ečji aloreniki dnevnik ▼ Združenih državah V«U* za vse leto ... $6.00 fi Za pol leta......$3.00 | Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA * r List; slovenskih idelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. lamed eveiy day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered u Second 01a— Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8871 NO. 218. — ŠTEV. 218. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 18, 1933. — PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA 1933 VOLUME IT.T, — LETNIK ZLI PREMOGOVNI BARONI SO PODPISALI PRAVILNIK PRAVILNIK, KI DOLOČA SKRČENJE DELOVNEGA ČASA IN VIŠJE PLAČE, STOPI V PONEDELJEK V VELJAVO Premogovni baroni v Alabami in Kentucky so obljubili podpisati, pa so se skesali. — Premogar-jev ne bo mogel nihče siliti, da bi kupovali svoje potrebščine v kompanijskih trgovinah. — V Illinois bo znašala minimalna plača pet dolarjev na dan. ---■ V Republika Kuba pred novo vstajo VODA VDRLA V PREMOGOVNIK V Wilkes-Barre se je utrgal oblak. — Voda je vdrla v majno. — En majner je utonil, pet jih pogrešajo. Wiikes-Barre, Pa., 17. septembra. — Vsicd hudega naliva je v«aldaris je v Angori. v sredo pa odpotujeta v Sofijo turški niini-r_ , , , . , - (strski predsed. I snu* t paša in zu- r.ula vladni uradnik« tega ne. nanjl millLstor Tewfik Knčdi pa-smatrajo za znamenje, da dr/ji,' » ve mislijo plačati dol i sa. Prihodnji inesee bosta jugoslovanski in romunski zunanji minister obiskala Angoro. AMERIKI TRGOVSKI INTERESI POVZROČAJO VELIKE ZADREGE WASHINGTON, D. C., 16. septembra. — Ad-ministracijski krogi so mnenja, da bo v teku 48 ur dospel položaj na Kubi do svoje kritične točke. Zavladal bo bodisi mir, ali bodo pa nastale nove zmede. AMERIŠKO POSOJILO ZA RUSIJO Jones se pogaja z Amtor-gom. — Združene države bodo posodile 50 milijonov dolarjev. — Rusija bo kupila bombaž, žito in industrijske izdelke. večjim ozemljem in 'večjim prebivalstvom ter sta prenehali biti izključno balkanski državi. Obe •se nagibljeta k srednji Evropi in . .. , njuna mednarodna politika je Ako bo po novih pogodkah ..,1,.,,.^ -vr . , 1. , , 1 . zdruzena v .Mali antanti. zmanjšan kak dolg, mora kongres V povojnih letih se je šest balkanskih držav razeepilo »v tri skupine zadovoljna, sprijaznjena in nezadovoljna skupina. Zadovoljni sta .Jugoslavija in Romun.ska. j Združenih državah kupovala bom-Obe državi sta iz vojne prišli z , baž. baker Jefferson Cafferey, pomožni državni tajnik, j«- reki-1 v nekem svojem govoru, da je eilj Združenih držav — mir na Kubi. Vlada nima nobenih predsodkov napram katerikoli stranki, pač pa zastopa stališče. naj Kubanei iz-; volijo vlado, ki bo po 'njihovem i prepričanju in za njihove intere-I se najboljša. Združene države hi posredoval«- edinole v slučaju, če bi se kubanska vlada popolnoma izjalovila. Havana, Kuba, 1(1. septembra. Antonio (»uiteras, vojni tajnik /a notranje zadeve v Kan Martinovem kabinetu, je danes obtožil ameriške trgovske interese, da skušajo strmoglaviti novo -vlado. — Ameriški trgovei in tovarnarji — je rrkel — nižajo delavcem plače, jih odpuščajo ter s svojim ravnanjem izzivajo štrajke. Dosti Amerikaneev je poiskalo zavetja v mornariški postaji v Washington, D. C., 17. septembra. — Keconst ruction Finanee Corporation izdeluje načrt za posojilo ruski sovjetski vladi v znesku od ."»O do 75 milijonov dolarjev. S tem denarjem bi Rusija v Ouatanamo. Dosedaj se še ni sli- Peiping, Kitajska, 17. septembra. — Japonska je posvarila Kitajsko, da bo odločno nastopila proti Kitajski, ako ne umakne svojih čet iz Kujuan okrožja. Kitajsko vlado je posvaril japonski »vojaški atašej. To je zadnji znak, da se premirje med Japonsko in Kitajsko, ki traja sedaj dva in pol meseca, bliža koncu. Kitajski vojni .minister general Ho Jing-£'ing misli, da je po- vsako zmanjšanje posebej dovoliti in potrditi. Predsednik Roosevelt pra>vi, da so one države, ki so plačale saj del svojega dolga, s tem priznale veljavnost obveznosti do Združenih držav. Vsled tega je tudi bil takoj pripravljen pogajati se ž njimi za nadaljna odplačila. Državam, ki so plačale 15. junija. zlasti Angliji in Italiji, je Roosevela sporočil, da so Združene države pripravljene pogajati se za nove pogoje odplačila. Ostalim sedmim državam, ki niso plačale svojega zneska, je samo potrdil prejem njihovega sporočila, da 15. junija ne morejo plačati. Pozneje je predsednik Roosevelt naznanil onim državam, ki niso plačala, Franciji, Poljski. Belgiji. Cehaslovaški, Jugoslaviji. Estoniji in Ogrski — da morajo plačati saj del dolga, predno se bodo Združene države pogajale za nova odplačila. Jugoslavija je imela 15. junija plačati $275,(XX) na račun svojega dolga; 15. deeembra iiiina nikake obveznosti. Sprijaznjeni državi .sta Grška in Turčija, ki sta se ljuto bojevali. pa sta se združili v prijateljskem sodelovanju. Isti prijateljski duh hočeta razširiti tudi na ostale balkanske države. OCeza do voljni državi sta Alba- aluiuinij m razne industrijske izdelke. Administrator H. F. C. Jesse J. Jones je bil v soboto v New Yor-ku in se je posvetoval s predsed-nikom Petrom A. Bogdanovom in ravnateljem A. Rosenheinom ruske trgovske korporacije A nit org glede pogojev velikega pVsojila. Iz zanesljivih virov je -znano, da je R. F. C. pripravljena »lati posojilo in Ajntorg je pripravljen .posojilo sprejeti, kakorhitro bo doseženo soglasje glede obresti in odplačila dolga ter vsote, katero nija in Bolgarska, kjer teritori-j bo morala sovjetska vlada polo-jalni. politični in gospodarski po- žiti pri vsakem nakupu, ložaj povzroča nezadovoljnost in Bogdanom in Rosenshein se bo-odpor, kjer mora velik del njiho- sta pogajala za kar najnižjo o-vega naroda ži veti pod drugimi i brestno mero. R. F. C. je v juliju balkanskimi državami. posodila Amtorgu $4.000,01)0 po Spočetka sta Jugoslavija in Romunska v tem oziru kazali le malo zanimanja. Na vsaki konferen-ei sta Bolgarska in Albanija dvignile vprašanje glede narodne manjšine. Ker nista videli skorajšnje rešitve, sta postali brezbrižni. Četrta koferenca, ki bi se imela sestati ta mesec, je bila odložena. ker se niso mogli 'zedini-ti, v katerem mestu naj bi se vršila. salo, da bi -bil tekom zadnjih nemirov na Kubi kak Amerikanec usmrčen ali resno .poškodovan. \ (luatananio je koncentriranih deset ameriških bojnih ladij. Neki ameriški rušilee je bil poslan v Manati, precej važno pristanišče, ki dosedaj še ni bilo zaščiteno. Na ameriških bojnih ladjah, ki so zasidrane v kubanskem vodovju. so močni oddelki mornariških vojakov pripravljeni, da se takoj izkrcajo. ne sme delati več kot štirideset ur na teden. Delavski spori naj bodo rešeni s posredovanjem posebnih odborov, v katere naj imenujejo enako število članov delavci in delodajalci. juana za kršitev premirja, ki je končalo japonsko prodiranje proti Peipingu. Japonski vojaški