Po tmna plačana v gotovini
LETO II.. ŠTEV. 10	Koper. petek S. marca 1053	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
Osmi marec dan vseh žena, ki se aktivno udeležujejo borbe za osvoboditev delovnega človeka, za lepše življenje. je v naših krajih tako priljubljen praznik, da ne ' potrebuje dokazovanja, da je to pomemben dan in da ga je treba praznovali. Ženo tudi me čakajo na to, da hi jim kdo poslal navodilo, kako naj sc na to pripravijo. V večjih krajih imajo prav bogate sporede prireditev in so zadovoljne tudi s pomočjo, ki jo med pripravami prejemajo od ustanov, podjetij in posameznikov izven ženske organizacije. \ vaseh bodo proslavljale tu bolje, tam slabše. Povsod pa bo tuidli letošnji Osmi marec res praznik — združen z veseljem. Ta spontana želja po radostnem praznovanju jc upravičena: pri nas in po vsej Jugoslaviji imajo žene pravico veseliti sc 8. marca, saj smo že dosegle to, kar večina žena po svetu komaj želi, druge se za to borijo, nikjer pa šc niso deležne človeških in državljanskih pravite, v tako polni meri kot pri nas. V stremljenju vse-jia človeštva k napredku, k odpravi zatiralskih in izkoriščevalskih bremen, ki človeškemu delu in razumu ■ovirajo razvoj in strašijo z. vojno, k novimi odnosom mc.d ljudmi im narodi, je naša dežela prva dala življenje geslom o soeiali lični demokraciji, o samopravi • proizvodnji in na vseh področjih javnega življenja.
Radi privoščimo drugimi narodom, da lii do velike zmage prišli bolj poceni kol mi, z manjšimi žrtvami. In tudi ženam drugih dežel želimo, da hi bil njihov delež manj krvav in naporen, kot je bil delež jugoslovanskih žena. Toda prav zato, ker bo morda res tako, da bodo ponekod 'zahtevo in pravico do enakopravnega mesto v človeški družbi žene dosegle z manjšimi žrtvaimi, je mogoče, da ne. bo imel Osmi marce nikjer tako globokega pomena, kot ga ima pri nas.
Za nas se s priznanjem prvini delavkam, ki so stopile v borbo proti izkoriščanju, zlivajo naši lastni spomini iz lc.t NOB. ko snio na ta dan dobivale novih vzpodbud in poguma. Im vendar se naš Osmi marec ne izživlja v zgodovini in spominih, temveč predstavlja še vedno program: ure smrčanje pribor jenih pravic, odpravo zastarelih pojmovanj, preprečevanje pačenja socialističnih načel
I
i I I I i I
o ženski enakopravnosti. In če je prav, da Osmi marec proslavljamo z veseljem, je vsaj tako prav, da na ta dan z vso resnostjo ocenimo, koliko smo od prejšnjega Osmega marca napredovale in da se zmenimo, kaj bomo do prihodnjega delale.
V preteklem letu je bilo dovolj prilike, preizkušati, kakšen jc položaj žene pri nas, Ali se razvija pri ženah zavest, ki se jc rodila v NOB, da brez njih ni mogoče uresničiti takega sveta, da bodo v njem ljudje lahko resnično in trajno srečni, ker je treba za tak svet moči, ki jih amoremo samo vsi skupaj? Ali šc uspavajo oboževalci starega sveta s svojimi nauki, »da je Eva narejena iz Adamovega rebra« in da mora biti zato žena na večne čase ponižna hišna dekla in se ne sme pohujševati s politiko po sestankih?
iie najboljša prilika za to preizkušnjo so bile volitve 7. decembra. Število žena, ki so kandidirale in bile izvoljene, je precej zanesljivo merilo za to, koliko so žene v našem družbenem življenju aktivne in si z delom osvajajo zaupanje in simpatije volilcev, kakor tudi za to, kako volile! na splošno gledajo na žensko aktivnost. Rezultat ni zadovoljiv: kandidiralo je v okrajne in občinske odbore skupno 82 žen ali. 16% vseh kandidatov, izvoljenih pa jih je bilo 31 a'1'i 12,7%. Od občine do občine pa jc v tem pogledu velika razlika:
Izoli. Portorožu, Dekanom ni kaj -j
očitati, Izola - okolica pa nima niti ene odborniice. Z zaupanjem pričakujemo. da bodo sedanje ljudske od-bormice s svojim deloni dokazale, da so koristni člani odborov in bodo s temi pripravile pol za prihodnje volitve. Istočasno pa se mora čimvečje število žena v raznih svetili, upravnih odborih ustanov in podjetij, v komisijah, na sestankih iin na svojih delovnih mestih učiti reševanja gospodarskih, zdravstvenih, prosvetnih in ostalih vprašanj, da se bodo tako usposabljale tudi za odgovornejše naloge.
Vsi skupaj pa moramo paziLi, da lic bo teh koristnih in potrebnih stremljenj oviralo nazadnjaštvo, kateremu radi nasedajo tudi pošteni ljudje, saj preračunamo trka na občutljiva človeška čustva 'in vsiljivo posega v it nižinske razmere.
Znova smo priče velikemu dogodku — oživljanju narave iz zimskega span ja.
Znova se vrača med nas pomlad s svojimi toplimi dnevi, s cvetjem, ki nam hudi upanje, da l)0 to cvetje, da ho naše delo obrodilo obilen sad.
Znova oživljajo polja in vinogradi od tistega značilnega brnenja motorjev, ki vlečejo nove pluge in obračajo spodnje, mrtve plasti zemlje na površje ■— soncu na vpogled in oživ-l jen je.
GEMA HAFNER:
ZENICA
Južina — ženica odvezuje svojo culo, stara črna ruta, spomin na dobre dni, stara ruta — stara žena:
mreža gub, brezzoba usta, dvoje udrtih, svetlih oči.
Mati. Sama. Krog nje pregnanci, znanci, — vendar tujei.
Njena je samo — cula,
otroci po svetu,
tam daleč skromna domačija,
danes v snegu zakopana.
Ona jc z nami — sama, sama.
Južina, kos trdega kruha. Še nekaj skriva,
oči se ji solze,
mene je zazeblo v srce. Sirota!
Nekaj skriva, s staro, dobro roko
je mehko pogladila — spomin, morda sliko!
Po licu ji jc solza zdrknila
in žena je počasi, počasi odvila
iz svoje cule —
Košček, košček — domače grude.
.(Iz taborišča v Bos. Gradiški, 1941)
Znova se vračajo med nas ptice selivke iz južnih krajev in nam prinašajo pozdrave iz tujih dežel. Pusto in prazno je bilo po sadovnjakih po zimi, pusto in prazno v naših srcih, ko smo pogrešali tistega božajočega žvrgolenja.
Ko smo tako priče obnavljanju življenja, se. vprašujemo:
Ali bo takrat, ko se bodo težki klasi pšenice klanjali soncu, ko se bodo trie šibile pod težo velikih grozdov, nebo jasno in čisto in ga ne bodo za-
Za naše lepe eiljc so potrebne roke in razum vsakega člana naše skupnosti, zato predstavlja vsaka žena', ki se zapira .med ozke stene lastnega doma za skupnost izgubo, in zaradi tega ima tako sama, kol tudi njen' otroci samo škodo. Naš letošnji Osmi marec naj bo vzpodbuda vsem ženam za udeležbo pri vsem, kar danes ustvarjamo dobrega in lepega.
, ,	Ž.B.
temnili težki grozeči oblaki? Ali. bolhi vsi pridelki ušli uničujočemu viharju ledenega zrnja?
Upanje in skrb obenem. Vendar nam je ob tem prvem cvetju kot temu mlademu dekletu — v srcih polno topline in življenjske vedrine. Moč in odločnost, s katerima smo premagali že številne življenjske viharje, nam kažeta pot naprej, t' boljše, in lepše.
Zato pa še enkrat: Pozdravljena, pomlad!
(Iz živijenjat v ¡maSsrežinski občini)
Nabrežinska občina je »zaslovela« po volilni borbi pri zadnjih uprav- -nih volitvah, ko se je rodilo svaštvo med ZDZ in kominformisti, ki mu je kumovalo in mu Se kumuje sovraštvo do Jugoslavije, prve zaradi svojih reakcionarnih ciljev, drugih po višjem moskovsko-rimskem ukazu. Ni pa javnosti tako znano,, kako poteka življenje na tej skrajni slovenski veji, ki se razteza do italijanskega sosedstva in tako vrši pomembno vlogo v narodno obrambni borbi. Poglejmo vsaj bežno kakšna je trenutna naša usoda.
Devinsko-nabrežinska občina šteje 13 vasi s skupnim številom prebivalcev okrog 4.600. od teli 3A slovenske, ostali italijanske narodnosti. Pred prvo svetovno vojno je bilo tukaj le nekaj stalno naseljenih Italijanov, ki so se z domačini dobro razumeli in ni nikoli prišla do izraza nacionalna mržnja. Občina je v sedanjem obsegu plod fašizma, katerega politični cilji so zahtevali ustanovitev iz prejšnjih petih občin (Devin, Mavhinje, Sliv-no. Šcmpolaj, Nabrežina) ene same občine. Ker pa ne kujejo zgodovine samo fašistični zakoni, anipak mnogo, mnogo bolj napredne ideologije — in jo bodo, v to smo trdno prepričani, kovale v bodoče še bolj — nam je ta upravno-politična u-reditev iz narodno-obrambnih razlogov kar dobrodošla.
Ko je prišlo do onega velikega dogodka, ki je po naravnem zakonu moralo priti, in se je tlačena, raz-bičana in osramočena kri uprla, je tudi tukajšnje ljudstvo pomagalo streti fašistične okove. Žrtve v narodnoosvobodilni borbi, ječe, koncentracijska taborišča v Nemčiji, fašistični požigi štirih vasi (Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje, Medjavas) so zgovorne priče vsesplošnega upora proti razdivjanemu fašizmu. Zato je pomenil maj 1945 za tukajšnje delovno ljudstvo vstajenje. Nikomur se nI sanjalo, da se bomo na tem kosu s krvjo osvobojene slovenske zemlje še kdaj srečali z obglavljenim fašizmom in njegovo lakomnostjo po naši domovini, čeprav zamaskirano z različno politično haljo. Nacionalistično-iredentislično-klerofašistična trojica, zrasla iz italijanskega imperialističnega debla, si prizadeva, da čim globlje zasadi svoje kremplje v naše narodno telo in nas čimprej potisne na ledeno ploščo. Smo pač med Italijo in Trstom in segamo do voda Jadrana
TiadI v kiim politično, požrešnosi
Pred dnevi, so v nekem kinu v Genovi predvajali »zanimiv« film. Na platnu se je prikazal velik zemljevid Italije v popolnoma črni barvi. (Res se ne morejo ločiti od črnega še danes ne. No, pa jim tudi ni zamere, saj pravijo, da je stara navada železna srajca). Naenkrat pa je ostra svetloba padla na Dalmacijo, Zader, Pulo, cono B, itd. Napovedovalec pa je začel: »To so mesta in ozemlja, ki jih moramo dobiti nazaj.« V dvorani ni bilo kdo ve kako velikega navdušenja, nekaj glasov je bilo celo proti. Seveda je bil zemljevid — po stari navadi zaokrožen na »svete meje Italije« in je vse te kraje, vključeval k »madrepatriji.v.
Res so iznajdljivi ti diplomati. Navsezadnje so jo res dobro pogruntali. V vseh osvetljenih krajih danes ni več — črne barve, ker smo vse tiste, ki so jo propagirali — leta 1045 z lepimi manirami (ne barbarskimi) poslali nazaj, odkoder so prišli. Mi imamo namreč veliko raje bolj svetle barve.
Tudi v Italiji sami je bilo takrat polno poštenih ljudi, ki črne barve niso marali. Na raznih krojih so poizkušali, da bi tako napravili kot pri nas, pa se jim ni posrečilo. Dobre načrte so jim prekrižali črni po-litikanti. Zelo lepo je prikazal borbo takih ljudi v Južni Italiji Francesco Jovine v romanu »Polja Sacro-menta.« Še pred njim pa slikar Carin Levi v knjigi: »Kristus se je ustavil v Eboliju.« Vendar je danes Italija (uradna) na zunaj črna. Kaj polje in se kuho v vroči, rdeči krvi zatiranih in zasužnjenih poštenih Italijanov, bo pokazala bodočnost.
ter smo zato pomembna strateško-politična postojanka. V tem prav-cu delujejo vse silnice: od pretkane jezuitske klcrofašistične (vatikanske) diplomacije do finančne in u-pravno-politične gospode ter raznoterih političnih skupin. Sila jim je v napotje in jih bode naša slovenska zemlja in strnjena prisotnost slovenskega ljudstva. Zato pa imajo vsi v svojem političnem programu dve osnovni vprašanji: razlastitev in raznaroditev. Drugo vprašanje rešujejo — in to od Opčin, Proseka in Sv. Križa do nas — z doslednim doseljevanjem ezulov.
Težnje italijanskega fašističnega imperializma, ki so in tudi bodo vedno v navskrižju z interesi tržaškega prebivalstva, izzivajo tudi pri nas v gospodarstvu vedno večje raz-pokline. Naša občina je revna in nima naravnih zakladov, niti rodovitne zemlje. Edino prirodno bogastvo je apnik kot marmor in ruda za proizvodnjo apna in karbida. Industrija sivega in pisanega marmorja (stalaktita) je bila nekdaj in tudi do prihoda Italije zelo živahna in glavna gospodarska veja, ki je ob svojem največjem razmahu proti koncu prejšnjega in pričetkov tekočega stoletja zaposlila celo nad 3.000 delavcev, izza fašizma sem pa životari kot nezaželen tekmec italijanskega marmorja. Mogoče je na delu povprečno do 160 delavcev. Osnovni kapital (zemljišče), pralastnina nabre-žinskih jusarjev, sedaj občine, je slovenski, industrija pa skoro vsa v rokah italijanskih kapitalistov.
Domače delavstvo, ki zavzema visok odstotek prebivalstva, je zaposleno v raznih tržaških industrijskih obratih in v tržiški ladjedelnici. Brezposelnost, ki stalno narašča, blažijo z raznimi občinskimi
deli iz fonda socialne narave, kar je seveda Blažev žegen, ki ne more rešiti socialnega vprašanja.
Skrajno resno je vprašanje naraščajočega števila mladine brez poklica, ker ni možnosti za izučenje obrti. Ta mladina je zapisana v razred težakov, torej v najnižjo vrsto proletarcev, čeprav je znano, da je prav naša mladina tehnično izredno nadarjena.
Kaj pomeni linija italijanskega imperializma na tem ozemlju, občuti zlasti naš kmet, ki je tukaj zastopan z okroglimi 30 odstotki. Vse kaže, da za našo upravo naš kmet sploh ne obstaja, čeprav nam davčna postavka pove, da ni kmetijstvo v naši občini tako neznatna gospodarska veja. Kljub slabim pogojem (slabo tlo, neugodno podnebje) bi se dalo s prizadevnostjo in pomočjo države doseči mnogo večje uspehe, in to predvsem v živinoreji (govedo, perutnina), vinarstvu, sadjarstvu, zelenjarstvu. Vemo, da je kmet v pogojih kapitalizma kot drobni blagovni proizvajalec predmet izkoriščanja in zapostavljanja, toda ne vemo, če bi bil še kje drugje tako prezirali, kot je slovenski kmet na tem področju tržaškega ozemlja. Medtem ko je tržaška industrija prejela iz Marsha-lovega plana težke milijarde, je dobilo naše kmetijstvo neznatne drob-tine, a še te popolnoma nenačrtno in nesmotrno. Naš kmet je v vedno težjem položaju in postopno popušča kmetovanje. Če je že navezan sam nase, bi se moral oprijeti načela samopomoči, in to v obliki gospodarskega združenja na zadružni osnovi (nakup, prodaja). To bi sicer ne spremenilo odnosov v seda-danjem družbenem redu, pač pa bi mu bilo v precejšnjo gospodarsko in moralno oporo.
»Per javore! — Požre ga pa dosti ...«
Zadnje vesti, ki prihajajo z in o« skovske. radijske postaje, so vzbudile po vsem svetu precej zanimanja. Pravijo namreč, ,d.a je Stalina szadcla možganska kap. Skopa poročila pn no povedo drugega. Morda je medlem Stalin tudi že umrl. Če pomislimo malo na ustroj Sovjetske zveze, lahko sklepamo, da bi se iz tega lahko skuhalo kaj, kar bi odmevalo po vsem svetu, čcipra.v vemo, da vojska gre naprej. četudi umre en general, res je pa tudi, da so se nekatere hunske in latam-ke armade, sesule, kn je umrl glavni poveljnik.
Mnogo važnejše je za našlo, kar se dogaja v sami naši domovini in pri sosedih. Že prejšnji teden smo .poročali, da je trojni pakt med balkanskimi državami parafiran v Grčiji. Kmalu zatem so ga podpisali v Turčiji. Velik pomen sporazuma so poudarjali ves jugoslovanski tisk, o njem pišejo tudi mnogi inozemski listi. V domačih in svetovnih političnih krogih .je sporazum naletel na zelo ugodne komentarje. Vsi so si edini, da je Balkan tisto področje, ki najbolj občuti agresivno politiko Sovjetske zveze. Pritisk na Balkan tudi kaže smer sovjetske ekspanzi je. »Spo-ramum v Ankari« — poudarja Bebler v svojem članku v Borbi — »je primer poštenega, iskrenega, doslednega in miroljubnega sodelovanja treh držav, ki jiih veže skupna usoda in .-kupni interesi, da obranijo svojo varnosit in svojo suverenost«.
Londonski Times, ki v glavnem izraža mnenje angleške vlade, piše med drugim, da bi bilo sodelovanje Italije v tem paktu lahko zelo koristno, da.pa tega ni mogoče rešili, dokler ni rešeno tržaško vprašanje in niso končane italijanske parlamentarne volitve.
Načela, na katerih sloni trojni sporazum, so načela OZN, to je načela enakopravnega mednarodnega sodelovanja. priznavanja popolne suverenosti in neodvisnosti udeleženih držav, ncvmcšavaiija v njihove notranje zadeve itd. Italija ima možnost, da se pridruži trojnemu paktu, a zanjo morajo veljali ista načela. Italija pa postavlja pogoje. Ti pogoji pa so kaj čudni za pametne, ljudi. Najprej Trst, nato cono B, Pulj, Reko, Dalmacijo, Ljubljano in tako brez konca in kraja. .Razumljivo je torej, da je kakršnokoli dogovarjanje z uporabo dveh meril nemogoče.
Med posebno zanimive komentarje, ki pišejo o balkanskem sporazumu, spada komentar nekega turškega lista, ki pravi, da je balkanskim državam uspelo urediti medsebojno sodelovanje v nekaj mesecih, kar ni uspelo zahodnim evropskim državam v nekaj Icitib. O tem smo se lahko prepričali po zadnji »konferenci šestih« v Rimu. Interesi teh zahodnih držav so tako podobni, vendar zaTadi njihovih različnih politik se ne morejo dokončno sporazumeti in dejansko ustvariti evropske skupnosti.
Gospodarska komisija OZN za Evropo, ki zaseda te dni v Ženevi ima predvsem namen zbrati evropske države, da bi sodelovale na gospodarskem področju in da bi medse-
bojno reševale zapletena gospodarska vprašanja. Taka organizacija bi dejansko lahko dala največ pozitivnih rezultatov, vendar so tu kot ovira države vzhodnega bloka, ki nasprotujejo vsakemu pametnemu predlogu. Že prej so le države pokazale, da so proti enakopravnemu sodelovanju. Posebno Jugoslavija je občutila doslej. da le države nočejo delati pošteno in da so njihova načela, ki jih trobljo .tia raznih sejah, v popolnem nasprotju z njihovo prakso. Verjetno bo prišlo kljub temu na sedanji seji le komisije do uspešnih sklepov, ki bodo uredili fnarsikatero pereče vpra. sanje. Na dnevnem redu so najprej poročila posameznih delovnih odborov in .nato še načrt dela za leto 1953—1954.
XXX
V prvih treh dneh meseca marca je. pobegnilo iz Vzhodne Nemčije v Zahodni Berlin skoraj 10.000 beguncev. Položaj je izredno težaven, ker tako velikega števila beguncev ni mogoče nastaniti. Nameravajo rekvi-rirati telovadnice, šole, kinodvarane in garaže. Po vsej Nemčiji so zbiralne akcije, ki pa ne zadoščajo za potrebe beguncev. Tudi zračni most, ki obtraluje že teden dni, ne more pravočasno prepeljati beguncev v Zahodno Nemčijo.. 15.000 beguncev še vedno čaka na prevoz z letali.
V Perziji so zopet zarogovilili. Tokrat je šlo za spor med ministrskim predsednikom Mosadekom in verskim voditeljem Kašanijem. Ta, ki je zelo vplivna osebnost, se je povedal s šahom ter izkoristil nesoglasje med šahom in Mosadekom, da je nahujskal svoje fanatične pristaše, da so zaceli demonstrirati po teheranskih ulicah. Toda Mosadek je zaenkrat še vedno gospodar v hiši. Še prav posebej zalo, ker je dal zapreti okrog 500 oficirjev, bivših ministrov in drug ih osebnosti, ki so rovarili proti vladi. Toda »Turek škili čez mejo« — ne mislimo Turke, pač pa Sovjete in Angleže, ki se. perzijskih razprtij gotovo zelo veselijo.
XXX
Že v prejšnji številki smo napovedali, da bo ta teden Organizacija združenih narodov razpravljala o Koreji. Vojno je treba končati — tako pravijo vsi tisti', ki iskreno ljubijo mir. toda države, ki bi jo lahko končale, dokazujejo, da je črno belo in obratno ter tako gre ta strašna vojna že tretje leto naprej. Za pomiritev se je do se,daj najbolj trudila Indija, ki je lansko leto sestavila tudi zelo pametne in sprejemljive pogoje za konec vojne. Delegati številnih držav so uvideli, da je treba nadaljevati stvar tam. kjer je bila lani prekinjena. To je pri indijskem predlogu, ki sta ga lani Sovjetska zveza in tudi Kitajska odklonili. Višinski pa medtem išče nove izgovore — ali pa novih navodil iz Moskve, ki bi lahko .prišla v zveri s Stalinovo boleznijo. V primeru Stalinove smrti bi bila po splošnem mnenju sovjetska birokracija tako zaposlena sama s sabo, da bi ji gotovo za nekaj časa upadel greben.
Židje so v tisočletjih doživeli mnogo preganjanj. Okoli leta 70 po Kristusu so Rimljani uničili njihovo državo v Palestini, milijon njenih prebivalcev so pobili, kar se jih je pa rešilo, so sc raz tepli po vsem svetu. Skozi stoletja so razkropljeni po sVe-, tu ohranili svoj jeaik in svojo vero ter hrepenenje po »obljubljeni deželi« Palestini. Idejo, da bi se povrnili v Palestino, so začeli uresničevati po .prvi svetovni vojni. Angleži, ki so deželo iztrgali Turkom, so takrat obljubili kot iprotiuslugo za medvojno pomoč bogatih židovskih finančnikov, da bodo dovolili ustanovitev židovske države v Palestini. Bogati Židje so tfačelii kupovati zemljo od Arabcev in vedno več sc jih je naseljevalo »v obljubljeni deželi«.
Dne 14. maja 1918 je bila končno proglašena samostojna židovska država Izrael v skladu s sklepi organizacije Združenih narodov, ki ji jc določila ozemlje 14.477 kvadratnih kilometrov. Ostalo ozemlje Palestine pa jc bilo priznano arabski državi Trans-jordaniji. Sosednje arabske države so
hotele z orožjem uničiti malo državo, ki je ob svoji ustanovitvi štela nekaj nad 800.000 prebivalcev židovske narodnosti.. V vojni, ki je nastala, pa so dobro organizirani in oboroženi Židje premagali Arabce ter zasedli še nadaljnjih 6.000 kvadratnih kilometrov Palestine. Tako obsega Izrael danes 21.000 kvadratnih kilometrov in je za tisoč kvadratnih kilometrov večji kot Slovenije. Prebivalcev pa inva danes nekoliko več kot Slovenija, nekaj nad 1,600.000.
V petih letili, odkar obstaja Izrael, sc je preselilo v državo skoiaj 800.000 Židov, predvsem iz Sredozemlja ter iz arabskih držav, nekaj malega pa tudi iz Evrope in Amerike. V zadnjem času, odkar so začeli Sovjeti podobno kot svoj čas Hitler preganjati Žide, pa so se pojavile vesti, da bodo svetovne židovske organizacije p o krenile akcijo za preselitev v Palestino 3 in pol milijona Židov, kolikor jih živi v komi n form ističnih državah.
To zamisel pa bi bilo zelo težko izvesti, ker je dežela danes še vedno
,Ul5
večinoma puščavska, dasi so v zadnjih letih spremenili z neumornim delom skoraj 800.000 ha puščave v rodovitno zemljo. To so veliki uspehi, če pomislimo, da je bilo 1. 1948 rodovitne zemlje v tej državi samo 300.000 ha. Južni predel države, ki se (imenuje Negev, ima le 20 milimetrov padavin na leto, zato morajo zemljo namakati, če jo hočejo iztrgati puščavi. V teku so velikanska dela za namakanje teh predelov, še večja dela pa so v načrtih. Tako so zgradili severno od Nazarcla v Galileji veliko umetno jezero, ki bo imelo, ko bo polno, nad 1.100 milijard litrov vode. Vodo bodo napeljali iz drugih jezer, Tek in celo iz. artezij-sk.ih vodnjakov iz severa dežele, kjer pade 1.1(10 milimetrov dežja na leto. To jezero so zaceli polniti že letos, napolnjeno pa bo šele čez 15 let. Iz tega velikanskega rezervarja vode bodo namakali obširne puščavske predele, kjer se bodo lahko naselili novi priseljenci. Dežela je bila pred 3.000 leti vsa časa Salomona in tudi pozneje zelo rodovitna. V njej sta se
»cedila med in mleko«, kakor piše židovska biblija. Toda Arabci so pozneje zanemarili vodnjake ter namakalne naprave, katerih razvaline se še clanes vidijo v puščavi. Židje so obnovili tudi razne rudnike, iz katerih je .že svoj čas Salomon kopal rudo. V prvi vrsti so to rudniki bakra pri Eletliu ob Rdečem morju. Na več krajih kopljejo fosfate, ki jih uporabljajo kot umelna gnojila v kmetijstvu. Mrtvo morje, ki leži 392 metrov pod morsko gladino, pa jc eno najbogatejših ležišč rudnin na svetu.
