GLAS
LETO XXII. ŠT. 25 (1039) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 6. JULIJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Praznična nedelja
  edelja, 2. julija 2017, je minila v prazničnem
ozračju ob novi maši edinega letošnjega novo-
mašnika Koprske škofije g. Gabriela Kavčiča in
ob zlati maši doberdobskega župnika g. Ambroža Ko-
delje.
Nove maše smo se udeležili zjutraj v nebeško lepih
Ledinah, na skrajnem robu Koprske škofije, zlato
mašo pa smo skupaj z doberdobskimi verniki in pri-
jatelji našega cenjenega sodelavca praznovali pod
večer v prazničnem Doberdobu, na robu slovenskega
narodnega ozemlja. Obe bogoslužji, slavji, sta bili kra-
sni, doživeti, izjemno dobro obiskani. Nova maša je
bila živ dokaz, da so še med nami mladi fantje, ki ima-
jo iskro v očeh in postanejo duhovniki, zlata pa, da so
še župniki, ki ostajajo zvesti Bogu, evangeliju, verni-
kom in sami sebi po petdesetih letih maševanja.
Obe slavji sta bili na robu, na obrobju, kot nalašč, da
smo se lahko spomnili besed svetega očeta Frančiška,
ki duhovnike in vse nas vernike, tudi časnikarje!,
pošilja oznanjevat in živet evangelij na obrobje.
Novomašniku g. Gabrielu smo iz srca voščili, naj bo
dober duhovnik, ker potrebujemo dobre duhovnike
tako verni kot neverni ljudje, g. Ambrožu pa smo sku-
paj s čudovitimi pevkami in pevci voščili iz srca še na
mnoga leta.
Že res, da smo tudi sami zaskrbljeni zaradi majhnega
števila novih duhovnikov na Slovenskem, letos so no-
vo mašo peli le štirje, a prav tako je res, da minula ne-
delja ni bila čas žalovanja, ampak iskrenega veselja.
Cerkev gradi skupnost, ker je sama skupnost in po-
maga graditi skupnost, tudi tam, kjer se Bogu odreka-
jo.
V našem prostoru že zelo dolgo nismo videli nikjer
takega praznika, kot je bila zlata maša g. Ambroža v
Doberdobu, saj so se zbrali ves Doberdob, Jamlje, Pol-
jane, Dol, Vrh Sv. Mihaela, zbrali so in smo se vsi
okrog svojega župnika in zadihali kot skupnost. Redki
so trenutki takega veselja, kot smo ga bili deležni v
Doberdobu, še bolj redki taki, kot smo jih bili deležni
v Ledinah, kamor smo prišli od vsepovsod, da bi no-
vomašniku, sami sebi in Bogu s svojo prisotnostjo in
molitvijo povedali, da smo vsi potrebni dobrih du-
hovnikov, še posebno danes, še posebno tu, na obrob-
ju, kjer živimo!
N
Foto JMP 
Izrek razsodbe arbitražnega sodišča 
Prizemljen fantastičen dan
  ocka je padla. “Kakšen fantastičen dan”,
ki ga je vzhičeno napovedoval takratni
premier Borut Pahor ob podpisu dogo-
vora za arbitražni sporazum s hrvaško prvo da-
mo Jadranko Kosor leta 2009 v Stockholmu, je
z razsodbo prizemljen. Imamo ga na dlani v
njegovi pravno-realni obliki. V prejšnjih dneh
smo lahko o razsodbi poslušali številne analize
in komentarje. Ugodnosti za Slovenijo, pa tudi
sporne točke v intervjuju, ki ga objavljamo,
našteva nekdanji zunanji minister Dimitrij Ru-
pel. Zato velja morda pogledati nekoliko širše
v vprašanje medsosedskih odnosov Slovenije
in Hrvaške.
