Znanstvena razprava GDK: 323.13 + 308 : 352 : (497.12) Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb Factors affecting technological changes Boštjan KOŠIR* Izvleček: Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. l. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini , cit. lit. 12. Prevod v angleščino: Jana Oštir. Avtor obravnava dejavnike razvoja in širša gibanja cen vhodnih prvin (energija in delovna sila) v tehnološke sisteme ter cene nekaterih proizvodov. Razpravlja o potrebnih spremembah v delovanju slovenske organiziranosti gozdarstva. Utemeljuje nujnost tehnoloških sprememb z več vidikov. Poudarek razprave je na analizi strukturnih sprewemb v podjetjih, ki bodo uvedla strojno sečnjo. Ključne besede: tehnologija, strojna sečnja , pridobivanje lesa, organizacija podjetja. Abstract: Košir, B.: Factors affecting technological changes. Gozdarski vestnik, Vol . 62/2004, No. l. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 12. Translated into English by Jana Oštir. The author discusses the developmental factors and general movement ofprices of input materials (energy and manpower) in technological systems as well as the prices of some products. He justifies the necessity for technological changes from a number of viewpoints. The article concentrates on an analysis of structural changes in those companies which plan to introduce mechanized cutting. Key words: technology, mechanized cutting, wood harvesting, company organization. 1 UVOD INTRODUCTION Tehnološki razvoj je prisoten na vseh področjih človekovega delovanja. V gozdarstvu je počasnejši kot v nekaterih drugih dejavnostih, vendar je prav tako stalno p1isoten . Vsaka tehnološka sprememba ima svoje vzroke. Pri razvoju srečamo niz nenehnih sprememb, med katerimi so nekatere večje, druge pa komaj opazne. Lahko rečemo, da ni razvoja brez vzrokov ter omejitev, ki mu dajejo smer in mu določajo količinske kazalce. Omejitve pri izko­ riščanju naravnih virov, ki veljajo za gozdarstvo, so specifične, vendar se z raznimi omejitvami srečamo pri vsakem razvoju vsakršne dejavnosti. Drugače je z vzroki, k) so povezani z razvojem vseh drugih dejavnosti in niso vedno specifični za gozdarstvo. Tehnično obdobje v katerem živima, se je pričelo z uvedbo motornih žag pri sečnji in uveljavljanjem mehaniziranega transporta lesa. To tehnično obdobje je pri kraju in pričenja se prehodno obdobje, po katerem bomo prešli v naslednje tehnično obdobje, za katerega bo značilna uporaba strojne sečnje, vožnje lesa ter izpopolnjena informacijska tehnologija. Vprašanje, ki si ga postavljamo, je, ali nas v spremembe tehnologije GoulV fi? f?0041 1 pridobivanja lesa morda sili nekaj, kar čutimo , vendar ne vidimo, ali ne gre pri vsem za nekakšno modno muho, ki nas bo veliko stala. Drugo vprašanje pa je, kako se bo treba prilagoditi novim tehnologijam, saj iz preteklih izkušenj vemo, da velike tehnološke spremembe ne prizadenejo le neposrednih izvajalcev proizvodnje, temveč vse, ki so povezani z gospodmjenjem z gozdovi. 2 DEJAVNIKI RAZVOJA 2 DEVELOPMENTAL FACTORS Če bi gledali na tehnološki razvoj kot na razvoj podsistema tehnološkega jedra gospodarskih družb, bi zadostovalo razumevanje Samsetovega zakona o diskontinuirani evoluciji (SAMSET 1985). Za razmere, ki vladajo danes, se zdi takšen pogled preveč preprost oz. preveč omejen. Na tehnološki razvoj vpliva več medsebojno tesno povezanih dejavnikov, med kate1imi lahko v nekem obdobju posamezen dejavnik postane glavni vzrok spre­ memb. Povezovanje tržišč oz. gospodarstev *doc. dr. B. K. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, Večna pot 83, 1000 Ljubljana 3 Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb ------ posameznih dežel je pri tem enako pomembno, kot je spoznanje, da je okolje tega planeta nedeljiva. Med najvažnejšimi dejavniki so torej: - gospodarnost dela, poslovanja gospodarstva in medsebojno tekmovanje na tržišču (med gospodarskimi družbami) in med tržišči; - odkritja in inovacije na vseh področjih , zlasti pa razvoj potreb končnih uporabnikov proizvodov, pri čemer so za gozdarstvo neposredno važne vertikalne povezave; - razvoj potreb družbe po kakovosti življenja vezane za ohranitev okolja; - interesi vseh, ki so odvisni od gospoda1jenja z gozdovi in njihova medsebojna razme1ja. Na gospodarnost dela neposredno vpliva razme1je med ovrednotenim vložkom v proizvodni proces ter vrednostjo proizvodov. Razlika pred­ stavlja stroške dela ter dodano vrednost. Glavni elementi vložka so material oz. vrednost vhodne surovine, delo in znanje, informacije ter energija. Pomemben element gospodarnosti poslovanja je režija gospodarske družbe, ki lahko to razme1je temeljito pokvari. 