Izrael še vedno trikrat več uvaža kot izvaža, kar kaže, da njegovo prebivalstvo živi v precejšnji meri od posojil in podpor svetovnih židovskih organizacij. Njeni prebivalci pa se. trudijo, da bi čim bolj izkoristili vse možne pridobitne vire ter tako postali aktivni. Dežela je v petih letih ogromno napredovala ter je sprejela toliko novih naseljencev, kol jih v tako kratkem času tniso še nikjer na svetu Vprašanje pa je, ali bi lahko sprejela tudi milijone Židov iz kominformističnih držav, zlasti če pomiilimo, da ni dosti večja kot Slovenija in .da jc gospodarsko šc vedno precej nerazvita.
Naloge občinskih !
JÛ
(Nadaljevanje in konec)
Občinski odborniki se bodo morali seznaniti tudi s proračunskimi sredstvi občine in jih uporabljati s skrajnim varčevanjem.
Zelo važno vprašanje je, da občinski odborniki pa tudi gospodarski sveti pri občinskih ljudskih odborih vedo. koliko javnih zgradb, ki so splošno ljudsko premoženje, je na območju občine, šol, stanovanjskih hiš, v kakšnem stanju so, kdo in koliko jih stanuje v njih; tu je tudi vprašanje najemnine, popravil, itd. Kajti javne zgradbe, če. niso v dobrem stanju, kažejo sliko svojega gospodarja. I\'a drugi strani, morajo pa tudi občinski odborniki biti seznanjeni, kakšne in koliko zemljiških parcel ima občina v upravljanju kot upravitcljica splošnega ljudskega premoženja. Tu so predvsem razni občinski gozdovi, gmajne, travniki, senožeti, sadovnjaki, njive itd., koliko jih je. v kakšnem stanju so. kilo jih izkorišča, kakšne so najemnine,' ali najemniki pravilno gospodarijo s temi parcelami, ali gospodarski svet vsako leto naredi trezen gospodarski sečni predlog za sečnjo, koliko ima občina dohodkov iz gozdov, koliko vlaga v gozdove v obliki pogozdovanja, čiščenja, urejanju varstva, ali se vsi dohodki od navedenih zemljišč pravilno uporabljajo za gospodarske in komunalne namene. Pri tem bi omenil to, da ponekod po agrarni reformi razlaščene parcele zadruge, dajejo v najem kmetom, kar pa ni prav. kajti take parcele od agrarne reforme dajejo v najem lahko samo občinski ljudski oilbori.
Pri občinskih ljudskih odborih obstajajo tudi sveti za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo. Razumljivo je, da morajo ti sveti točno preštudirati in proučiti, kdo je potreben podpore, v kakšnem gospodarskem stanju se nahaja. Razumljivo je, da imajo tukaj sveti za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo, hvalevredno nalogo, proučiti vse take primere ter jih pravilno in smotrno reševati. Sem spada tudi vprašanje občinskih stanovanjskih komisij, da pravično, pošteno in objektivno rešuje, stanovanjske zadeve. To velja predvsem za občine, kot so Postojna, Pivka, II. Bistrica, Rakek in Cerknica.
Med izredno važna vprašanja dela vsakega občinskega 1 ¡nilskega odbora. spada tudi vprašanje pravilnega razdeljevanja davkov po katastru za kmete, in na dohodke obrtnikov po vaseh iri po posameznih kmetijskih posestvih. Tu in tam je še nepravilna in demokratska navada, da se davki razdelju jejo v pisarni na občini. Davčne obveznosti se morajo vedno razdeljevati na zborih volivcev ali na sestanku kmečkih posestnikov ali obrtnikov, ob aktivnem sodelovanju občinskih odbornikov dotične vasi. Pri vsaki občini mora obstojati, tudi davčna komisija, sestavljena iz gospodarsko iri politično razgledanih ter objektivnih državljanov —■ občanov. Delinitivna davčna odmera bo po katastru tudi za leto 1952. Pravilno bi bilo. da ima vsak kmet posestni list, kjer ima spisane vse parcele njiv, gozdov, travnikov, gmajn, sadovnjakov kakor tudi kategorijo istih parcel. Potem bo vsak vedel, iz kakšnih razlogov ima po katastru tako davčno obremenitev. Razumljivo je, da so težave posebno tam, kjer je v katastru vpisana še njiva, pa je. senožet, ali obratno, ali pa, kjer je vpisana gmajna, ki je že gozd, ali obratno. To je krivda predvsem tistih posestnikov, ki v preteklosti niso razumeli tega, da je potrebno spremembo kultur javiti katastrski zemljiški knjigi. Vztrajati pa bo treba na tem dosledno, da se bo razdeljevanje. davkov res vršilo na demokratičen način, to je ob sodelovanju odbornikov na vasi.
Pri davčnH odmeri mislim, da bi občinski ljudski odbori morali tudi pretresti obrtnike, ki so stari mul 60 let. brez pomočnika in ki živijo od vsakdanjega zaslužka in so brez drugih dohodkov. I.akor tudi bi morali temeljito pretresti vprašanje starejših partizanskih vdov, ki ne morejo tako obdelovati svojega posestva kot druge družine.
Tudi vprašanje gostinskih obratov bi morali, imeti v vidiku občinski Ijtulski odbori. Januarja meseca tega leta je imel okrajni ljudski odbor Postojna 45 prošenj za dodelitev gostiln. Mislim, da je. zelo važno vprašanje, kdo naj dobi gostinski obrat, kakšen človek je, ali bo odgo-
varjal higienskim, strokovnim in političnim pogojem on. kakor tudi njegov lokal. Mislim, tla bi bilo nepravilno. da bi dobili lokal ljudje, ki so sovražno nastrojeni proti naši družbeni stvarnosti in ki bi povsod iskali le svoj lastni dobiček na račun gostov in skupnosti.
Še in še bi se dalo pisati o delu in nalogah občinskih ljudskih odborov. S poznavanjem vseh mogočih različnih vprašanj v območju občine, se bodo odborniki naučili reševati, vsa, še taka težka in komplicirana vprašanja, če se bodo pri svojem delu opirali na aktivno delujoče svete in komisije ter na frontne odbore na vasi — oziroma bodoče Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in če bodo potem doumeli ves demo-kratizem naše. ljudske oblasti in se pri reševanju vseh problemov res opirali lutli na različne družbene organizacije in na vse pozitivne državljane in državljanke na območju svoje občine.
Matevž Ilace.
Če greš ob obali iz Trsta mimo Miramarja in Devina prideš v šti-van. To je majhna slovenska vasica, ki ima kakih 25 hiš. Kraj ima poleg nekako puščobnega skalnatega obraza še en prijetnejši obraz: ravnino pod vasjo, ki se razteza tja do morja pri Tržiču. Po skalnem pobočju teče železnica, prav pred vasjo pa se lepa asfaltirana cesta razdeli na dvoje: ena za Gorico, druga za Italijo. Tam spodaj, kakih 500 metrov pod vasjo je blok. čeprav so na drugi strani italijanski stražarji, to ne spremeni resnice.. da so tudi tam že od nekdaj lepa domača slovenska imena hribov ob cesti kot: »Kosič«, »Roka« na desni, na levi pa »Lokavec«. Pa ne samo to. Vse do Gradiške se vrstijo slovenska imena: »Rupa,« »Vrh«, »Poljane« itd.
Dobrih sto metrov pred vasjo je na skali spomenik — bronasti volkovi. Postavili so jih tja Italijani, ki imajo še vedno tako zaupanje v volkove vse od rimskih časov do danes. Vendar jim vsi ti volkovi niso nič pomagali, ko so leta 1943. — po rakovo jurišali — v svojo izhodiščno točko »madrepatrio.«
Zanimivo je, kako se v tem kraju spreminja gospodarska zunanjost. Nekdaj so bili ob izvirih Timava trije veliki mlini, od katerih je e-den imel kar 12 velikih kamnov. Sem so vozili mlet žito in koruzo po suhem iz Trsta in Krasa, po morju pa celo iz Benetk. Tu je bila tudi velika čistilnica riža.
O nekdanjih mlinih danes ni več sledu.. Nevidna moč — elektrika — je izpodrinila vodno moč. Vsem krajem, ki so prej vozili žito v te mline je prinesla olajšanje, temu kraju pa gospodarsko poslabšanje.
Devinski grof Thurn Taxis je pri izvirkih dal zgraditi večje ribogojnice. Pa so ribe nekam izginjale. Pravijo, da jih je največ pojedel prav čuvaj. Danes je vseh pet- cc-ipentnih bazenov praznih, na dnu rase trava in prav tako po dovajal-nih jarkih.
še nekaj je zanimivega tu: tako majhna vas pa ima kar dve veliki cerkvi. Ena je pod vasjo in je še »izpred Kristusovih časov«, druga je nova. Menda v staro »verniki« niso nič kaj radi zahajali, sedaj pa ste obe skoraj prazni. Vaški krčmar je
Lsîîîa oMm sîîgt ofetime iFfjnvmsIse in gostisishe zljormce
sil m eni rei
ïï oKraju, ki h
V	petek se je vršil v Sežani letni občni zbor trgovske gostinske zbornice. Prisotnih je bilo 78 delegatov, navzoči so bili tudi predsednik republiške trgovske-gostinske zbornice tov. Cunder Stane, člana republiške gostinske zbornice tov. Rajče-vič Nikolaj in Knez Nada in predsednik OLO Sežana Petrinja Danilo.
Tajnik okrajne trgovske gostinske zbornice, tov. Saksida, je podal obširno poročilo upravnega odbora o delu upravnega odbora, o problemih in nalogah trgovine in gostinstva v okraju. Uvodoma je bilo na-glašeno, da se je ustanovitev skupne zbornice za gostinstvo in trgovino pokazala kot pozitivna in je že v tej kratki dobi obstoja odigrala v organizaciji in skrbi za te važne gospodarske družbene panoge zelo pomembno vlogo v popolnem skladu z novim gospodarskim in fananč-nim sistemom. V okraju obstaja 65 različnih trgovskih podjetij, od teh so 3 državna s 13 prodajalnami, 1 izvozno-uvozno podjetje in 45 zadružnih trgovin. Od 45 zadružnih trgovin je le 21 vključenih v trgovsko gostinsko zbornico, kar kaže, da splošne kmetijske zadruge oziroma njihova vodstva še niso povsod dobro razumela vloge in koristi udru-ženja v zbornice. Do sedaj je sicer zbornica nudila tudi v zbornico nevčlanjenim trgovinam isto pomoč kot članom, vendar pa bo odslej dalje to odklanjala, odnosno delala usluge le potom plačila po posebni tarifi.
V	letu 1952 je okrajna trgovska-gostinska zbornica prevzela od OLO skrb za šolstvo in strokovne izpite za uslužbence in vajence; v ta namen se vodijo posebni registri z vsemi podatki kot. trajen koristen dokument v zbornici. Prav tako vodi ta zbornica poseben pregled vsega kadra v teh dveh panogah, tako po kvalifikaciji kot splošni oceni. Da se trgovskemu in gostinskemu k.udru omogoči uspešno polaganje strokovnih izpitov, in teh je mnogo (okoli 80% vsega kadra), bo zbornica v tem mesecu organizirala poseben seminar v Sežani in Kozini. Upravni odbor zbornice je v tem času nudil raznim podjetjem koristno pomoč pri reševanju raznih gospodarskih problemov, kot najemanje raznih kreditov pri Narodni banki, pri sklepanju o poslovni morali trgovske dejavnosti itd.
Z ustanovitvijo Izvoznega-uvozne-ga podjetja v Sežani se daje vsem trgovskim in drugim podjetjem v okraju možnost, da izkoristijo vse možnosti za izvoz vseh onih predmetov, ki pridejo v poštev v okraju.
Pri obravnavanju problemov gostinstva v okraju je poročilo izkazalo, da se nahaja v okraju 71 raznih gostinskih obratov, od teh je 26 državnih, 29 zadružnih, 11 zakupnih in dva privatna, 1 družbeni obrat in 2 delavsko-uslužbenski restavraciji.
V	okraju obstaja le 1 hotel in restavracija, kar je vsekakor malo.
Vsi ti gostinski obrali ustvarijo letno okoli 110 milijonov brutto prometa ali 3.306 din letno na 1 človeka v okraju, kar je vsekakor nizek promet. Kljub temu, da so se razmere gostinstva v zadružnem letu izboljšale, je to stanje še razmeroma zelo slabo. Gostinski obrati v okraju, razen v Sežani, Senožečah in Dutovljah, so povsod pod vsako kritiko. Prostori teh obratov so neurejeni in nehigienski, brez prave opreme. Gostinski kader je po večini malomaren in brezbrižen. Posebno neurejen je gostinski obrat v Kozini, kljub velikemu prometu, saj se dnevno ustavlja 18 avtobusov, na desetine raznih kamionov, voznikov na cesti v Koper, Reko in Trst.. Kljub temu tam ni primernega lokala, nobene restavracije, ki bi bila nujno potrebna. Občinski ljudski odbor izgublja samo pri tej panogi milijonske dohodke, ki bi jih nujno rabil za razvoj svoje občine. Tudi v Komnu je gostinstvo pod vsako kritiko pa čeprav ima tam pogoje za ureditev vzornega obrata.
V	nekaterih gostinskih obratih se poleg malomarnosti pojavlja celo primanjkljaj, kar upravičeno vzbuja pri prebivalstvu tudi dvom v poštenost osebja, nameščenega v teh obratih. Zadružna gostilna v Pre-garju izkazuje čez 100 tisoč din pri-, manjkljaja. Podoben primer je tudi v gostilni Klanec, kjer mora bivši upravnik plačati več tisoč din prav zaradi malomarnega poslovanja. Prav tako slabo je poslovanje gostilne v Materiji. Občinski LO in u-pravni odbori kmetijskih zadrug v teli krajih bi morali resno ukrepati proti takim pojavom. Nujno je potrebno zaupati vodstvo teh obratov bolj vestnim in poštenim ljudem, ki bodo imeli voljo boriti se za dobre uspehe v podjetjih.
Izboljšanje gostinstva, posebno pa postrežbe je v sežanskem okraju tembolj nujno, ko prihaja skozi sežanski okraj posebno v poletnem času na tisoče tujcev, ki potujejo v vse kraje naše domovine, pa tudi v druge države.
Posebno Sežana in Kozina bi morali imeti v tem pogledu vzorno urejene gostinske obrate in restavracije. V Divači so najpre potrebo imeti vzoren obrat, občinski LO že lansko leto adaptacijo večjega poslopji namene in bo letos pričel vati. Poleg restavracije bodo tudi nekaj sob za prenočišča, namen je gostinsko podjetje v Divači za ta objekt investiralo 2 milijona din.
Kot znano, ima sežanski okraj tudi nekaj lepih turističnih točk. Du-tovlje, Komen, Sežana, Rodile so splošno znane nedeljske izletne točke pa tudi Slavnilc, Artviže, Štanjel in Podgrad so dobro znane točke
za Tržačane. Najbolj zanimiva in tudi v inozemstvu znana turistična redkost je podzemska krasota škocjanska jama z veličastnimi slapovi in prepadi v vsej divjosti. Med letom obišče to jamo več tisoč ljudi. Če bi imeli v škocjanu odnosno v Matavunu bolje urejene prometne zveze in urejeno postrežbo, bi tja zahajalo veliko več ljudi, tako domačinov kot tujcev.
V bližini te podzemske jame, krasote podzemlja, bi bilo nujno zgraditi restavracijo s solidno in ugodno postrežbo.
Diskusija na tem občnem zboru je pokazala, da delegati pravilno razumejo naloge in stremijo za izboljšanje trgovskih in gostinsko-turističnih obratov v okraju. Predstavniki trgovske in gostinske zbornice Slovenije in predsednik OLO so v diskusiji nakazali zboru važne probleme in dali nasvete za čim hitrejšo rešitev.
številni sklepi, ki jih je občni zbor sprejel, bodo prav gotovo pripomogli k znatnem izboljšanju gostinstva v okraju že v tem letu.
Za predsednika novega upravnega odbora okrajne trgovske-gostinske zbornice je bil izvoljen Volk Dor-ko, za tajnika pa Saksida Viktor. Poleg tega sta bila izvoljena dva petčlanska odbora za trgovino in gostinstvo, nadzorni odbor, častno razsodišče in 2 delegata za republiško trgovsko in gostinsko zbornico.
J. V.
župniku ob gradnji nove cerkve nagajal :
»Stavim, da bom jaz imel več častilcev kot vi v novi cerkvi.«
»Ni mogoče,« se je upiral župnik »zakaj pa?«
»Zato, ker vi hodite tako nespodobno oblečeni s srajco iz hlač, jaz pa sem vendar oblečen t.ako, kot. je prav za poštene ljudi.«„
Potnik, ki pride v ta kraj, ki je popolnoma slovenski, vidi povsod italijanske napise. Tako je prvi vtis, da je vas italijanska. Res bi tako radi iredentisti v Trstu in prav tako v Rimu. Imena, ki so jih dali že prvi prebivalci, ko so prišli sem, pa povedo vse kaj drugega. Kar poglejmo nekatera;
»čeritičje« (gozd), »Bratinišče« (hrib), »Dolina« (njiva), »Vršič« (hrib), »Koludrovca« (njiva), »Frankišče« (grunt), »Moščenica« (grunt).
V bližnji Medjevasi pa imajo taka imena:
»Vrtača« (pašnik), »Kuope« (o-grada), »Skuek« (pašnik), »Derač-je« (hrib), »Cirje« (pašnik), »Blje-zence« (njive), »Kelč« (pašnik), »Goljak«, »Škrnjak«, »Pečina« in »Grmada« (hribi), »Prunca« (vinograd), »Brajdca«, »Ivanca« in »Dol« (njive).
2e iz teh imen je lahko razbrati — slovensko pristnost in izvirnost tega kraja. Ta imena so tej zemlji dala svoj pečat, kot je dal svoj pečat naš človek z delom. Kar je tu zapisano v zemlji, ne bodo nikoli zabrisali papirnati ukazi, pa naj pridejo od koderkoli. Močnejša je resnica, da so tu še vedno slovenski prebivalci — in bodo to tudi ostali, kot je vsa lažna propaganda naših sovražnikov, štivanci pravijo, da bodo trdno držali to zemljo. S potom so jo v stoletjih vso prepojili že njihovi dedje in pradedje.
Dober odgovor je na razne politične špekulacije dal dvema italijanskima profesorjema tovariš Koc-man na nekem potovanju v Milan. Ker so bili sopotniki, se je med njimi razvil živahen razgovor, ki je (zelo razumljivo!) zajel tudi Trst. Oba profesorja sta strastno zatrjevala, da Trst pripada Italiji, da sploh drugače biti ne more. Naš štivančan pa:
»Ker že tako trmasto vztrajate na tem, da je Trst vaš, me čudi to, da ste že dvakrat zbežali iz njega. Zakaj? Danes vas v Trstu sploh nočemo več. In vama povem še to: Le pridite v Trst — toda zato, da poravnate vso škodo, ki ste jo napravili, pridite in prosite vsakega našega človeka posebej odpuščanja, za vse hudo, ki ste ga tod napravili. šele ko boste vse to poravnali, boste dobili pravico napraviti prošnjo za sprejem. Mi pa bomo tri mesece premišljevali, preden vam bomo odgovorili.
Profesorja sta na to umolknila. Mogoče je lekcija, ki jima jo je dal štivančan, le pomagala, da sta se vsaj malo otresla vbrizganega imperialističnega apetita po naši zemlji.
Štivan pri Devinu — eden izmeti sedmerih izvirov Timara
J
Z občnih zborov kmetijskih zadrug
V	Dekanih jo bil v nedeljo v «lvorani za d nuž noga «loma redili letni obrni zbor kmetijske zadruge ob navzočnosti večjega števila članov. Občni zbor je vodil Dušan Obad, ki je poda 1 izčrpno poročilo o delu zadrugo. Slaba stran zadruge je bila v tem, da ie bilo njen® delovanje usmerjeno večinoma le v trgovino in gostinstvo, ne pa dvig gospodarstva, kar naj bi bila za naprej njena prva naloga.
Preteklo leto je imela zadruga 1.7(10.000 din čistega dobička. Od lega bodo razdelili med člane 161.000 din.
Razveseljivo je dejstvo, da so člani v razpravi dajali zdrave in dobre predloge za izboljšanje gospodarstva na vasi. Opaziti je bilo tudi veliko za-nimanje za zadrugo, kar dokazuje, da člani vidijo v njej tisto gospodarsko moč, ki jim bo vedno bolj pomagala pri izboljševanju gospodarstva.
Ob zaključku jo bil med drugimi sprejet sklep, da bo zadruga dobila pri „NII kredit za nabavo kinoprojektorja in da bodo opremili dvorano zadružnega doma s stolieami.
—vr
1 Šmarjah - so bili na letnem obenem zboru navzoči skoro vsi člani. manjkali so le tisti, ki jim je influenea preprečila udeležbo.
Tajnik Rafael Beržan je podal daljše poročilo, v katerem je navedel pobio težav, ki jih je imela zadruga med letom. Tako je bilo tudi s strani nekaterih članov upravnega odbora proeej nerodnosti in malomarnega poslovanja. Kmetijska zadruga v Koštaboni. ki je bila priključena v Šmarje, je imela vrsto nerešenih vpra -anj. kar je začetkoma povzročalo velike težave. Kmetijski zadrugi h- je priključila tudi obnovitvena zadruga.
Ob zaključku letne bilance je zadruga izkazala nad dva milijona čistega dobička, t'd tega bodo dali članom 21,".000 din za kritje še ne poravnanih deležov, ostalo pa v prvi vr-ti za pospeševanje kmetijstva. Bes je začetek težak, ko je bilo treba nekatere nagovarjati in prositi: »Rigo-laj zastonj in sadi trto, da boš lahko sam pobiral sadove«. Uspehi tega dela pa so že .tu: v Pomjanu ho dvanajst kmetov zrigolalo 35 hektarjev zemlje in uredilo skupen vinograd. Ogromno je še površin, kjer bodo v bodočnosti lahko napravili vzorne sadovnjake in vinograde.
V	zadrugo se je na novo vpisalo 30 članov, 20 iz. Gažona pa je bilo izključenih, ker so hoteli napraviti v zadrugi razdor.
Gradbeni odsek zadruge so je takoj po ustanovitvi dobro izkazal. V bodoče ho ta odsek razširil svoje delovanje. ker mu prihajajo naročila za gradnjo cest in zgradb še iz. drugih obein okraja. I.ctos bo na križišču • e-t Puee Koštabona gradil poslopje za novo oljarno, za mlin pa bo preuredil že zgrajeno stavbo, ki jc bila namenjena za sedež KLO. Obe zgradbi bosta zelo koristili v sem prebivalcem občine. Geslo članov, ki bodo imeli od tega koristi, nuj ho: Dajmo eno uro prostovoljnega dela. ker bomo tako pri-trdili najmanj deset dni naporov pri domači predelavi.
11. ?..
Gledališka gostovanja v Piranu
V	enem tednu smo imeli v Piranu kar dvoje gledaliških gostovanj. Dne 26. februarja je Slovensko gledališče iz Kopra gostovalo z delom Mire Pucove »Operacija.« Gledališče Tartini je bilo v primeru z zadnjimi predstavami dobro zasedeno. Brez dvoma je pritegnil k predstavi lepo število poslušalcev izrez življenja izpod italijanske okupacije, ki se razvija v neki slovenski bolnišnici z vsemi onimi značilnimi znaki borbe aktivistov-ilegalcev z reakcijo in zastopniki starega sveta Strokovno kritiko a:> že objavili drugi, mi bi le pripomnili, da so govor igralcev slišale in razumele le prve vrste poslušalcev, medtem ko so
iruli drugi loviti besede. Gostovanje nam je bilo po dolgi kulturni suši dobrodošlo in le škoda, da že prehajamo v pomlad, ker Slovenci v Portorožu in Piranu radi obiskuje mo take predstave, a nimamo pa v nikake prometne zveze za clii.sk gledaliških ln drugih kulturnih predstav v Kopru.
Gledališko dvorano je ponovno dobro napolnilo poslušalstvo dne 3. marca ob gostovanju dijakov tolminskega učiteljišča z Golievo »Triglavsko bajko.« Lepa scenerija, posre-
čeni kostumi in dobra igra, predvsem pa dejanje triglavske bajke same so bili deležni mnogih aplavzov. Občinstvo se je razhajalo zadovoljno z najboljšimi komentarji o delu dijakov tolminskega učiteljišča in z željtv.dn bi se taka gostovanja češče ponavljala. Vir
Član I sečotel juhe »Svohoile« gradijo s prostorni ¡ni ni delom Kulturni tlom
Čežarji - Pobegi
(Mani vaške Zveze borcev so imeli v nedeljo delovni sestanek. Razpravljali so o vprašanju poživitve strelske družine in o pomoči, ki naj jo dajo pri predvojaški vzgoji mladine. Vsi so se zavezali. tja bodo dali pri tem vso pomoč. Predavanja o /predvojaški vzgoji so vsako nedeljo dopoldne.
Na sestanku so govorili itudi n postavitvi s]>oininskc plošče trem talcem. ki so jih fašisti ustrelili v Dekanih dno 7. novembra 1911 v re-presalijo na partizansko akcijo v bližini Dekanov, kjer jc padlo več fašistov. Izbrali so tovariša, ki ho skrbel, da bo okoli spomenika padlim borcem vedno dovolj rož. Prvo nedeljo v aprilu bodo priredili skupen izlet v Opatijo.