Vprašanje določanja meje je nedvomno najbolj
žgoče vprašanje, ki se je od osamosvojitve dalje
odprlo v bilateralnih odnosih. Hkrati pa je bilo
to vprašanje vselej tudi močan notranjepoli-
tični element predvsem v raznih predvolilnih
obdobjih. Pomislimo na sporazum Drnovšek –
K Račan iz leta 2001, ki je bil doslej tisti poskusurejanja meje, ki je šel najdlje. Parafirala sta gapredsednika vlade, kar pomeni, da je za njim
stala vladna koalicija oziroma parlamentarna
večina obeh držav. Medtem ko ga je slovenska
vlada tudi de facto odobrila, pa so leta 2002
Hrvati od njega odstopili, češ da ga ne morejo
sprejeti. Sporazum je postal žrtev notranjepoli-
tičnega nabiranja točk. Zakaj? No, pri enem od
ključnih vprašanj je na primer ta sporazum
imel za Slovenijo celo ugodnejšo rešitev, kot jo
ima arbitražna razsodba. Sam koridor za stik
med slovenskimi teritorialnimi vodami in od-
prtim morjem je bil takrat pravno opredeljen
kot področje mednarodnih voda, medtem ko
je danes na območju stika hrvaško teritorialno
morje, na katerem imajo Slovenija ter vsa plo-
vila in letala določene pravice.
/ str. 12
kil
www.noviglas.eu
Nova maša 
v Ledinah ...
... zlata maša v Doberdobu
Svet okrog nas6. julija 20172
Povejmo na glas
Nepotrebno tveganje v prometu
  o naslovu bi se lahko zdelo, da želi
pričujoči zapis opozoriti na tista tveganja
v prometu, ki se jih v največji meri zave-
damo. Da je npr. prevelika hitrost vselej nevar-
na in pogost povzročitelj nesreč. Da je izsiljeno
ali neprevidno prehitevanje ravno tako razlog
nemajhnih cestnih tragedij. Pa telefoniranje
voznika med vožnjo ali celo brskanje po om-
režju in pošiljanje elektronskih sporočil, neu-
poštevanje varnostne razdalje na avtocesti in
še bi mogli naštevati. Ne, nimamo v mislih teh
osnovnih tveganj. V pretres namreč jemljemo
tistega udeleženca prometa, ki mu navadno ne
posvečamo več kot toliko pozornosti, pa ute-
gne vendar biti vzrok cestne nesreče in pri tem
sam osrednja žrtev. Gre namreč za pešca, za po-
sameznika, ki v tej vlogi v večini primerov na-
stopa v mestih oziroma v naseljenih območjih.
In verjetno je marsikdo med nami opazil, da
se tudi ravnokar imenovani pešec izpostavlja
prometnemu tveganju, in to nikakor ne malo-
krat ali samo izjemoma. In pri tem ne bo go-
vora o peščevi prekoračitvi ceste, kjer ni oz-
načenega prehoda, ne nazadnje je tu tveganje
očitno in ga velja kot vsa tveganja odločno od-
svetovati. V mislih imamo njegovo preko-
račitev ceste prav na označenem prehodu, ko
naj bi bila varnost zagotovljena. Opozoriti želi-
mo na dejstvo, da pešci razmeroma pogostoma
opravijo svojo pot na drugo stran zelo in pre-
več brezskrbno računajoč, da se jim z upošte-
vanjem pravil ne more zgoditi nič hudega. Izza
volana že od daleč vidimo osebo, ki stopa po
prehodu, ne da bi pogledala ne na levo ne na
desno, hodi mirno in zre naravnost, kot da je
vse v redu in ni prav nobene nevarnosti. Zakaj
je takšno obnašanje opaziti kar dostikrat, je
upravičeno vprašanje. Ker se pešec zaveda svoje
pravice, da ima na prehodu prednost, ki jo mo-
rajo avtomobilisti upoštevati? Ker to svojo
prednost izsiljuje in zakaj? Ker je raztresen in
ne preverja stanja na cesti? Ker mu je nemara
kaj malo mar, če se mu kaj zgodi? To zadržanje
je opaziti predvsem pri starejših osebah. In vsa
tukaj navedena obnašanja so nasprotje
vsakršni varnosti, pešec se z njimi, tudi če tega
ne ve, izpostavlja velikanskemu tveganju, ki
lahko ogrozi njegovo življenje in morda
življenja še koga drugega. Če namreč pozorno
ne spremlja dogajanja sredi prometa, kako in s
kakšno hitrostjo prihajajo avtomobili, je tve-
ganje že tukaj, je že sproženo. V prihajajočem
avtomobilu se lahko zgodi marsikaj. Voznika
obide slabost in v hipu ni več sposoben obvla-
dati vozila. V avtomobilu je otrok, ki zdrsi s se-
deža, pa se voznik ali voznica obrneta nazaj in
nimata več ceste pred očmi. Vozniku odpove
volan, ali nastopi kakšna druga tehnična ok-
vara in potem je vse mogoče. Skratka, kot pešci
se utegnemo znajti sredi velike nevarnosti, če
se nam zdi, da morajo le drugi skrbeti za nas.