3 GffiANJA VREDNOSTI NEKATERIH PRVIN TEHNOLOŠKIH SISTEMOV 3 CHANGES IN VALUES OF SOME ELEMENTS OF TECHNOLOGICAL SYSTEMS Zanimalo nas je, kako se med seboj spreminjajo vrednosti glavnih prvin vložka v tehnološke procese in vrednosti nekaterih proizvodov. V daljših časovnih obdobjih je zelo težko slediti vrednostim posameznih elementov vložka, vendar se s prizanesljivo natančnostjo lahko lotimo tudi te naloge. Kot glavni vir za vrednost energije smo vzeli vrednost soda nafte; za vložek dela smo vzeli povprečne plače delavcev v gospodarstvu. Glede na to, da smo poskušali s primerjavo daljšega časovnega obdobja, smo se nujno srečali s problemom inflacije (za osnovo smo vzeli ameriški dolar), menjavo valut in podobno. Zanimale so nas relativne primerjave in ne dejanske vrednosti podatkov v posameznem obdobju. Naslonili smo se na zelo različne vire (FAO, OPEC, statistični letopisi). Opozatjamo, da so prikazi namenjeni predvsem opisu splošnih teženj in ne neposrednim primerjavam. Domnevamo, da bi natančnejša analiza pokazala enake težnje, kot tu predstavljeni rezultati, saj gre za daljše časovno obdobje, v katerem se posamezni vplivi izravnajo. Na strani rezultatov tehnoloških sistemov smo sledili cenam hlodovine in celuloznega lesa v Avstriji (FAO) in produktivnosti dela v gozdarstvu. Iz slike 1 je razvidno, da se tako plače, kot cene nafte relativno večaj o, vendar bruto plače mnogo hitreje. Oboje predstavlja glavnino vložka v proizvodne sisteme. Čeprav indeksi plač veljajo za vso gospodarstvo, lahko sklepamo, da so bile v gozdarstvu - kljub razlikam - gibanja podobna. P1ičakovali bi lahko, da se je produktivnost dela ustrezno povečevala (slika 2), vendar je hkrati tudi razvidno, da je vrednost gozdnih lesnih proizvodov že od sredine sedemdesetih let v rela ti vnem upadanju. Tako dolgoročne težnje bi morale imeti pomembne posledice ne le za pridobivanje lesa, ki je za ekonomske premike najbolj občutljivo področje gozdarstva, temveč za racionalnost vseh gozdarskih dejavnosti: gojenja .in varstva gozdov v prvi vrsti kot tudi drugih. Ni torej naključje, da je panoga reagirala tako, da je gozdu pričela pripisovati še splošno koristni pomen, ki ga žal do danes še ni znala tudi ekonomsko ovrednotiti. Slika 1: Indeksi bruto plače in cene nafte (OPEC, 1 985 = 100) Figure 1: Index of wages and index of oil price (OPEC, 1985 = 100) 400 r 300 200 100 -------- -·-···-·-- -<>- Indeks Nafla -o-Indeks Plača - Izravnava indeksa "Narta' - lzravnava indeksa "Plača '" f' --.J~ r .<::'1 ,....,f\1\A \ 1 _____________ K _o _šir, B.: Dejavniki razvoja tehnolos _ · k _ i_ h_s ..:.. p_re_m _ e_ m _ b ___ _ ________ _ Slika 2: Indeksi cene hlodovine, celuloznega lesa in produktivnosti v mJ/dan (1985=100). Figure 2 : lndexes of prices of round ~;vood and pulpwood and productivity in m 3 /day (1985=100) 200 150 100 50 i 1 - · · _ _____ ______ _ ] - Indeks Hlodovina - IndEks Celul.les -<>-Indeks m3/dan Bled - Izravnava "Celul.les" - Izravnava ''Hiodovma" Indeks indeksa med plačami in produktivnostjo pokaže (slika 3), da plače naraščajo hitreje od produktivnosti. Stroški dela se dolgoročno Slika 3: Indeksi indeksov med plačami, cenami hlodovine, nafte in produktivnostjo Figure 3: Relations among indexes of wages, round wood prices, oil price and productivity Slika 4 Indeksi indeksov med cenami hlodovine in celuloznega lesa ter produktivnostjo dela Figure "~'.._o,." ,rf;- ,o..