PzuStza
»!\'ucleo antiribelliu. invalidnina in padalski pismonoša.
Po novi odredbi jc bila tudi vas Padna priključena k občini Šmarje, še danes pa pričakujemo rešitvi' nujne. zadeve: prinašanja pošte. V-e druge vasi, ki spadajo pod občino Šmarje. prejemajo tudi pošlo od tam, le v Padni jo dobivamo iz Sečovelj. Čeprav smo že večkrat sprožili to vprašanji' pri ljudski oblasti, še danes ni rešeno. Pošlo prejemamo samo tri-krat na teden in se nam čuidno zdi. kako da jc treba ravno za Pad.no plačevali enega ipismonošo. Pri ureditvi tega vprašanja se ni treba nikomur bati kakršnekoli zamere. Saj dobro vemo, kako je bil naš pismonoša
Karel Pribite — bivši italijanski ka-rabinjer — ponosen, ko je prišel domov, ranjen v nogo. Hvalil se jc, da je šel prostovoljno v »iniolco antiri-belli«. ko so med NOB lovili narodnega heroja Janka Premrla — Vojka, Prav lam je bil tudi ranjen in danes zahteva za to invalidnino 1
Ta pismonoša jc že večkrat zagrozil. da bo tako j pustiiil službo, ako bo moral hodili ponjo v Šmarje, Mislimo, da ne bo nikomur preveč hudo, če t,o to napravil. Njegova žena je zaposlena v Izoli v tovarni rib »Ani-pelea« iin dela še zvečer, ko pride domov, da preživi družino. On pa stalno popiva v vaški gostilni in nič ne dela, Otroci mu morajo večkrat se v posteljo prinašali vino. Zvedelo se je tudi, da ni nekaj prav z denarjem. ki ga dviga na pošli v Sečovljah za invalide. Tako jc Angelu Gmotni, invalidu iz NOB, pretekli mesec tlal koma j polovico denarja, ki mu pripadli, drugo pa jc porabil za la.-tnc potrebe. Mislimo, da je čas. da bi to prenehalo.
Pripomba uredništva: Kar zadeva vprašanje pismonošc in ureditev prejemanja pošle iz Šmarij naj prebivalci Padne na množičnem sestanku sestavijo prošnjo in predlog, ki bi najbolj odgovarjal vsem vaščanom. V prošnji naj naprosijo upravo pošte v Kopru za ugodno in čimprejšnjo rešitev. Prošnjo naj pošljejo na občinski ljudski odbor v Šmarje, ki ho poskrbel za takojšnjo dostavo upravi pošte v Kopni. Prepričani smo, da ho ta rada ugodila upravičeni zahtevi ljudstva.

Zborovanja srednlsšolskih vzgojiteljev
Babici
Našim gospodinjam v opozorilo naj velja naslednje: Tri tovarišiee. ki so pomotoma vzele steklenice z vare.kino in pile tekočino, so občutile znake zastrupi jenja. Marija Bembie jc takoj, ko jc opazila pomoto, popila precej mleka, kar je neiitraliziralo strup, teže pa je bilo Jordana Olenič, ki je zjutraj prod odhodom v Trsi popila precej te Rtrujjienr tekočine, misleč, da jc žganje. Morala je ostali v postelji. Tudi tej je pomagalo mleko, ki ga je dala sosedova družina.
Druiro vprašanje je še vedno odprto in zadeva spominsko ploščo padlega borca. Na občnem zboru Zveze borcev naše in vasi Rojei je bilo govora tudi o tem. Ljudje so -ami dajali predloge za rešitev vprašanja. Ker plošča nima miru. bi mo-noče kazalo postaviti na mestu večji kamen in vanj vklesati ime in druge podatke padlega. Ne smemo tako pozabljati listih, ki jim je fašizem zagrenil življenje s svojim preganjanjem.	F. II.
Dekani
V nedeljo nas je obiskala dramska skppina iz Lonjera. Dvorana je bila polna ljudstva in gostje so želi za svojo veseloigro »V Ljubljano jo dajmo« velik uspeh in navdušenje občinstva. Zlasti jim je ugajal Pavle, ki je igral zares naravno in skrbno, v drugem delu tudi Ne-žika, medtem ko je bil dr. Mirko premalo razgiban.
Nastopil je tudi pevski zbor in zapel nekaj umetnih slovenskih pesmi. Zbor ima zelo dober glasovn: material in je upet, zdi se nam pa, da je izbor pesmi vendarle malce pretežak.
želimo, da bi svoje Lonjerce še večkrat videli v svoji sredi.
Gažosi
Mladinke se že več časa učijo igre: »Ječa se je odprla,« s katero bodo nastopile osmega marca. Tako bodo počastile žene ob njihovem prazniku. Pionirji pa bodo nastopili z nekaj krajšimi prizori i« dcklamaeija-mi.
Mladina želi, da bi odbor prosvetnega društva pokazal malo več življenja in zanimanja za prosvetno delo. Za sedaj so bolj delavni nečlani odbora.
Šmarje
Svet za zdravstvo pri občinskem I,O je na zadnji seji sestavil predlog, da bi vsaj enkrat na teden prišel v občino tudi zobozdravnik. Predlog so poslali na okrajni svet za zdravstvo v Koper. Upamo, da bo predlog ugodno sprejet.
V ponedeljek 2. I. m. so se vsi srednješolski vzgojitelji našega okraja zbrali na svojem letnem zborovanju v mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru. Po izčrpnih in dobro pripravljenih poročilih, ki sta jih podala lov. predsednik prof. Lueijan Janež in tov. tajnica Doni Knnči-va, se jc razvila živahna diskusija, ki se je vrtela v glavnem okoli vprašanja naših osemletk in nižjih gimnazij. 'I «-variši, ki so sodelovali v diskusiji, -o lo pereče vprašanje uspehov in dela na osemletkah osvetlili z različnih plati, vendar pa ni diskusija privedla v tem vprašanju do konkretnejših zaključkov, ker je pač vprašanje osem-letk prevei zapleteno, da hi se ga lahko rešilo na tem zborovanju. \ tem smislu se jc tudi izrazila načel-mica prosvetnega oddelka v Kopru lov. Živa Bellram, ki jc v svojih izvajanjih poudarila, da se s tem vprašanjem bavijo delj časa tudi v Jugoslaviji. trudeč se, da bi naši osemletki dali tisto osnovo in obliko, ki naj hi najbolj odgovarjala .smotru, kii ga le šole morajo imeli v svojem programu, če hočejo, da bo naše delovno ljudstvo od njih imelo resnično korist.
Ko je tov. tajnica v drugem delu svojega poročila omenila neke italijanske vzgojitelje, ki prejemajo plačo ali pa nagrado v Trstu od italijanske .i reden t i es t i č n e ekspoziture CLN, je tov. Furlani, ki jc prisostvoval zborovanju kot gost, v imenu okrajnega komiteja ZKJ obširno obrazložil, kako in kje prejemajo ti vzgojitelji na naših italijanskih šolah le judeževe denarje. \ zvezi s tem vprašanjem se jc razvila živa diskusija ter so v njej pos1 lino sodelovali pošteni italijanski tovariši, ki i-o najostreje obsojali lo protiljudsko in nedemokratično raboto svojih kolegov na naših italijanskih šolah, V diskusijo o tem vprašanju je s tehtno iin jasno bc.-edo posegel tudi predsednik Sveta za prosveto ¡in kulturo tov. Mario A bril tn, ki jc tudi kol gost prisostvoval zborovanju. Da se prikaže

\ najtežjih dneh po svoji ustanovitvi, ko se Gledališče za Slovensko Primorjc dejansko bori za biti ali ne hiti iin je primoramo premagovati zlasti velike finančne težave, jc kot svetel žarek v I,, temno situacijo posijala vest, da jc tovariš VI. Dedijer (poznamo ga že zlasti po njegovem .Dnevniku«), avtor življenjepisa mar šala Tita, ki prav le dni doživlja svojo zmagoslavno pol po svetu, — ves honorar od slovenske in madžarske izdaje le knjige ter honorar od objavljenih odlomkov v »Borbi«, »Pol i t ik i« in »Slovenskem poročevalcu« podaril Gledališču za Slovensko Primorjc!
Gledal išče ni imelo niti najmanjšega pojma o plemenitem pisateljevem namenu ter jc za celo stvar izvedelo šele iz inleivjnva, ki so ga sodelavci Radia Ljubljana in »Slovenskega poročevalca« iuu-li z. njim.
tudi zunanjemu svetu podlo metodo, kii se je poslužujejo rimski in tržaški iredentistični krogi, da bi odvrnili tukajšnjo učiiteljstvo od vestnega izpolnjevanja svojih dolžnosti, je bilo sklenjen«, da se pošlje v časopise izjava. sestavljena od vseh poštenih vzgojiteljev italijanske narodnosti, v kateri odločno obsojajo te fašistične metode ter pritisk rimske vlade na naše učitelje italijanske narodnosti. izjavo so sprejeli vsi prisotni z odobravanjem, razen nekaj izjem.
I am jc dejal, da bo honorar za knjigo podaril LR I rni gori. kjer bodo z. njim .postavili celo bolnico, ter Slovenskemu Primorju - njegovemu gledališču kot najpomembnejši ktil-lurnii ustanovi. Ker so mu bile znane težave, s katerimi se mora gledališče boriti in zavedajoč se velikega pomena, ki ga ono ima za ves ta predel, se je odločil, tla mu pomaga.
Ni vzbudila pri marljivem gledališkem kolektivu največjega veselja in hvaležnosti že prva pošiljka Din 70.0110 honorar, ki ga jc za objavo odlomkov izplačala beograjska »Politika« za svoje veselje ima gledališče še mnogo globlji vzrok! To mu je predvsem velikanska moralna opora. saj je najgotovejši znak, tla se je gla- o delu .¿n uspehih gledališča razširil že po vsej naši domovini ler da znajo njegove zasluge cenili tudi v naši metropoli v Beogradu.
Kontovel obnovljeni /i orlic nabrežinskili ribičev
Strelska družina v Ankaranu
Preteklo soboto se je sestala v Ankaranu strelska družina, ki šteje iu2 člana. Sestanek, na katerem je bilo prisotnih 8C članov, je za-fel tov. Ražman in v svojem govoru razložil namen in pomen strelske družine. Strokovno predavanje je nato imel tov. Kastelic. Izvolili so še odbor in sklenili, da bodo začeli s predavanji in s praktičnim delom, ker je za strelske družine veliko zanimanje zlasti med mladino.	A. K.
Salara
Že sedem let čaka, čaka, čaka...
Res sem mislil, da bi z gornjim naslovom zastavil uganko tistim, ki bi morali že zdavnaj rešiti vprašanje popravila poslopja nekdanje šole v Salari. Vsi domačini in tujci, ki hodijo ali se vozijo po cesti, ki pelje prav pod šolo, nekako vprašujoče gledajo, kako da nova stavba tako klavrno zeva brez oken in vrat na potnike. Tudi streha pušča na več krajih, da se dela škoda že na stropu in podu. Domačim pravijo, da je bilo že toliko ogledov vsa leta po osvoboditvi, da bi že samo z zamujenim časom in porabljenim papirjem lahko precej popravili. Tudi na sestankih ie bilo večkrat sklenjeno, da bo treba začeti s popravilom, pa je vedno tako ostalo.
Ko se nekateri nameščenci in delavci še vedno stiskajo po vlažnih in res zelo neprimernih stanovanjih, denarja in dobre volje dala preu-je tu nova stavba, ki bi se z malo rediti v udobno enodružinsko stanovanje. čas bi bil. da sedaj pred začetkom večjih del to uredili. Občinski odbor Koper-okolica naj se za zadevo zares zavzame.
IDeHo zdrevsavene
pirosveSe
Na področju dela zdravstvene pro-svete so v postojnskem okraju opravili kar precej, za kar gre zahvala zdravstvenemu osebju, ki se zaveda, kakšna iti kako važna je njihova naloga.
Raznih zdravstvenih predavanj je bilo od septembra do konca decembra 1952, katerih se je udeležilo 1087 ljudi. Razdelili so 135 propagandnih brošur in letakov.
l.etos so imeli že tudi precej predavanj. ki jih prirejajo na raznih tečajih in po vaseh. Vse tlelo poteka bolj načrtno. Prepričani smo, da bodo uspehi vsekakor še večji. — ili
Občinska Konferenca OF v Vipavi
\ nedeljo so člani fronte zgornje \ ipavske doline pregledali 1111 občinski konferenci uspehe dela v preteklem letu. Iz. poročila tov^ Jelka jc bilo razvidno, tla je bilo doseženih več lepih n.pehov, bile pa so tudi nepravilnosti. Tako je bila šibka točka premajhna povezava in delo z mladino v \ i pavi,ki skoro vse lelo ni imela nobenega več jega sestanka. Še slabše je po vaseh in lani tudi z drugimi organizacijami. Froutovoi so sprejeli sklep, tla bodo prebudili člane iz lega spanja.
Uspehi Fronte pa so: postavitev lepega spomenika padlim borcem v trgu samem in zadružni dom. Za to ima posebne zasluge organizacija Zveze borcev in ZVV1, posebno pa tov. Jelko Černe, ki jc stoodstotni invalid.	"	L. P.
W	GjijKodl&IJtIŠŠM V	63
Triglavska bajka! Že sama besefla Triglav je vplivala, da se je zbralo v Ljudskem gledališču precejšnje število radovednih ljudi. Triglavska bajka in tolminski učiteljiščniki so bile tiste privlačne besede. ki so v ponedeljek vabile z lepakov na pred-stavo v Ljudsko gledališče.
Nekaj vtisov. Že takoj v začetku sta scenarij in razsvetljava priteg-• nili vso pozornost gledalcev. Mogoče je bil prvi prizor s teto malo preveč razvlečen. Brez pogreška sta nastopila bratec in sestrica, kar je naj-brže vplivalo tudi pri vseh ostalih slikali. Sestrica je na mah osvojila simpatije vseli gledalcev — mladih in starih — zelo dobra igralka. Prav tako učinkovito je nastopal stari pohabljenec, ki je s svojo preudarno modrostjo dvakrat zaman svetoval gospodarju Triglava, naj kaznuje zlobo in'nasilje. Nastopajoči so od slike do slike stopnjevali zanimanje gledalcev. Napetost, kako se bo bajka zaključila, jc naraščala. Se pravi, da so nastopajoči uspeli vliti v vloge toliko življenja, da so bili gledalci že kar v skrbeh za glavne junake. Naraščajoče sovraštvo do predstavnikov zla in nasilja, kar je razumljivo. Malo dolgočasno jc bil odigran sejmski prizor, kar pa sla uspela takoj popraviti mala ugrabljena bratec in sestrica. Zaključna slika je dala zadoščenje vsem, gledalcem in igralcem. Odobravanje, ki so ga bili deležni, jc bilo najbolj živ dokaz, da so gledalce zadovoljili.
Na nekaj ne smemo pozabili. Tolminski učiteljiščniki so s leni, da so naš tudi rali Triglavsko bajko, pokazali izredno razumevanje — za novo, za našo stvarnost 1 Ta nam je danes blizu, ker pri njej vsi sodelujemo. Vemo, da je učenje tako zahtevne igre težko in zahteva od posameznika kot od kolektiva nič koliko dobre volje, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Naj jim bo v zadoščenje in — zakaj ne — tudi v ponos, sprejem in odobravanje, ki so ga doživeli v Istri ob obali našega Jadranskega morja. Ko bodo kot prihodnji učitelji in učiteljice nastopili službo vzgojiteljev po naših vaseh, jim bo to spoznavanje krajev in ljudi le prav prišlo.
Šmarčani: Se ves vabimo na gostovanje, tolminski učiteljiščniki...
Res smo v soboto zadnjega februarja doživeli nekaj izrednega in zelo pomembnega.. Obiskali so nas tolminski učiteljiščniki z Golievo pravljično igro v petih slikah: »Triglavska bajka.« Ko so ljudje zvedeli za prihod so sklenili, da bodo napolnili dvorano zadružnega doma, kar se je zvečer pokazalo, da niso bile samo besede. Gostje so bili lepo sprejeti in jim je tovarišiea učiteljica izrekla dobrodošlico.
Ko se je zavesa dvignila, smo vsi zavzeti ugledali lep oder, ki jc prikazoval nekako pravljično okolje. Zanimanje gledalcev se jc stopnjevalo od prizora do prizora, od slike do slike. Kako tudi ne, saj smo sami doživeli v svoji vasi podobno zatiranje in uničenje, kot smo ga videli na odru. Višek jc bil, ko vojska triglavskega gospodarja osvobodi uklenjeno sestrico in uniči zlobo in nasilje.
Vsi gledalci so dobro in globoko razumeli pomen »Triglavske bajke«. Starejšim ljudem je bilo zelo žal. ker se niso mogli vsi udeležiti te izredne predstave. Vsem navzočim gledalcem pa se je najbolj prikupila mlada sestrica in so mnenja, da lahko postane še velika igralka, če ho nadaljevala začeli poklic.
Kakšen odmev jc zapustila v vasi predstava jc dokaz živo razgovar-j'arije še več dni po predstavi. Marsikdo,»ki je bil kakorkoli zadržan, da ni mogel na pred-tavo, je potem govoril: »Škoda, da sem zamudil kaj talko pomembnegain lepega.« V enem pa «10 edini v-i Šmarčani: Če bi bilo še kdaj potreba pokazati našim, so-
vražnikom. kdo smo, bi jim prav tako združeni pokazali, do kje smo doma, kot združena vojska triglavskega gospodarja.
IHeirpellja - E&geobuct
Prejšnjo nedeljo je bila v Her-peljah občinska konferenca Zveze komunistov. Konferenci je prisostvoval tov. Petr.inja Danilo, predsednik OLO Sežana, nekaj gostov in drugi državljani. Po uvodnem govoru tov. sekretarja občinskega odbora ZKS Mihalic Zmaga, v katerem je. prikazal delovanje te organizacije v preteklem letu, se je. razvila zelo živahna diskusija in člani so se zanimali za raznovrstna važna vprašanja. Nato je govoril tov. Petrinja Danilo o nalogah članov ZK ter o prizadevanju OLO Sežana za izboljšanje gospodarskega in ekonomskega položaja v občini Herpelje ler v Istri sploh. Njegove besede so bile sprejete z velikim aplavzom. Izvoljen je bil nov komite. Ob zaključku so bili sprejeti sklepi za leto 1953.
Poštarji so zborovali
V času občnih zborov sindikalnih podružnic so imeli svoj občni zbor tudi poštarji okraja Postojna. Udeležba je bila kar zadovoljiva kljub hudi burji, ki je razsajala in divjala prav ta dan.
Med gosti je bil tudi pomočnik direktorja Glavne direkcije iz Ljubljane, zastopnik republiškega odbora sindikatov in zastopnik okraj-" nega sindikalnega sveta iz Postojne.
Člani so diskutirali o problemih strokovnega dela, o svojih problemih in težavah, manj pa je bilo govora o političnem delu poštarjev v krajih, kjer službujejo ali stanujejo. Ugotovili so, da predvsem ni delavna naša mladina. Poleg napak pa so morali priznati, da imajo poštarji tudi nekaj zaslug.
Izvolili so nov odbor, ki ga sestavlja večinoma mladina, starejši pa so obljubili, da ji bodo z nasveti in delom pomagali. Kot glavno nalogo novega odbora so postavili strokovno in politično izobrazbo članstva ter njihovo kulturno-prosvetno delo.
Izglasovali so tudi predlog Zvezne vlade o pomoči poplavljencem v Holandiji, Belgiji in Angliji, tako da bodo začeli tudi poštarji zbirati prostovoljne prispevke.	HI. C.
Letna skupščina gasilskih društev je bila zelo živahna, čeprav ni bila dobro pripravljena. Upravni odbor je sestavil svojo poročilo zelo površno in iz njega ni bilo razvidno, koliko je bilo storjeno v letu 1052. Iz tajnikovega poročila smo razbrali, da je bilo plesnih prireditev skoraj toliko, kot pa vaj članov. Mnenja smo, da bi moral odbor delati kot celota, a ne, da bi slonelo vse delo na ramenih enega t. j. tov. Surine, ki je zelo požrtvovalen in delaven.
Razveseljivo je to, da je bilo na skupščini precej mladine, predvsem ženske. Sprejetih je bilo šest deklet na novo, katerim je čestital v imenu okrajne gasilske zveze predsednik tov. Lilija Bogomil.
Skupščine so se udeležili tudi gostje iz II. Bistrice in tovariša Ga-brovec Rado in Diminik Adolf iz Postojne.	— ¡¡j _
NEREDNOSTI V FILATELISTIČNEM DRUŠTVU V POSTOJNI
V nedeljo je bil redni občni zbor pos t o j nskega fibul e.l i sli čnega d rušiva, na katerem so izvolili nov upravni odbor, na čelu s predsednikom Ale-ksorn Dom.iecljcm. Čeprav živi. precej članov tega društva izven Postojne, se vendar ne more upravičiti zelo
Tole se prvi hip sliši nekoliko čudno, vendar ni nekaj takega, kar ne bi bilo potrebno in koristno, posebno še, če upoštevamo, da je Postojna svetovno znani turistični kraj.
Gostje, ki prihajajo v Postojno gledat, lepoto postojnske jame o-pravijo to kar hitro — v dveh urah. No in kam potem, ko so si ogledali jamo? Nekateri čakajo v restavraciji na odhod z vlakom zopet domov ali kam drugam, a oni, ki so prišli z avtobusom ali avtomobilom pa zopet hitro odidejo dalje, le nekateri skočijo še za hip v Predja-mo, a kam drugam pa ne. kar pač r.e poznajo vseh zanimivosti v okolici Postojne.
Prav zaradi tega bi morala biti tudi ob nedeljah avtobusna zveza do Predjame in z Razdrtim ter Rakovo dolino, kar naj bi poskrbelo bodisi turistično društvo ali naj bi avtobusno podjetje nudilo avtobus v potrebi; seveda bi bilo treba urediti vse, kar je v zvezi s tem, t., j. za primerno reklamo pri Ji.mi in drugod.
Kaj pa žičnici na Nanos in na Sovič? To je sicer stvar bodočnosti in ne bo prav nič prezgodaj, če zač-
no merodajni činitelji na to že sedaj misliti.
Kako zadovoljni bodo gostje, ko se bodo lahko v kratkem času povzpeli na Nanos in tam uživali ob lepem razgledu na naše Jadransko morje, na Istro in celo tja do Benetk in prav tako jim bo všeč, če se bodo mogli povzpeti na Sovič in od tam pogledati našo Pivško planoto in se okrepčali v restavraciji, ki jo bo tam tudi treba zgraditi.
Sploh je treba poskrbeti čim prej za to, da bo mogoče nuditi našim gostom vse, kar jim bo vzbujalo lepe in nepozabne vtise na Postojno in okolico. Bogomil Lilija
. ROD dKRAŠKIH VIHARNI KOV« IZ POSTOJNE BO TABORIL NA
OHRIDSKEM JEZERU Vsi vodniki, načelniki posameznih vodov so sprejeli to novico z velikim veseljem in navdušenjem. Sklenili so, da bodo pričeli takoj z raznimi akcijami za zbiranje prispevkov za tabornino, z varčevanjem in učenjem, kaj' j tja bodo smeli le oni, ki bodo imeli zadovoljiv, uspeh v šoli.	— ili —
Šturmova obsojena na leto in pol strogega zapora
Že pred časom smo pisali v našem listu o »podvigih« Jožefe štur-move, ki je po Postojni precej časa delala zlasti pridnim gospodinjam sive lase, ko je iz dvorišč in celo stanovanj kradla perilo in obleko. Celo z dvorišča Notranje uprave ji je uspelo odnesti nekaj perila, ki se je tam sušilo. Zlasti pa jo je zagodla družini šoferja Ladota Gorjanca, kjer je s svojo predrzno tatvino obleke in posteljnine povzročila skoraj razdor in so šele marljivi organi LM, ki so po vztrajni preiskavi prebrisano tatico tudi izsledili, zavezali opravljive postojnske jezike. Zadeva se je končala v ponedeljek na okrajnem sodišču v Postojni. Na javni razpravi, ki ji je prisostvovalo zlasti precej oško-dovank, je skušala šturmova predrzno zanikati obtožnico, kar pa se ji seveda ni posrečilo, ker so dokazi preveč očividni. Oškodovanke so bile tako jezne nanjo, da bi jo snedle v solati. Upoštevajoč dejstvo, da šturmovi ni bilo potreba krasti, ker je njen mož imel dobro službo ter je to počela iz čistega kriminalnega koristoJjublja, jo je sodišče obsodilo na leto in pol strogega zapora, ki jo bo menda naučil spoštovati tujo lastnino.	B —
slabe udeležbe na tem zboru. Lani sta od odbornikov pokazala največ aktivnosti predsednik Domieelj in blagajnik Tavčar. Društvg si jc nabavilo dve omarici za znamke hi v eni od njih so razstavljene znamke ELRJ. Drugih uspehov društvo lani mi imelo.
Za letos so sprejeli več sklepov za poživitev dela. Med drugim bodo nabavili še. dve omarici, ki ju bodo postavili v jamski restavraciji in na bloku v Sežani. 2. junija bodo organizirali razstavo znamk v okviru postojnskega tedna, poživili bodo delo z mladino, organizirali redne mesečne sestanke, izmenoma v Postojni in na Rakeku. Vsi člani društva se bodo naročili na revijo »Nova filatelija«
Krediti za obnovo šol na Postojnskem
Svet za gospodarstvo pri OLO Postojna je na svoji zadnji seji razpravljal o dokončni razdelitvi posojila, ki ga je najel za dokočno obnovo šol.