Če pa se možne nevarnosti zavedamo, bomo
v svoje dobro že vnaprej preprečili, da bi se kaj
hudega zgodilo nam in nemara še komu. Vred-
no je pomisliti.
Janez Povše
P
Col pri Repentabru / Zasedanje deželnega sveta SSO
Zaskrbljenost zaradi
situacije na Deželi FJK
  vet slovenskih organi-
zacij je zelo zaskrbljen
zaradi številnih še od-
prtih vprašanj, ki se tičejo
slovenske narodne skupno-
sti v FJK, za katere je pristoj-
no deželno odborništvo za
kulturo. Tako stanje pa ne
ustvarja tiste pozitivne siner-
gije, ki bi bila potrebna, da
se izvedejo številni načrti in
se sredstva iz zakona
38/2001 uporabijo na naj-
bolj učinkovit način. To je
bil najbolj prisoten skupni
argument v številnih točkah,
ki jih je deželni predsednik
SSO Walter Bandelj izposta-
vil v svojem poročilu delega-
tom na zasedanju deželnega
sveta krovne organizacije, ki
je potekalo v sredo, 28. juni-
ja, v Kulturnem domu na
S Colu (občina Repentabor).Deželnemu svetu je prvičpredsedoval Mitja Petaros, ki
je bil na začetku zasedanja
izvoljen za predsednika.
Predsednik SSO Walter Ban-
delj se je v svojem poročilu
dotaknil številnih tem. Po-
trdil je delovanje na načelih
demokracije, krščanstva in
slovenstva ter prizadevanje
za večje vključevanje mladih
v vodstva organizacij in
društev. SSO si stalno priza-
deva za Slovence v Kanalski
dolini, kjer je glavna pozor-
nost usmerjena v zagotovi-
tev učenja slovenskega jezika
na podlagi trojezičnega šol-
stva. Prioriteta pa je tudi pri-
zadevanje za Slovence v Be-
nečiji ter v Nediških in Ter-
skih dolinah, kjer je še ved-
no močno nasprotovanje
uveljavljanju slovenskih pra-
vic s strani določenih poli-
tičnih krogov. Zato je bilo
zelo pomembno poimeno-
vanje dvojezične šole, pri ka-
terem je bil prisoten pred-
sednik Republike Slovenije
Borut Pahor, kar je imelo ve-
liko odmevnost v videmski
in deželni javnosti.
Predsednik Bandelj je izrazil
nekatere kritike zaradi tega,
ker Centralni urad za slo-
venščino pri Deželi FJK še
vedno ni začel delovati. Iz-
postavil je tudi primer enega
izmed županov slovenskih
občin, ki je moral vrniti fi-
nančna sredstva, ker mu za-
kon o stabilnosti ne omo-
goča, da bi zaposlil dodatno
osebje, in to je pravi nesmi-
sel. Po drugi stra-
ni je skrb vzbuja-
joče to, kar se do-
gaja na politični
ravni po upravnih
volitvah. Leva sre-
dina je v velikih
težavah in Sloven-
ci si moramo raz-
jasniti, kaj res
hočemo v prihod-
nje, ker se je poli-
tična občutljivost
slovenskega volil-
nega telesa precej
spremenila.