-o..' ,o,<>-"" ~ Indeks Hlodo\ina/lndaks m3/dan -o- Indeks Celul.les/lndeks m3/dall - lzra,.,a~.e Indeks Celulles/lndeks m3/dan - lzra\oflava Indeks Hlodolina/lndeks m3/dan povečujejo, vrednost proizvodov glede na plače relativno upada, naraščanje plač pa presega tudi cene energije. Plače se povečujejo sorazmerno hitreje, kot narašča produktivnost dela. Iz slike 4 razberemo, da smo nekdaj z manjšo produktivnostjo dosegali na trgu večjo vrednost proizvodov kot danes. Navedene primerjave nazorno kažejo širše težnje med gibanjem osnovnih dejav­ 600 ---- - --- --------------- - --, nikov proizvodnje in njenim tržnim učinkom. Ekonomičnost gospoda1jenja družb je ves čas pod vprašajem in terja nenehno prilagajanje ter strateško načrtovanje . soo 400 300 200 100 o -o-Indeks Plača/Indeks m3/dan -o--Indeks Plača/Indeks H\odol.ina __.._ Indeks Plača/Indeks Nafta - -lzra\flava Indeks Plača/Indeks Hlodol.ina --lzraVf1ava Indeks Plača/Indeks m3/dan --lzra\flava Indeks Plača/Indeks Nafta nrmiV fi? (?1)04) 1 Rešitev so v preteklosti iskali v nižanju stroškov proizvodnje ter racio­ nalizacijo poslovanja. S tega vidika se da razložiti težnje po povezovanju družb, ustvarjanju večjih teritorialnih enot z večjimi količinami lesa (težnja po lokalni monopolizaciji), zmanj­ šanjem režije, racionalizacijo nadzora, metjenja in prevoza ter manipulacije z lesom itd., skratka vseh dejavnosti, ki so nujne za gospodarsko družbo, pa niso neposredno del tehnologije. Takšne racionalizacije se pri nas zelo intenzivno dogajajo poL 1994, vendar imajo tudi svoje meje. Ko bodo te 1 1 Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb dosežene, bo edina možnost še sprememba tehnologije, ki lahko za daljše obdobje zmanjša neposredne stroške proizvodnje. Samsetov zakon pove, da je vsaka nova tehnologija le začasna rešitev. V sebi že nosi zametke novosti, ki jo bodo nasledile. V vsakem časovnem intervalu je značilnost gozdarskih gospodarskili družb način organiziranja in poslovanja ter prevladujoča tehnologija. Oboje je tesno povezano in spreminjajoče. Že tu se postavlja vprašanje, ali je osnovno gonilo tehnološkega razvoja potreba gospodarske družbe ali gre za spreminjanje gospodarskih družb zaradi sprememb tehnologij. Dejstvo je, da na oboje vplivajo širše (globalne) težnje pri spreminjanju ravnovesja med vhodnimi prvinami v proizvodne procese ter doseženimi mateiialnimi in ekonomskimi učinki. Menedžerji slovenskih gozdarskih gospodarskih družb so enako, kot njihovi partnerji iz tujine obremenjeni predvsem s krmarjenjem podjetij znotraj trga, katerega teritorialno velikost določa ekonomičnost sečnje in transporta lesa in vrednost proizvodov. Pri visokih stroških sečnje in spravila je trg majhen, pri nizkih stroških pa je lahko zelo velik. Pri majhni vrednosti proizvodov je trg manjši kot pri veliki vrednosti proizvodov. Prav zato - saj se tržna območja posameznih družb prekrivajo, je nujno razumevanje širših gibanj in vizija pri­ hodnosti, ki mora nujno vključevati tudi razmislek o tehnologiji sečnje in transporta. 4 SPREMEMBE, POVEZANE Z NOVO TEHNOLOGUO 4 CHANGES LINKED TO THE NEW TECHNOLOGY Med dejavnike razvoja štejemo tudi zahteve po sveži in usposobljeni delovni siJi ter humanizaciji dela. Kako zelo so dejavniki medsebojno povezani, vidimo tudi iz primera, kako veliko breme predstavljajo invalidi iz prejšnjih obdobij za katere skrbijo naslednice nekdanjih gozdnih gospodarstev. Kako zagotoviti varno in čim manj obremenjujoče delo ni le etično temveč tudi ekonomsko vprašanje. Glede tega vprašanja je uporaba sodobnih tehno­ logij neprimerno ugodnejša, čeprav prinaša s seboj drugačne obremenitve in nevarnosti (BERGER 2003). Modema tehnologija kratkega lesa je večkrat označena za ekološko primernejše od tradicionalnih tehnologij, vendar je pri tem pomembno poznati A izhodišče p1imerjave. To tehnologijo pri nas preveč povezujemo z načini gospodarjenja z gozdovi v deželah, kjer je bila razvita. Dejstvo je, da se tudi v teh deželah sistemi gospodarjenja spreminjajo in namesto velikopovršinskega golosečnega gospo­ darjenja prehajajo na manjše površine golosekov, narašča pa tudi delež redčenj. Kljub temu je med njihovimi in pri nas uveljavljenimi načini gospo­ daijenja še vedno nepremostlji va razlika. Po drugi strani ugotavljamo, da se strojna sečnja uveljavlja tudi tam, kjer gospodarijo podobno kot pri nas. Tehnologija strojne sečnje torej ni vezana na golosečni način