Krediti so razdeljeni takole: za osnovno šolo v Kuteževem 540.000 din, v Jelšanah 500.000.— din, za šole v občini Begunje (G. Otave, Sv. Vid, Cajnarji in Begunje) 1,700.000,— din, v Novi vasi 1,900.000,— din v Cerknici 1,200.000. na Rakeku 2,200.000,— in za šole v občini Dolane pa 1,450.000.— din.
Vse ostale občine pa imajo odobrenih kreditov v skupnem znesku 21,000.000,— din, kar bo izključno za investicije in v tem znesku so upoštevani vsi tisti zneski, ki so potrebni za adaptacijo šol v Bukovju, G. Jezeru, Knežaku, Novokračinah, Planini, Studenem, Palčju, Starem trgu, Suhorju, šembijah, Trnju, Zagorju, Dol. Zemunu in Harijah, Trnovem in Postojni.
Značilni motiv ~ nabrežinske obale:
miki molče prenašali vse te liered-nosti. toda mera je postala polna. Napredni zadružniki so dobro pod-kurili odbornikom, nasprotnikom današnje stvarnosti, ki jim je bila skupnost deveta briga.
Kako nujno je bilo opravili z nasprotniki naše socialistične skupnosti, se je videlo na zadnjem rednem občnem zboru KZ Iga vas. Ves zbor je potekal v največji slogi v vzdušju odgovornosti za prospc.h in še večji razvoj zadruge.. Udeležba jc bila zopet ogromna, vsa poročila pa skrbno sestavljena in iz. njih jc bilo razvidno, kako važno delo opravlja kmetijska zadruga Iga vas.
Po poročilu upravnega odbora šteje zadruga 260 glavnih in 5 družinskih članov, od tega 105 kmetov. V šestih odsekih je dosegla zadruga preko 6 milijonov dobička, ki se bo v glavnem porazdelil v obratni ter investicijski fond. Trgovinski odsek je skrbel predvsem, da zadovolji zadružnike in ostalo prebivalstvo z velik o izbiro im ktulilniimo postrežbo. Poleg lega je odkupil 113.000 kg krompirja, živine pa za 3 milijone din. Odslej pa bo odkupoval tudi mleko. Poleg tega bodo razširili tudi drevesnico in na la način pomladili sadjarstvo v Loški dolini, ki jc, lahko trdimo, na isti stopnji, kakor jc bilo pred 100 leti. Velik je boj s škodljivci, zato so v ta namen predvidevali 40,000.— din. Velik uspeli je pokazal živinorejski odsek, lo je pokazala lanska živinorejska razstava v Starem trgu. Sklenjeno jc bilo, da se ustanovi v Pudobu centralna pleme-nilna postaja s sodelovanjem vseh KDZ in KZ v Loški dolini. Lesni odsek je odkupili 5.000.— kubičnih metrov lesa in na ta način napravil največji dohodek, poleg tega ima na zialogii še lesa za okrog 3 milijono din. Kreditni odsek šteje. 81 vlagateljev s 183.000,— dinarji.
Najbolj pereče pa je vprašanje zadružnega doma. Zadruga nujno potrebuje trgovske lokale in skladišča. Z« kulturno prosvetno delo pa je dvorana vprašanje št. 1. ki se bo uresničila šele z dograditvijo doma. Sklonih so, da mora biti na vsak način še letos pod streho. Zato bodo najeli pri NB investicijski kredit v višini 5 milijonov. Edino obrtni orl--ek je pokazal pasivo, to pa zaradi kovačije, kjer so postavili prenizke cene storitvam. Še letos se bodo lotili izdelave cementne strešne opeke. Nato so soglasno z malenkostnimi spremembami sprejeli zadružna pravila in potrdili izvolitev odbora na izrednem občnem zboru. Letos bodo radikalneje zatirali krompirjevoa in lo z več škropilnimi ekipami. Prav tako so potrdili razdelitev dobička v sklade in na zadružnike in sklenili uporabiti dobiček za nabavo umetnih gnojil. Glede gozdnih taks je pojasnil predsednik, da spada odslej Loška dolina v zadnjo kategorijo, kar je lep uspeh v službi za naše lesno gospodarstvo.
Novemu odboru kmetijske zadruge Iga vas želimo v bodoče kar največ uspeha saj bo novo izvoljeni odbor delal le v korist zadruge to se pravi skupnosti.	—ili—-
Se do nedavna so vladale v kmetijski zadrugi Iga vas v Loški dolini nezdrave, razmere, ki so grozile ne le idejno, marveč—tudi gospodarsko kvarno vplivati na razvoj te, gospodarsko lako važne postojanke. V odbor KZ Iga vas so se namreč vrinili ljudje, ki so hote zavirali razvoj zadruge, poleg tega pa s svojim proti-socialističnim odnosom do zadruge in skupnosti razkrojevalno vplivali na ostale zadružnike. Seveda je bila ta nakana preprečena, razbijaei odkriti in postavljeni pred neusmiljeno sodbo naprednih in poštenih zadružnikov, ki so .s pomočjo in podporo družbenih organizacij sklicali izredni občni zbor. Na tem zboru so ostro obsodili nepravilni postopek bivšega predsednika, ki je s pomočjo odbornikov Intiharja in Ka.ndareta odstavil trgovsko pomočnico in je hotel v zadrugo namestiti prodajalko, katere mož je kot zagrizen belogardist pobegnil. Žc je izgledalo, da bo iz KZ postala nekaka postojanka v smislu idej in delovanja bivših kon-z.uinov. Poleg tega se zgoraj omenjena odbornika nista udeležila občinskih volitev in s tem dokazala svoj negativni odnos do socialistične skupnosti. Vse to jc povzročilo pri nap,red nili odbornikih pa tudi med potrošniki hudo kri, kar je prišlo do izraza na izrednem občnem zboru. Na zahtevo ogromne večine zadružnikov so vrgli iz upravnega odbora Intiharja in K amdarcit a. P ra,v tako se je na ogorčeno zahtevo zadružnikov razrešil ves stari upravni odbor in izvolil nov odbor s predsednikom lov. Mlakarjem Jožetom na čelu, ki bo jamčil za pošteno in v idejnem pogledu neoporečno delo v korist zadruge in zadružnikov. Dolgo časa so zadruž-
3 m nari morjem že rasle trla
Več let je že minulo od takrat, ko so po obalnih mestih tržaškega zaliva odmevali klici: »Musoli, musoli!« Velike količine teh morskih žtoljk so takrat nalovili ribiči, jih napol skuhali in prodajali. Odjemalcev so imeli vse polno. Mladi in stari so se drenjali pred njihovimi stojnicami kakor v notranjih predelih Slovenije, kadar pečejo kostsaj.
Nič. mi ni bilo prijetno pri srcu, ko sem prvič opazoval uživanje teh »musolov«. Za domačine pa je stvar enostavna: razklenejo školjko in v hipu posrkajo žlahtno vsebino. Nekateri si še prej pomagajo z nekoliko kapljicami limoninega soka. Prav rsi, s katerimi sem se razgo-rarjal, so mi zatrjevali, da so »musoli« prava poslastica. Zato tudi ni bil nikoli problem, kako razprodati velike količine nalovljenih školjk. Segali so po njih domačini med Piranom in Koprom, lepe količine pa so jih izvozili tudi v Trst.
Naenkrat, so klici prodajalcev »musolov« prenehali. Nič več ni bilo veselega čebljanja ob njihovih stojnicah. »Musoli« so izumrli, Uničila jih je industrializacija. Te vrste školjk namreč ljubijo čisto vodo, z naraščajočo industrializacijo pa je bila voda vedno bolj umazana. Njihov konec so pospešile tudi razvaline potopljene italijanske ladje »Rex«. Okrog »Rexa« so se
no roko obdelanih vinogradov na bližnjih hribčkih. V daljavi zaključuje strmoskalnato obalo silhueta piranskega zvonika. Ob vsej tej lepoti se majhna hišica pri »Vili Tar-tini« kar nekam izgubi. Pa vendar jo bo moral omeniti vsak, ki bi hotel kaj več povedati ozgodovini o-st.rig v tržaškem zalivu ribiča An-tonia Petronio in njegovega sina Guerina. Njune bogate izkušnje bodo temelj, na katerega bomo postavili množično gojenje ostrig v naših krajih.
Razgovor z obema ribičema mi bo šc dolgo ostal v spominu. V mislih smo poromali v čase, ko so še njuni predniki gojili ostrige v miljskem zalivu, prerešetali smo sedanje delo in pregledali načrte za prihodnost.
»Sto let je minulo od takrat — sta mi dejala ribiča — ko so začeli v žavljah in Miljah na hrastovih kolih gojiti ostrige. Zamuden in težek posel je bil to, vendar je bil trud poplačan. Kupcev je bilo še preveč. Z naraščajajočo industrializacijo Trsta pa je bilo gojenje o-strig v teh krajih vse bolj težavno. Umazsuia voda je uničevala nasade ostrig in pregnala gojitelje v oddaljenejši Strunjan.«
Zanimalo me je, kako je bilo z gojenjem ostrig na področju današnje jugoslovanske cone STO, Tudi o tem sta vedela ribiča mnogo po-
ppl
! AJSTAREJŠI GOJITELJ OSTRIG V STRUNJANU PETRONIO S
SINOM
namreč nabrale velike količine rje, olja in nafte, veter pa je poskrbel, da so valovi to nesnago raznesli daleč naokoli.
Teh nekaj vrstic o usodi »musolov« sem napisal zato, ker je njihova usoda precej podobna usodi ostrig. Samo da so ostrige neprimerno važnejše. Tudi ostrigam je ogromno škodovala umazana voda. V miljskem zalivu, ki je v bližini Trsta, so morali zaradi tega že pred drugo svetovno vojno prenehati -z gojenjem ostrig. Pri nas pa so še vedno možnosti. O teh možnostih premišljujejo že vsa leta po osvoboditvi naši ribiški strokovnjaki in ribiči. In letos bomo videli že prve sadove njihovega dela.
NEKOČ IN DANES
Med najlepšimi kotički naše obale je strunjanski zaliv. Težko se odmakne oko od košatih cipres pri »Vili Tartini«, od bleščečih kupov soli strunjanskih šolarjev in s skrb-
vedati. Ostrige so gojili predvsem v ankaranskem zalivu, drugod pa je bilo le nekaj manjših nasadov lokalnega značaja. Vsi ti nasadi pa niso prišli do večjega trgovskega pomena, ker je bilo središče v Miljah. Povsod so uporabljali za gojenje ostrig hrastove kole, le v u-maškem zalivu so gojili ostrige na strešnih opekah.
Priznam, da me je mučila radovednost, kako izgleda gojenje o-st.rig na hrastovih kolih in sem poprosil ribiča, naj me popeljeta s čolnom 200 metrov od obale, kjer imata zasajene huestove kole. Zal mi nista mogla ustreči. Tu v zalivčku je bilo morje še kolikor toliko mirno, v daljavi pa je veter grozeče premetaval valove. Tako smo morali opustiti vsako misel na izlet s čolnom.
Pogovor se je zasukal na možnosti gojenja ostrig v teh krajih. Oba ribiča sta že sklenila dogovor z Zavodom za pospeševanje gospodar-
stva, da bosta pomagala pri poskusnem gojenju ostrig. Brez njunih bogatih praktičnih izkušenj bi šla stvar težko naprej.
Vprašal sem jih, kako bi bilo z gojenjem ostrig na vrveh.
»To se pri nas ne bi obneslo« — mi je odvrnil Antonio. »Preveč odprto morje je. Gojenje ostrig-na vrveh prakticirajo v Dalmaciji in pri Pulju, kjer so večji zalivi in bolj zavarovani pred valovi. Seveda je tudi pri gojenju ostrig na hrastovih kolih mnogo težav, predvsem zaradi tega, ker so ti koli predragi, Zato bomo v teh krajih poskusili z gojenji v zabojih s rešetkami. Kako se bo to obneslo, pa mora povedati šele praksa.«
KAKO JE NA IIOLANDSKEM
Lani je posebna gospodarska komisija koprskega okraja obiskala Holandsko, Dansko in nekatere druge države na zapadu. Naši gospodarstveniki so si ogledali razvoj različnih gospodarskin panog v za-padnih državah, proučili razne sisteme, sredstva in naprave in se vrnili z bogatimi izkušnjami v domovino. Med drugim so si ogledali tudi gojenje ostrig na Holandskem. šel zavoda za pospeševanje gospodarstva v Kopru ing. Kovačič, ki se je tudi udeležil potovanja, mi je s tem v zvezi povedal nekaj zanimivih stvari, ki bodo zanimale zlasti naše ljudi ob obali.
Na obali Holandske se bavi z gojenjem ostrig okrog 2000 ljudi. Pri njih so ostrige važen izvozen artikel in posvečajo gojenju vso paž-njo. Morje je razdeljeno na različna polja, ki jih država daje v najem posameznim gojiteljem. Seveda so le-ti razdeljeni na več kategorij in so temu primerno tudi različno gospodarsko situirani. V prvi kategoriji so ribiči, ki goje samo ličinke do enoletnih ostrig. V dragi kategoriji so gojitelji, ki delno sami goje ličinke, delno pa jih odkupujejo od manjših gojiteljev. V tretji kategoriji so najbolje situirani; njihovo delo je pravzaprav isto kot v drugi kategoriji, le s to razliko, da ostrige prodajajo tudi na tržišča. Na Holandskem love ličinke na ta način, da polagajo na morsko dno navpično strešno opeko. Opeke pobelijo z apnom, da se ličinke laže primejo in da jih potem tudi laže ločijo od nje. Vzgoja ličink do prve faze traja eno leto. Med letom te opeke večkrat pregledajo in jih očistijo parazitov. Ti pregledi so do osemkrat letno. Ko so ličinke leto dni stare, jih odločijo od opeke ter jih položijo v rešetke, kjer jih gojijo do drugega leta starosti. Iz teh rešetk pomeče-jo ostrige v morske bazene, kjer ostanejo do četrtega leta starosti, ko so godne za prodajo. Četrto leto jih pobirajo iz morja z ladjami s posebnimi napravami, kakor pri nas »mušole«. Te nabrane školjke pome-čejo v tako imenovane prodajne bazene, kjer leže v morski vodi. Vodo vsak dan izmenjajo.
Kot vidimo, je gojenje ostrig komplicirana zadeva in zahteva mnogo truda in natančnosti. Tudi v Ho-landski velja kot povsod po svetu ostriga za specialiteto, vendar je predvsem važna kot eksporten artikel. Holandske ostrige so znane po svetu in vsak zaboj ima svoj certifikat o poreklu in zdravstvenem stanju ostrig.
Poseben institut nadzira čas drstenja in zdravstveno stanje ostrig in daje vsa potrebna navodila gojiteljem. V primeru, da obole, jih poberejo iz morja, ozdravijo in zopet vržejo v morje.
POSKUSNI BAZEN PEI IZOLI
Naši strokovnjaki so se na Holandskem najbolj zanimali za proces gojenja ostrig na rešetkah. Ta način bodo namreč poskusili tudi pri nas. Sicer ne bo to povsem nova stvar, ker so s tem poskusili že v Dalmaciji, vendar v široko prakso še ni prodrlo. Prvi poskusi se
bodo začeli pri Izoli.
*
Že dober mesec je na obali blizu opekarne Ruda pri Izoli živahno vrvenje. Kopica delavcev pripravlja poskusni bazen za gojenje ostrigo-vih ličink. Vodja del je Lucijan
Krovatin, ki me je tudi seznanil, kako si vso stvar zamišljajo. Bazen bo imel okrog 3.200 kvadratnih metrov površine in bo globok 1 meter in dvajset centimetrov. Za dokončno ureditev bodo morali izkopati okrog 1.G00 kubičnih metrov zemlje. Nato bodo na dno položili belo pobarvano strešno opeko, na kateri bodo gojili ličinke ostrig.
Vsa stvar bo seveda zaenkrat le še poskus. Kaj več bomo lahko povedali šele po dveh ali treh letih. Predvsem je važno to, kako se bo obneslo gojenje ostrig v rešetkah. Naravni pogoji so odlični. Ostrige jadranskega morja uživajo splošno priznanje in z njimi bomo lahko uspešno konkurirali na mednarodnem tržišču. Zavod za pospeševanje gospodarstva je izvedel že nekaj zanimivih poskusov, ki so dali dobre rezultate, že po dveh letih so dosegle ostrige svojo normalno velikost, čeprav potrebujejo normalno za to tri do štiri leta.
Za gojitev ostrig je med ribiči Izole in okolice veliko zanimanje. Z nestrpnostjo pričakujejo dograditev poskusnega bazena. Ce se bodo poskusi obnesli, bodo začeli z gojitvijo ostrig v večjem obsegu.
Nedavno sem bral v neki knjigi: ostrigo zapirata dve lupini, ki ju v sredi veže ena sama močna mišica. Uživajo jih v živem stanju, ponavadi obrizgane z limoninim sokom. Iz njih pripravljajo različne vrste jedi. Nekateri menijo, da je najbolj primerna k ostrigam omaka iz kisa, popra, in nasekljane šalot-ke Nato je bilo še nekaj receptov.
Danes spadajo vsi ti recepti že v pozabljeni kuharski leksikon. Toda to je danes. Kdo ve, kako bo čez nekaj let, če bo uspelo množično gojenje ostrig ob slovenski obiili?
KV , [
1: '.
i
I
-mM

ÜÜ
	m			n
	R	-		i
11		|		
Vas Trčmun je visoko v hribih Beneške Slovenije. V revščino teh krajev ne mori- prodirati civilizacija, zato so ostala še stara ognjišča, ki spominjajo na romantiko preteklega stoletja. Trčmun jr rojstni kraj in prebivališče velikega sina Beneške Slovenije Ivana Trinka.
Dom.
Kako se ob tej besedi oglasijo vse strune človekove duše, kako prijetno ozračje ustvari človeku — v tujem mrzlem svetu — posebno danes, ko naši domovi vstajajo iz ruševin tako prijazni, tako naši, tako domači...
Dom.
Ti središče vseh misli, središče tvornosti uma in dela naših ljudi od delavca na polju, delavca v tovarni, delavca v uradu in delavca — umetnika v ateljeju.
Dom.
Cilj hrepenenja izseljencev, cilj in sanje še vedno zasužnjenih ljudi izven meja nove Jugoslavije, cilj in želja novega človeka, ki te tako toplo želi po trudapolnem dnevu, ki je ves posvečen dvigu in izboljševanju življenja v vsej naši skupnosti. *
Danes ta dom moderniziramo, ali lepše in po domače povedano, izboljšujemo in olepšujemo. Staro in nepraktično izginja iz naših hiš, s sten, iz podstrešij. Pravzaprav je tistega starega ostalo po naših vaseh zelo malo, ker je bilo uničeno v
linillli"
IH"i||||i"

\ stoletjih prod prihodom avstrijske monarhije na zapadno istrsko obalo so imeli koprski Slovenci svojega posebnega poglavarja, ki ga je imenoval beneški senat. Do lanskega leta smo mislili, da je bila ta funkcija ustanovljena šele leta 1395. Posrečena najdba v Benetkah je pa ta datum spremenila. Odkrita je nam-
/
rvuntfh' Vi»
MESTO SLEPIH. Naselbina Tiltc-pek v Meksiku ima samo II hiš, toda bistveno se loči od vseh ostalih naselbin na svetu. Prebivalci Tiltepe-ka so namreč sami slepci in to ne samo ljudje, temveč tudi vse njihove živali, celo psi in mačke. Tako hiše tudi nimajo oken in tudi ne hišnih številk. Čeprav so slepi, se prebivalci lega mesta, Indijanci, bavijo s kmetijstvom. njihove žene pa znajo kuhati, presti in likati, kakor tudi pospravljati po hiši. Vzroka le kolektivne slepote šc niso odkrili.
ŠTIR1NADSTROPN \ AVTOCESTA. Promet v L os Angelesu je zelo obremenjen zlasti z avtomobili, ki jih je 2 milijona, to je na vsakega drugega prebivalca eno vozilo. Zalo so začeli že leta 1946 z izgradnjo posebnega sistema poti, ki so jih do zdaj zgradili že lil km, gradijo pa še nadaljnjih 112 km. Cesle so v štirih nadstropjih, zgornja dva služila za hitro medkrajevno vožnjo, spodnja dva pa za lokalni promet in za prestop v zgornja nadstropja. Izgradnja teh cest, mostov in križišč bo veljala 5 in pol milijona dolarjev.
PRIPRAVA ZA LIKANJE. Na
»Razstavi modernih izumov in novih idej« v Londonu so pokazali tudi novo desko za likanje perila. Desko lahko pritrdite k vsakemu stolu in prihrani gospodinji utrudljivo stanje.
LETALO BREZ^KRIL. Te dni delajo v Los Angelesu (Kalifornija) po-kuse z. novim tipom letala, ki ima obliko klina in lahko potegne krila v trup. Na obeh straneh trupa so postavljene vertikalne plošče, za katere trdi konstruktor llorlon, da bodo omogočile letalu večjo radioaktivnost, nosilnost in višje dviganje. Sedanji poskusi so pokazali odlične rezultate.	XXX
NOVE NAPRAVE ZA RAZBIJANJE ATOMA. V Palo Altu .Kalifornija. izpopolnjujejo novo napravo za razbijanje atoma. Za razliko od drugih tovrstnih naprav izloča naprava .razstavljene delec v vertikali in ne v krogu kot dosedanje. Ko bo naprava popolnoma izpopolnjena, bo lahko metala elektronske dele«' skozi bakreno žico dolgo 60 m. Delci se bodo premikali s takšno hitrostjo, da hi mogli v eni minuti priti 416 krat okoli zemlje.

We- - 1


____:___________________
NAJHITREJŠI AMERIŠKf LAHKI BOMBNIK TIPA THANDERJET F — 84 F
reč lhla listina iz leta 1319, ki govori izključno o slovenskem poglavarju v Kopru. Gre namreč za imenovanje poglavarja Slovencev. Imenovan je bil neki Viljem Rosso, Benečan. Toda važnost odkritja ni samo v tem. V listini je namreč rečeno, da ga očetje senatorji imenujejo, »kot je običajno«, in da bo imel imenovani Rosso »vse običajne dohodke«, ki prihajajo s to funkcijo v zvezo. Vidimo torej, da funkcija ni bila ustanovljena niti leta 1319, temveč da je šc starejšega datuma. Možno je pa tudi da so jo Benečani podedovali od oglejskih patriarhov, ki so imeli Koper v svoji posesti do leta 1278-
Koprski statuti, ki imajo svoje začetke v dmigi polovici 13- stoletja, a so bili tiskani v 17. stoletju, imenujejo poglavarja Slovencev na treh inc,stih. Te statutarne odredbe pa so nastale v beneški dobi, tako da nam je nemogoče trditi, da je poglavar Slovencev podedovan od Ogleja.
Toda t.o ni toliko važno. Važno pa je, da je to funkcija, ki je obstajala najmanj od 14. stoletja in da so jo v začetku imeli v rokah samo bene-,-ki plemiči in meščani. In te funkcije ni dobil vsak plemič ali meščan. Ne. moral se je temeljito izkazati oblasti, če jo je hotel dobiti. Tako je bil Viljem Rosso imenovan zaradi svoje izredne zvestobe beneškemu do-žu in republiki. In v listini je poudarjena beseda zvestoba. Listina iz leta 1395 to i trditev dokazuje. Tudi tu je govora o zvestobi in predanosti beneški republiki. Poglavar Slovencev je torej moral bita absolutno neoporečna oseba.
Kaj lahko sklepamo iz tega? Po-gla\ ■ar Slovencev je .višji sodnik, ki rešuje sodna vprašanja Slovencev v koprski okolici. Kot tak se je moral najprej v beneški službi dobro izkazati. Šele potem so ga Benetke nastavile na ta položaj. Višji sodnik, smo rekli, ker o nižjem sodstvu bomo spregovorili drugič. Pod višje sod stvo so pa spadali zločini, kakor so naslednji: umor, velika tatvina, pocestni rop, posilstvo žene. itd. Te in tako zločine je torej sodil slovenski -poglavar v Kopru,
Svoj stalni sedež je imel v mestni občinski palači in tu je sodil vse največje zločince. Viri nam pa sporočajo. da je hodil tudi po terenu. Predsedoval je vsem slovenskim sejmom v okolici Kopra, to je povsod tam, kjer je segalo ozemlje koprske občine. Tak je bil tudi sejem Svete Marije v Rižanski dolini, ki je trajal 15 dni in siccr od 10. do 25. avgusta. Ob ttej priložnosti je v Koper vkorakala oborožena slovenska četa, ki je prišla po erojega poglavarja. Poglavar Slovencev jc stopil med vojake in z njimi vred korakal iz me-;-ta. iNa čelu povorke je bila razvita
poglavarjeva zastava. Zastava je bila razvita ves čas trajanja, sejma in ves ta čas je stala častna slovenska četa na straži. Skrbela je za poglavarja in določila tudi čas sodstva, kajti le dneve je poglavar tudi sodil.
Na teli sejmih niso manjkale ludi razne prireditve. Celo o gimnasličnih tekmah imamo poročila. Videti je torej, da so imeli Slovenci v okolici Kopra svojega poglavarja zelo v či-slih. Kaj bi ga tudi ne! Poglavar Slovencev v Kopru je. bil tudi edini v Lstni. In lc pri njem so dobili slovenski kmetje nekoliko zaščite.
V začetku 13. stoletja je koprska občina poslala v Benetke pismo, v katerem prosi vlado, naj dovoli, da poglavarja Slovencev (v virih cape-taneus Sclavorum) imenuje koprski veliki svet. Benetke^ so tej prošnji ugodile in od tedaj je bil poglavar SI ovencev stalno eden od koprskih plenilcev. Važno je tu ugotoviti, da je koprski občini šlo za to, da bi dohodke poglavarstva obdržala v Kopru in da ne bi šli v Benetke.
