besnel Žid dalje. "Fant mi je vreden stotine funtov! In kar mi je vrglo naključje na pot — na, po-beri, brez vse nevarnosti! — to naj bi mi zapravila prešernost pijane sodrge, ki samo pihnem, pa je ni! In da bi se po vrhu navezal na živega hudiča, ko mu je treba samo hoteti in ima moč, da, da —" Iirop je starec jecljal in iskal besede in ta trenutek >je potlačil svoj kipeči srd in spi-emenil vse vedenje. Trenutek prej je grabil z rokami po zraku in stiksal pest z izbuljenimi očmi in licem, bledim od strasti. Sedaj pa se je zgrudil na stol, se sključil v dve gube in trepetal ob misli, da je sam izdal neko skrito lopov-stvo. Po kratkem premolku se je upal ozreti po svoji tovarišici. Kazno je bilo, da se je nekoliko umiril, ker jo je videl v tisti brebrižnosti, iz kakršne jo je predramil, ko je prišel v sobo. ga moja," je pripomnil Žid in u- piral vanjo lesketajoče oko. "Vse morate še enkrat povedati, če ste od mene kaj hoteli," je odgovorila Nancy. "In če kaj hočete, rajši počakajte do jutri. Za minuto ste me razdramili, zdaj sem pa že spet vsa mata-to sta." Fagin je vprašal še več reči, vse, da bi se prepričal, ali je kaj posnela iz tistih njegovih nepremišljenih besed. A odgovarja la mu je tako brez ovinkov, hkra ti pa ni kazala pod njegovimi prodirnimi pogledi niti malo za drege, tako da se mu je potrdila njegova prva misel, da se ga je malo čez meno nalezla. Nancy res ni bila brez te slabosti, ki se je bila pri Židovih gojenkah zelo razpasla, že v mladih letih jih je Žid v "tem bolj spodbujal kot krotil. Njena neredna vna njščina in močni duh po brinovcu, ki je bil v sobi, sta Faginovo domnevo krepko podpirala; in ker jo je obšla po hipnem, že o-menjenem izbruhu strasti najprej brezbrižna topost, a so se ji takoj nato čustva zmešala, da se je minuto jokala in že drugi hip vzklikala, da "se ni treba nič 'Nancy, ljuba!" je zakrkal I Žid s svojim navadnim glasom j "Ali si me poslušala, draga?" "Ne mučite'm^ sedaj, Fagin!" je odgovorilo dekle in trudoma dvignilo glavo, "če je Billu to a i t • • i pot izpodletelo, bo pa drugič bo- li je pripovedoval, kaj je zvedel . 1 ' ■ 1.1 , , J J 1 1 ' lje opravil. Marsikatero lepo delo je že storil za vas in jih bo še več, ako bo mogel. Kadar pa šum je dekle zbudil. Ostro mu je pogledala v lokavi obraz, ko ga je vpraševala, kaj ve novega, in od -Tobyja Crackita. Ko je kon čal, se je vrgla z glavo na mizo, kakor jo je našel, in ni rekla besede. Nestrpno je odrinila luč, se presedla dvakrat, trikrat v mrzličnem nemiru in vsakikrat po-drsala z nogami po tleh; a to je j bilo vse. srvče za moškega ali žensko — je gospod Fagin, ki si je nabral svoje dni znatnih izkušenj v teh stvareh, v svoje veliko zadovol jstvo izprevidel, da se ga je res preveč nabrala. Fagina je to odkritje potolažilo. In ker je dosegel svoj dvojini namen — sporočiti dekletu, kar je nocoj izvedel, in se prepričati na lastne oči, da Sikesa še ni domov — se je napotil proti domu ter pustil svojo mlado prijateljico samo, spečo, z glavo naslonjeno na mizo. Bilo je okrog polnoči, vreme mračno in silno mrzlo, tako da ga ni mikalo, da bi se mudil. Oster veter, brijoc po cestah, kakor da je pometel z njih prah in blato in ljudi. Kajti malo jih je bilo zunaj, in še ti, je bilo videti, so kar se da hiteli proti domu. Židu je pihalo od prave strani, ker je šel naravnost pred vetrom, drgetajoč in stresajoč se ob vsakem novem sunku, ki ga je nemilo pehal naprej. Dospel je do ogla svoje ulice in že ril po žepu za ključem, ko je stopila izza molečega prizidka, ki je bil v temni senci, mračna postava, pi-ekoračila cesto in se bati," ih se bavila poleg tega z'priplazila do njega, ne da bi jo računi, kako različno traja čas bil zapazil. A 0] it 0] M 01 ^ a M 0! OSLADITE VELIKONOČNO KOSILO: FINA, SLADKA