atašej polkov- nik Sibaja je potrdil poročila, da so japonski aeroplani leteli nad Ivalganom in zagrozili,, da bombardirajo mesto, ako se Kitajci ne umaknejo. Šibajana je zahteval, da ne morajo umakniti vsi kitajski, vojaki iz vzhodnega dela province Cahar. Kujuan je zavzel v imenu kitaj ske tvlade general Cao Teng-ju. Pri zavzetju mesta je prisilil man-čukuo 'vojsko pod generalom Li Siu-sina, da se je umaknila. Odkar se je kitajska vojska po določbah premirja umaknila daleč v notranjost dežele, se je roparstvo zelo razširilo. Mančukuo čete se niso brigale, da bi roparstvo zatrle. Japonska *bo najbnže pri-klopila Mančukuo ozemlje Luan-tun-g ter bo s tem raztegnila Mančukuo do kitajskega zidu. Bolgarska ima sedaj ključ do rešitve bodoče balkanske politike. Z ene strani jo želita prido-ibiti Jugoslavija in Komunska, na drugi strani pa Turška in Grška. Bolgarija se .bo odločila za ono skupino, od katere pričakuje več. »dobička. Jugoslavija in Romunska sta pripravljeni odstopiti Bolgarski nekaj ozemlja, toda ne marata razpravljati o vprašanju glede manjšin v državi. Grška se noče vezati, da bi kupovala bolgarske izdelke in pridelke in tudi noče ugoditi bolgarski zahtevi na izhod na Egejsko morje. Turčija ni dobila nikake-ga bolgarskega ozemlja, T^to Bolgarski tudi ne more ničesar dati. Prihodnji sestanki državnikov bodo skušali najti primeren izhod iz zamotane balkanske politike. Ako med temi državami ne pride do sporazuma in skupnega delovana, >bo Balkan še vedno ostal nevarnost za evropski mir. 5 odstotkov obresti. S tem posojilom je Rusija kupila monibaž in plačala 30 odstotkov kupne cene. Pri prihodnji kupčiji hoče Amtorg doseči, tla bi bilo na plačilo za blago v manjših odstotkih. Jones smatra sovjetsko posc-jilo za zelo zanesljivo, ker je sovjetska vlada stalna ter je zvesto izpolnjevala svoje tuje obveznosti. Ker se Amtorg tudi s tolikim zanimanjem in resnostjo pogaja za posojilo, je Jones prepričan, da se bo ruska vlada zvesto držala pogojev za posojilo. Posojilo bo sovjetska 'vlada porabila najprej za nakup 500.000 bal bombaža. Poleg tega pa Rusija takoj potrebuje drugih ])otreb-še in. katerih imajo Združene države v izobilju. R. F. C. je posodila tudi Kitajski $50,000.000 in Kitajska je kupila že veliko množino bombaža in žita. Sedaj se R. F. C. pogaja zaradi posojila tudi drugim državam. da s tem dvigne trgovino s tujimi državami. DOBER GOSPODAR Centreville, Md., 15. septembra. Mizar Heale v Centreville Landing ima svoje mnenje o gospodinjstvu. V nekem listu je objavil naslednji oglas: "Zel i lil dobiti lepo. srednje staro. belo gospodinjo, ki potrebuje doni, je zgovorna, zna ipeti in plesati in pregnati mučne skrbi. Mrtvim in žalostnim se ni treba ogla-*iti. W. 11. lleale". AMERIŠKI POSLANIK NA TURŠKEM VELIKI POGREBI SO PREPOVEDANI St. Louis, Ho., 17. septembra. Mestni župan je izdal stroge predpise za pogn-b žrtev spalne bolezni, ki je od srede julija zahtevala že 140 življenj. Za pogrebom sinejo iti samo najbližji s'orodni-1 ki. St. Louis, Mo., 17. septembra.. Ker že en dan ni nikdo umrl za spalno boleznijo, so zdravniki mnenja, da bolezen ponehuje. Od srede julija, ko se je bolezen po, jaivila, je v mestu umrlo 73 bolnikov in v okolici tudi 73. Dr. Edward Carl Rosenotv, ki j je cepil domače zajce s kalmi spal-I ne bolezni, je svetoval zdravnikom, da naj bolnike zdravijo s serumom, ki ga je napravil iz zajčje krvi. Istanbul, fTurčija, 18. septem-'bra. — Danes je dospel sem iz New Yorka Robert P." Skinner iz» Ohia, ki ga je imenoval predsed- Iffaročite se na "QLA8 NARODA" nik Roosevelt za ameriškega po-j največji sloveiuki dnevnik » slanika na Turškem. Združenih državah. « *«eii moor NEW YORJC, MONDAY, SEPTE MBBR 18, 1833 T m LARGEST SLO VEHE DAILY tal D. S. JL [ "Glas Naroda* Owned and Published by ■LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Place of ImaloeM of the corporation and addi W. 1M Street, Berooch of Manhattan, of above officer«: New Yerti Ottf( N. i. i REORGANIZACIJA' FEDERALNE POSREDOVANO DELA S \ -O L A 8 NARODA (Voice el the People) lined Erery Day Except Sundays and HoUdaya |a celo leto velja tm. Ameriko In Kanado ........ ............... fO.OO pol leta ..•.•.....«•.•..«*••.. $3.00 fla Četrt leta..................$130 fca New York aa celo leto ■•<••. 97UK> Za pel leta .................... $3.00 Za lnosemetro aa celo leto ...... $7.00 Za pol leta...........................$3-50 Hubaerlption Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **Qlaa Naroda" labaja vsaki dan lSTcemM nedelj ln praadflko*. brea podpisa ln osebnosti ae ne prioMojejo. Denar naj te blafOTOU t litiji TI po Money Order. Pri spremembi kraja naročnlkor, prosimo, da m lan tndl prejtoje blvaliMe naznani, da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N- r Teleplione: CHelaea S—367$ HENRY FORD Menda ne ho škodilo. »V si nekoliko od bližje ogledamo moža, ki ima dovolj poguma, da se javno proti vi predsedniku Rooseveltu in njegovim odredbam. Vsi izdelovalci avtomobilov so podpisali pravilnik, edinole Ford, največji in najmogočnejši med njimi, ni do-gedaj, ko to pišemo, dal od sebe še nobenega glasu. Ford je takorekoe oee avtomobilske industrije v Zdm-žnili državah. Njegove kare in kare onih, ki so ga posnemali, so dale povod gradnji mogočnega sistema uzoraib cest, kakoršnili nima nobena druga dežela na svetu. Prvi je tudi začel začel zastopati .stališče, da gospodar ni na izgubi, če delavca dobro plača. Ford je čudak in skrajno neodvisen in samovoljen človek. Vsi njegovi partnerji so ga zapustili. Edinole njegov sin zamore izhajati ž njim. Ker se je s svojo lastno močjo tako visoko povzpel, ge noče nikomur vklanjati. Narodni avtomobilski trgovski zbornici se ni hotel pridružiti, da bi razstavljal na njenih izložbah svoje kare. Boril se je proti bankirjem in boj izvojeval. V svojih tovarnah je avtokrat. Delavca, ki pije ali kadi, ne vzame na delo. Osnoval je tajno policijsko organizacijo, ki nadzira privatno življenje njegovih delavcev. Ko se je pojavila depresija, je bil Ford vsled nje isto-tako prizadet kot kdo drugi. Namesto, da bi izdeloval kare, ki bi jih ne mogel prodati, je zmanjšal produkcijo. Veliko delavcev je odpustil. Par tednov pred lanskimi volitvami je govoril po radi jo ter svaril ameriški narod pred izvolitvijo Franklina Roosevelta, češ, da bi to pomenilo nesrečo za deželo. S časom se je pa premislil ter je pred kratkim javno hvalil predsednika in njegovo delo. Navzlic temu se mu pa noče pridružiti. Predsednikov načrt določa, da mora biti v svrho splošne dobrobiti industrija kodificirana oziroma poenotena. Vse velike industrije soglašajo s predsednikom, edinole Ford stoji ob strani, kajti temeljna ideja Rooseveltovih načrtov se protivi Fordovi naravi. Delavske organizacije ko mu trn v peti. Dasi zamore Ford vsled novih liooseveltovili odredb Zaposliti 42,000 mož in produeirati na teden 15,000 avtomobilov, hoče ostati v svoji tovarni neomejen gospodar, ki jie sprejema od nikogar niti povelje niti nasvetov. Kako se bo končalo trenje med Fordom ali Rooseve-"tom, ee bo Ford popustil ali če bo popustil Roosevelt, bo pokazala bodočnost. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAV! J O Din 200...........-...............$ 4.65 Dtai 300 ______.:...................$ 6.75 Din 400 ............................$ 8.90 Din 500............................$ 11.20 Din 1000..........................$ 22 — Din 5000 _........................$107.— v italijo Lir 100 ...................................$ 8.50 Lir 200 ................................$16.50 Lir 300 ................................$24.75 Lir 400 __________________________________________$32.80 Lir 500 .............................$41.— Lir 1000 ........................................................$81.50 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoja. SZPLACILA V AMERIŠKIH dolarjih Za lsplačilo $5.00 morate poslati_ $ 5.78 •• » $10.00 " «•__410.80 •» $15.00 " m $20.00 •• *• HUM » _$41.25 " " $50.00 " -__J6LS0 .... , --$2L Piejemnlk dobi t starem krajo ▼ iVSnrflk Kajna nskaalla izvršujemo po Cable _ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla. Narodi" lil WEST Oi* BTEEETi ffEW JOiIff, JT. X* 17. S. Employment Service je naznanil imenovanje državnih ravnateljev v vsaki državi za ta-kozvani National Reemployment Servise To je začasna organizacija, katere svrha je oddajanje dela onim. ki ho zaprosili za delo pri javnih gradnjah, ki se -zgradijo .s pomočjo federabiih skladov. Po zakonu za javne gradnje ((National Industrial .Recovery Aact) se sme pod vodstvom predsednika potrošiti $3.300.000,000 za take javne gradnje. Od te vsote 400 milijonom* dolarjev je namenjenih za gradnjo cest. Delavci za javne gradnje v do-tičnem kraju se najprej izberejo iz liste sposobnih delavcev. predložene od krajevnih posredovalnic dela, označenih v to svrho od federalne posredovalnice dela. Ta posredovalnica, sedaj reorganizirana vsled zakona, ki ga j;? kongres sprejel ima dolžnost razviti narodni .sistem posredovalnic dela potom koordinacije obstoječih posredovalnic. Večja mesta imajo svoje lastne posredovalnice. Zakon dobiva u-stanovitev federalne posredovalnice v vsaki državi. Sicer ni bila še izdana lista onih nosredovalnic dela. ki ibodo upravičene najemati delatvee za javne gradnje, vendarle je prav verjetno, da vsaka državna ali ra«»tna posredo»valni-ca dela je primeren urad, kjer se delavci naj -priglasijo za delo na javnih gradnjah. Delavec se srn« državah se o-danega na zborovanju "Državne zveze nemškega tiska". ("Jospodična (iottschewskv je med drugigm dejala : Na rod nosocia listič na fronta je izšla z bojne fronte, ki je naučila ljudi tovarištvo skupne usode. V prvem razvoju je imela predvsem politično lice. in tu je morala žena seve priti v ozadje, kjer je 44 no-srtelj politike pač moški". V novi Nemčiji ima vse svoj pomen in svojo veljavo le kot neodtujljiv del narodne celote. Tako je tudi žensko vprašanje vprašanje celega naroda. Nove) žensko gibanje preveva duh: "Nemčija mora živeti in Če intervencij oblasti. Arietta se je registrirati le pri posredovalnici j namreč po kratki odsotnosti sama dela, kjer on stanuje. Javna posredovalnica ne zaračuna nikakili pristojbin. Ta registracija pa 've- javila očetu. Poslala mu je brzo javko. v kateri ga je prosila denarja. Telegram je vseboval tudi lja le za javne gradnie. ki se izv sporočilo, da se je za svoje odsot- vrSnjejo v dotičnem kraju. Visoko izurjeni delavci ali organizirani delavci ne morajo registrirati se pri krajevni posredovalnici. k jat i oni bodo najeti potom delavskih organizacij, kakor je to običajno. Ako pa lokalna linija ne pošlje delavca tekoni 4R ur. potem se tak delavec izbere potom lokalne pfisredovalniec dela. Uprava javnih gradenj hoče primerno razdeliti prilike za delo med kvalificiranimi delavci, ki so nezaposleni, rajši kot da bi dajala delo onim, ki hočejo le spremeniti sedanje zaposlenje. Nezaposleni delavci uživajo prednost v sledeči stopnji: iNajprej prihajajo bivši vojaki z družino. 2. potem delavci, ki »o državljani ali imajo vsaj prvi papir in stanujejo v istem kraju, kjer se javna gradnja vrši in 3. državljani in de'klarantje, ki stanujejo v isti državi. Ta prednost, -velja, dokler je takih delavcev na^razpolago in tako so sposobni za dotič.no vrsto dela. Za javne gradnje je predpisau teden 34 delovnih ur, vkolikor je to mogoče in praktično. za »vse kontrakte. Ako delo zastane vsled slabega »vremena ali drugih neizogibnih vzrokov, se izgubljeni čas sme nadoknaditi v sledečih tednih istega meseca. Ako se delo mora vršiti daleč od naselbin in je treba vtaboriti delavce, maksimalni čas sme znašati 8 ur na dan in 40 ur na teden. Minimalne mezde vpoštevajo življenjske prilike v raznih pokrajinah in so bile že ustanovljene za vse projekte jaivnih gradenj. V severni zoni, ki vsebuje Nenv England, kakor tudi vzhodne in nekatere srednje-zapadne države, j? najmanjša mezda za i-zurjene delavce določena na nosti omožila na Škotskem in da je njen mož bivši pl«>alec »Speri. Ta vest je očeta silno potrla, ia sicer tembolj. ker so mu informatorji, zatrjevali, da je Sperri nepridiprav z j ako nečastno preteklostjo. Še bolj ga je. pa žalostilo, da je doživela njegova vzgoja popoln polom. Bourcard je namreč vzgajal Ar-letto po čisto posebnih {>edagoških pravilih. Hotel ji je prikriti vse slabosti mondenega življenja, posebno pariškega. Zato je |>overil vzgojo svoje hčere dvema odlične-pedagoginjama. od katerih je ena stalno živela v zdravnikovi vili z gojen ko. Arietta ni smela nikakom sama. Z avtomobilom je smela delati izlete samo v spremstvu svojega o-četa ali vzgojiteljice. V nagrado za to odtujenost svetu pa jc je oče jemal seboj na potovanja križem sveta. Obiskala sta skupno vse evropske prestolnice, bila sta celo v Moiite Carin. Ti obiski so imeli namen odtujiti Arletto slabim vplivom velikomestne^ra miljeja. Ko je Arietta dovršila šestnajst le«t, je sklenil oče, da jo izroči v samostansko šolo. Toda kakor pprej, je Arietta tudi zdaj živela doma in samo šofer jo je vsak dan vozil v šolo ter prihajal po njo. ko se je vračala od puka. Nekega dne pa je Arietta na vsem lepem izginila. Potem je prišla po-jasnilna brizojavka o poroki na iškotskem, kjer ni treba nobenih dokumentov. Kako je prišlo do pobega Arlette in do njenega padca Mlada Arietta je skrivala pod blazino buljvarske romane, katere ji je prinašal očeov šofer, grd človek, ki je prejemal za to obilne denarne nagrade. Pod vplivom tega štiva se j« začela Arietta zanimati za pari drva in nosil vodo po hišah. Ko pa je postal sultan Ibrahim (od teta 1<>40 do MJ49), .se je začela Maskovičeva karijera. Znano je. da je bil Ibrahom najbolj mehkužen turški vladar. Vsa |M>litika se je odločevala v haremu. Zaradi lepe zunanjosti in prikupijivega vedenja je turški cesar imenoval Jožefa Maskoviča za velikega vezirja z imenom Jusuf paša. Sultan mu je dal celo svojo hčer Fatimo za ženo in ga leta 1645 imenoval za vrhovnega poveljnika eelokirp-ne turške vojne sile na suhem m na morju. Iz hlapca je postal naenkrat najvišji turški dostojanstvenik in cesarjev tzet — radi lepega- obraza. 