Potrebna je vse-
stranska večja
enotnost, ki se pa
mora začeti že pri
skupnih organiza-
cijah, kot je npr.
Kmečka zveza, v
katero bi lahko bi-
lo včlanjenih bistveno več
kmetov, potrebno pa je tudi
sodelovanje med kulturnimi
ustanovami in našim gospo-
darstvom.
Deželni predsednik SSO se je
zaustavil tudi ob novem
načinu financiranja primar-
nih ustanov. V zvezi s tem
je odbornik Ivo Corva po-
ročal o delovanju ožje skupi-
ne, ki pripravlja predlog za
ocenjevanje delovanja. Ker
je zadeva kompleksna, bo
treba več časa in zaradi tega
je padel predlog, naj reforma
stopi v veljavo v letu 2018. V
nadaljevanju se je predsed-
nik Bandelj dotaknil še
združevanja glasbenih šol,
ki mora potekati na prosto-
voljni ravni, pa tudi prizade-
vanj za uporabo šumnikov v
vsedržavnem podatkovnem
sistemu, pri katerem sta v ve-
liko pomoč zdajšnja vladna
komisarka Annapaola Porzio
ter sodelovanje s tržaškim
škofom msgr. Giampaolom
Crepaldijem.
Poročilo predsednika se je
končalo z ugotovitvijo, da
kot slovenska narodna skup-
nost potrebujemo več pro-
mocije; v zvezi s tem je v pri-
pravi skupna brošura. Na
koncu se je predsednik Ban-
delj še zahvalil vsem sode-
lavcem in uslužbencem za
vsestransko pomoč. Sledila
je razprava, ki se je kritično
dotaknila vprašanja o no-
vem financiranju ter o ved-
no šibkejši avtonomiji, ki jo
uživamo Slovenci. Slabo se
nam kaže predvsem z vidika
političnega zastopstva. Ne-
kateri delegati so se dotakni-
li tudi vprašanja združevanja
glasbenega šolstva in upora-
be goriškega Trgovskega do-
ma, prostori katerega so v ze-
lo slabem stanju. Obnova le-
teh pa bo zahtevala precej fi-
nančnih sredstev.
V nadaljevanju zasedanja je
bil odobren obračun za leto
2016 in proračun za 2017.
Oba finančna dokumenta je
predstavil deželni blagajnik
Ivo Corva in so ju potrdili
delegati na deželnem svetu
SSO.
Pomembna novost tega zase-
danja deželnega sveta SSO je
bila predstavitev načrta za
obnovo Stadiona 1. maj, za
katero je zelo izčrpno po-
skrbel Gorazd Pučnik s pro-
jekcijo prosojnic. Načrt je
zelo ambiciozen, saj gre za
večjo večnamensko telovad-
nico. V razpravi so se pojavi-
li pomisleki, čemu tako velik
objekt in koliko bo stroškov
za izgradnjo ter za upravljan-
je. Pučnik je povedal, da že
zdaj navadne telovadnice ne
prinašajo dobičkov; tako jih
bodisi lastniki bodisi
društva, ki jih uporabljajo,
zmeraj težje vzdržujejo. To je
tudi razlog, zaradi katerega
so se odločili za načrtovanje
tako velikega objekta, ki bo
namenjen Slovencem v
Trstu in šolski populaciji, ki
obiskuje slovenske nižje in
višje srednje šole v bližini.
Po drugi strani ga bo mo-
goče tudi dajati v najem
vsem tistim, ki ga bodo po-
trebovali. Najem pa bo na
podlagi koriščenih ur ali pa
na podlagi izvedbe turnirjev.
Za eno in drugo je v Trstu ve-
liko povpraševanja, ni pa
primernih in zadostnih to-
vrstnih objektov.
V četrtek, 29. junija, je bilo v Tržaškem knjižnem središču TS 360 zadnje srečanje z nekdanjo ge-
neralno konzulko Republike Slovenije v Trstu, saj sta predsednika krovnih organizacij Slovencev
v Italiji Walter Bandelj za SSO in Rudi Pavščič za SKGZ hotela na ta način v svojem in v imenu vseh
nas izraziti hvaležnost Ingrid Sergaš, ki je od začetka julija ponovno na zunanjem ministrstvu RS
v Ljubljani.