gospodarjenja, vendar zahteva primerno koncentracijo lesa na delovišču in druge pogoje, ki jih pri nas v mnogih primerih ni težko izpolniti. Poleg poškodb v sestojih in vpliva na gozdna tla (KOŠIR 2002b) so pri uporabi tehnologij pomembni tudi drugi ekološki vidiki. Dokazano je že bilo, da je sodobna tehnologija kratkega lesa primernejša glede emisij v ozračje od današnjih tehnologij pridobivanja lesa (LIND HOLM 1 BERG 2003). Slovenski način gospodarjenja z gozdovi je med naprednejšimi. Ni razloga, da bi premišljevali o spremembi naše doktrine gospodarjenja z gozdovi (predolgo časa smo jo gradili, da bi jo zavrgli zaradi tehnologije) temveč o spremembi prakse njenega izvajanja. Racionalnost pri izbiri delovišč, izbiri lesa za posek, pravočasno načrtovanje proizvodnje, tok informacij itd. so le nekateri poudarki, ki bi morali biti prisotni že danes, pomenijo pa pogoj pri novih tehnologijah (KRČ 2002, KOŠIR 2002a). Spremembe tehnologij vplivajo na vse, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem z gozdovi in so od tega odvisni. Pri uvajanju strojne sečnje so v Sloveniji danes udeleženi predvsem gozdarska podjetja in podjetniki, lastniki - med katerimi je najvažnejša država (SKZG)- in ZGS. Vsa ekonomska tveganja nosijo gozdarska podjetja oz. zasebni podjetniki. Največje spremembe v strukturi se bodo zato zgodile v gozdarskih podjetjih, ki so danes prilagojena obstoječim tehnologijam, vendar še nep1ilagojena delovanju na prostem trgu gozda.r·skih storitev. Nobeden od naštetih subjektov ne sme predstavljati apriorne ovire, izražati ne strinjanja in s tem dolgoročno ovirati delo nove tehnologije. Na tujem veliki lastniki podpirajo tehnološki razvoj na vseh področjih (pridobivanje lesa, gojenje in gradnje gozdnih prometnic) ter pozitivne spre- Košir, 8 .. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb membe v organizaciji dela in podjetij. Veliki lastniki nemalokrat celo financirajo tehnološki razvoj (npr. Meyr-Melnhof iz Avstrije, združenja lastnikov v Skandinaviji), saj se jim vložena sredstva dolgo­ ročno povrnejo in povečujejo prihodke iz gozda ter vzdržujejo konkurenčnost. Fizični rezultati gojenja gozdov dobijo na ta način primerno ekonomsko zadoščenje. Uvajanje nove tehnologije je v gospodarskih družbah lahko uspešno le: - če pripravimo na spremembe podjetje, in to neposredne izvajalce proizvodnje, ki bodo skrbeli za primerne učinke, vzdrževanje in popravila, kot tudi tehnično osebje, ki bo skrbelo za čim večjo izkoriščenost strojev, pripravo dela, nadzor, logistiko itd.; - če primerno uredimo odnose z okoljem podjetja, si zagotovimo dovolj dela in skrbimo za odnose z lastniki gozdov, javno gozdarsko službo, javnostnti ter drugimi uporabniki prostora. Vprašanje, ki se poraja je, kakšna je minimalna velikost podjetja, ki bi imelo en stroj za sečnjo in eno zgibno polprikolico. Če vzamemo model dela od drugod (npr. Švedska ali Kanada), potem bi za njuno delo potrebovali 4 strojnike (brez rezerve), ki bi delali v dveh izmenah. Če bi računovodske storitve opravljalo zunanje podjetje in podobno velja še za nekatere druge storitve, bi bilo dovolj, da vso operativno proizvodnjo vodi en zaposleni. Z majhnimi rezervami, bi štelo podjetje do šest zaposlenih ob proizvodnji nekje med 15.000 do 30.000 m-' letno. Povprečni učinki bi bili nekje med 6 in 13 m:~/del. uro. Potrebovali bi (letno) okoli 300 do 400 ha sestojev, kjer bi opravljali redčenja in končne poseke s povprečno jakostjo med 30 in 50 m 3 /ha (možno je tudi več), odvisno od vrste sečnje, debeline, terenskih in drugih razmer. Pri večjih jakostih (končne sečnje, delo v ujmah) bi ekono­ mičnost narasla, isto velja tudi za izkoriščenost strojev v obeh izmenah. Pogoj za visoke učinke je priprava dela, ki mora biti kakovostna in pravočasna (skupina ne išče in ne čaka na delo, temveč vnaprej pozna lokacije in informacije o deloviščih). Režijski stroški takšne organizacije bi bili majhni in najbrž konkurenčni . Ali je mogoče takšno organizacijo (recimo ji C) vgnezditi v obstoječe gozdarske gospodarske družbe? Ključ uspešnega prehoda na novo tehnologijo ni toliko v posrečenem izboru strojev temveč bolj v ljudeh. Moderna tehnologija kratkega lesa je Grmi V fi2 (2004) 1 učinkovitejša od domače tradicionalne tehnologije, zato potrebujemo za posek in spravilo določene količine lesa precej manj zaposlenih. Razmerje se pri teh dveh fazah giblje v zelo širokih mejah, vendar lahko pti.