0 Prav takrat je sultan Ibrahim moramo zato mi umreti . Smo pa ... . , ... . . . . ... . . pneel vojsko z Benečani, katerim hvaležni prejšnjemu ženskemu gi-! . , . , , ... , . „ * . „ . . . je hotel na vsak način iztrgali o- banjit za formalno irsolanje i katero streme! za ženskim tipom "mile J* branilo le 1000 vojakov pod Jerice". Tega si v sedanjih časih niti dovoliti ne moremo; to bi bila tudi le nova vrsta sebičnosti, ki poveljstvom Navagierfa. Od Turkov je padlo v naskokih 30.000 mož. a tudi Benečanov je padlo hi jo s tem umetno gojili. Za že- Polovieo. Zato se je morala po- no hočemo dom. toda dom s široko -satlka T\unUu pogojem, da odprtimi okni. Poznamo ženo kot vrnejo Benečan, z vsem svojim pre- , . i . . . možen h1 ni in orožjem oditi iz me- mater naroodobnega zaenkrat ni misliti. MOŽ - HIJENA $1.20 na uro in za neizurjene na ško življenje. Vprašala je šoferja, ee 50 centov. V centralni zoni, i\se-1 bi je ne hotel peljali v kakšen nočni x x - lokal. Šofer je bil takoj pripravljen ugoditi prošnji, ker se je zavedal, da ne bo njegova 4'požrtvovalnost" zastonj. Dogovorila sta se z Arletto, da je vstajala ponoči, ko je spala vsa hiša, iz postelje* nakar sta oddrdrala po nočnih ekskurzijah. Že na tretjem izletu te vrste se je Arietta v nekem zabavišču nizkotne vrste seenanila s plesalcem Sperri-jem, ki ga je šofer opowxril, da je dekle hči zdravnika-milijonarja. In neizkušeni napol otrok je kmalu podlegel plesalčevi skušnjavi. Dogovorila sta se, da bo Arietta pobegnila z očetovega doma in da poj-deta na Škotsko, v Gretno Green, kjer bo porolca brez dokumentov. bujoči trinajst držav, je minimalna mezda določena na $1.10 oziroma 45 centov. V južni zoni pa na $1 oziroma 40 centov. Ta minimalna mezda ostane v veljavi za 12 mesečen*, tako da se mora evišati. tako do tedaj cene zrastejo. Prekršit ve določb gilede ur dela in minimalnih plač se kriminalno kaznujejo. Do 20. avgusta je bilo že dovoljenih skoraj $1,200.000,000 za javne gradnje. Kasneje so bili o-dobreni razni drugi projekti. Prvi večji nefederalni projekt, ki je bil odobren, je zgradba »velikega mostu (Triborough Bridge) v metu !Newt York. Vlada je za to gradnjo dala $7,000,000 in 37 milijonov kot posojilo. Povrh tega vlada dovplila posojilo 37 milijonov 500,000 dolarjev za gradnjo tunela od reko Hudson ob 98; ceati. Posojila se tudi dajejo ca gradnjo modelnih stanovanj* akih hiš t velemestih. V raznih Rečeno, storjeno Arietta je postala Sperri jeva zakonska žena. Nato je braojavila očetu, naj poilje denarja. Ampak namestu denarja je prišla policija, ki je pripeljala neizkušeno trcico nazaj v očetov dom in zdaj je pariško sodišče razveljavilo njen romantični zakon. V mestni bolnišnici v Lvovu je umrla premožna Židinja Hejga Finkelstewiova. Njen mož je prosil. da bi mu dovolili lastnoročno umiti in obleci mrliča za pogreb po pravovernih židovskih predpisih. Dobil je ključ in odšel v mrtvašnico. Ostal je notri tako dolgo, da so pričeli godrnjati pred vrati zbrani pobrebei. Čuvaj je £ct pogledat, ali vdovec še ni dovršil svojega dela. Zasačil pa ga je pri čudnem poslu. Finkelstein je z velikimi kleščami izdiral mrtvi ženi zlate zobe. Čuvaj je moral poklicati policijo, ker so hoteli razjarjeni Židje dvonogo hijeno kamenjati.. načina bojevanja na morju. ''Nesrečnež. ti me boš učil bojevanja na morju!" Uablju pa zakliče: "PrincM ini hitro njegovo glavo!" Meč se zabliska in vezir jeva gla* va pade. Sultan jo pobere in reče: "Kako je škoda teh rožnatih lic!" Tako je končal šele 3fi let stari veliki vezir Jusuf (paša. zet turškega cesarja — Dalmatinec Jožef Maskovič. Kdor se čudi. da je konjski hlapec dosegel toliko čast. naj pomisli, da tudi diktatorji Italije. Nemčije in Rusije ni-,so v državljanskem pravu posebno izobraženi možje in da so še danes v nekaterih drža-vah ministri. ki se toliko razumejo na stroko, katero zastopajo kot vrhovni šefi, kakor se je razumel konjski hlapec Jožef Maskovič na strategijo in vodstvo prve svetovne velesile takratnega časa. SLUŽBO ISCE. Ženska srednje starosti želi dobiti službo pri Slovencih ali Hrvatih v mestu ali izven mesta: je sposobna za vsako delo. — Pišite na: "Služba", Box 8, Farrell, Pa. (2xl8&19) DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE ■ h r M "GLAS NARODA" m mmtA* člUitro, prt pu nt Slorencf ▼ nil oko*<£ am u OGtAst sa ZHIRNB Društvena reč je jako odgovorna reč, in bolje je. da se vanjo ne vtikaš, če ji nisi kos. To vem svoje last ne britke skušnje, kajti tu jaz sem nekoč ledino oral. se vdejstvoval na društvenem polju ter deloval za kulturni dobrobit ameriškega slovenstva. P^i ho me kratkonialo odstavili. Že menda nisem bil sposoben. Rečeni pa še enkrat — volja je bila dobra, če je bilo pa meso slabo. *<> že vedeli. kaj so storili. Vse društvene za t te Ve imam pa takorekoč v mezincu in vem. kaj govorim. Resnici ii slovenskemu društvenemu življenji! / Ameriki na ljubo moram priznati, da nisem bil nikdar predsednik. Vsega skupaj sem ime! dve šarži. Bil sem zapisnikar, pa »eu' moral odstopiti. ker na prihodnji seji nisem mogel prečita! i svojih čačk. Knkrat sem bil podpredsednik. Odstavljen sem bil zaradi neaktivnosti. kar priča, da nesreča nikdar ne »počiva. Društvenim uradnikom ni z rožicami postlano. Po-sebno tajniku in ne vratarju, ki jih mora ven metati, če.se stepejo pri pinaklu. Največjo odgovornost ima j predsednik. Predsedovati mora iseji. uravnati spore ter širiti prijateljstvo in dobro voljo med društ veniki. V to miroljubno svrho ima kladivo. iu slišal sem že predsednika, ki je na glavni seji v decembru ustvaril resnično božično razpoloženje 7. angel jsko tolažbo: — CJmah. prmejduš. aP ti boni pa kladu v glavo zarinu! •Kadar predsednik slučajno ni navzoč, je podpredsednik običajno na bolniški lis'i ali pa drugače odsoten, tako <|u njegovi društveni napori ne pridejo vpo-štev. Tajnikova je najbolj krvava. Tajnik je kot feldvebelj pri kom-paniji. tajnik je nekaka društvena mati. Revež opominja, zalaga, dokla-da. poziva, štuka. prijateljski opozarja. ker pa marsikateremu članu vse to skupaj nič ne zaleže, ga mora izključiti. V zahvalo pa »vključeni član pripoveduje svojim pri jateljem in kaže na ubogega tajnika, rekoč: — »Le poglejte ga. to jc pa tisti. ki je meni podporo, mojirn nedolžnim otročičem pa s-mrtnino požrl. Tudi blagajnikova ni lahka, kar mi bo vsak blagajnik potrdil. Nenavadne križe in težave imajo predsedniki raznih odborov. Napriiuer predsednik veselienega odbora. Spominjam se tragičnega dogodka. ki cie je bil završil pred nekako dvajsetimi leti na slovenski zabavi rt- v leseni ^aj-bici. obešeni visoko pod stropom ter je gledal in čakal, kaj ho. Pa se mu j p najbrž v.sp prene-umno zdelo, ker so začeli šele po polnoči vadi jat i za njegovo uso-do.