_ O teli dohodkih pa nimamo poročil. Govori se le o običajnih dohodkih, ne vemo pa. kakšne so bile dajatve slovenskih kmetov s tem v zvezi.-Morale so pa biti precej velike, če si je mestni svet o Kopru prizadeval dobiti poglavarstvo v svojo roke. Morale so se pa tudi povečali, če pomislimo, da so se kmetje upirali' celo proti nižjemu sodniku, ki ga je nastavljala občina. Z uporom leta 1450 so pa Slovenoi dosegli, da so jim Benetke priznale pravico volitve svojega nižjega sodnika,
■Slovenski poglavar je torej funkcija. ki so jo imeli prvotno Benečani, od J6. stoletja dalje pa koprski plemiči. Trajala je ¡vse do prihoda Kopna^ z okolico pod francosko obhisl. Važno je tu poudariti, .da le funkcije ni opaziti nikjer drugje" v Istri in da so jo dosegli samo Slovenci v okolici Kopra.
Miroslav Pahor
ZARADI ARZENA "UMRLO 152 NOVOROJENČKOV. Zaradi franco-skega otroškega pudra, v katerem je bili arzen, je lani umrlo 152 novorojenčkov, kar so ugotovili po dolgi preiskavi. Kemik, ki je sodeloval pri izdelavi praška je obtožen umora iz malomarnosti.
XXX
LJUDJE VISOKI 1,20 m. Danski učenjak, profesor Tage Ellinge.r. je sporočil, da je na Filipinskih otokili našel pleme pigmejeev. visokih 1,20. V plemenu je razvila poligamija ( mnogoženst vo ).
narodnoosvobodilni borbi. Zato obtožujemo in bomo obtoževali vse tiste, ki so z orožjem udrli v naš urejeni dom in po njem več let gospodarili — z ognjem in mečem. U-ničili so nam dragoceno dediščino, ki smo jo tako skrbno čuvali, uničili so del naše zgodovine, tako da je danes v mnogih primerih ne moremo več obnoviti. Ostali so le spomini. Te spomine pa moramo ohraniti, da bodo zanamci znali pravilno vrednotiti velikanske žrtve, ki smo jih kot narod doprinesli za svobodo. Iz teh spominov bodo videli naš razvoj.
*
Kmečke hiše so bile, (kjer vasi niso pogorele, so še), zelo prostorne zaradi posebnega namena, ki so mu služile v dolgih zimskih večerih. Zamislimo si v duhu tako kmečko hišo:
Velika peč na levi strani kar žari, tako je zakurjena. To je potrebno, da ni mraz večji družbi predic in prejcev, ki spretno pulijo iz ve-
MAKSIM GORKI:
»Seveda, le brez skrbi, saj smo tu možje od postave.«
»Takole je bilo s tisto kozo: Prodali smo jo dol v Modrejce. Tam je storila tri kozličke, ki so se lepo zredili. Eden je sedaj za sodnika v Tolminu, drugi za glavarja v Gorici, tretji pa za notarja v Ajdovščini, Prav lepo pozdravljeni.«
Jože je vstal in mirno odšel skozi vrata, medtem ko je gospoda bu-lila za njim kot tele v nova vrata. Navzoči so bili vsi trije od Jožeta omenjeni.
Za hip so se vsi kolovrati ustavili, hiša se je tresla od smeha na račun gospode, nato pa so kolovrati znova zabrneli,
*
Na cente prediva so spredli v zimskih večerih. Motovile so i-mele polno opravka z razvijanjem vreten v »štrene«, ki so se vsak dan kopičile v kleteh. V postu je čakalo težko in naporno delo: »štrene« je bilo treba oprati, da bo platna belo in mehko. Najteže je bilo
Osemdeselletna Černilogarjeva mama še prede .
like »povesme« dolga lanena vlakna in iz njih ustvarjajo tanke niti, ki jim drsijo izpod prstov in se izgubljajo skozi majhno luknjico na vretena. Na oknih so že več dni ledene rože, na steni pa se je pokazal srež, znak, da je zunaj 15 in tudi več stopinj mraza. Na peči se na deskah greje skupina otrok in napenja ušesa, da bi ujela kak odtenek šal, ki jih pripoveduje »otri-njač,« ki mu je zaupana naloga, da skrbi za razsvetljavo. Svetiti je treba s trskami, ker takrat še ni bilo petrolejk. Na steni nerodno tik-ta-ka velika ura na uteži, ki visijo na debelih vrvicah. S kota in sten buli-jo v to družbo togi svetniki, ki jih je roka domačega umetnika naslikala kar na šipo.
Naš »otrinjač« je pravi vaški du-hovitež, zdaj si privošči enega, zdaj drugega vaščana. Tako je večkrat na sporedu nekdanji tolminski sodnik, ki se je hotel pošaliti z vaškim županom Jožetom, Ta župan je bil moder mož in je vedno oblekel narodno nošo, kadar je šel po uradnih opravkih v Tolmin ali v Gorico, Tako je bil nekoč po takih opravkih v Gorici. Tam je bil tudi tolminski sodnik in je iz kavarne ugledal našega Jožeta. Pomežiknil je družbi:
»Počakajte malo, bom poklical te-ga-le kmetavza notri.«
Hotel si je malo privoščiti Jožeta, da bi se gospoda smejala na njegov račun, pa se je, kot bomo videli, zelo opekel.
»No, Jože, le prisodite, nam boste povedali, kako je s tisto kozo, ki ima eno rej to skute.«
Jože pa: »če mi gospodje dajo častno besedo, da se mi nič ne zgodi, bom povedal tako, kot je bilo v resnici.«
prati »suhe štrene«. Le malo so štreno zmočili, jo dobro zvili, nato pa po nji s »tučivnico« z vso močjo. Roka je večkrat odpovedala. Podlaga za pranje so bili veliki kameni-ti perivniki. Ko so bile »štrene« dobro pretolčene, so jih splaknili v vodi. Umazanija se je kar valila iz njih, če je pralec dobro rabil »tučivnico.«
Za tem so vzeli delo v roke domači tkalci. S statvami so napolnili skoro vso prostorno hišo. Najboljši tkalec je bil Dolinarski Jur, ki je izdeloval izredno lepo platno. Kmečka nevesta je morala prinesti za balo polno skrinjo platnenih rjuh. Pravi užitek je bil leči v posteljo, ki je bila postlana z belimi in dišečimi
lanenimi rjuhami.
*
Setev lanu je clanes skoro popolnoma opuščena, le tu pa tam ga še sejejo zaradi semena, ki je zelo dobro krmilo za živino. Zelo redke so hiše, kjer je ostalo še nekaj orodja, statev, kolovratov, motovil, hlapcev, trlic, tučivnic, itd, Modema industrija je spodrinila domače izdelovanje platna. Stari ljudje tega mlajšemu rodu ne morejo odpustiti,
»Kako smo včasih šparali pri obleki in nosili celo vse spodnje perilo domačega izdelka, danes pa mladim ni nikoli dovolj denarja za cunje. Kam smo prišli...«
Mladi ljudje pa se starim na take očitke le smejejo:
»Vi ne razumete napredka in razvoja. Svet mora vendar iti naprej in ne nazaj.«
Ob takih odgovorih se stari navadno užaljeni umaknejo in komentirajo :
»Res gre svet naprej, samo da bi se kam ne zaletel.«
Ogarev
Ostrobradi Jaroslavčan trguje z glavniki, noži, knjigami, milom..
»Izvo-li-te, gospoda, inozemsko blago! Prestolniške knjige! Dišeča mila! Rajski duhovi, fant! Ti je všeč knjižica za prijetno branje? Izvolite, kar poglejte, zelo zanimiva zgodba — smrt gospoda Ivana Iljiča, delo grofa Tolstoja. In tu, glejte, vesela komedija »Plodovi prosvete«! Samo deset kopejk. stane 1 Gosposko delo, ceneje ne dobite nikjer! Imam tudi »Knez Serebrnjani«, če hočete? O carju Ivanu Groznemu ... ker to knjigo toliko berejo, jo dam samo za pet in trideset kopejk! Puškinove pesmi — po tri kopejke knjižica. Sijajne pesmi, zelo zabavne vsebine. »Neustrašeni Andrej«, ruska pravljica... cena tri kopej-jke — »Japančka, tatarski konjenik, ki je zavzel mesto Kazan«. Gojenje kokoši — morda bi se izobrazili v tej smeri? Cena pet kopejk... Aparat za brke, izvolite 1 Lepotice, hočete ogledalca? Imam odlično dišeče milo ... kaaaj? Za »Ivana Iljiča« deset kopejk? Na knjigi piše dvajset. Za deset kopejk vam dam lahko »židovske zgodbe,« hočete? Tetka, tako boš zlomila glavnik 1... Spoštovani, ste zadovoljni z aparatom? »Posmrtno življenje, kaj čaka dušo na onem svetu?« ... Zelo koristno čtivo — cena pol rublja! Ne boste? »Bolezni domačih živali« — samo poglejte! »Vegeterijanska kuhinja« ... Glejte, tudi uro imam na prodaj, srebro kot zlato, teče, da ne more bolj točno, cena nizka... Mili moj, zadnja cena za Ivana Iljiča — osemnajst kopejk...«
Niti trenutka ne molči ta suhi, spečeni Jaroslavčan, ki prodaja dvajsetim kupcem hkrati in njegov zvonki glas že od daleč privablja ljudi, da se gnetejo pred njegovo stojnico. Nekateri kupujejo, drugi gledajo trgovca in poslušajo njegovo živahno in tekoče govorjenje. Močan brkat. Hohol dolgo gleda Jaroslavčana s svojimi velikimi, izbuljenimi očmi in se nenadoma zakrohota.
»Zakaj se smejete, pan«? ga vpraša sosed.
»Vidi se mu, da je Rus, pri bogu, da se mu pozna, hudičevemu sinu. Vrag se mu je spravil v grlo... kako jezika! Pošten človek v enem mesecu ne spregovori toliko, kolikor ta v eni sami uri.«
* *
Poleg voza z glinasto posodo iz Opošnja, čudovito p» načrtih, toda grobo izdelano, trgujejo Hohli. Tukaj ni pro-rivanja. Zdaj prihaja neka ženska, vsa mehka od pripeke, s sončnikom v roki, vzame lonec in ko ga pregleda, vpraša:
»Koliko stane?«
»Kaj pa?« odgovori leno prodajalec, ki leži na trebuhu pod vozom.
»Ta lonec...«
»Pet in trideset kopejk.«
»O, moj bog! Predrag je!«
»Kako to?«
»Seveda! Kar poglejte, kako slabo je narejen, tako hrapav je ...«
»Pa kaj, gospa, bi radi streljali iz njega, ali kaj? Zakaj naj bi bil gladek? Saj ni puška, ampak pisker.«
»Je že res... Pa ne samo, da ni gladek, tudi potemnel
je že...«
»Ogledalo je gladko in svetlo, ogledalo že, ne pa lonec«
»Toda poslušajte, kako zveni!«

»A? Ali mislite, da ima nekje luknjico?«
»Da, da, luknjico...«
»Kaj hočete, gospa, je že tako na svetu, vse je preluknjano. Kar poglejte, gospa, tudi vaša naramnica ima luknjico.«
Gospa zardi in si popravi naramnico.
»Poglejte, morda boste našli kje kak zdrav lonec.«
Gospa izbira med lonci, prodajalec pa jo izpod voza nepremično opazuje.
»Bodite tako ljubeznivi in mi povejte, ali je ta dober?«
»Ta? Najboljši, kar jih imam.«
Začneta se pogajati za ceno. To traja dolgo, ženska si izmišlja nove in nove napake lonca, trgovec pa v miru uživa senco svojega voza.
* *
ženske trgujejo bolj živahno. Prodajajo neko rdečkasto tekočino, češnje in črnomorske ribe, ki ležijo v kupu na tleh in gredo dobro v denar. Zvonki ženski glasovi parajo ušesa:
»črnomorske ribe, kerčanske, okusne, nasoljene!«
»Poglejte, najboljše ribe!«
Januarja meseca letos je bila v Ljubljani konferenca delavsko-pro-svetnih društev »Svoboda« iz vse Slovenije, Predsednik glavnega odbora tov. Ivan Regent je v svojem referatu med drugim dejal:
»Odkar so se ustanovila društva »Svoboda«, se je prosvetno življenje pri nas razživelo, kljub temu, da je bil dosedanji čas le doba porajanja in organiziranja. Dejavnost »Svobod« je izredno bogata in pestra, Seveda ni brezhibna, je pa res ogromna. To'si lahko štejejo v čast naši delavci, ki v »Svobodah« delajo in »Svobode« vodijo.
Delavski razred Jugoslavije ima skupaj z ostalim delovnim ljudstvom oblast v svojih rokah. Ta oblast mu služi za razvijanje gospodarstva, za graditev socializma in za vsestranski razvoj družbe. Da pa bi to svojo nalogo delavski razred lahko izpolnil, mora neprestano bogatiti svoje znanje in svoje sposobnosti.
»Svobode« ne odklanjajo izobražencev in kulturnih delavcev. Bolj res je, da se nekateri naši kulturni delavci držijo daleč od »Svobod«, daleč od kulturno-prosvetnega življenja našega ljudstva. Toda naše ljudstvo je žejno znanja in kulture in kdor zmore in mu je v mišljenju izhodišče socializem, naj se stavi na razpolago. Lahko je prepričan, da bo dobrodošel.
še nekaj: po zgledu na preteklost je bil še vedno poudarek delovanja »Svobod« na. kulturno-umetniški dejavnosti, manj pa na širokem izobraževalnem in vzgojnem delu, kar je predvsem zaželeno.«
Te besede iz govora tov. Regenta smo navedli zato, ker veljajo v polni meri tudi za koprsko »Svobodo«, ki so jo ustanovili lani decembra In od takrat pa do danes lahko pokaže nekaj lepih rezultatov, v glavnem pa je bila to doba »porajanja in organiziranja«.
Prva sekcija, ki je začela delati v okviru »Svobode« še pred ustanovnim občnim zborom društva, je moški pevski zbor. Sestavljajo ga oni požrtvovalni pevci, ki so že od osvoboditve stremeli za tem, da se v Kopru ustanovi amaterski pevski zbor. Plod njihovega dela je bil najprej SKUD »Oton Župančič«, kasneje pa so tvorili prav ti pevei osnovo radijskega komornega zbora. Danes predstavlja moški zbor DPD »Svoboda« uresničenje vseh želja teh navdušenih pevcev, obenem pa pomeni, da bo to strnjeno glasbeno
telo postalo steber domače pevske kulture.
Namen pevskega zbora DPD »Svoboda« v Kopru ni samo v tem, da nudi svojim članom (36) dovolj kvaliteten glasbeni užitek in prijetno razvedrilo, temveč predvsem v tem, da posreduje našo domačo, slovensko pesem vsemu ljudstvu v koprskem okraju in morda še dlje. Kvaliteta zbora dokazuje že zdaj, da pri tem zboru ne gre za kakršnokoli prepevanje tjavdan, temveč za sistematični študij programa in za umetniško poustvarjanje slovenske pesmi. Ob tem pa se bo umaknila tudi sedanja mlačnost slovenskega živi j a v Kopru, zbor si bo pridobil svoje lastno občinstvo.
Te dni bo ustanovni občni zbor mešanega zbora, kar bo delo pevskega odseka še bolj razgibalo in poživelo. Pravtako v »povojih so še ostale sekcije »Svobode«: dramska, lutkovna, folklorna in orkester.
Dramska sekcija šteje 27 članov, večinoma žensk, kar je velika redkost, saj na vseh odrih prav teh primanjkuje. Začeli so že s tečajem govorne tehnike in recitacije. Kot prvo delo bodo začeli pozneje študirati »Dva bregova«.
Lutkovni oder je delal prej v o-kviru Slovensko- hrvatske prosvetne podzveze in so ga ustanovili leta 1949 v Portorožu, pozneje pa se je preselil v Koper. Osem članov tega društva je zdaj prestopilo k »Svobodi«, prijavili pa so se štirje novi. Prostore bodo imeli v mali dvorani Ljudskega gledališča. Predno pa začnejo z delom, si bodo ogledali lutke po novih načrtih in premični oder v Ljubljani, da bodo svoje delo lahko prilagodili moderni tehnični ureditvi.
Najmlajša sekcija DPD »Svobode« je prav gotovo orkester. Proti nje-, govi ustanovitvi je govorilo mnogo dejstev, od katerih je najvažnejše to, da v Kopru ni nobene instrumentalne tradicije in zaradi tega tudi ne potrebnih kadrov. In vendar so se našli tudi tu požrtvovalni ljudje, katerim je uspelo zbrati 37 članov v — morda zveni kaj čudno — simfonični orkester. V začetku je imelo društvo namen ustanoviti samo nekak salonski orkester, toda število prijavljencev je raslo iz dneva v dan in, kar je najvažnejše, sorazmerje med godali, pihali in trobili je kar zadovoljivo. Res je, da še manjkajo nekateri instrumenti, ki so tudi v poklicnih orkestrih dokaj redki, toda vendarle bo mogel

USTRELJEN ZJUTRAJ
Proizvodnja: Socicte Mediterrani-fone.
Režija: Andre H ague t.
Igrajo: Rennee Saint—C.jr. Franck Vdllard, Howard Vernon in Georges Galiej.
Francoska filmska igralka Rennee Saint—Cjr si je s filmom »Ustreljen sjutraj«, v katerem je odlično podala glavno vlogo, pri,dobila velik sloves in rešila uspeli filma.
Tema filma sloni na špionaži v prvi svetovnii vojni. Von Pennwitz da ustreliti leta 1918 svojega podrejenega 'uslhižbone.a Rudolfa.
S tem si nakoiplje sovraštvo Rudol-
fovc žene, ki iz maščevanja do Von Pennwitza stopi prostovoljno v francosko obveščevalno službo. V svojem protidržavnem delovanju grobe vedno globlje v izdajstvo, ko na nekem potovanju sreča svojega moža živega. Ta ji obrazloži, da je bilo njegova ustrclitev samo navidezna, da bi s tem zmedli načrte francoska obveščevalni!. službi.
Zakonca, da bi se izvlekla iz tega nerodnega položaja, skleneta, da Flo-renca preneha s svojim zločinskim delom in zbeži v Švico, kjer jo bo mož po končani vojni dohitel.
Scenarij za film so izdelali po romanu Mavrice Decobreja. ni pa, kot pričakovano, uspel, tako da film uvrščajo le med povprečne iz francoske produkcije.
Odlika filma, jioleg že omenjene glavne vloge, sloni predvsem na lepili fotografijah.
i m «n i
iili ilS i <
' MIrm s '( - iš§i
ig« pup i ft
. ^ t
Èilllf
.....

i!®*!!
ï- .,	" - -V	^ - [
mmÊÊÊmè:'
orkester »Svobode« kar lepo posredovati svetovno glasbeno literaturo, čeprav seveda ne vse. Z ustanovitvijo orkestra pa je odpadla tudi zadnja zapreka, ki je še ovirala u-prizoritev operete v Kopru.
In nazadnje še sekcija, ki ni i-mela ustanovnega občnega zbora, folklora. Prijavljenih je 22 članov, od tega samo 6 moških. Plesali bodo najprej slovensko folkloro (prekmurske plese in istrsko -brško opa-silo), pozneje pa tudi plese ostalih jugoslovanskih narodov.
Da se je delo koprskega DPD »Svoboda« v tako kratkem času lahko tako zelo razmahnilo, je prav gotovo zasluga delavnih odborov, požrtvovalnih posameznikov in razumevanja, ki ga najdejo vsi skupaj za svoje delo pri ljudski oblasti. Dokaz tega razumevanja je tudi ta, da je prejela »Svoboda« od ljudskega odbora mestne občine Koper 800,000 din za adaptacijo društvenega doma, kot darilo okrajnega sindikalnega sveta pa je prejelo društvo še 26.000 din.
To je kratek, bežen pregled dela koprskega DPD »Svoboda«! Sekcije se porajajo in se borijo s težavami, toda delajo. Tako »Svoboda« tudi v Kopru izpolnjuje svoj namen, povezuje delavski razred in delovne ljudi s kulturnimi pridobitvami in jim pomaga graditi lepše in boljše življenje.
Štirje vari krhaiškili »vasovalcev«
V zadnjem času se je prosvetno življenje v Krkavčah zelo razgibalo. Ze v decembru so se člani igralske družine — mladinci in mladinke zbrali na sestanek prosvetnega društva ter razpravljali o bodočem delu. To pot smo sklenili, da bomo zbrali nekaj veselega poleg tega pa še pevsko-folklorno točko. Na vrsto je prišla .igra »Vozel« in vasovanje oh
Prizor iz jihna »Ustreljen zjutraj«
V nedeljo 1. marca okrog sedme ure zvečer je pripeljal na Škofije pokrit tovorni avto. Ustavil se je pred Zadružnim domom tik bloka. Bila je tema, luna še ni bila vzšla, le luči motornih vozil so švigale sem in tja.
Vendar smo opazili, kako so zadaj z avla začeli skakati neki mladi ljudje 1er sc takoj napotili skozi restavracijo v dvorano. Domačini, ki smo čakali sedme mre z velikim pričakovanjem. smo takoj vedeli, kdo so jo pripeljal. Že nekaj dni prej je namreč več lepakov v Škofijah naznanjalo. da nas v nedeljo obiščejo portoroški učiteljiščniki s kulturnim programom.
Naša lepa, velika dvorana se je pričela polnili. Ko sc jc zastor dvignil, smo zaslišali z odra mehke glasove slovenske narodne jiesmi. Dijaki in dijakinje, mešani zbor, so nam prelepo zapeli nekaj pesmi, potem smo slišali še druge točke: na violino so igrali dobro skladbico dijaki Kaligarič, Krbavčič. Fičur in Grbee Joilanda. Plesno točko so izvajale dijakinje zelo ljubko, tudi telovadna vaja dijakov je uspela. Zelo je ugajala gledalcem folklorna grupa., ki je ob igranju harmonike izvajala nekaj posrečenih ljudskih plesov. (Kasneje ?cm izvedel, da so to samo dijaki in dijakinje drugega letnika, ki so se tako izkazali.) Ozbič Milan je žel aplavz s vojo recitacijo »Traktorist«, ki jo jc podal z občutkom in spretnostjo, prav tako tudi Emilija Grlice s pesmijo »Mladim brigadirjem«. Močno nas je navdušil »Pastirček« —-pesem, ki so jo zapele Verica Bolčič, Angelca Furlanova in Kristina Stare. Pesmi so se vrstile med ostalim sporedom, med njimi so nekatere dirigirali dijaki IV. letnika sami in si-ccr: Mejak, K leva, Kaligarič in Furlanova.
Vsa stvar me jc zanimala in sem' želel izvedeti kaj več podrobnosti. Stopil sem po predstavi do profesorjev tov. Hasla in Černelča, ki umetniško i,n tehnično vodita skupino, ter ju zaprosil za nekaj pojasnil. Rade volje sla ustregla moji radovednosti.
Dijaki Slovenskega učiteljišča v Portorožu že dalj časa gostujejo s tem programom po različnih krajih Istre. Vsako .drugo nedeljo sc napotijo peš ali z avtom v kako vas in se predstavijo s svojimi točkami. Doslej so bili že v Sv. Luciji, v Sečovljah, v Stranjami, Koritih in Mairezigah, V načrtu pa imajo še, da bodo obiskali: Dekane in Sv. Anton 15. marca, Šmarje in Šentpctc.r 29, marca. S .svojim sporedom bodo nato tudi prispevali k slovesni otvoritvi Ljudskega doma v Portorožu.
Z veliko požrtvovalnostjo so sc li otroci Slovenske Istre pripravili za lo delo. Privijo, da hočejo spoznali našo zemljo; da hočejo spoznati kraje in ljudi, kjer bodo morali v najkrajši bodočnosti izvrševati učiteljski poklic: da hočejo slovensko šolo pri-
bližati ljudstvu, vrnili svojim rojakom listo, kar morajo zdaj žrtvovati za njih, da se lahko šolajo; dvignili v naših ljudeh slovensko narodno zavest in vzbuditi v njih ljubezen do domače besede in pesmi — skratka: poživiti hočejo kulturno prosvetno delo na vasi. Denar, ki ga dobijo za svoje prireditve, je namenjen za izlet_ ki ga bodo letos, kakor vsako leto j priredili učiiteljščniki v Jugoslavijo, da si ogledajo njene znamenitosti in lepote. Poleg tega — talko sta mi zatrjevala tovariša profesorja — so te prireditve najboljši način, da se ustvari med dijaki samimi trden kolektiv. .Sedanje njihove prireditve jim bodo za vzgled v bodoče, ko bodo sami morali delati med ljudstvom.
Prizadevanje portoroških uoite-iljiščnikov in njihovih profesorjev zasluži vsekakor javno priznanje in polivalo.
Na pravi poli so!
PACIENTI BOLNICE V SENOŽEČAH SKRBIJO TUDI ZA PROSVETNO KULTURNO DELO NA VASI
Pacienti in osebje bolnice TBC v . Senožečah so v nedeljo priredili v vasi nastop z dvema igrama »Dva lopova« in »Gumb«. Pacienti iz raznih krajev naše domovine, ki sa zdravijo v senožeški bolnici izkoristijo svoj prosti čas s tem. da skrbijo za razvedrilo tudi va^ča-ncm. Vaščani so pacientom za to zelo hvaležni, kar priča tu i i lepa udeležba pri nedeljskem nastopu. Obe igri kot tudi skeči so gledalce zabavali s prijetnim humorjem.
spremljavi harmonike. Pri tem je sodelovalo deset mladink in mladincev, ki so se redno .udeleževali vaj. Za vzgled so jim bili lanski igralci in pevci, ki se niso strašili vaj tudi čez polnoč. Sklenili smo, da bomo imeli prem.iero v januarju. Toda vmes je prišla novoletna jelka. Mladina se je nanjo dostojno pripravila in preskrbela vesel je " najmlajšim. Prireditev smo morali prenesti na februar. Upal; smo, da bomo istočasno praznoval i elektrifikacijo vasi, Hoda jirehiteli smo jih. Prejšnjo nedeljo popoldne so se začeli ljudje iz naše in sosednje vasi kar grmaditi v šoli. V ipieli četrt ure jc bil razred nabito poln (nad 200 ljudi). Marsikdo bi že rad videl, kako bodo igrali .Krkavčani, tod« prostora ni bilo vec. Upamo, da bodo bolj srečni, ko bomo imeli dvorano. Z obiska lahko sklepamo, da se ljudje zanimajo za kulturne prirc-dilve in da priznavajo igralčev trud. Kako so pevci in igralci opravili svojo nalogo, ne bom posebej razpravljal, omenim le toliko, da so se vsi dobro obnesli posebno pa Bojka, ki je bila v kritiki izpuščena. Pri vseh smo lahko opazili tisto živahnost in vedrost, ki je potrebna igralcu za take vloge. Kako so se igralci veselili uspeha, je težko opisati. Polni navdušenja so sklenili, da bodo z igro in petjem gostovali po bližnjih vaseh na zahtevo vaščanov pa bomo ponovili tudi igro iz lanske sezone »Razvalino življenja«. To pa za .letošnjo sezono ni dovolj. Folklorna skupina se že pridno pripravlja in igralska družina si je že izbrala novo igro. Omenili moram še, da je Zveza prosvetnih društev podarila našemu društvu klavir, za kar si ji iskreno zahvaljujemo. Tako bomo lahko ustanovili pevski zbor.