čakujemo, da bo nekje med 1 : 3 in 1 : 5. To pomeni, da bi za enako količino lesa po novi tehnologiji potrebovali od tri do petkrat manj zaposlenih pri sečnji z motorno žago in traktorskem spravilu lesa. Ob podmeni, da letno posekama na nov način 15.000 m· \ bi bilo ob delo sedem do osem sekače v in recimo trije traktmisti, pri večjih količinah pa bi se to število povečevalo (preglednici 1 in 2). Poglejmo povsem izmišljen primer gozdarskega podjetja, ki se ukvatja le z gozdno proizvodnjo. Ima dvoje skladišč, nekaj lesa odkupijo od zasebnikov, vendar je jedro proizvodnje v državnih gozdovih. Podjetje A je torej predstavnik srednje velikega gozdarskega podjetja pri nas (50.000 m 3 poseka, 15.000 gojitvenih ur), podjetje B kaže ob enaki proizvodnji nekatere spremembe, na katere je vplivala uvedba strojne sečnje pri 20.000 m-' (30.000 m 3 posekajo na obstoječi način). Vidimo, da spremembe niso zajele le delavcev v neposredni proizvodnji, temveč nujno tudi t. im. neproizvodne delavce. V se te spremembe niso obvezno vezane na uvajanje strojne sečnje, temveč so nujne, saj se sicer razmerje med t. im. neproizvodnimi in neposredninti delavci močno spremeni. Mogoče so tudi zato, ker se zmanjša potrebni čas nadzora (manj delovišč v istem času), merjenje je za gozdarske namene dovolj točno s strojem za sečnjo, sortiranje je kakovostnejše in možen je takojšen odvoz lesa kupcu brez vmesne ga skladiščenja (odpade eno izmed skladišč), zmanjšana je manipulacija z lesom itd. Podjetje C v preglednicah predstavlja minimalno posadko, ki lahko izvaja strojno sečnjo in spravilo lesa z dvema strojema v dveh izmenah. To podjetje ne opravlja gojitvenih del in nima invalidov. Splošne funkcije delno opravljata dva zaposlena, ki skrbita tudi za pripravo dela, deloma pa so manj pomembne funkcije urejene pogodbeno in izven podjetja. Minimalna organizacija podjetja, ki more opravljati strojno sečnjo je zelo ploska, hierarhija podjetja je malo struktlllirana, kar prinaša mnoge prednosti. S tem primerom hočemo pokazati, da je razvoj tehnologij tesno povezan z razvojem podjetja in njegove strukture. Gre za tesno povezanost, ki je ne gre reševati z dilemami. (HOESCH 2003) kot: alije glavni vir racionalizacije gozdarskega podjetja 7 Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb Preg led ni ca 1 : Struktura podjetja v grobem - število zaposlenih T able 1: General structure of the company - number of employees Število zaposlenih Podjetje A Podjetje B Podjetje C Invalidi Proizvodnja Režija Skupaj Pregledn ica 2: Struktura podjetja v grobem- % Table 2: General structure of the company - % 9 51 20 80 9 o 40 4 8 2 57 6 % Podjetje A Podjetje B Podjetje C Invalidi 11 Proizvodnja . 64 Režija 25 Skupaj 100 -tehnološki razvoj ali je potreba po racionalizaciji poslovanja vzrok za tehnološki razvoj. Prav p1imer podjetja Meyr-Melnhof (HOESCH 2003) je primer, kako tehnologija in še posebej vlaganja v tehnični razvoj odlično zagotavljata uspešnost družbe, ki to podpira. Res je, da gre za gospodarjenje na kar 32.000 ha in letni posek 170.000 m-' (170 zapo­ slenih), vendar- ali v Sloveniji nimamo primerljivih družb? ZGS mora zagotavljati ravnotežje med različ­ nimi rabami gozda. Glede na pomen lesno­ proizvodne rabe je nujno, da pri uresničevanju le te izvaja naloge, ki koristijo lastnikom gozdov ter gospodarskim subjektom. Pri uvajanju strojne sečnje bi ZGS moral razvijati tesnejše sodelovanje z gozdarskimi podjetji (podjetniki) v smislu pravočasnega odkazila in posredovanja informacij ter z lastnikl gozdov. Za kaj takega bo ZGS moral dobro poznati možnosti in omejitve strojne sečnje. Novo tehnologijo bo moral spoznati in jo tako kot druge brez predsodkov uvrstiti na svoj seznam znanj. Zelo pomembno je kakovostno gozdno­ gojitvene načrtovanje s trasiranjem nujno potrebnih glavnih in stranskih vlak. Na območjih, kjer bo strojna sečnja ni potrebno trasirati sečnih poti, ker te niso grajene