^ "Stee vi i ilka osemindvajset!" — se je zadri predsednik veselične-ga odbora. "Tukaj!" — se je oglasil rojak, ki so se mu že sline cedile po okusni puranji pečenki. V istem trenutku je pa puran žalostno čivknil. belo pogledal in jezik pokazal vsem cenjenim navzočim. Lepo in enostavno je umrl naravne smrti, ker se mu je zdela nadeva nekoliko predolgočasna. Tožba med dotičnim rojakom in predsednikom veseličnega odbora pa še danes teče. — Pet krvavo prisluženih centov sem dal za žreb — pravi rojak slehernemu, ki ga hoče poslušati. — toda namesto, da bi dobili petnajst funtov težkega živega purana, so me hoteli s crknjeno smrdbka^ro zadovoljiti. Dvajset let ježe tega. Danes bi vagal naj" manj štirikrat toliko. Pa so me hudiči npilili za pet krvavo prisluženih centov ameriškega denarja in za petnajst funtov žive vage... WV 7 -OL AS f mini ni m NARODA" ' ~ 1 11 T' 1 MEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 18, 1833 ess THE LARGEST SLOVSHB DAILY !b XT. ft * Soner Isabelle je ml poroko ostala hladna in enterna. Mož se ji je gabil, ko se ga je zavedla. V nji s*- je odprlo zasneženo, zamrznjeno |>o|je. od koder veje ledena sa-l-a. Sanje so ostale netlosanjane. oh nji s- vleec hladna in ogabna gli- a. Le >e poželenj** jh> oblasti nad moževim bogastvom jo je ogrevalo, vse drugo iz nje je kričalo |»o pomoei. Mož, vrteč se krog nje. nstreza-joe vsakemu gibu. ji je postajal : mesen iti nadležen. I>a bi s pest jo bil. koder jo je božal; jo surovo treščil, koder ji je postiljal z blazinami; z bičem opazil mesto |>o-I j ubil: soeur Isabelle bi ga Ijuhi-la. Izogibala se ga je spočetkoma. Iz mesta dobro uro je imel mož posestvo; hlapec, ki je bil priuel iz vojske in ječe. mu g« je opravljal. !zal>ela je zlovoljna hodila po njivah in po polju. priganjala dela v-ee. se znašala nad posli. Svoj gnjev je stresala in si tešila praznoto v »hj. vpila v samoto duše in stisko telesa. Illapec je spočetka molčal, pozneje godrnjal in .zabavljal, kon-čnn. ko je bila jrospodinja delavcem povsod za petami, se je obrnil ne-k«n* in jo preteče premeril. Izabela si* je zavzela, Črnikast. je bil v lice. ostrega pogleda, divjega izraza človeka, ki se ničesar ne ustraši in ki mu je boter slednji greh. Pljunil Je prod njo, da jo jo oškropilo po obleki. "Hlapec!" jo kliknila nadenj. "Vlačuga!" je odvrnil mirno in temno meril žensko pred seboj. "Pojdi z menoj, da te izplačani!" je rekla s suhim grlom in stopila v irbo. dnhtoea po vsem telesu. V izbi je kakor vročica planilo iz nje, da se je pognala proti hlapcu : "Nihče mi še ni rekel tako!" in so jo zaletela vanj. zasadila s*1 z nohti v njegovo lice in skoro podrla moža, ki se tegji ni nadejal. Illapu* je kriknil in besno, neusmiljeno udrihal po ženski, da je vzdihnila pod vsakim udareem. Pri trm, >ra je i.'.podbila in v padcu potegnila s seboj. Hlapca je opalil o- SOUER ISABELLA genj. omama je objela oba v vihro in vrtinec.... Odpravil se. je iz sobo. "Kakor sem bil dejal." je rekel {co. temno pogledal proti postelji, glasno in močno sunil z nogo ob (odrinil moža in divje udaril po žensko.''Vlačtign!" ženski. "Xa. hudič v tebi!...." (Nadaljevale.) Hlapec jo zazijal. "A iz službo*...." je zategnil fta-čudeno. Nato je počasi pobral pa li- li lapec je bil za gospodarja. — Soeur Isabelle se je pazila krog Mož se je vrgel vmes. Ven. zverina! Žensko siroto si "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po- y»l » siljajno._ ZAROČENCA SKUPNO V SMRT KITAJCI SO ZELO ULJUDNI njega. ]>otiilinjeno in plašno, do-Job čast. pripravil!" biikala so mu ko psica. Hlapec pa j Hlapec soje tiho odpravljal, žejo je zaničeval resnično in odkrito.'na je s podvitimi nogami tičala jvid Iz pregradi v hlevu so je preselil I odejo, oči no se ji svetilo iz pol-v gospodarjevo izbo. Ženska se je. mraka ko zveri prod naskokom. — boječe stiskala obenj. p režal a vanj , Mož je stal sredi izbe in težko so z očmi ne^.irekljive zvestobe. Hla- jel pec jo je odganjal, suval, da se je opotekla; pijan je zmetal vwnjo, 'car je dosegel. Iz greznice svojega i „ značaja je izlival po nji \\>e nizko-te propalico. Ob prebujenem studu. do grla sit vsiljive ženske, jo ''(last1." se je zasmejal hlapec. "Za menoj se jo metala. Tako je treba brcniti, kadar se človeku zahoče!" Nato je odšel in .zapustil kraj. Mož je izlil vse očitke osramoče-je iz udarci pognal Lz izbe v noč. j noga in prevaranega zakonca. Ko Zagospodaril je tudi nad drugimi je žena čutila, kako jo njegov obup Le kadar jo mož prišel, je hlapec J omamlja kakor mlačna kopel j, je zlezel v hlev in hodil na delo kro j zaslutila vir naslado, tek in tih, ogibajoč se gospodar- j "Glej!" je vkliknila in mu po-ja. i k;tzala sive madeže po telesu. "Glej. Po noči nekoč je bil krik. da je j kako me jo s silo!" segal pred hišo. Soeur Isabelle je | Mož se je zgrudil k ženi. s potolkla s pfstmi po vratih, dokler ji j ljubi pokrival lise po njenem tele-liiapoc ni odprl. Splazila se jo pr»-1 su, soeur Isabelli pa so se svetilo denj in obenj napol gola. zahtevajoči. v besnem navalu lačne in žejne. >e-J "Zakaj nimam več pravice ko stradane in izsušene strasti. lila-j hlapci in dekle? Vis. zato ravnajo pec je vstal in žensko udaril s pa- z menoj ko z deklo!" som. Mož je uvidel. V njenih očeh jo Zunaj pa jo pri oknu stal mož, J bil vampir, on pa je čital ljubezen. Kitajsko ljudstvo ima izredno mnogo pravil družabne uglajeno-21. avgu«ta zvečer je prispel v sti. kar priča, o visoki kulturi te zdravi Išče Luhačovice na Češkoslo- star«-, ogromne države. Pravita u-vaškem z večjo družbo 25-letni j Ijnosti so Kitajcu drag« dedšeina mlinarski tehnik II. Slmipskv in zjpo prccl nrkih, brez njih bi noben njim je bila tudi njegova nevesta j Kitajec ne mogel živeti. In vendar. Ana Pokorna. Zaljubljenca sta na- dočim se ljudstvo po kmetih in sta-jela sobo v hotelu in po večerji sta i H učenjaki krčevito drže teh tra-odsla v bar. kjer sta se zabavala . dieij. jili mlada Kitajska i»očasi pozno v noč. Potem sta se pa po- : zavrača. slovila - j zdravija. Prejšnje Čase so in.zdvav- i «"!i>boko "o ,,alM,ril rPvo1ver ™ j Hali uradniki in rojaki tako. da so sence in sprožil. Hil je seveda ta- j prj,ognili desno koleno skoraj do koj mrtev, kakor tudi njegova za- t.,j desnica ji,„ je pa visela pri tem ročenka. Na mizi sta pustila pismo, j „h strani. Ta način ozdravljanja ki v njem pravita, da gresta pro-j ^ pa prPživd. Trgovci in izo- shujšan in medel. jecljal večno iste i očitke. "Oreh je, na Boga misli! Kam si zašla!" jo javkal preti ženo. ki s«' mu je zasmejala s lir i pa vo raz-| jwisajenostjo. z razprtimi oemi. j razširjenimi nosnicam , peča. j Razvrat jo segaT iz dneva v dan j ill v mesec in v leto. Mož se je gnal. šibel. se izčrpaval, a vse večji obup in vso silnejšo bolest je po-užila soeur Isabelle kakor krvav.' ]»ene njegove duše za svoje nasičenje. Ko se je v nemof-i. da bi se o- : tlesel vampirja, vlačil že ko sen- ,, . . . - , , , ^ , |. . __ . , . kar v Luhaem-M-ah v skupen grob. Ica. se ogihal Ijndi in postajal bo- • . ., ' i...,, -a .....ta namen .sta priložila bast m oirocji. so ga v noei pijani i . .. . ..' r i ii i . .