Stevan
TURISTIČNI VESTNIK
Turistična zveza Slovenije jc začela letos izdajati svoje glasilo, v katerem bodo našli Vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo s turizmom, veliko gladiva in vesti. Poleg posameznih člankov in aktualnosti v turizmu prinaša Vcstuik razen drobiž in v poslovnem delu razne vesti, navodila in pozive. Vest n i k ureja uredniški odbor, odgovorni urednik pa jc Joško Sotbler,. Naročite ga lahko v Ljubljani, Tomšičeva ulica 7.
Pri Cankarjevi založbi bo v kratkem izšel »Življenjepis maršala Tita«, ki ga je napisal Vladimir Dedi-jer. Knjiga je izšla v nekaj svetovnih jezikih in je v svetu naletela na krasen sprejem, obenem pa je vzbudila najpohvalnejše komentarje v kulturnih še posebno pa v političnih krogih.
Knjiga je razdeljena na dvajset poglavij: 1. Kumrovec v Hrvatskem Zagorju, 2. Obrt v Sisku, odhod v tujino, 3. Prva svetovna vojna in jetništvo v Rusiji, 4. V novi državi, 5. Vas Veliko Trojstvo, G. Ladjedelnica v Kraljeviči, 7. Sodna razprava v Ogulinu, 8. Sekretar mestnega komiteja, 9. Bombaški proces, 10. Jetnik štev. 483, 11. Znova v svobodi, 12, Borba za Partijo, 13. Sekretar CK KPJ, 14. Vstaja ju-
goslovanskih narodov, 15. Brez vsakršne pomoči, 16. Veselje in žalost zmage, 17. V ognju socialistične prakse, 18. Zavratni udarec, 19. Dvoje pojmovanj, 20. Zastava socializma je rešena.
V slovenščini bo knjiga ižšla, kakor računa založba, v drugi polovici aprila, v slovenski izdaji bo ob-, segala nad 600 strani in približno 40 slik v posebni prilogi. Za knjigo je že razpisana subskripcija in jo lahko naročite v vsaki knjigarni.
Vladimir Dedijer, pisec knjiga-»Življenjepis maršala Tita«, je poslal del honorarja kot podporo si gledališče Slovenskega Primorja v znesku 70,000 din, za kar se mu uprava iskreno zahvaljuje.
Kii kmetovalci gnojijo svojo zern-jjo j. raznimi umetnimi gnojili, se jim mnogokrat dogodi, da ne dosežejo zaželene količine pridelkov. Dogaja se tudi, da včasih zadenejo pravo gnojilo, ali pravo količino in o pravim času, pa spet ne znajo lega izkoristiti za vsako posamezno kulturo. 0 pravilni uporabi umetnih gnojil pišejo naše najraznovrstnejše knjige pa tudi na tem mestu bomo še o tem pisali. Ker pa je za pravilno uporabo umetnih gnojil tor hlevskega gnoja bistvenega pomena kemična preiskava zemlje (analiza zemlje), bomo o tem povedali nekaj besed:
Pri uporabi hlevskega gnoja 'ter umetnih gnojil moramo najprej vedeti. katera umetna gnojila, ali bolje rečeno, katere elemente (dušik, fosfor, kalij) potrebujejo posamezne kulture. Na drugi strani pa moramo tudi vedeti, katerih elementov je v zemlji najmanj, da jih lahko dodajamo z umetnimi gnojili. Vse to pa nam pove kemični pregled zemlje. V ta namen izkopljemo navadno do pol metra globoko jamo, če pa gre iza analizo vinogradniškega ali sadnega zemljišča, pa še malo globje (do 80 cm). Nato vzamemo nekaj zemlje do globine 25—30 cm iz ornega zemljišča, pa še malo globje do 40 cm. Teh vzorcev lahko vzamemo več z ene in iste njive, jih med seboj zmešamo in dobimo na ta način povprečni vzorec za njivo. Drugi vzorec vzamemo na njivi v globini od 25—40 cm, na zemljišču za vinograd ali sadovnjak pa v globini •10—80 cm, ker smo že prej vzeli iz globine 10 cm. S prvim vzorcem bojno ugotovili, kakšna je zemlja in kako je založena z raznimi elementi v globini, v kateri je razvitih največ Korenin, ki srkajo hranilne snovi. Drugi vzorec nam bo pojasnil, kakšne elemente vsebuje druga, bolj mrtva plast zemlje, videli bomo pa tudi, če se vanjo izpirajo elementi iz gornjih plasti. Če pa nam analiza pokaže. da se nahajajo v tej globini potrebni elementi za rastline, je dobro to zemljo postopoma, vsako drugo ali tretje leto nekoliko globlje pre o rat i in na ta način spraviti elemente v višje plasti. Postopoma pa orjemo zato, da ne spravimo preveč mrtve zemlje na površje, ker je ne fnoremo izboljšati z navadnimi količinami hlevskega gnoja.
Naše vzorce na Krasu smo vzeli iz globine 35 -40 cm. Jemali smo jih na področju Tomaja, in sicer z njive v večji dolini, iz vinograda v bregu in z njive v kraški dolini. Ta analiza in z njo navodila za gnojenje pa seveda ne veljajo za ves Kras, ker je razliko lahko opaziti že pri dveh sosednjih njivah, zaradi česar je potrebno tudi različno gnojenje. ■Okvirni sestav zemlje pa vsekakor velja za večje področje in s tem tudi navodila.
Strokovna kemična analiza pravi, da je kraška zemlja več ali manj degradirana in se nagiba k šibki kislosti. Precej kisla je zemlja v večji dolini, še bolj pa zemlja v mali kra--ki dolinici. Da se tla izboljšajo, je potrebna nevtralizaei ja kislin, kar dosežemo z apnenjem zemlje. Predlagane so naslednje količine apna: na njivi v večji dolini do -1,5 stotov drobno zmletega apnenca (CaCo3) ali 2.5 stotov živega apna na ha. Za drugi vzorec, to je vinosrrad v liresu.
veljajo iste količine apna. Pri tre-	za ves Kras. Vsi trije vsebujejo ko-
tjem vzorcu, pri katerem je kislost	maj 0,51% fosforja. To je tako maj-
večja, pa moramo vzeti do 12 stotov	lina količina, da komaj zadostuje za
drobnega apnenca ali pa 6,5 stotov	najskromuejše pridelke. Če pa hoče-živegffl apna (CaO) na 1 ha. S pri- mo, da nam bo zemlja dobro rodila,
dom lahko uporabljamo tudi apneni	jo moramo izdatno gnojiti s fosfor-
pesek ali pa apneni mulj, ki nastaja	jem. Sam hlevski gnoj na tej zemlji
kot odpadek pri sladkorni industriji.	ne zadostuje, pa če gnojimo njivske
Brali ste že marsikje, da prava ko-	ali vinogradniške kulture. Kot fos-
ličina apna zelo izboljša zemljo. Ker	forno umetno gnojilo prihaja prven-
poveča v njej delovanje talnih bak-	stveno v poštev superfosfat, in to
terij, postane zemlja rahlejša, kore-	najmanj 300 kg na 1 ha. Poleg su-
nine v njej se laže razvijajo in zara-	perfosfata je dobro gnojiti tudi z raz-
di lega obilneje črpajo snovi iz tal-	klenjeno kostno moko, ki zemlji dalj
nib hranilnih zalog.	časa ohranja fosfor. Navadno fosfor-
USPEIil PREISKOVANJA
I.	II.	III.
Klasifikacija lal Glinasta	Peščena	Glinasta
ilovnata tla	ilovica ilovnata tla
Reakcija (Ph)....... 5,8	4,6	5,4
Kumus.......... 5,77%	,5,21%	5,99%
Apno (CaO)........ 0,62%	0.17%	0,31%
Celotni fosforjev oksid (P205) - 0,01%	0,01%	0,01%
Celotni kalijev oksid (K>0) . . 0,20%	0,13%	0,13%
Hidrolitična kislost (vi) . . . 0,96	0,96	2,67
Stopnja nasičenosti (v %) . . . 84,32%	84,11%	67,07%
Opomba: Največ kultur najbo-	no umetno gnojilo uporabljamo v je-
Ije uspeva pri 6 do 7 Ph reakcije	seni; ker pa gre tu za šibko kisla
zemlje. Normalno imajo zemlje 0.15	tla, bo to gnojilo verjetno bolj učin-
do 0,20% skupnega fosforja.	kovalo, če ga rabimo spomladi.
Iz navedenih a.naliznih podatkov je	Kmetovalci na Krasu se laliko teh
razvidno, da so kraška tla, iz kate-	navodil deloma poslužijo, priporoea-
rih so bili vzeti vzorci, prccej zalo-	mo pa, da še naprej preizkušajo raz-
žena s humusom, to pa zaradi tega,	na umetna gnojila na posameznih
ker jc treba kraško zemljo temeljito	njivah. Pri tem je treba upoštevati,
ii-T^Tfr-*	■ ■ ■	-• .-■■ - ■ <
iS**?-.
«	¿¡i M
m ni«.
n f mmMmm " »»iii
Zu koruzo in krompir orjejo
gnojiti s hlevskim gnojem, da na njej sploh uspevajo kulture. Dušika analiza ni določala, toda v glavnem ga vsebuje humus. S tem pa seveda še ni rečeno, da lahko humus v celoti nadomešča dušična t o hrano in da je dušika dovolj na Krasu. Humus je lahko nastal deloma naravnim potom in je verjetno v takem stanju, da se počasi razkraja in ne daje rastlinam dovolj dušičnalc hrane. V tem primeru hi bilo dobro gnojiti tudi z du-šienatimi umetnimi gnojili, in sicer pred setvijo z apnenim dušikom, ali pa pozneje v obrokih s čilskim soli-troni.
Tudi s skupnim kalijem je zemlja prilično založena, vsaj za dosego srednjih pridelkov. V našem primeru hi bilo potrebno dodatno gnojiti vinograd ter malo dolinico, in sicer s 100—200 kg kalijeve soli na 1 ha.
Vsi trije vzorci so izredno slabo založeni s fosforjem (s fosforjevim oksidom (P2O;;), kar verjetno velja
katera umetna gnojila so potrebna za različne kulture. Zavedati se moramo, da odvzamemo vsako leto zemlji obenem s pridelki tudi mnogo raznih snovi, ki jih moramo vrniti s hlevskim gnojeni in umetnimi gno-jili.
Vzorce za analizo zemlje bomo letos preiskali še na raznih področjih Krasa, Brkinov in Istre. O tem bomo obveščali kmetovalce ter jim dajali praktična navodila za gnojenje zemlje. Takšne -analize so sicer prccej drage; če pa bi želel kak kmetovalec ali KZ vendarle dati zemljo v kemično preiskavo, velja zanje tole navodilo:
Poleg vzorca, ki naj obsega 1 kg prsti (v gruščnalem ali prodnatem svetu 1,5 kg), je treba navesti tudi točen naslov, velikost zemljišča, prejšnjo uporabo, sedanje izkoriščanje in bodoče namene z zemljiščem. Navesti je. treba tudi položaj, lego zemljišča, vrsto tal, globino mrtvice, oskrbova-
VINSKI PRIDELEK V NEMČIJI je. lani znašal 2.713 milijona hektolitrov vina. Prejšnja leta pa je bila letina še slabša.
XXX
V OKVIRU POMOČI ZDA bo odšlo letos 15 do 20 kmetijskih strokovnjakov iz. Hrvatske na specializacijo v ZDA. kjer bodo delali od tri do štiri mesece v raznih ameriških znanstvenih ustanovah. Proučevali bodo prebleme gozdarstva, namakanja. prehrane živine, predelave mesa ter sadja in perutninarstva.
V ]\LAKEDONIJI HITIJO S SADITVIJO VINSKIH TRT. Letos bo-do v okolici Bitolja, ki je izrazito vinogradniški okraj posadili še 130 hektarjev vinske trte. Dosedaj imajo pa v okraju že 900 ha posajenih z vinsko trto.
NOVO TOVARNO ZA TRAKTORJE bodo letos pričeli graditi v Zemunu. V Rakovici pri Beogradu pa so za potrebe kmetijstva že začeli proizvajati elektromotorje z 10, 15, 20, 30 in 40 konjskih sil ter Diesel motorje s 120 ks. Nove elektromotorje bo tovarna prvič razstavila na letošnjem zagrebškem velesejmu.
ANGLIJA BO UVOZILA GROZDJA za 645.000 funtov šterlingov za proizvodnjo lina. Pristojno ministrstvo je že izdalo dovoljenje za uvoz.
CENE MLEKU v Sloveniji so se za 2% povišale in so za 8% višje kakor lani ob istem času. Na zvišanje prodajnih cen so predvsem vplivali transportni stroški, ker nabavljajo mleko zaradi pomankanjn v oddailje-
Kmetijski tečaj ¥ Eiarem trgu
V Starem trgu se je pričel kmetijski tečaj, ki ga je omogočila z veliko podporo KZ Stari trg in bo trajal predvidoma mesec dni. Predavali bodo strokovnjaki iz živinoreje, poljedelstva in gozdarstva, kar bo prav gotovo koristilo gospodarjem Loške doline. Predavanja se vrše vsak ponedeljek in četrtek zvečer ob 7 uri, na kar opozarjamo vse napredne gospodarje.
nje tal z vodo ter vrsto in koli?ino gnojila, ki smo ga uporabljali v zadnjih štirih lotih. Potrebni so tudi podatki o tem. katere kulture najbolj uspevajo, kakršen je njihov pridelek na hektar ali ar ter slučajne pripombe.
Navedene podatke z vzorci je treba poslati na pedološki institut kmetijskega znanstvenega zavoda v Ljubljani. V kratkem pa bo pričel analizirati tudi podobni institut v Kopru ¡11 bodo kmetovalci lahko pošiljali vzorce tja.
Ivo Kokalj
nejših krajih. Tudi odkupne cene za živino so se v januarju precej zvišale.
XXX
V FRANCIJI PRIDELUJEJO RIŽ.
Tega so se spomnili v zadnji vojni. Sedaj imajo z rižem zasejanih 20.000 ha in ga pridelajo do 1 milijon stotov na leto.
LOTOS STAR 2.000 LET. V Ham-burgii bo letos v aprilu velika mednarodna vrtnarska razstava. Največja zanimivost te razstave, bo najstarejši lotosov cvet. Seme tega lotosa je našel v- gloliini tri in pol metra pod zemljo, ko so izkopavali čoln iz ne-0lirike dobe. japonski strokovnjak za rože dr. Iehire Ohga. Ocenil je, da jc to seme staro 2.000 let. Dal ga je v vodo in po enoletnem natančnem opazovanju je lahko ugotovili, da je seme vzklilo in danes je prekrasen lotosov evet.
Da bo sesute dala dlote pridelke
Letošnja zima je z mrzlimi dnevi in zmTzaljo vplivala na zemljo, da je. lahka in rahla za obdelovanje. Vsi ki zemljo obdelujejo, so zadovoljni in upajo, da je zmrzal uničila tudi številne škodljivce 111 drugo golazen, ki že več let povzročajo občutno škodo na pridelkih 111 sadju.
'Lepo in ugodno vreme je kmetom kot nalašč pripomoglo, da so obdelali tudi take površine, zemlje, ki je bila že več let zapuščena. Veliko so jim pri tem pripomogli traktorji, ki se jiih bolj poslužujejo. Te dni se z njiv sliši značilno brnenje traktorjev, ki globoko orjejo za krompir in koruzo.
V sončnih legah je zgodnji grah že izkalil. Ozimna žita so se že prebudila in pobarvala njive z zeleno barvo.
Želja vseh je, da bi sončno vreme trajalo še nekaj dni, nato pa. da bi prišel lahak in gorak pomladni dež, ki bi zbudil rast po njivah in travnikih. Vsekakor do sedaj vsi znaki kažejo. tla bo letošnja pomlad usodnejša. kot sta bili že dve zaporedoma.
KREDITI ZA GRADNJO ZADRUŽNIH DOMOV V KOPRSKEM OKRAJU
Člani odbora za gradnjo zadružnih domov v koprskem okraju so sklenili, da bodo razdelili kmetijskim zadrugam prvi obrok iz sredstev za gradnjo zadružnih domov. V ta namen je na razpolago 10 milijonov dinarjev iz proračuna okrajnega ljudskega odbora, 20 milijonov dinarjev pa iz dolgoročnega kredita glavne zadružne zveze Slovenije.
Prvih 8 milijonov dinarjev bodo prejele zadruge .po predložitvi predračuna, in sicer dve itrctjimi predvidenega zneska iz kredita, eno tretjino pa iz dotaeij. Za kredite in dotacije pride v poštev-10 kmetijskih zadrug, kjer gradijo zadružne domove.
¡B. TRAVEN
KONEC
■ Ne. dragi prijatelj, vest kar-pusti. Jaz ne verjamem vanjo. .Sedaj nama mora hiti samo za to mar, kako bova fantu plen eopet izmaknila.«
Howard je hotel sedaj takoj odjezditi v Durango, da bi Dobbsa še dobil ali 7>a da bi ga dobil vsaj v Tampieu. preden Im izginil iz dežele. Curtin naj bi ostal še v vasi, dokler bi ne ozdravel, in bi naj prišel pozneje za njim.
Ko jc Howard gostiteljem pojasnil, da se mora sedaj pobrigati za svoje blago, ker leži Curtin bolan, so mu pritrdili, da mora odpotovati, čeprav so ga neradi tako hitro izpustili. Drugo jutro je bil Howard že pripravljen na odhod v Durango. Toda indijanski prijatelji ga niso hoteli pustiti oditi samega. Hoteli so ga spremljati, da hi tudi prav gotovo prispel v mesto in lii ga ne zadela podobna usoda kakor njegovega tovariša (Curtina. Zato so vsi odjezdili z njim.
Prispeli so pravkar do sosednje vasi, ko so srečali Indi-janee, ki jih je vod i 1 alkade in ki so vodili osle in tovore k jlowardu.
«Kje pa jc vaš senjor Dobbs, Amerikanec, ki bi naj privlekel to karavano v Durango?« jc vprašal Howard, ko se je ozrl 111 ni nikjer našel Dobbsa.
)>Ubit je,« je rekel alkade mirno.
»Ubit? Kdo ga pa je?« Howard je rekel to povsem mehanično.
»Trije roparji, ki so jih včeraj vojaki odpeljali.«
Howard se jc ozrl na zavoje in zazdeli so se mu čudno majhni. Skočil jc k njim in odvezal enega izmed svojih zavojev. Vse kože so bile sicer v njem, a vrečic ni bilo.
»Roparje moramo dohiteti,« je. zaklical, »moram jih nekaj vprašati.«
Spremljevalci so bili s tem kar zadovoljni. Karavano so odvedli v vas, kjer jc ležal Curtin. Ostali možje pa so odjezdili po najbližjih poteh za vojaki.
Vojaki niso posebno hiteli. Na takih patruljah so zmeraj šu obiskali naselbine, ki so ležale raztresene v bližini glavnega pota, da bi poizvedel! za novice in mirnim prebivalcem poka-• zali, da jih vlada ni pozabila in da skrbi zanje. Jetniki, ki jih vodijo s seboj, zbude pri indijanskem prebivalstvu še bolj vtis, da smejo mirno opravljati svoje delo, ker skrbi vlada za varnost in prav krepko zasleduje roparje in bandite. Bandite in pa tiste, ki so morda pravkar nameravali kaj takega poskusiti, pouče dedobra jetniki, katerih usoda jc vsem znana, da ima banditstvo tudi senčne strani. Taki opomini so uspešnejši kakor poročila v časnikih, ki sem niti ne prihajajo, če pa prihajajo, jili ne more nihče brati.
Naslednji dan so že dohiteli vojake. Alkade je. predstavil Howarda častniku kot pravnega lastnika oslov 111 zavojev in Howard jc dobil brez nadaljnjega dovoljenje, da sme bandite izprašati. Kako so Dobbsa umorili, ga ni zanimalo, ker mu je alkade že vse o tem povedal. Hotel je le vedeti, kje so vrečice.
»Vrečice?« je vprašal Miguel. »Ah, da, tiste male vrečice smo vse Iztrcsli. V njih je bil samo pesek, da l)i bile kože težje.«
»Kje pa sle iztrcsli vrečice?« jc vprašal Howard.
Miguel sc je zasmejal.« Kaj vem? Nekje v grmičevju. Eno vrečico tu, drugo tam. Bila je tema. Potem smo v noči korakali dalje, da bi čimprej kam prišli. Tam, kjer smo vrečice izpraznili, nismo postavili iliknkega križa. Saj jc povsod dovolj peska. Treba se vam jc le pripogniti. In če hočete imeti prav pesek, ki ste ga morda potrebovali za preizkušnjo, potem .ne verjamem, da boste le zrnee od njega našli. Predzadnjo noč jc bil strašen vihar. Ta je vse odpihal, četudi bi vedel, kje smo vrečice izpraznili. Saj bi vam za vrečico tobaka sicer rad povedal. Toda ne vem in tako si tobaka ne bom zaslužil.«
Howard ni vedel, kaj naj reče. Vse, kar je mogel izraziti in napraviti, je bilo, da se je tako zasmejal, tla so se tudi ostali možje in vojaki morali smejali, čeprav niso vedeli, v čem je bil dovtip. Toda smeh je zvenel tako zdravo, da se mu nihče ni mogel id>raniti.
Howard je vrgel roparjem vrečico tobaka, se zahvalil častniku, se poslovil od njega in zopet odjezdil s svojimi prijatelji.
»Well, my i>oy,« jc rekel Howard, ko je sedel na rob lezi-ČČa, ki je na njem ležal Curtin. »Zlato je zopet otlslo, od koder
LENTOV LENČ:
Ljudje imajo mnogo predsodkov, O ljudeh in o živalih sodijo nepravilno in krivično in radi nesmiselno ponavljajo slabe in krive sodbe drugih ljudi. Tako ne slišimo govoriti drugače kakor »osel neumni«. In osel velja tako nekako za zgled neumnega bitja. Pa vendar osel ni samo dobrohotna žival, ampak je prav tako moder in pameten kakor vse druge živali. Cujmo tole prigodo!
V naselbini pri Madridu na španskem je spravljal kmet dolga leta v mesto mleko, in sicer — na oslovem hrbtu. Pot sta prehodila z o-slom vsak dan v letu in ob istem dnevnem času. N,ekoč pa je kmet zbolel in ni mogel z oslom v mesto. Domislil se je, da bi mogel oddajo mleka oskrbeti osel sam. Dal je živali na hrbet običajni tovor, na komat pa pritrdil oslu listek, na katerega je napisal, da prosi, naj
6>-
si od osla vzamejo mleko odjemalci sami. Potrepljal je osla še po hrbtu in žival je mirno odkljusala po znani poti...	Ko je kmet
«KI
ozdravil in se spet pripeljal z o-slom v mesto, je slišal o pametni živali samo pohvalo. Osel je prihajal zmeraj o pravem času in se ustavljal povsod tam, kjer so običajno jemali od kmeta mleko. V neki hiši so kmetu celo pripovedovali, da niso bili takoj pripravljeni vzeti mleko z oslovega hrbta, pa je postal dolgouhi nosač nepotrpež-ljiv: z gobcem je potegnil za vrvico pri zvoncu, ki ga je nosil, in tako priklical svoje ali bolje gospodarjeve odjemalce.
Ne sodimo ne ljudi in živali po predsodkih, ampak preiščimo vedno vsak primer in našli bomo, da so pogosto preprosti ljudje in zaničevane živali boljši od tistih, o katerih gre po deželi najboljši glas.
Potem je osel vsak dan kar sam nosil mleko v mesto.
(poslal Grbec Darij, učenec Osemletne šole, Korte)
I
Živela sta zdravnika. Bila sta najboljša zdravnika za oči na svetu. Pfvi vpraša drugega:
»No, kaj pa znaš vse zdraviti?«
Drugi mu odgovori: »Vse bolezni na svetu 1«
Zasmeje se prvi rekoč: »Tega prav gotovo ne znaš, kar znam jaz! Iztaknem ti oči, pa ti jih spet postavim v glavo in videl boš kot prej!« Ker mu drugi ni hotel verjeti mu je prvi dokazal. Res je storil tako. Ko je bilo delo opravljeno, vpraša prvi drugega:
»Kako se kaj počutiš?«
»Dobro, še bolje kot prej I Toda kaj takega bi znal storiti tudi jaz! Naj poskusim?«
»Velja!«
In res je drugi zdravnik tako storil. Toda zgodila se je nesreča. Ko mu je iztaknil oči, jih je postavil na mizo. Prišla pa je mačka in odnesla eno oko. V zadregi ni vedel, kaj naj napravi. Pa se spomni koze Belke v hlevu. Takoj sceee v hlev, ubije kozo ter postavi prijatelju v glavo kozje oko namesto pravega. Posrečilo se mu je. Ko je delo končal, ga vpraša: »Kako se kaj počutiš?«
»Prav dobro,« mu odgovori prvi zdravnik, »samo levo oko mi zmeraj sili v zelenjavo!«
Vodoravno: 1) število, 4) del sobe, 7) slovenski ilustrirani tednik, prijatelj, 8) žensko ime, 9) pripadnik Slovanov, 10) osebni zaimek množine, 12) dva enaka samoglasnika, 13) s plotom ograjeno zemljišče, 15) gospodarsko poslopje za seno, 18) veznik, 19) ploskovna mera, 20) uslužbenec v javnih lokalih, 23) vrsta zemlje, 24) časovni veznik, 26) kratica v mnogih zemljepisnih imenih, 27) del kolesa, množina, 29) nedoločni zaimek, 30) pilot, vodja letala, 31) podredni veznik, 32) oče.