in ne predstavljajo posega v prostor, pač pa morajo biti pravilno položene glavne in stranske traktorske vlake, po katerih bo potekala glavnina transporta lesa. Pogoj za normalno uporabo nove tehnologije je smotrno in pravočasno odkazilo zadostne količine lesa v okviru do­ voljenega poseka. ZGS mora upoštevati ekonomska merila gospodarjenja z gozdom tako kot pri 8 16 o 70 80 14 20 100 100 obstoječih tehnologijah oz. oblikah spravila lesa. Koncentracije lesa na delovišču (v m 3 /ha) so pri strojni sečnji podobne tistim, ki so pogoj za gospodarno uporabo žičnic, kar je v praksi že dolgo vsesplošno sprejeto in razumljena. Med lastniki gozdov so za to razmišljanje pomembni veliki lastniki gozdov, ki gledajo na gospodarjenje z gozdom dolgoročneje. Njihov interes ni le trenuten dohodek iz gozda temveč takšno gospodarjenje, ki bo dolgoročno dalo optimalne rezultate pri vseh večnamenskih rabah gozdov. Med slednjimi ima le SKZG potrebne strokovne kadre, ki morejo pri uvajanju strojne sečnje aktivno sodelovati. To sodelovanje vidimo v dveh smereh: zagotavljanje primernih delovišč za ustrezno letno izkoriščenost strojev ter ustrezno strokovno podporo v primerih uspešnega uvajanja strojne sečnje. Dolgoročno bo takšna politika vodila k trajnemu in stabilnernu povečanju rente ob istočasnem povečanju dobička gozdarskih družb. Povečanje gospodarnosti neposredne proizvodnje bo pomenilo tudi izboljšanje negovanosti sestojev. Nesprejemljiva je misel, da bi lastnik že ob prvem tveganem uvajanju nove tehnologije želel zase vso povečano rento (temu bi se reklo tipično kratko­ ročno razmišljanje), medtem ko bi vse stroške uvajanja in prestrukturiranja podjetja nosil koncesionar. Sodelovanje med koncesionarji in SKZG se danes zdi važnejše kot kdajkoli. GmriV n? (")004) 1 Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb 5 NUJNOST SPREMEMB 5 THE NECESSITY OF CHANGE Ali je uvajanje strojne ekonomično ter kakšni pogoji bi pri tem morali biti izpolnjeni, se lahko vprašamo z vidika gospodarske družbe, ki o tem razmišlja, ali pa z vidika tehnološkega jedra družbe, ki vidi pred seboj predvsem tehniške-tehnološke izzive. Odgovore na drugi del vprašanja je lažje postaviti, saj se pri tem gibljemo v domeni tehniške­ tehnoloških pojmov in dejstev. Odgovor na to, ali se neki družbi izplača tvegano vlaganje v novo tehnologijo, pa je močno odvisen od položaja družbe in njenih možnosti za kaj takšnega. Po našem mnenju je usoda uspešnosti velikih gozdarskih gospodarskih družb vpeta v dvoje procesov: - prestrukturiranje posameznih družb in njihovo medsebojno povezovanje s ciljem združevanja poslovnih funkcij in s tem zniževanje stroškov in - odvisnostjo gozdarskih družb od usode lesno predelovalne industrije in prepočasnim pove­ zovanjem med gozdarstvom in lesno industrijo. Kakšna je zveza med zgoraj navedenim in uvajanjem strojne sečnje? Dejstvo je, da se je večina gozdarskih gospodarskih družb v zadnjem deset­ letju uspešno prilagajala trenutnim spremembam gospodarskega sistema in večina družb še nadalje racionalizira svoje poslovanje in krči stroške proizvodnje- in posluje z dobičkom. Slišijo se že očitki, ki jih lahko z gozdarskega vidika ocenjujemo kot priznanja, da nastopajo gozdarji »korpo­ rativno«, torej povezano in tako dosegajo boljše cene proizvodov. Povezave med gozdarskimi podjetji so očitno že doslej prinašale ugodnosti, ki pa jih družbe lahko še bolje ovrednotijo. Ta proces je doslej zaviral potrebe po spremembi tehnologij, saj Slovenija zaostaja pri uporabi strojne sečnje med državami, ki se bodo pridružile Evropski skupnosti v naslednjem letu (GROSSE 2003). Na drugi strani so šibke kapitalske povezave s še šibkejšo lesno industrijo, katere usoda v prihajajoči Evropi je še zelo negotova. S stabilnim tečajem evra se za nekatere izvoznike lahko ponovi leto 1989 v bivši Jugoslaviji. Zaostreni ekološki pogoji lahko pomembno vplivajo na ekonomičnost poslovanja posameznih vej lesne in papirne industrije. Prav lahko se pripeti, da bo tu in tam zmanjkalo tržišča za določene gozdne proizvode. Vrednost kupljenega lesa predstavlja dve tretjini stroškov mate1ialnega vložka v industrijske procese (JEREB 2003). Konkurenčnost r.rwrl\7 h.'i (')(\{)LI.