- . :»()00 eeškoslovaskih kron. i ljubimci soeur Isabelle vlekli k up. ... . . , i i;, i • - tragedije m znan. \ kaze. da je i a K rat je od ljubimcev najtreznej , ., , 7 .. ... c; «111- i i , i bila kriva pretirana ljubosumnost I SI slučajno pogledal žensko, kako 1 ' je bila nastavila svoje bitje v mo- 1' ""»P^ega. ža; opazil ga jo svetlobni njenega tujega pogleda, d? stovoljno v stnrt ter prosita Ijiwli. naj izroče njunim prijateljem zjuI-iije pozdrave. V pismu izražata želijo. naj ju no <»di>eljejn domov in i ne obdiicirajo. temveč jMikopljejo pisni n Vzrok ki so ga bili obvestili o blodnji. Tulce bolečine jo planil v izbo in so z dvignjeno palico zaletel proti hlapcu. Soeur T-abelle jo s krikom rakri- Tako je končalo, da je zemlja prešla v nje last. zemlja in moževa kri. Stari prijatelji so se s[>et zna- la svojo goloto, skočila v posteljo5 šli pri soeur Isabelle, vodno drugi, in si potegnila odejo čez glavo; r. • Iskala je v njih moža. z iskanjem hipoma jo je minil strah, odgrnila I pa izsrkavala lastnega. Odložila ga si je špranjo in strmela v moža. bolj J je ko ponošeno obleko. Vsi so bili in holj čuteča- rastoče ugodje. | nežni in sladki, prijazni in Iju-Hlapec je bil med tem mirno Jbeznivi. drhteli pred njeno silovi- vstal. prestregel udarec, rahlo zvil trepetajočemu možu palico, jo vrgel v kot in dejal vsakdanje: "Vsak bi. ki bi bi! lilajwe in bi se mu tako nastavljalo!____ "Lump! Na mestu iz službo!" jo v spoznanju svoje nemoči še l»olj besnel mož. loveč sapo, in obračajoč se s sunkovitimi kretnjami ko človek, ki vidi kVog sobe nevarnost in hi se rad rešil. tostjo. Soeur Isabelle ni našla sile, nevihte nad dušo in telesom, železne toče surovega nasilja, ki je edina še pokrila njeno veliko notranjo prašna to. Ko tega ni bilo. se je obračala proti možu. da je moral čuti in za vse vedeti, da bi rastet iz sramote njegov ohnp. i.ji mana in uteha. "(Jrd si ko vrag. kako ne bi!" je bruhnila, ko ji je mož, že viti Knjigarna "Glas Naroda'9 SLO VEIN IC PUBLISHING COMPANY 216 West I 8th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje 1 Nate l«U, trdt tm _____________________7« broAlrana ________________________JC Ni Indijskih »takih _________________________M Naif f Jod)«........................................4« Nckmj is rnske t«®d«vln*_____________.38 N» kr**fft Hljamb. Trpljenje In •tnibote t bojnih pob od or bivSe- ira atoTenakejra polka ______—........1.30 Ob 6« letnici Dr. Jaaen E. Kreka .JU Onkraj pn«M da bi se sj»et s peča I s tako!" "Denar dobiš pri meni in vse....'* Da hi ne hil laeen. brez strehe in v strahu pred pero. hi «ra ni bilo. Znova ji- zapo«~elH Ix»rhn ineil njima. On j«' |toe tako prazno.... Ko jed brez začimbe se ji je zazdelo vse uživanje, vse divjanje (Nadaljevan)e na 4. strani.) SAHARA BO OŽIVELA Današnjemu človeku se ne zdi nobena ref- nedosegljiva. Po znia-jrali. ki nam jih je pomasrala izvoje-vati tehnika na kopnem, na vodi in braženi Kitajci reeata na eesti dva izove-(•an iu in- more biti sprejet. 11111 j? treba to takoj povedati, da mu ni treba dolgo čakati pred vrati sprejemnike. kjer se komaj vidno pri-kloni in povabi irosta. naj sede na častno lin'sfo. To mestn je na Kitajskem na levi strani štirioglate. mize. pristavljene k steni, a gost Mili z obrazom proti vratom. Nato nastane živahen odpor, ki spominja včasih na prepir, p redno go«t stopi na označeni kraj. Potem ga gospodar še enkrat povabi, naj sede. jrost se brani in sede šele. ko gospodar že sedi. Tujcu pripada vedno častno mesto. Ce pride pozneje nov gost, se nni mora prvi takoj umakniti. Na obisku mora sedeti irnst lepo Kmetje se vprašujejo po dnev- v zraku, ne bo skoraj nikogar pre- nem delu na mestu pozdrava: "Kaj senetila novica, da stoji pred realizacijo načrt, ki bi se zdel našim prednikom, fantastična igra domišljije živahnega -Iulesa Vernega. (;i>- namnv za oživitev Sahare, od-no.-no za njeno preobrazbo a- kulturno deželo. (Jeologi so v dolgo-htnem študiju in pt» neštetih raziskovalnih inlpravah prišli do prepričanja. da leži Sahara nad votlo. Kjerkoli so navrtali vroča saharska tla, povsod se je pokazalo, da ima Sahara lahko veliko bodočnost, če se zanjo zavzamejo pravi možje. Francija je na jnidlagi rezultatov1 dosedanjih preiskav ixjstavila fantastičen načrt, ki bo prekosil vsa dosedanja kulturna dela v past i h ozemljih. Njen načrt je. spremeniti saharsko puščavo v ploden in rodoviten svet. Načrt je. tako ogromen, da ga je koinaj mo«roče za|>opasti, zlasti če pomislimo, da se bavi s površino, ki je tako velika kakor Evropa. Puščava-Sahara, ki se*ra od Atlantskega oceana do Rdečega morja, meri 9.195.405 četvomih kilometrov. Francija je poslala v saharsko ozemlje vrč geologov ter jim naročila, naj iščejo podzemske izvirke. Prva leta je bilo iskanje jalovo vzravnano. Treba se je izogibati morata ]m>- kratkih rokavov, nedostojno je držati noge križem, sedeti prekriža* niti rok. gladiti si brado, ali držali roke na. hrbtu. Noge je treba držati pri sedenju v pravem kotu. roke pa čim bolj skrivati. Najbolje je. če počivajo iztegnjene na kolenih, kiijti sedeči nima mize pred seboj, temveč na desni strani krfnj sebe. Na obiskih se moški ne sme odkriti. Nedostojno je nasloniti se, tudi če ima stol naslanjalo. Kdor sanja, tako sama ob sebi umevna',,nsi jih inwni VSi,j ™ ,!i|> in odveč, da se zde tujcu nesmisel- •,ožiti- ko Prwle v Pn v*il- na. Xaj|M>gosteie se pa glasi po- kem odgovoru se mora človek nekoil zdrav preprostega Kitajca: "Se ti-k prikloniti -ovoi-ečemu. Meb novem letu zadostuje izročiti t vizitko. Ce je človek namenjen 11a daljše potovanje je tudi običaj, da izroči vizitko. si že vstal.'". "Kaj si že jedci.' "Si pravkar irrišrl^". Sama vpra-J uljudno odhajajočemu: "Ac noni te sj»remljal", na kar mora >rost ««lgo\v>riti: "Ne trudi se!" Potem pa še poželiš odhajajočemu srečno pot. zlasti pa. da bi ne srečal tolovajev. 