Navpično: 1) več besed s po-vedkom, 2) moško ime, 3) srbohrvat-ski kazalni zaimek, 4) naselje, ki je večje od vasi, 5) italijanske denarne enote, 6) slovenski pesnik (Anton), 11) oblika glagola zreti, 13) prisvojiti si, ukrasti, 14) delo, ki so ga morali opraviti tlačani, 16) oče po kmečko, 17) doba, vek, 20) ime slavnega slovanskega izumitelja na polju elektro tehnike (Tesla), 21) pevski glas, 22) sirota (pomanjševal-nica), 25) domača žival, 26) plesni-va smet, 28) premikati se, 29) žensko ime.
1 .	T	soi h			5	6-
7					k	
CO	N	1 K	ffilSi	9	T- ■	\ |
				i. . .	I2	
v.	III!	B/		Vi	i! Si	
h?/ \ K	t)	■7	f-	u	17	i •
	16 L,	t	1	%	y	
f.i	A	T	21 A		S - -1	I
i	JitrHti	23 r \	L	A	ii	-r v".
u	25		T	ipanj «i::»:«		\ * v
27.	C	T		.	H	]
30	"l • £	|	A n.	1		C
31		i 1 1		%	T	A
123) Hiša polna je jedi toda vrat nikoder ni.
125)	Črnolasa deklica tisoč biserov imela; zlatolasa deklica	,, , , • bisere ji vse je vzela.
126)	Štiri luknje — dober stan; nosiš rad me slednji dan.
127)	Hiše jo rišejo, drevje jo riše, sonce zakrije se,
vse se izbriše. - VJL-„eo
REŠITEV UGANK IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE
LEŠNIKI: 117) krof, pustni krap, 118) burja, 119) mraz.
STOPNICE: 1) o, 2) po, 3) top, 4) plot, 5 topla, 6) lopata.
Danes je Majdi — joj — punčka
zbolela,
tri polne dni že ni pila, ne jela. Nujno poklicati mora zdravnika; pregleda, preišče takoj naj bolnika!
Zdravnik je pritekel, tako je
povedal: »Želodček, srce sem in pljuča
pregledal.
Bolezen ni huda, pa vencldr vse leto ho morala punčka držati dijeto!
Vsak dan po obedu naj punčka
počiva,
redno ušesa in vrat si umiva, kadar h kosilu pokliče jo mama, roke naj pred jedjo umije si sama!
i
Vsako naj jutro in — preden gre
spati
zobke umiva — potem se ni bati, bolezen tako bo prav Iiitro minila, vendar pokličite me, če spet bo
sila!«
Majdina punčka —zdaj skozi vse
leto
držati bo morala strogo dijeto. Da ne zbolite še vi, Cicibani, umivajte roke in zobke si sami!
Med številnimi pisemci, ki sem jih prejel zadnje čase in ki potrpežljivo čakajo v mojem predalu, so bila tudi tale pisemca, ki jih bom danes objavil. Iz lepega planinskega kraja Bovca se mi je oglasila nova mala prijateljica Magda Stres, dijakinja 1. razreda gimnazije. Ljuba Magda, praviš, da se mi bo čudno zdelo, ker mi pišeš. O, prav nič čudno se mi ne zdi! še prav vesel sem! Saj smejo v našem kotičku dopisovati prav vsi pionirji in pionirke iz naše lepe Slovenije! Le še kaj se mi oglasi, Magda! Pa kaj lepega mi napiši!
Iz Velikega Otoka pri Postojni pa mi je spet pisal, veste kdo, dragi mali prijatelji? Naš stari znanec — Marko Vilhar! Poglejte, kako lepo je Marko opisal svoj rojstni kraj!
Mo.ja rojstna vasica Veliki Otok je oddaljena od Postojne nekaj več kot en kilometer. Leži na prometni cesti Postojna—Bukovje. Blizu vasi je znana Postojnska jama, a tudi mi imamo lepo Otoško jamo, oddaljeno dobra dva kilometra od Velikega Otoka. Med Velikim Otokom in Zagonom se odcepi osem kilometrov dolga cesta proti Pivki jami. Tu imamo zelo lep razgled v globočino, v katero se pride po 365 stopnicah. Blizu glavne ceste jc tudi Bctalov spodmol, znan po zgodovinskih najdiščih. Kdor potuje proti Pivki jami, sreča lep Magda-lenski grič.
No, ljubi Marko, iz Tvojega opisa Velikega Otoka in okolice smo' vsi spoznali, da je to res lep kraj in prav gotovo bi ga vsak od naših malih bralcev rad videl! če se pa jaz kdaj podam v vaše lepe kraje, me boš peljal v Otoško jamo? Kaj praviš, Marko? No, za danes bodi prav lepo pozdravljen, pa še kaj se mi oglasi! Pa vse ostale velikooto-ške pionirje in pionirke mi ne pozabi pozdraviti!
Tudi naša stara znanka iz šmi-hela pod Nanosom, Bruna Klanšek, se je spet oglasila! Ljuba Bruna, prav vesel sem, da Ti ugaja darilce, ki sem Ti ga poslal v nagrado! Veš, da sem si kar mislil, da rada poješ, saj so pod Nanosom doma sami dobri pevci! No, le rada prepevaj, draga Bruna, saj sama veš, da »kjer je pesem doma, tam ni žalosti in jeze!« Pa še kaj se mi oglasi, Bruna!
Zdaj pa si oglejmo, kaj nam je lepega napisal naš novi znanec iz Studenega pri Postojni, Zdenko Furlan, učenec V. razreda osn. šole!
Dragi stric Miha, že dolgo se pripravljam, da napišem pismo in ga pošljem Tebi. No, dobro voljo sem imel danes! Sedel sem za mizo in začel pisati tole pismo. In obljubljam Ti, da ne bom pozabil pisati še kdaj drugič. Gledal bom, da se bom večkrat oglasil v našem »Jadranu«. Boš videl, da držim besedo ! Ti ne veš, kako bi bil jaz vesel, ko bi zagledal svoje pismo objavljeno v časopisu. Vsak petek komaj čakam, da pride »Slovenski Jadran« in ga z veseljem preberem. Ko odprem »Jadran«, in zagledam tam naslikanega strica Miho, se takoj
lotim branja pionirskih pisem irc rešujem uganke. Sedaj pa končam svoje pismo in Te prav lepo po* zdravljam!
Tako, ljubi Zdenko, vidiš, danes se Ti je želja ižpolnila! Svoje pisemce zdaj lahko bereš natiskano! Upam, da boš svojo obljubo res držal in se mi boš res še kdaj oglasil! Lepo pozdravljen, ljubi Zdenko, pa ostaje studenške pionirje in pionir' ke lepo pozdravi v imenu stirca Mihe!
MLADIM UGANKARJEM
Pa si oglejmo zdaj, kako so reševali uganke naši mali ugankarji! Vse uganke iz predzadnje številke Slovenskega Jadrana so pravilno rešili naslednji pionirji in pionirke: Klemen Dušan iz Gorenjega pri Postojni, Rupnik Alberta iz Strmce pri Postojni, Marjanca Turk iz I-Iruševja, Krajnc Vanda iz Brestanice, Vilhar Marko iz Pivke, Blažefi; Mihaela iz Hruševja, Dolenc Marjanca iz Postojne, Zalar Francka iz Cajnarjev, Turk Bojan iz Postojne in Milena Fuks iz Nabrežine. Naslednji pionirji so sicer pravilno rešili »Stopnice«, pri 117. Lešniku pa so se malce zmotili. Dejali so, da se rešitev glasi: prašič. Sicer je tudi ta rešitev po svoje duhovita, toda čisto pravilna ni. Tako so rešili: Komovec'Marica, Modic Meto-da, Belčič Valči iz Planine pri Rakeku in še ena pionirka iz Planine, ki se je pozabila podpisati. Miiha-čič Evgen iz Velikega Otoka pri Postojni je pravilno rešil Lešnike, zmotil pa se je pri »Stopnicah«. Samo rešitve Lešnikov so mi poslali: Bau-man Serafin iz Postojne, KlanšeK Bruna iz Šmihela pod Nanosom itn Bečaj Jožica iz Cajnarjev. Veste, kdo pa je bil srečen izbranec botre Sreče? Topot so bili izžrebani; Klemen Dušan iz Gorenjega-Kranjc Vanda iz Brestanice in Ds-lenjc Marjanca iz Postojne. Vsi trije prejmejo v kratkem po pošti lepo darilce! No, mali ugankarji, ste si ogledali današnje uganke? želim vam pri reševanju veliko uspeha in; vas prav lepo pozdravljam vaš
stric Miha
O/ O ° 'n.;.* ¡^p
Narisal Savli Iiadho, Zalolmin
je »prišlo. Ti sijajni lopovi so ga smatrali za pesek, s katerim smo nameravali kupce kož v mestu pri tehtanju kož oslepariti. In te ovčice so ves pesek iz tresle. Kje, tega ne vedo več, ker je bila tema. In razen tega je vihar v poprejšnji noči tudi opravil svoje. Za vrečico tobaka bi dobil sedaj vse zlato, ki smo zanj deset mesecev garali.«
In začel se je smejati, da ga jc kar zvijalo, ker ga je od smeha bolel trebuh.
»Le kako se moreš smejati, to mi je povsem in popolnoma nerazumljivo,« je rekel na pol jezno Curtin.
»Tega ne razumem,« je rekel Howard in se še bolj smejal.
»Če se ne smejiš, dokler ne počiš, potem ne veš, kaj je dober dovtip, in prav žal mi je zate. Ta dovtip je vreden desetmesečnega dola.«
In smejal se jc, da so mu solze oblile lica. »Mene so napravili za čudežnega doktorja,« je meketal stari med smehom, »in ozdravil sem brez zdravil več ljudi kakor najboljši zdravnik v Chicagu. Ti si bil dvakrat ustreljen in še zmeraj živiš in dobri Dobbs jc tako docela izgubil glavo, da je niti sam ne more voS najti. In vse to za zlato, ki je najino in ki o njem nihče ne. ve. kje je, in ki je cenejše kakor vrečica tobaka za pet in trideset eeutavov.«
Sedaj se je začel tudi Curtin smejati in jc skoroda prav tako močno bušnil v smeh kakor stari. Toda Howard mu je položil roko na usta: »Ne tako glasno, fant, sicer ti počijo leva pljuča. Ta pa moraš imeti, sicer ne dospeva v Tamjpico. Z železnico itak ne bo nič. Jezditi bova morala na oslih; tiste osle, ki jih ne bova potrebovala za ježo, bova pa pač morala pro-
midva milijonarja,
dati, da bova imela vsaj tortile in frijolc kakor sva.«
»Kaj pa naj sedaj počneva?« je vprašal čez nekaj časa rioward. »Premišljujem že, ali naj se ne naselim za stalno tu kot zdravnik. Pa bova skupaj delala. Saj itak sam vsega ne zmorem. Potrebujem pomočnika in ti bom razložil svoje recepte. So prav dobri, toliko ti že. lahko rečem.«
Ko je začel Howard zavoje vsakega posebej preiskovati, je naseli neki zavoj, ki so bilo v njem še vse vrečice. Morda jih niso ojjazili ali pa jc bil tisti ropar, ki si je zavoj prilastil, prclen, da bi vse zavoje razvezal, ker je menil, da se da to tudi pozneje opraviti, ko se jim ne bo več tako mudilo.
»To bo prav zadoščalo za — za kaj?« je rekel Howard.
»S kinom pač ne bo nič?« je vprašal Curtin.
»Zanj bi ne zadoščalo. Toda mislim, da bi se dala .urediti majhna delikatesna in konzervna prodajalna?«
»Kje? V Tampici?« Curtin se jc na pol dvignil.
»Kajpak. Kje pa misliš?« jc odvrnil. Howard.
»Toda poslednji mesce, ko smo bili v Tampieu, so tri velike delikatesno prodajalne v teku šestih tednov propadle.« Curtin je menil, da je treba starega na to opozoriti.
»To je res,« jc rekel Howard. »Toda to je bilo pred dvanajstimi meseci. Sedaj se je gotovo že kaj izboljšalo. Človek mora vendar zaupati tudi nekoliko sreči.«
Curtin jc za hip premišljeval im potem rekel: »Morda pa je vendar tvoj prvi predlog boljši. Poizkusiva najprej za nekaj časa z zdravilstvom, potem bova vsaj imela jesti in kje stanovati. Ali bova imela to tudi pri delihatesah, še ne vem prav.«
»Toda, človek, saj imaš tedaj vendar vse na razpolago -Vzameš samo odpiralec za konzerve, odpreš eno ali pa tudi dve konzervi, če ti tekne.«
»Well in lopo. Toda najprej mi moraš še povedati, kaj biv. jedel, če pridejo in ti delikatesno trgovino zapečatijo. Potem vendar ne boš mogel h konzervam.«
»Na to pa nisem mislil, «je rekel Howard žalostno. »Re,-je, potem ne moreva več' do konzerv in najlepši konzervni od piralee je potem brez vrednosti. Tudi jaz mislim, da je zaen krat najbolje, da opustiva misel na delikatesno trgovino in se posvetiva zdravilstvu. Razen tega je to prav časten poklic • Trgovce z delikatesami postane lahko nazadnje vsak osel, J zdravnik še daleč ne. Za to bi moral biti rojen. In to smem o sebi s polno pravico trditi. Kar pridi v mojo vas, pa boš že videl in se tudi marsikaj naučil. Odkril se mi boš, dečko ko boš spoznal, kako me vsi spoštujejo. Pred nekaj dnevi se me hoteli celo oklieati za zakonodajno ustanovo. Kaj si pocU tem predstavljajo, pa nisem mogel dognati.«
Ta hip je vstopil gostitelj.
»Scnjor.« je rekel, »sedaj pa morava odjezditi. Pravkar je prijezdil neki mož. Pravi, da je v vasi toliko ljudi, ki bi radi videli čudežnega zdravnika, da se jc vsa vas ustrašila. Zato morava takoj odjezditi.«
»Nil, si slišal?« je rekel Howard Curtinu, ko mu je segoi, v roko.
Curt iu se jo zasmejal in rekel: »Menim, da bom v t rele dnevih že lahko prišel v vas, da vidim čudežnega zdravnika.^
Howard ni utegnil odgovoriti. Indijanci so- ga. prijeli,. g,ii nesli ven ill dvignili na konja.
Nato so z njim odjezdili.	,
Naj žive naše hrabre borke, naj žive matere in vdove padlih partizanov, naj žive naše delavke, zadružnice, kmetice, izo-braženke in vse delovne žene, ki vztrajno in zavedno grade našo socialistično domovino. Naj žive napredne žene vsega sveta, ki se bore za zmago socializma in za pravičen mir na svdtu!
slali v Piran, kjer je bilo treba urediti dom za stare ljudi. Delo je bilo tido in skoraj sem se ga ustrašila, ker bi dovolj odgovarjalo kakemu moškemu Toda zmogla sem in za 29. November 1950 smo dom slovesno odprli. Potem sem Sla v Izolo, kjer r.ie je čakala ista nalogu. Le' a j9")1 sem izvršila tudi to, uredili in razširili smo dom starin in onemog-glih, v katerem je danes 71 ljudi, ko sem ga prevzela, pa jih je bilo 11, ki so bedno životarili, o« miloščine. Oskrbu;em tudi otroške jasli, kjer imamo 37 otrok. Dela je dosti, včasih- ne vem, kje bi zagrabila, toda imam dobre sodelavce, ki mi pomagajo in s katerimi se razumem, še bolj pa se razumem s svojimi majhnimi in velikimi otroki.«
XXX
Anico špacapanovo iz tiskarne »Jadran« smo prihranili na zadnje, ker je pač doma, v Kopru. To je naša stara znanka, ki vsak teden tiska naš časopis.
Ropot strojev in znani obrazi so nas pozdravili, ko smo prišli v tiskarno ; nekoliko začudeni pa so postali, ko sem rekla, da bi rada govorila z Anico, šla sem kar k stroju, kjer dela kot vlagalka. Prav tako je bila presenečena Anica, in skoraj v zadrego sem jo spravila, ko sem rekla, da bi rada tudi njeno sliko. Toda kmalu sva se sporazumeli, da bo prišla popoldne k nam v uredništvo, ker zdaj ne more pustiti stroja stati.
Pa je prišla, mirna in prikupna ter spregovorila v svoji nekoliko počasni, pa zelo prijazni govorici. Zdi se mi, da vsa njena pojava vpliva tako pomirjujoče, da se ljudje v njeni bližini ne morejo razburjati, kaj šele biti surovi. Morda je prav to vzrok, da je med svojimi tovariši in tovarišicami v tiskarni tako zelo priljubljena.
Njena življenjska pot je podobna tolikim življenjem naših delovnih žen — revščina, delo, trpljenje, težka doba okupacije in vojne ter lepše življenje v socialistični Jugoslaviji.
Anica je doma z Vogrskega pri Gorici, oče je bil revni bajtar, otrok veliko in tako je mala Anica zgodaj skusila, kaj je pomanjkanje.
»Ko sem imela osemnajst let,« pripoveduje sama, »sem šla delat v tekstilno tovarno v Podgoro pri Gorici, kjer sem delala do 1942. leta. Takrat so zaprli dva moja brata in prišla sem domov, da bi pomagala mami. Toda kmalu so zaprli še mamo in mene. Vlačili so me po zaporih ter nazadnje poslali v taborišče blizu Rima. Pa razpadu Italije sem se vrnila domov ter takoj začela znova s terenskim delom, dokler me niso poklicali v ciklost.ilsko tehniko, leta 1944. Po osvoboditvi sem delala najprej v tiskarni v Gorici, nato pri »Ljudski pravici« v Ljubljani, leta 1949 pa sem prišla v tiskarno »Jadran« v Koper, kjer sem še danes.«
»Kaj in kje še delate izven tiskarne?«
»O, dela nikdar ne zmanjka! Izvolili so me še v razne odbore, članica sem mestnega komiteja, porotni sodnik, delegat socialnega zavarovanja in tudi članica odbora AP2 na naši bazi; bila sem na VI, kongresu KPJ v Zagrebu. Priznati moram, da za vse to niti nimam časa, da bi se posvetila tako, kot bi rada, pa tudi izobrazbe mi primanjkuje, saj razumete, za učenje ni bilo niko-lili časa, ker sem. vedno le delala. Skušam pač nadoknaditi zamujeno, kolikor morem,« se je skoraj opravičevala.
ANICA ŠPACAPAN IZ KOPRA
ŠVICARSKE ŽENE SE BORIJO ZA VLOILNO PRAVICO
Vsi poznamo Švico kot eno izmed tehnično najbolj razvitih im tudi naj-demokratiičnejših dežel na svetu. Državljani vseh slojev uživajo enaike pravice, blaginja ljudi je relativno zelo visok«. In klj.ub temu jc Švica celina država v Evropi, kjer žene nimajo volilne pravice. V bistvu so popolnoma podrejene odločanju mož in po zakonih odvisne od njih.
Priznati moramo tudi, da imajo žene v Švici dobro urejene življenjske pogoje, tehnično opremljene kuhinje in pralnice ter še vrsto polizdelkov, tako da vzame gospodinjstvo ženi le kratek čas. In vendar so edina skrb žene mož in otroci.
Leta 1900 je bila ustanovljena Zveza švicarskih žena, ki se že dva in petdeset let zaman bori za žensko enakopravnost, kajti naletela je na odpor mož in brezbrižnost žena. V Švici je več žensk kot moških — leta 1941 je bilo več kot milijon Švieark neporočenih in n-ad 32,000 ločenih. Zato si posebno prizadevajo, da bi bile. dobre gospodinje, kajti samo tista, ki se izkaže v gospodinjskih čednostih, sme upati na možitev. Tako se tudi Svioarke še danes ponašajo s svojim nevmešavanjem v politiko in pravijo, da to prinese samo razdor v družino in je tuje poklicu žcnc-matere.
Tako politično brezpravni državljani, kot v S viol, so žene samo še v državah kot so Saudska Arabija, .Temen, Egipt, Afganistan, Jordanija, Haiti i.n Ilondunas. Stalno se ponavljajo ljudske ankete o tem, ali naj se uvede ženska volilna pravica, in vedno znova prevlada odgovor ime«. Na anketo odgovarjajo seveda le moški. V tem ni nobene razlike med tremi jezikovnimi področji (nemškim, francoskim in itali janskim) niti med politično pripadnostjo. Cc.lo sindikalisti in socialisti, za kateire. je ženska volilna pravica del njihovega pro-
grama, niso ostali zvesti temu programu. in so glasovali z. »ne«.
In tako so pred meseci v Švici odločili s posebnim referendumom vprašati žene same, kaj mislijo o svoji politični enakopravnosti. Sklonjeno je bilo, da se vsa i v enem kantonu organizira glasovanje. Iniciativo so prevzele žene Ženeve, ki so menda najnaprednejše. Od toga glasovanja jc odvisen nadaljnji razvoj vprašanja.
Če bo večina žen glasovala za vmešavanje žena v politično življenje države, potem bo morala zvezna skupščina začeti o tem resno razpravo: če pa bo večina proti, potem to vprašanje zlepa ne bo prišlo spet na dnevni red in možje si bodo oddahnili od težke skrbi.
Konec novembra so žene kantona Ženeve prvič glasovale. Vsi so spremljali dogodek napeto in z velikim zanimanjem. Neredki so upali, da bo večina glasovala proti. I.n švicarske žene so proti pričakovanju pokazale veliko zanimanje za žensko gibanje. Za vmešavanje žene v politično življenje je glasovalo 85% žena in 5 tem jasno odgovorilo na dvom mož, ali sploh kaj hočejo. Ker pa se je glasovanju odzvalo le 59% vseh žena ženevskega kantona, pravijo možje, tla ne morejo vedeti, kaj misli druga polovica. Pri tem pa ne pomislijo, da se v Švici ni prikazalo na volitvah nikdar več kot 60% mož in še 60° i le enkrat!
Naj bo mala ali velika večina, glasovanja ženevskih žena bo vplivalo na nadaljnji razvoj vprašanja in dalo .iniciativo naprednim strankam za razpravo o tem v zvezni skupščini. Najvažnejše pri tem pa je to, da je ta stvar vzbudila trohico zanimanja še pri ostalih švicarskih ženah. Treba pa bo vsekakor še čakati, preden se bo posrečilo pridobiti na svojo stran žensko večino in premagati moški egoizem.
DRAGICA PRELEC IZ ŠMARIJ
Dogovorili smo se, da bomo za Osmi marec pisali o naših ženah. Zato sva s tovarišem iz uredništva odšal najprej v Šmarje.
Ko sva prišla v vas je sonce že zahajalo. Po dolinah so se že plazile večerne sence, v Šmarjah pa je še sijalo sonce. V zadružnem domu so nama povedali, kje stanuje tov, Dragica Prelec. Prišla sva do hiše; pred njo je stala žena in nekaj živahno pripovedovala, okoli pa se je podila gruča otrok, malih in velikih.
»Zdi se mi, da sva našla kar pra-\p,« je rekel tovariš iz urednitšva, »saj si Ti Dragica Prelec? Ali me še poznaš? Stara znanca sva.«
»Seveda vas poznam!«, se je prijazno nasmehnila.
»In to je naša tovarišica iz uredništva«, me je predstavil, »rada bi se s Teboj nekaj pogovorila.«
Potem nas je Dragica peljala v hišo in pričeli smo razgovor.
»Za Osmi marec bomo pisali o naših ženah, pa smo prišli k Vam, da bi nam kaj povedali o svojem življenju in delu,« sem jim pojasnila.
»O mojem življenju? Ni bilo veliko dobrega, trdo sem delala in u-žila malo dobrega. Moj mož je bil kovač, doma iz Brkinov, in ko sva se poročila, sva slabo živela, ker je imel malo dela. Pomagala se mu, kolikor sem mogla, toda težko je bilo kaj zaslužiti. Ko je izbruhnila vojna, sva imela tri otroke in po razpadu Italije sva začela oba z možem delati na terenu. Leta 1943 so bile Šmarje prvič požgane in mož je odšel k partizanom. Toda že leta 1944 je padel v bojih pri Metliki in istega leta še trije njegovi bratje.
To so bila najbolj črna leta v mojem življenju, ostala sem sama s tremi majhnimi otroki, brez denarja, brez najosnovnejših življenjskih potrebščin in celo brez živilskih nakaznic, ki mi jih Italijani niso hoteli dati.«
Dragica je pomolčala, ker so jo prevzeli bridki spomini, pa tudi midva sva molčala. Kakšno besedo naj človek najde, ko vidi pred seboj veliko bolečino?
»Toda nisem klonila,« se je znova oglasila, »delala sem naprej, pomagala po svojih močeh, da bi čimprej izgnali osovražene Italijane in Nemce.«
»In kako živite zdaj?« sem jo vprašala,
Dragičine oči so se zasvetile,, veselje in zadovoljstvo sta se ji pokazala na obrazu.