\ 1 lesne indust1ije se zdi v brezizhodnern položaju kljub posamičnim uspešnim primerom. Rešitev bodo predstavljali tuji trgi in negotova tuja vlaganja, vendar je to za gozdarje rešitev le v primeru, da bodo stroški sečnje, spravila in transporta težkega lesa povrnjeni. To pa bo mogoče le, če bodo stroški sečnje in spravila lesa čim nižji oz. vrednost proizvodov ustrezno visoka. Takšen scenarij pomeni vzpodbudo za uvajanje novih tehnologij. Zdi se, da so gozdarske družbe pravilno ocenile čas za posodabljanje obstoječih ter za uvajanje novih tehnologij. To obdobje ne bo trajalo dolgo. Pomemben vidik razmisleka je tudi nenehna in vse bolj bližajoča se realnost soočenja kon­ cesionarjev z neusmiljenimi tržnimi razmerami, ki se jim bodo zagotovo pridružili tudi drugi pritiski. V takšnih razmerah bodo preživele le tiste družbe, ki bodo na tehnološkem polju znale izvajati dela bolje jn ceneje kot konkurenca, ki bo v kratkem opremljena tudi z znanjem in strojno opremo iz tujine. Z uvajanjem strojne sečnje prehajamo v novo tehnično obdobje, vendar hkrati tudi v pripravo na novo obdobje poslovanja gozdarskih družb. Sprememba v tehnološkem jedru družb bo spremenila veliko več, kot je to mogoče danes zanesljivo predvidevati. Tehnična oprema, za katere potrebujemo velike investicije in ki jih povrhu moramo hib·o amortizirati, močno vplivajo ne le na delovni proces, za katerega so namenjena, temveč na vso organizacijo dela in podjetja. Pri uvajanju takšne opreme se moramo sprijazniti, da bomo morali menjati oblike orga­ nizacije dela, informacijske sisteme, prestrukturirati del organizacije proizvodnje in delavcev pri upravi, prodaji in nabavi. Pasti bodo morala načela in aksiomi, ki smo jih poznali doslej. Potrebno bo novo mišljenje, novi standardi vedenja v proizvodnji. Morda bodo potrebni novi, izbrani kadri. Uvajanje strojne sečnje ima več dimenzij: 1) tehnično·tehnološka dimenzija (izbira stroja, kadri, organizacija dela, logistika itd.) ter 2) poslovno-organizacijska dimenzija (poslovne funkcije podjetja, kadri, prestrukturiranje dela podjetja, informatika, vodenje in nadzor, podpora logistiki). Uvajanje strojne sečnje pomeni drama­ tično spremenjeno tehnološko jedro podjetja ob povsem drugačnih pogojih delovanja, kot srno to vajeni pri obstoječi tehnologiji . Vse to ima neposredno povezavo s celotno sliko gospodarnosti ravnanja z gozdovi. V zadnjem 9 Košir, 8 .: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb -- - - - Preglednica 3 : Struktura stroškov v letih 1996 in 2001 na Švedskem (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Tohle 3: Cost structure in the years 1996 and 2001 in Sweden (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Južna Švedska, smreka 1996 gozdovi 1996 zasebni 2001gozdovi 2001 zasebni v lasti družb gozdovi v lasti dmžb gozdovi Nakup lesa na panju o Sečnja in spravi lo 105 Gojenje 39 Ceste 6 Drugo 17 Režija 25 Skupaj 192 Ostane 210,8 Dobi lastnik ( odštete ceste in gojenje) 210,8 %cene ob KC 59 % cene v tovarni 52 desetletju je produktivnost merjena s m lJmoždan na Švedskem porasla iz okoli 13 m 3 /dan na preko 20m 3 /dan. Stroški dela se niso zmanjšali za enak odstotek, saj so nove tehnologije tudi dražje, poleg tega pa se relativno dražijo stroški dela in drugi stro šlO . Kljub temu so stroški v počasnem upadu. L. 1992 so bili stroški proizvodnje v gozdovih podjetij okoli 21 $1m 3 , v letu 2002 pa so znašali le še 16 $1m 3 (THOR 2002). Primetjava za pet let pokaže, da so stroški le v malenkostnem upadu, važnejši je upad stroškov delavcev v upravi , nabavi in prodaji zaradi uvajanja novih informacijskih tehnologij in strukturnih sprememb v podjetjih. Iz primera, ki sicer ni primerljiv z našimi razmerami, vidimo tudi to, da je lastnik gozdov­ pa naj bo to družba ali zasebni lastnik v l. 2001 dobil od lesa več kot pet let prej. Nekaj so prispevale k temu tehnologije, nekaj manjša vlaganja (predvsem cenejša vlaganja zaradi večje narav­ nanosti na naravno obnovo sestojev) ter zmanjšanje režije poslovanja. V tem času so se spremenile tudi cene lesa {preglednica 4). Cene hlodovine so v teh 249 o 284 108 103 103 31 9 2 5 1 15 