1 Mimoidočemu se reče: "Počij j se!" To je pa le gola uljudnost. ker se od niko«rar oe pričakuje, da bi pozivu sledil. Isto velja o poživil: "Prisedi ill jej z nami ' ali "poleti: "Prosim, popij skodelico čaja", ali pozimi : "Prosim. pogr<-j se!" Za vsako prijaznost, ^e mora } e | « s -ost zahvaliti z besedami: " -Vadle- j Angl6SK0*Sl0V8DS!C0 goval sem vas" ali pa kakor pri' nas "Ilvala lepa!". Če ne ve gost za pot. se mora najprej vprašanemu prikupiti z uljudnimi. besedami. sicer ne dobi odgovora, ali pa bi bil odgovor napačen. Kitajci se navttdifao med seboj .tikajo. Nasprotno ho pa napram višje stoječim izredno uljiulni. Z njimi govore vedno v tretji osebi in nikoli ne CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Poziv! zaman. Celo v globini 10 in niso St. 17. (Prwi»er Mnriuiee) verno ILflšli raziskovalci nikjer sledu o diiSe v viean, |>ovest. prevel Mir- . . . . , ... . , , Ko Pretnar, 80 stra......................30 ^ksni kapljici vode.Toda znansfrve- niki niso omagljivi ljudje. Držali St 19 (Gerbart Hauptman) Po- M) ^ , . t f, x ,Wirnl topljeni ivon, dram. liajka v pe- , 1 • . . . x ■. tih dejanjih, poslovenil Anton (saharskimi tlenu ogromno studen- Kun tek, 124 strani. broS. .............50! cev. Nadaljevali so raziskovanja in a* o« . ^ , ^ _ «« « so v kratkem ča.su ugoto\ili, da je St. 20. (JuL 55eyer) Gompati in , ... 0 - Komnrasaki, japonski roman, ls j b,Ia "Jih »lutnja pravilna. Ze 12 CeSCIne prevel rtr. Fran Bra- 1 m pod zemljo so prišli ponekod «a dnC, 154 strani, broS. ..................45 i Kled vodi. Pfnl peščen«* površino, " i kakšnih 18 do 20 m je bila vlaga ' ~ ' i s še večja. Ponekod so morali vrtati še globlje, n. pr. do 2.> m. da so zadeli na konkretne dokaze svojih domnev. Tako so polagoma prišli do prepričanja, da so. tla ]>£d Saharsko puščavo mokra in da teeej tam vode. o katerih se dosedanjim raziskovalcem Afrike niti sanjalo ni. Seveda ostane še odprto vprašanje, odkod prihajajo te podzemne reke in kam se izlivajo. Toda bistvene važnosti je. da je voda to. Zdi se, da pritekajo ti podzemski studen-iz gora, ki obdajajo Saharo. Njih tek je skrivnosten, izlivajo se pa skoraj brez razlike v ocean. Dejstvo, da voda nikjer ne udari iz tal. imajo učenjaki posebno razlago. Ker je pod puščavo precej I fnn ^varjajo ljudje z bese- Berilu (EKGLtSH SLOVEN! HK#OM) ■tnae mm« $2.— Naročite fi pn KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SI« fftil lStb ItrNC Ms« Iwk Cltf Izdajanje lista je ▼ zvezi s velikimi stroški. Mno go jih Je, ki so radi tla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo n>-rodmiao točne. Uprava "O. H/f ......ml_S Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" u 216 W. J.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN MAKS O SXI'DEM.: KRATKA DNEVNA ZGODBA OA" NEW YORK, MONDAY, 8EPTE MBEE 18, 1938 LAJtQMT 8LOVXHS DAILY fa If. S. Ju teeREGINA Roman iz : življenja: ZA " O L ▲ 8 NARODA" PRIREDIL I. H. REVA ČRNEGA PLEMENA EKSOTIČNE POJEDINE SOUER ISABELLA firuel-Xeubabelsberfr, vodja sku- Nadaljevanje s 3. strani.) Klubi ameriških in angleških mi- j 33 Gospa Rezina je že sobe 1a»ko olepšala, da so bile zelo prijazn:' in vabljive. Lepi zaetori, privezani s pisanimi trakovi, so krasili okna. Xa divanu je bila lepa preproga rn mehke blazine. Tom je pokosil travo in jo poMi-šil in Kegina j* ž njo napolnila še več blazin. ki ►o bHe položene na klop pod okni. Pod klopjo »o -bili prazni kov-« egi in pred njimi je razobesila zastor do tal. tako da so bili kovč*-gi popolnoma zakriti. Vse je izgledalo tako prijazno. Miza je bila pogrnjena s pisanim prtom, kadar ni*o jedli. Pridno in veselo je de»lala gospa Regina v mali hišici, katero «ta Warantba in Darina skrbno popravljali. In tudi v tem o-k rož ju je gos|H»darila Kegina kot kaka izgnana kneginja. Tom jo je pogosto gledal z žarečim občudovanjem, kadar je opravljala hišna del«, ki jih je s svojimi kretnjami oplemenila. pine nemških znanstvenih razisko- lijonarjev presenečajo svoje člane' omledi valeev Arabije in Sev. Afrike, pri- j z najbolj eksentričnimi pojedina-jKiveduje v Frankfurter Zeitung mi. V tem oziru posamezni klubi gorostasne stvari o trgovini s su- žnji. ki cvete slejkoprej ob Kde-:*em morju. V>e je mogoče v teh jk>. za bi jenih deželah, kjer je na poti od Xomalske obale V Kenijo v Britski Afriki dne 26. maja |>od-Jcgla žeji velika karavana s 130 te ije- llo in mehkužno. Vino brez opoja. ... 44Xa kaj čakaš, ženska, ali na med seboj tekmujejo, kateri *e bo(ko?a?» se je zasmeja, <<1 kateri bl-Mandehu. kar l>omeni "Solzna j ]Httem neki khlb v londonskem je vedela, da jo nosi. a ki ji ni \rata . \ ta prekleti kraj priha- Hond Streetu s " pojedino central-1 ,K>znala bistv« in imena., jajo desettisoci zamorcev iz Suda- j no-azijskih oklop,likov v želeju". ( Zbežala je ko blazna, hlapcu kri na. A besi ni je, Kenije in t'gande.' Tedilni list je ohsegal dvanajst raz- ' če ukazala, da naj odslovi go^te in Trgovci jih kupujejo pri starših j ,ir.nill ua tej |MKllapi in Yes'^ ysa zasopljf.na zal.iI;| v blazine. •n knezih al, pa ujamejo kakor a , priW je hil iz stekla, sa.no s to Zdaj je odpirala oči in videla svo-srednjeu, veku o priliki lastnih I razljko, da je bilo steklo za vsako1 j„ skrivnost tako razločno, ko da razliojn.sk,h pohodov. Nemški raz-; j(ld drugačne barve. Ta idejo je bi gledala sama sebe v zrcalu.... .»Kovale, so videl, v okolici Bab-1 lljIa tako "originalna", da člani Kl-Mandeha velikanske. z bodeči-1 Hm^ k-l.il»:. v P«li M»l. I ^esti. da moža iz|H>djeda ko SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. pišite nam za cene voznih listov rezervacijo kabin, in pojasnila za po-TC vanje '»»i—.......m..................................—, liUUUMlC Just us Korner ( nekega drugega kluba v Pall Ma I- j mi kaktejami »varovane lesene' lu niso mngli zaspati, dokler drevo črv v korenini, da pojemlje je prišel v taborišče in Valter mu je predstavil I l arake. Xotri so bili stlačene sto- hondstreetske klubovče prekosili s ko ve,ik« - nezaznavno, ko i» L-•_> L-.. ,1.!.. .. ;„ • i. _______ir __..»• ■ i>» . i • i i . , i " ■ '... *___i:___- . ________-i_ «• i Toma. Povedal mu je. kako delo mu je izročil in da opravlja popolno zadovoljstvo — Pa tudi sani bi vam rad nekaj predlagal, gospod Korner. iz trne mladih AWnk. ki so obupno bolj eksotično gostijo, stegovale roke k belemu človeku in ! prosile: "Abet, abet!", (poslušajte- talija, Malajska, Argentina. Ki- ( v trj 'jenjn zmanjka olja življenja j — le zavesti ni bito več. Spoznala je. da ji je bil vse. vse drugo pa da benih uradnih pooblastil. Moral je gostiji. Kot prva jed je prišla j rem je tekel njen odiio> do moža zapustiti barake brez priložnosti za ! »" mizo rib« s cinobrovo i Ko nji ga ni bilo več. je bila dru- p<»govor s sužnjami, ki so bile na- i rdečim mesom s OMiesa. in sicer .