»Zdaj živim dobro, še nikoli nisem tako. Res je sicer, da tudi zdaj delam, ker sem kuharica in snažilka v otroškem vrtcu, kjer je 35 o-trok, in prav slučajno ste me dobili danes doma. Toda dobim plačo, dobim podporo po padlem možu, kot vse partizanske vdove, dobim pa tudi otroške doklade, tako da lahko otroke šolam v Kopru. Res se ne morem pritožiti. Otroke pa vzgajam v socialističnem duhu in prepričana sem, da bodo imeli lepše življenje, kot sva ga imela midva z možem.«
»Kako pa dela v Šmarjah vaša ženska organizacija?«
»Tako, delamo pač po potrebi. Zdaj za Osmi marec se pripravljamo, pomagajo nam učiteljice, po slavnosti pa bomo imele v zadružnem domu skupno večerjo. Tudi zavrtele se bomo malo, kot vsako leto.«
»še nekaj bi vas radi vprašali, tovarišica Dragica! Italijani zahtevajo nazaj Istro in Slovensko Primor-je, pa še dalje sega njihov apepit. Kaj mislite Vi o tem?«
»Naša kri in naše žrtve so nam priborile to ozemlje, ki je bilo naše že od nekdaj. Borili smo se zato, da bomo sami gospodarji na svojem in da ne bomo več italijanski sužnji. Sami smo si priborili svobodo, nihče nam je ni poklonil. S krvjo smo zapisali, kje je naša meja. De Gasperi naj bo na svojem in naj se ne meša v naše zadeve.«
Hitro in vroče so vrele te besede, da sem jih komaj sproti zapisovala in ko sem dvignila glavo iznad papirja, sem zagledala Dragičin zardeli obraz in solzne oči. Od vsega razgovora se je pri tem najbolj razvnela, sem pomislila, in dokler bodo naši ljudje tako živo čutili, se nam ni treba bati nobene gonje in nobene propagande.
Mračilo se je že, ko smo se poslovili. Stisnili smo roko tovarišici Dragici in želeli, da bi prav vsi v Šmarju čutili tako kot ona, xxx
VIKTORIJA KNEZ IZ IZOLE
Drugi dan smo šli v Izolo. Ustavili smo se v otroških jaslih, ker so nam v Kopru rekli, da jih vodi tov. Viktorija Knez. Prijazno dekle v kuhinji, kamor smo zašli, smo vprašali, če je tov. Knezova doma.
»Bila je, pa je pred pol ure odšla. Najdete jo v domu onemoglih, ker je tam prav tako doma«, se je nasmehnila.
Dom starih in onemoglih smo hitro našli, pokazali so nama v pisarno. Vprašali smo pa po tov. Knezovi.
»Šla je k zdravniku, ker je nekaj bolna. Ali lahko počakate? Sicer jo gre lahko kdo poklicat.«
In je prišla, visoka in preprosta, z resnim in vprašujočim obrazom.
»Za praznik žena pišemo o naših zaslužnih in dobrih delavkah, zato stno prišli, da bi nam tudi vi kaj pivec'ali o svojem življenju«
»Tale dom sem prevzela leta 1951 in je bil v zelo slabem stanju. Morali smo trdo delati, da smo lahko naredili to, kar imamo danes.«
»Oprostite,« sem jo morala prekiniti, »rada bi, da bi govorili predvsem o sebi. Saj razumem, da Vam pomeni delo življenje, toda naše bralke bi zanimalo tudi kaj bolj osebnega.«
Viktoriji je postalo skoraj nerodno. »Doma sem iz Strunjana. Slovensko govorim bolj. slabo, ker v Strunjanu nismo imeli nikoli slovenske šole, čeprav smo skoraj sami Slovenci. Mož mi je umrl že leta 1935, svojih otrok nimam, moji otroci pa so bili v Gluhonemnici v Portorožu, v domu starih in onemoglih v Piranu, zdaj pa so tu v otroških jaslih in domu starih v Izoli. Ko sem doraščala, sem delala doma na kmetiji, ker so bili bratje. pri vojakih. Za časa vojne sem opravljala terensko delo, zlasti sem pomagala pri zbiranju in pošiljanju živeža partizanom.
Po osvoboditvi so me izvolili v prvi odbor AFž in od takrat veliko delam v tej naši ženski organizaciji. Sicer sem delala v Ljudskem domu in v Kmetijski nabavno-pro-d ii j ni zadrugi v Strunjanu, skrbela sem za gluhoneme v Portorožu in eno leto sem bila na socialnem skrbstvu v Kopru. Od tam so me po-
DeluvUr v tovarni Ar ri goni v Izoli
prvi organizator ž
Zora Rupena-Katja je bila po o-četu Primorka, rodila pa se je v Mirni peči na Dolenjskem. Svoje življenje je darovala v narodnoosvobodilni borbi in čeprav na Primorskem in v Istri ni delovala dolgo časa, je imela velike, uspehe in je zapustila v svojih soborcih neizbrisni spomin.
Po končani mali maturi je šla Katja, prav tako kot njena sestra Mara, na strokovno učiteljišče v Va-ljcvo (Srbija), ki je bilo edino tovrstno učiteljišče v takratni Jugoslaviji. Da sta si obe sestri zbrali prav to delo, ni bil slučaj. Obe sta že takrat čutili, da se bodo zgodile velike reči in da za tisti čas morajo biti ljudje pripravljeni. Po svoji strokovni usposobljenosti bi učiteljici vodili izobraževalne in kmetijske tečaje na vasi in tako imeli neposredni stik. z ljudmi. Toda želja se jima ni uresničila, kajti pri tedanji oblasti sta bili slabo zapisani in nista dobili službe.
Po italijanski okupaciji Dolenjske leta 1941 jc Katja takoj začela s terenskim delom, leta 1942 pa je ža odšla k partizanom. Toda prav kmalu za tem jo najdemo na Primorskem, kamor so jo poslali s posebno nalogo, da organizira žene. Tu je pokazala Katja vso svojo spesob-
sia sso Primorskem
nosi, svoj pogum in ljubezen do ljudi. Delala in borila se je v Goriškem okraju, na Krasu in v Istri, povsod so jo poznali kot dobro to-varišico, kot delavno in pametno ženo.
Že leta 1943, takoj po italijanski kapitulaciji, ji je uspelo, da je ustanovila prvi pokrajinski odbor AFŽ na Primorskem. Ko je svojo nalogo tako dobro izvršila in zaorala prve brazde, so jo poslali z novimi dolžnostmi na Štajersko. Tudi tam so partizani korak za korakom merili pot skozi gozdove in polja, med fašističnimi vrstami, skozi zasede. Katjini tovariši pravijo, da jim je ves čas svetila njena brzometka, Katjin obraz je rdel in njena mirna beseda je bila orožje zoper vse: lakoto, mraz, nevarnost in smrt. Katja jim je bila neusahljivi vir volje, žena-borka, žena novega sveta in svobode ...
Toda te svobode Katja ni dočakala. Nekaj dni pred osvoboditvijo je padla in počiva v slovenjegoriški zemlji. »Naša mati«, je zaječalo takrat v tovariših in za liip so obmolknili Katji v pozdrav. Potem pa so planili v nove borbe in izbojevali dokončno zmago. S tem so se najlepše oddolžili Katji in izpolnili njeno najbolj vročo željo.
T t L15 H A VZGOJA • MOftT «
- »j
i
>,	y.
■omß
{{
V	sredo je Anirora napravila na koprskem štadionu pravo presenečenje. V srečanju z Odredom je pokazala igro. ki je nismo videli že dalj časa. Uspelo ji je zaustavili napad Odreda in večkrat vnesli zmedo tudi med Odredovo obrambo, ki ni kapitulirala le zaradi prenagljenosti koprskih napadalcev, med katerimi so sc izkazali predvsem ZetLo. Va-ionte in Favento. Poleg teh je treba pohvaliti še mladega vratarja Loren-zeltija. katerega je publika večkrat nagradila z prisrčnimi aplavzom.
Odred ni prišel na svoj račun, ker so mu nasprotniki onemogočili, da bi razvil lepo ligro z strogo kontrolo vsakega igralca. V napadu je precej odpovedal Klanoišar, ki ni hil enakovreden ostalim. Tudi obramba ni bila na višku, razen vratarja Aršiča, ki jc nekajkrat ubranil res nevarne žo-E<\
Odred si je zagotovil zmago že v 2 , Ko jc Životiič po lepi kombinaciji z Brczarjem zabil prvi gol. Minuto kasneje je Zetto kmalu izenačil z krasnim strelom v levi kot. Toda Aršič jc žogo vole ubranil. Rezultat je zapečatil Toplak, nedvomno najboljši Odredov igralec, v 8", drugega polčasa. Tekmo je sodil Schiavon iz Kopra pred 500 gledalci.
^Prolefer^ premagal ^Jadran«
Pozornost ljubiteljev,nogometa je bila v 12. kolu nogometnega prvenstva koprske podzveze osredotočena na Koper, kjer sta se srečali moštvi Proleterja in Jadrana.
Gostje iz Dekanov so na igrišču pokazali večjo borbenost in hitrost, manjkal pa je v njihovih vrstah tisti, ki bi moral uspešno zaključiti njihove prodore. To se jim je maščevalo v drugem polčasu, ko so jim Koprčani v dveh protinapadih , zabili dva gola in si s tem osvojili obe točki.
Vodeče moštvo Piran je brez posebnih težav premagalo nasprotnika Soline in tako še bolj utrdil svoj položaj na čelu lestvice. V Brtoni-gli so domačini morali zapustiti na igrišču obe točki gostom iz Umaga, ki so znali izkoristiti vsako ponujeno jim priliko. Bujčani, ki so bili gostje Odreda v Umagu so zapravili kar dva strela iz enajstmetrovke in zaradi tega tekmo izgubili.
V	lestvici vodi Piran z 21 točkami, sledijo mu Aurora in Odred z 18, Proleter z 14, Izola z 11, Jadran iri Umag z 10, Buje in Soline z 8, Brtoniglia s 6 in Momjan z 2,
V	nedeljo 8. marca so na programu naslednje tekme: v Umagu: Odred — Brtoniglia, v Bujah: Bu-je — Izola, v V Bujah: Momjan — Piran, v Sv. Jerneju: Soline •— Proleter, v Kopru: Aurora — Umag. Počiva Jadran.
O^REJD — IZOLA 9:1(3:0)
' .ubljanski Odred, ki je na tur-r -ji po našem okraju, je v nedeljo premagal z visokim rezultatom prvo moštvo Izole. • Brez dvoma so Odredovci v tej drugi tekmi zaigrali mnogo bolje kot proti koprskemu Proleterju. Gledalce je posebno nav-
dušila igra napada, ki je s svojimi hitrimi in ranznovrstnimi prodori vnesel zmedo v obrambo Izole; ta je v drugem polčasu popolnoma popustila in dopustila nasprotnikom, tía so zabijali gol za golom. Edini, ki se je rešil zmede, je bil vratar Moscolin, katerega je prisotno občinstvo večkrat nagradilo s ploskanjem, ker je mnogokrat ubranil res težke žoge. Najboljši igralec na i-grišču je bil ljubljanski napadalec Toplak, ki se je izkazal v vseh akcijah kot odlična zveza in točen strelec, saj je sam zabil kar pet golov. Ostale gole so realizirali Klan-čišek, Brezar, životič in Kumar. Za Izolo je bil uspešen Dudine,
PRVA TELOVADNA AKADEMIJA V DEKANIH
V soboto je TVD Partizan iz Dekanov priredil s pomočjo koprskega Partizana svojo prvo telovadno a-kademijo.
Na sporedu je bilo več točk, ki so jih člani obeh društev prav dobro izvedli. Ugajale so zlasti vaje, ki so jih izvedle mladinke na dvovi-šinski bradlji in zletne vaje mladincev.
Prvi nastop domačih telovadcev, mladink in mladincev, je bil zadovoljiv v obeh točkah na sporedu in priča njihovega vestnega pripravljanja.
Akademija je bila dobro obiskana. Prebivalstvo je prireditev, prvo te vrste v Dekanih, z velikim zadovoljstvom sprejelo in upa, da bo
to samo začetek plodnega dela. Prav posebno so bili navdušeni mladinci, ki so pazljivo sledili vsem vajam.
Po prvem uspehu si je mladina Dekanov zadala nalogo, da bo prihodnjo akademijo izvedla že sama z lastnimi močmi,	M. F.
Šahovs&o prvenstvo Primorske v Sežani
V	ponedeljek sc jc v Sežani pričel 111. šahovski turnir za Slovensko Pri-morje. Organizacijo turnirja jc prevzelo šahovsko društvo »Železničar« iz Sežane. Na turnirju sodeluje 12 igralcev in sicer: lansko leto ša-hovilki pirv aik, Primorske iz šah nv.-.kega turnirja v Idrija tov. Kastelie iz Rakeka, Bolčina iz Ajdovščine, Klobučar iz Kopra. Sania.rčič iz Anliovega. Ju.vančiič iz Rakeka, Jeiršina iz Cerk-tia. Žigom in Martiiičlč iz Sežane, profesor Sivce in Šinkovec iz Postojne in Trdina iz Idrije.
Turnir se vrši v lepo pripravljeni dvorani hotela »Triglav«, kjer imajo udeleženci tudi vso potrebno oskrbo. Turnir se bo nadaljeval vsak dan ves teden, zaključen p>a bo v nedeljo 1!. marca.
To je dosedaj najmočnejši turnir za prvenstvo Primorske. Trije jirvo-plasi.rani igralci iz tega prvenstva dobe pravico sodelovanja na polfinal-nem .turnirju za prvenstvo Slovenije.
Po idtrugem kolu vodijo Kastelic, Klobučar, Juvančič in prof. Sivee z 1 Va točke pred Marlinčičem in Trdino z eno točko in eno prekinjeno partijo.
Turnir sc nadaljuje.	J. V.
Na turnirju za prvenstvo Kopra vodi Hribar
V	Kopru so doslej odigrali osem kol šahovskega prvenstva. Na vodstvu ni prišlo do nobenih presenečenj. Sigurno vodi Hribar z 100°,o oziroma 8 točkami. Sledijo mu Klobučar in Šebalj s 5 in pol točke, Pe-trinie s 5, Šaranovič in Vogrič s '!. Hilel s 3, Erjavec, Žekar i.n Lenardič z 2 in pol itd.
RADIO
Jugoslovanske cone Trsta PROGRAMI od 7. III. do 13. III. 1953
SOBOTA, 7. III.: 13.45: Lahka glasba in objave; 14.30: Jezikovni pogovori Jožeta Pahorja; 18.30: Morja široka cesta; 18.15: Kodaly Zoltan: Iz suite »Harry Janos«, 21.00: Nexo: »Sirota Stina«, roman v nadaljevanju; 21. 30: ?ida-it volje ob koii":t tedna, vmes od 22 00: Od sobote do sobote. NEDELJA, 8. III.: 8.00: Jutranja glasba; 8.30: Za naše kmetovalce; 9.00: Mladinska oddaja: Nekaj o materi; 13.45: Glasba po željah; 15.00. Z mikrofonom med našim ljudstvom; 16.30: Slušna igra: Arch Oboler »Polet v temo«; 18.30: Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. PONEDELJEK, 9. III.: 11.00: Koncert orkestra JLA iz Portoroža p. v. Josipa Jankoviča; 11.30: Žena in dom; 14.30: Iz športnega sveta; 18.15: Pestra parada popularnih orkestrov in solistov zabavne glasbe. TOREK, 10. III.: 13.45: Lahka glasba in objave; 14.30: Strani naše zgodovine; 18.15: Hitri prsti na harmoniki in klavirju; 18.30 : Jezikovni pogovori Jožeta Pahorja; 18.40: Igra vaški kvintet; 20.00: Vincenzo Bellini »Norma«, opera v dveh dejanjih; 22.00: Plešite z nami. SREDA, 11. III.: 11.00: Znani odlomki iz suit in baletov; ,11.30: šolska
ura: Kako opazujemo vreme; 13.45: Lahka glasba in objave; 14.30: P« svetu okrog; 18.15: Glasbeni portreti skozi svet in čas: J. S. Bach preči četrttisočletjem in danes, 20.30; Koncert jugoslovanskih . pevskih zborov; 21.00: Nexo: »Sirota Stina«, roman v nadaljevanjih; 21.30: Večerna komorna glasba; na sporedu so dela Chopina, Liszta in Oaikov-skega; 22.00: Lahkih nog naokrog. ČETRTEK, 12. III.: 13.45: Lahka glasba in objave; 14.20: Od Triglava do Jadrana; 18.15: Simfonični slike; 18.30: Iz ljudske revolucije. PETEK, 13. III.: 11.00: Znani odlomki iz del Mozarta in Haydm.: 13,45: Lahka glasba in objave; 14.30: Po svetu okrog; 15.00: Šolska ura (ponovitev): Kako opazujem» naravo; 18.15: 15' v ritmu modernih plesov; 18.30: 5 oktav lepegi petja; 21,00: Literarna oddaja: Ivo Andrič osrednja osebnost jugoslovanske književnosti ter literarni beležke; 22.40: Glasba za ples.
Opozorilo naročnikom
Prosimo vse naročnike, da čimprej poravnajo naročnino po položnicah, ki smo jih priložili zadnjim številkam. Novi naročniki in vsi, ki še niso prejeli položnic, naj nakažejo naročnino na naš tekoči račun pri Nil 657-T-162.
Yr^ssweEk© poeäjettjje Cj La tU
Ei
Vam nudi najboljšo izbiro industrijskih in prehrambenih artiklov. — Oglejte si naše izložbe in se boste prepričali.
ZAHVALA
Zahvaljujem se lov. Sabadinu Romanu in Iirvatin Milanu iz Šmarij za izkazano požrtvovalnost ob gašenju požara na dimniku moje stanovanjske hiše v Šmarjah.
Bertok Franc
»KAMION«
t tonski Ford Canada s prekuc-liikom proda Gradbeno podjetje »EDIL1T« Izola
Jože Knific, državni smučarski representan!.
Dragi moji bralci! Malo je manjkalo, pa ne bi bilo nič s tole mojo stvarjo. Ves teden nisem bil za nobeno rabo. Ali veste, kaj me je potrto? Močno sem bil razžaljen, ker me je »tokalo« iti za pričo v pravdi zaradi razžaljenja časti. Dosti let že štejem, ipa nisem hil še nikoli pred »tribunalom«. Z ninjo glavo ni bilo nič v redu. Od vseh razžaljenih sem bil jaz še najbolj razžaljen, ker me niso pustili pri miru, kot sc spodobi možakarju takih let.
Na srečo jc prišla v naše kraje pomlad in me spel spravila v dobro voljo. Šel sem spet v Koper, da malo pogledam, kaj je novega. Videl sem. da je sc.daj, ko je sonce in pomlad, življenje v ICopru pred hotelom »Saharo« — bivšim »Triglavom« — bolj živahno. Tako so ga preimenovali, ker zadnje ime mi bilo pravo. Priznan, da je novo ime odlično, ker sem pred hotelom uživa 1 cele oblake prahu. Nekdo mi je razložil, da prah močno spada k obliki zgradbe, v kateri je hotel, Take hiše z ravno -1 relio, jc rekel, so v Afmiki. Potreben pa je tudi prah, kar bo gotovo privabilo dosli turistov, ki jim ne bo treba hoditi v Saharo.
Te besede so se mi zdele močno imenitne. Koper je res »šlemaiio« mesto, polno spomenikov in znamenitosti, sem si mislil. Globoko zamišljen sem se znašel na smetišču, kjer sem videl ljudi, ki so nekaj razkopavali in nalagali na voz, »Morda bo.ni tudi jaz našel tam nekaj za svojo popotno torbo,« sem rekel sam zase in sem pospešil korake. Ko sem prišel tja, mi bilo nič, ker je prišel na smetišče mestni stražnik in nas zapodil. Jaz sem ubogal, ker imam še staro vzgojo, da se bojim oblasti. Oni drugi pa so začeli kričati, da so od Kmetijske šole in da rabijo smeti za kompost. Rekli so uri, da se iržbiro« boji, da mu bodo odnesli tale koprski kulturni spomenik in. so pri tem pokazali na smetišče.
Hitro sem ¡jo popihal proč, ker sem se bal, da mi ne bi »mestna oblast« naložila »komitraveeijon«. Srečal sem svojega prijatelja Štefana, ki spada med koprske kulturnike. Ko sva šla po ozki ulici, ki jih je toliko v Ko-pru. sc je s prvega nadstropja neke hiše vlilo na glavo mojega .prijatelja. Obenem je močno zasmrdelo. Štefan mi je .razložil, da v tej hiši stanuje metki kulturnik. »1:0 zanje.« je rekel Štefan. Razložil mi jc, da so si um ¡silili nekateri koprski kulturniki imeiniit.no športno igro, da si zlivajo imed seboj gnojnico na glavo.
Ker se pa na šport ne spoznam, sem sc poslovil in se odpeljal v Izolo. Tain sem v »Tavermi« prisede! k mizi, kjer so govorili o gospodarstvu. Jaz sem za gospodarska vprašanja kar nor in sc na gospodarstvo razumem še iprccej bolj kot zajce na boben, Zato sem napel ušesa. Eden od njih jc imel veliko besedo. »Vam rečem, začela se ho brezposelnost, odkar ni več doktor Dc Grassi zdravnik socialnega zavarovanja. Ko bodo prišli delat vsi tisti bolniki, ki so sedaj v »kaši«, bo brezposelnost, vam rečem,« jc ponavljal. »Ni bilo treba drugega, kakor da si šel k njemu privatno in mm plačal vizito, pa te. je dal v kaso,« je rekel drugi. »Ta je pa res zaslužen človek, tale De Grassi, sem si mislil. Jezik me jc močno zasrbel in moral som tudi jaz prispevati k njihovi »gospodarski diskusiji«. Začel sem razlagati, kako si jaz zamišljam izboljšanje gospodarstva pri nas. »Veste kaj,« sem rekel, »jaz bi »nakrgal« v italijanske šole pri nas tioliko .učiteljev, da bi sc iz njih gnoj delal. iNa enega »mulca« kar dva in še več. Vsi fci bi dobili plače in jiodpore od De Gasperija. V vsaki šoli bi nastavil urad za »kambjo valuta« in ti (učitelji bi morali svoje Iircc zamenjati. Nobeden se bi ne izmuznil, saj še vrabci čivkajo na strehah, da do malega vsi dobivajo plačo na dveh krajih. Za »device« pa bi
nakupil pomaranč in naj Ion nogavic. \ se to blago bi prodajal po visokih eemaili ljudem iz preko Rižane. To hi bilo denarja. a.'Ii ne,« sem rekel.
Toda; vsi so zijali vame kakor tele v nova vrata. Niso razumeli moje odlične ideje. Nisem jim stvari še en-krat razlagal. Odšel sem močno navdušen sani nad seboj in sem rekel: »Ti. Vame, ti si hribina bulica! Ti bi bil dober član Zavoda za pospeševanje gospodarstva!«
Naveličal sem se Izole in sem zavil proti Sv.Antonu. Tam sem zvedel, da jc v zadnjem času vzel vrag kair štiri ljudi. Precej ko seiu prišel v vas, mi je rekel prijatelj Tone: »Ravno prav, da si prišel, Vanc! Nekatere babe so cisto obupale, ker jc hudič ipotegnil i" pekel tudi petega pokojnika, čeprav ga jc pokopavalo kar pet duhovnikov. Zgleda, da ga je hudič kar s trugo vred odnesel, ker sc je njegov grob udri še bolj globoko, (kot .grobovi omili štirih, ki so bili pokopani brez duhovnika.« Jaz sem ise pa tako smejal, da sem skoraj ipočil in sem rekel: »Vi ljudje pri Sv. Antonu sle pa res tiči! Ne bo čudno, če bom slišal, da se bodo pri vas začeli v kratkem taki čudeži, kot sem lami čital v časnikih. V južni Italiji jc prišla pred volitvami iz trebuha neke ženske svctinica. na kateri je pisalo: Bog čuva Italijo! Ne bi bilo čudno, če bi se v vašem kraju zgodilo nekaj .podobnega in da bi na taki svctinica pisalo: Bog daj nekaterim pri Sv. Antonu več pameti !■(
Ko sem prišel domov, sem pravil o »čudežih« pri Sv. Antonu svoji Ju-ei. Še ona se je tako smejala, da'je pozabila na svoje pridige, ker' me toliko časa ni bilo domov. Ne morem vam povedati, kako sem bil tega strašansko vesel. No, prihodnjič pa na-s viden je!
Vaš Vane
Nov irossiasv v podlistku Slovenskega J a tSrana
S prihodnjo številko bo začel izhajati v našem listu v podlistku roman »Izgubljeni svet«, ki ga ji napisal pred dobrimi štiridesetimi leti znani angleški pisatelj Arthur Conan Doyle. Čeprav je to romau s fantastično vsebino, je vendar zaradi svojega znanstvenega okvirja, s katerim je obdal pisatelj svojo neverjetno fabulo, doživel ob svojem izidu velik uspeh. Glavnega junaka, profesorja Maracota, raziskovalca tajnih in temnih morskih globin, bi lahko primerjali danes s slavnim profesorjem Piccardom, ki se pravkar .pripravlja, da se lis spusül s svojo jekleno kroglo v š.' neraziskani svet oceanskih brezen.
Pisatelja Conan Doylea poznamo pri nas kot pisca ostroumnih policijskih romanov, katerih glavna o-sebnost, nam vsem dobro znani Sherlock Holmes, je s svojo železno logiko in tankočutno analizo razkrinkal marsikaterega zločinca ter ga predal pravici v roke. Zato pa Conan Boylea s polno pravico imenujemo očeta detektivskega pripovedništva, tiste zvrsti pripovedništva, ki ni samo zabavno in napeto temveč tudi poučno. Pri tem seveda lic mislimo na tiste neresne in samo prazni senzaciji služeče detektivske povesti, ki. so jim bili Doyleovi romani mogoče vzor, ki pa jih le-ti puščajo v vseh ozirili daleč za seboj.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadrana v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper. Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega račun i pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.