19 14 374 167 402 28,8 240,6 5,6 204 240,6 244 58 68 69 51 59 60 petih letih narasle (pretežno les iz končnih sečenj), vendar je padla cena drobnega celuloznega lesa (pretežno les iz redčenj), tako da je povprečje, ki upošteva povprečno sortimentno strukturo ostalo skoraj na enaki ravni. K temu je močno prispevala tudi povečana ponudba drobnega lesa iz redčenj, ki so postala s strojno sečnjo tudi bolj ekonomična . Ali lahko podobne interakcije pričakujemo tudi pri nas? V slovenskih gozdovih je največ neizko­ liščenega potenciala prav pri redčenjih in delno p1i sečnji prezrelih sestojev, ki pa so z vidika strojne sečnje manj zanimivi (treba je upoštevati, da je veliko teh sestojev na bukovo-jelovih rastiščih z velikim deležem prezrelih dreves). Ali si lahko predstavljamo scen arij, po katerem bomo v Sloveniji rešili ekonomiko redčenj in pri tem ostali brez trga za drobne sortimente? Menimo, da je razmišljanje o tako neugodnih scenarijih kvečjemu podpora uvedbi novih tehnologij, saj nam perspektivno edino te omogočajo vsaj malo proste roke pri iskanju alternativnih trgov, ki lahko prinese povečane stroške prevoza lesa. Preglednica 4: Cene lesa smreke v letih 1996 in 2001 na Švedskem (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Table 4: Cost oj spruce wood in the years 1996 and 2001 in S·weden (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Snu·eka, Južna Švedska 1996 1996 2001 2001 1996 2001 hlodi celulozni les hlodi celulozni les povprečje povprečje ObKC 399 308 441 265 354 355 Prevoz 39 52 39 57 45 48 Merjenje 4 2 7 3 3 5 Skupaj v tovarni 442 362 487 325 403 408 10 GozdV 62 (2004) 1 _______ ____ _ K _ o _ š_ ir. _B _. : _ D _ e _ ja _ vniki razvoja tehnoloških sprememb 6 ZAKLJUČEK GROSSE, W., 2003 . Forest service enterprises in the 6 SUMMARY enlarged Europe. V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Uvajanje novih tehnologij sečnje in spravila lesa je nujno in se bo zgodilo zaradi številnih vzrokov. Ni razloga, da bi se zgodovina razvoja gozdarskih tehnologij ustavila prav pri nas. Brez dvoma je vidik ekonontičnosti pri tem zelo pomemben, vendar se ponekod kaže pomanjkanje gozdnih delavcev kot enako pomemben razlog. Učinki pri strojni sečnji so visoki, vendar odvisni od številnih dejavnikov. Visoki učinki ne zadoščajo zahtevam po ekonomičnosti celotne tehnologije, če pri tem niso izpolnjeni še drugi pogoji, kot je prilagoditev gospodarske družbe in vseh drugih subjektov delovanju nove tehnologije. Pri tem gre za dolgoročne spremembe in posledice danes niso povsem predvidljive. Prav je, da se stroka sooči z novimi težnjami in poskuša svoj odnos do sprememb čimbolj razjasniti. Sodelovanje med vsemi, ki so povezani z gospodarjenjem z gozdovi je zato nujno. 7 REFERENCE 7 REFERENCES BERGER, C., 2003 . Mental slress on harvester operators. V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria. s. 10. BRUNBERG, T. , 2002. Forestry costs & revenue in Sweden, 2001, Results No. 5, Skogforsk, Uppsala, s. 4. GozdV 62 (2004) l Austria., s. 9. HOESCH, M. , 2003 Technology development as driving force for rationalization in forest companies. V: Austrofoma 2003 , Schlaegl, Austria., s. 11. JEREB, A., 2003. Načete korenine.Glas gospodarstva, GZS , Ljubljana, s. 23-27. JOHANSSON, A., 1997. Costs and revenues in Swedish forestry, 1995-1996. Results No. 5, Skogforsk, Uppsala, s. 4. KOŠIR, B. 2002a. Tehnološke možnosti strojne sečnje. V: Strojna sečnja v Sloveniji, GZS-Združ. za gozd. , Ljubljana, s. 7-20. KOŠIR, B., 2002b. Vpliv strojne sečnje na sestoj in gozdna tla . V: Strojna sečnja v Sloveniji, GZS-Združ.za gozd., Ljubljana, s. 66-82. KRČ, J., 2002. Sestojne in terenske možnosti za strojno sečnjo v Sloveniji. V: Strojna sečnja v Sloveniji , GZS­ Združ.za gozd ., Ljubljana, s. 21-32. LINDHOLM, E. , L./BERG, S. 2003 . Contemporary energy use in Forestry 1972- 1997 and [mpacts on Land-use­ a life- cycle approach. Proceedings 2"" Forest engeeniring conference. Vaxjo. 99 s. SAMSET, I., 1985. Winch and cabJe systems, Martinus Nijhoff/Dr. W. Junk Pub!. , Dordrecht, s. 518-519. THOR, M., 2002. Efficient final felling using mature technology. SKOGFORSK. Report No . 3. s. 5-11. 11