^ba prazna. je bil greh Inez namenjene arabskim kupcem. v «>m»ki n javaiHke ostre dišave Bob-El-iMandeh je samo zbira- k<'niks. španskega popra in soli. i išče "živega blaga". Suženj-ki se j- ^ i»ari iz javanskega slaclkorja. a-v samostojnem Zajordanju. Krep-l/ema (iz tamarinile). korianda, peki mladeniči stanejo po 40—r»0 fun- i>r» S4>,i- v ^ ohari OKtane ,ne" Tov sterliugov. dočim doseže lej>a sloka zaniorka tudi 100 funtov. — Ibn-Saud. kralj v Iledžasn, nakupi kosovenio oljll. na ta način mso svojo črno gardo. Argentina je bila zastopana z Pobira tudi po 2 funta sterliugov mladjmi ,iasavei s tenuiiin, nežnim od \-sakfga prodanega "kosa". — luesom kj so jij, spekli v njihovem Vse to se dogaja v bližini evropskih lastIieil', J^kinastcm oklepu. Ki-konzulatov. Slednji nudijo zave- tajska j.. p8radirala na jeililnem t išče samo srečnim beguncem, ki Hsfu s p In0rajo najprvo sušiti štirinajst dni haja iz A besi nje. ki je včlanjena j jja Sl,ncu pr,. v omaki, ter s piščan- tla!a ?a se stresla. aiStrmela trgovce S siiznji. a ni kos velikim | cem z ananasi> ki st, servira z orna- vanj in se mu na.snielinila. Hlapec daljavam, s.abim cestam m ima ko jn neko vrst(. mok(. u.r rižem. ^ je zme(]el. Xamesto grde nevi-tudi premalo ol>oroženih mm-i. •. . ' ! "Vrhunec" večera pa so bila | hte je zasijal najlepši dan. name- to spake smehljaj. Le j, llapec. zga. brez okusa in vonja in vsebine. vse prazno, vse zastonj.... Kazgnala je s\ojo ilružbo. — Sla je ua svojo zemljo. Svobodna ie bila v samoti. Vsakdo jf mogel k nji in še vzgjedovanja bi ne nio-so nekoliko ur. na kar ga posušijo ! „|t> biti. Soeur Isahelle. ki je izgtl-na soncu in končno scvrejo v ko- i j,iia moža, je hodila okrog kot 01110- lična. se ni spomnila na moškejra in l,i se ji več ugrela kri. Le M rasna praznota je rastla v nji. silna želja po nečem, strast za nečem. ^trah pred neznanim. Ko megla, ki zakriva pogled na široko cesto in prepad; ko zastor, ki pokaže grozo ali radost ; ko tajen obet. ki odkrije spoznanje. izpolnitev ali razočaranje. tako je plavala pred nji slutnja in negotovojav. Zveza i po javanske.n načinu pražena, ne . narodov bi morala Abesiniji naklo- Ls-iščena čreva mladih bivolov alil'ouer Labelle je lepa ženska in , o z vami pridobili zelo dobro moč in veseli me, da se tako zanimate za to stvar. Vaš predlog je zelo dober. Toda. ali v resniea mislite, da boste mogli rejo živine pravilno voditi? Za to mora imeti človek tudi znanje. Tom se nawneje. Tega znanja sem se navzel že ob materinem mleku, gospod Korner. Sem sin kmetovalca in imeJi smo veliko živinorejo, poleg t«jya sem se tudi učil poljedelstva. Jamčim vam, da bom to vprašanje reiil ^"vašo popolno zatiovoljnost. Se enkrat mu razločno pojasni, kako ai je celo stvar zamislil in JoitiiK Korner je bil. wverjen. da ima njegov predlog glavo in noge. S Tomom se dogovori, katere vrete živina bo najprej poslana in kar je ie kaj bilo v »vezi s tem. O vsem si nekoliko zapiše in nato prikima. (Dalje prihodnji*.) SHIPPING Jff NEWS lg§ fcstfšašaj jjajitfšaa:»-» » » -s- 20. septembra: Chainpluin v Havre 21. septembra: Atjuitun.a v Cherbourg 23. septembra: Sat um i a v Trst lie giic Trst Havre nje. laskal se in dobrikal in iskal ljubezni izpolnitve. Zdaj no je uprlo v. neznansko iiotranjo-silo iz soeur Isahelle. Tudi tega je bilo konec! Illapec se j,-sam ko kužt* priliziiil oh njo. S po-znavala ga je bila v vre,\ju krvi. pristavi jene ob ojrenj moževega zla. Xi se odmaknilo le moževo življenje: primaknil se je stud do (lo predmeta njenih strasti. Kajti l>il ji ji' lek takrat, ko je gasil nj< n ogenj s silo. Sedaj je postal podoben drugim. | Ker ni šel z lepa. ga je dala počutiti ml sebe. Ostala je votlina v nji. Še >o ji živci kričali po izživet ju. huje. 11. oktobra: A.l-ert KuJlin v Hamburg -Manhattan v lluvre .v• v <;. ii<.a lie de Krame v Havre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: lir« men v Kremen Stalei.diun v K<.ull\m|.ic v Ciieibouig 1'aria v Havre oktobra: Si I .i»uis v Haml.urg Vuhati.a v Trsu ok t nbra : Koreiigaria v Cherbourg 25. oktobra: l>»!eii■ novembra: l.retneii v Bremen 1. novembra: Albert Katlln v Hamburg Manhattan v Hi vi o 10. novembra: 15--Her»l;un v Koulogne novembra: .Milwaukee v Hamburg n.-x. v Genoa Chaiiijilain v Havre 15. novembra: IU.nil.orK v Hnmliurf rres. fionjieveJt v Havre lieretiguria. v Cherbourg 17. novembra: SI:.teiulam v n..ulogne . ari« v Havre 18 novembra: -\iiir.istus v (lenoa 22. nevembra: hiiitM-hlanil v llamhurg WiiMhingltin v Havre Anultanla v Cherbourg 25. novembra: K u-ropa v Kreniep. « iiilaili v Koulogne C.»nte di Savola v Cenoa lie «1^ France v Havre 29. novembra: Xew York v Hamburg I*res. Harding v Havre 2. decembra: Volendain v IWmlogne - i--- —......j... ■•iijv, Vulcanla v Trst rilll Illilllj jt» bilo ()(V'.iva iz frllllip' «'h«iiiflaiu V Havre i —» ■»■«... . «6. decembra: Bremen v Bremen Albert Kal J i n v Hamburg Manhattan v Havre Kerengaria v Chei bourg 9- decembra: Kex v Cenoa 13 decembra: Hamburg v Hamburg 1'ieB. Itoonevelt v llavre A. uitania v Cherbourg 14- decembra: I "a ris v Havre 15. decembra: Kump.i v Br-men C- nte di Savuia v Oenoa 20. decern bra: IVutmh!anil v Hamburg Washington v llavre 27- decembra: -New York v Hamburg Kremen v Kremen 1'ies. Harding v Havre P-er. ngaiia v Cherbourg 31. decembra: Peiinland v llavre duše. Ra-stlo je sj>ozn*Hijt», tla stoji preti patleem v ikh" in breztlno. tbi s« ji vije pot v puščavo, ^risli so mrzlietio iskale neeesa. čemur sam.i ni vedela vsebine in imena. Zanemarila se je v oblačilu, shujšala je in blesk <*"i ji je ujrasiiil. ostala je v nji le ostrina kot od erepinje. Hoilila je v cerkev, poslušala l»e-*etlo božjo, vedno ImiIJ jo je mamilo kadilo, vedno bolj so jo motile brleče sveče ob pozlačenem oltarju. Potapljala se je v iskanje rešitve, zabredla v verska premišljevanja. Neke noči. v uri silne duševne po-trelx\ je vzela pas in si razbičala liriM't. Driiffo jutro se je prebudila. spočita telesno in po duhu vsa vedra. Odslej je mučila telo: ^tlelo se ji je. da s tem eisti dušo. V večnih poetih, vseli drsnostih in molčečem premišljevanju si je utrujala telo. V stanovanju je dišalo po tišini, kadilu in pokori. Neslišno je hodila z ostro črto zagrizenosti meu [očmi na čelu. s trpko masko neu-'smiljenega fanatizma. Za doto je prinesla hišo in izeraljo. Dol"ro in hudo preizkušnjo je prestala zlahka, saj je le tešila slo v sebi. Šele, ko je položila zadnjo obljubo in so ji odrezali lase, se je spomnila. da jo je bila že mati zaobljubila samoti in pokori.... (KONEC) V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNtM PARNIKU ILE DE FRANCE 23. SEPTEMBRA 14. Oktobra — 4. Novembra PARIS 29. Septembra — 20. Oktobra CHAMPLA1N 20. Septembra — 11. Novembra NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne list« vprašajte naše pooblaščen« »genu 9rertekJ&ia 19 STATE STREET. NEW YORK i DNI DO JUGOSLAVIJE Z ZNANIMI EKSPRESNIMI PARNIKI BREMEN • EUROPA Posebni vlak ob parniku v Bremer ha ven a Jamči -najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Iz borne železniške zveze tudi iz Cherbourg*. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agent« ali NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY, NEW YORK