VINA, AMERICAN PORT, MUSKATELA IN SHERRY \ Izborno belo in rdeče vino iz sodov, ki drže 3,000 galonov. Cena nizka in postrežba hitra. THOM KRAS0VEC in SINOVI, lastniki NOTTINGHAM WINERY 17721 Waterloo Rd. KEnmore 6121 se r B w b r B w B w B ne more, ne more; zato pa mir besedi." "Pa fant, ljuba moja?" je re-; kel Žid in mencal vznemirjen z ! dlanjo ob dlan. Ko sta tako molčala, se je Žid nemirno razgledoval po sobi, kakor bi se hotel prepričati, ni li kakega znamenja, da se je Sikes na skrivaj vrnil. Vidno zadovoljen s svojo preiskavo je dvakrat ali trikrat pokašljal in prav tolikokrat skusil sprožiti pogovor. A "Za fanta velja, kar za druge," mu je naglo segla v besedo Nancy, "in še enkrat pravim: nadejam se, da je mrtev in rešen vseh nezgod in rešen vas — seveda, če se Billu nič ne zgodi. In če je unesel Toby glavo, je go tovo tudi on na varnem. Za dva KOKrai SKUSU »jnu/an puguvui. « , . , r, „ , , , . , . i . . ,M „ iTobv.ia ga je, kadar kdo hoče. dek eseje brigalo zanj toliko, ka- ' , . , J -- - ■ "In kar sem prej govoril, dra- kor bi bil iz kamena. Nazadnje je tvegal še en naskok: mel'si je roke in dejal z najprijaznejšim]^ glasom, ki ga je zrtlogel: "ln kje bi vi mislili, da je Bili UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK(D-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READEB" uteremu je znižana cena in stane samo: $ 2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. r m, "Nič," je odgovoril gospodar | seda j, draga moja 'Pokvek.' "Ta se ne gane, dokler ne bo vse varno. Le zanesite se, da so tam doli nekaj zavohali in Dekle je zastokalo nekak tež- j || ko umljiv odgovor, da ona tega j ^ ne ve, in iz pridržanih glasov, ki ^ k mv ------. .». v, ' ~ J------- l samo gane se naj, pa imajo ta-|so se ji trgali, je bilo videti, da koj sled. Z njim je že vse v re-j j0ka. 'du, z Barneyem, če ne> bi bil o "in fant?" je rekel Žid in na- nj em že kaj zvedel. Stavim za Barneya, da se dobro ravna. Zanj kar nič ne skrbite." "Ali pride on nocoj sem?" je vprašal Žid s poudarkom na "on" kakor prej. "Monksa mislite?" je vprašal gospodar in nekam mečkal. "Pst!" je dejal Žid. "Njega, njega." "Gotovo," je odgovoril možak in potegnil zlato uro iz žepa. "Vsak trenutek mora priti. Če počakate deset minut, pa bo —." "Ne, ne!" je odgovoril Žid naglo kakor ds. mu je odleglo, ker ni te osebe tukaj, čeprav bi tako rad z njo govoril. "Povejte mu, da sem in hotel z njim govoriti in da naj pride še nocoj k mtfni. Ne, recite jutri. Ker ga ni tukaj, je tudi jutri še dovolj zgodaj." "Dobro!" je rekel krčmar. "Nič drugega?" "Zdaj niti besede, ne," je odgovoril Žid in šel po stopnicah navzdol. "Slišite," je dejal oni ter se nagnil preko naslona, s hripa-vim šepetom, "zdajle je čas za dobro kupčijo. Phila Barkerja i-mam zgoraj, tako je nasut, vsak otrok bi ga navil." "Aha!, Ampak Philu Barker-ju še ni prišla ura," je rekel Žid in pogledal navzgor. "Phil Barker ima še več opravkov, preden mu damo brez skrbi slovo. Le penjal oči, da bi ji vsaj nanaglo-!^ rna ujel obraz, "ybogo detece! || Pustili so ga v jarku, Nancyca. Le to premislite!" "Dete," je vzkliknilo dekle in; Ij nenadoma pogledalo kvišku, "bo-, % 'lje zanj, kjer je, kakor med na-:|| mi. In če le Billu ne bo nič hude-; || ga, bi rada, da bi ležal mrtev v j jarku in bi mu mlade kosti tam j ■■A strohnele." ; ft "Kaj?" je vzkliknil Žid prese- j j nečen. j^ "Da, to bi rada," je odgovori lo dekle in pogledalo Židu v oko "Vesela bi bila, da mi je iz.pred '% oči, in če bi vedela, da je naj- " hujše že prestano. Ne morem trpeti, da bi bil poleg. mene. Da ga le vidim, pa se mi upre zoper samo sebe in zoper vas vse." "Pu!" je dejal mož,s prezirom. "Pijana si!" "Pijana?" je vzkliknilo dekle grenko. "Tvoja krivda ni, če nisem. Nikoli me ne bi hotel drugačne,