Foto JMP
Deželni predsednik SSO Walter
Bandelj se je na povabilo nove-
ga trbiškega župana Renza Za-
nette v torek, 4. t. m., udeležil
sestanka na občini Trbiž.
Srečanja se je udeležil tudi član
izvršnega odbora SSO in do-
mačin iz Kanalske doline Lucia-
no Lister.
Sestanek je bil v prvi vrsti na-
menjen predstavitvi krovne or-
ganizacije novemu županu, ki
je bil izvoljen na občinskih vo-
litvah 11. junija letos, zaradi po-
trebnega sodelovanja za ovred-
notenje slovenske narodne
skupnosti na Trbiškem in za iz-
vajanje zaščitnih določil iz za-
kona 38/2001.
Na sestanku so se že takoj do-
taknili nekaterih konkretnih te-
matik. Delegacija SSO se je z
županom pogovorila o možno-
sti poimenovanja trbiške ulice po duhovniku in domačinu Lambertu Ehrlichu. Prav tako bo
zelo pomembno postopno uvajanje slovenščine na občinski spletni strani. Posebne pozor-
nosti pa naj bi bili potrebni tudi primerna ureditev in ovrednotenje križevega pota, ki iz
Žabnic vodi na Sv. Višarje, pa tudi postavitev toponomastike, ki bi bila odraz krajevne jezi-
kovne dediščine.
Zelo važno bo tudi prizadevanje novega trbiškega občinskega odbora za uveljavitev troje-
zičnega šolstva, tako da bo poučevanje slovenskega jezika dokončno zagotovljeno in da ne
bo treba več posredovati iz leta v leto, kot se je to redno dogajalo v zadnjem obdobju.
Aktualno 6. julija 2017 3
Poletna Srečanja pod lipami
“Ponosni moramo biti na
svojo domovino!”
  petek, 30. junija 2017,
so na poletnih Srečan-
jih pod lipami prosla-
vili obletnico slovenske sa-
mostojnosti. Večer sta organi-
zirala Kulturni center Lojze
Bratuž in Krožek Anton Gre-
gorčič v sodelovanju
s Svetovnim sloven-
skim kongresom in
Knjižnico Dušana
Černeta. Gostje le-
tošnje proslave so bili
slovenski maturanti
iz Argentine, ki že
redno obiskujejo Slo-
venijo in tudi našo
zamejsko stvarnost.
Večer se je pričel z
Zdravljico, slovensko
himno, ki so jo nav-
dušeno zapeli mladi
argentinci. Po uvod-
nih besedah Stefanie
Beretta, ki je večer
povezovala, sta poz-
dravila predsednik
Konference za Italijo
pri Svetovnem slo-
venskem kongresu
Karlo Bresciani in predsednik
Svetovnega slovenskega kon-
gresa Boris Pleskovič.
Karlo Bresciani je na kratko
opisal zgodovino slovenskega
naroda od karantanskih kne-
zov do osamosvojitve. Pouda-
ril je pomembnost vere in
vloge duhovnikov pri ohran-
janju identitete ter spomnil,
V da se Slovenski svetoni kon-gres zavzema za tri temelje:družino, domovino in Boga.
Boris Pleskovič se je najprej
zahvalil in čestital Marjanu
Terpinu za dolgoletno prire-
janje praznika samostojnosti
na svoji domačiji ter z zado-
voljstvom ugotavljal, da se
proslava uspešno nadaljuje v
Kulturnem centru Lojze Bra-
tuž s podobnim programom
in s tako narodno zavestjo in
ponosom, ki ga niti v Slove-
niji ni zaznati.
Nato so oder prepustili matu-
rantom, ki so se pod geslom
Kjer so moje korenine, tam
je moje srce predstavili šte-
vilnim gledalcem velike
dvorane Kulturnega centra
Lojze Bratuž. Nastop je vse-
boval tipične argentinske
plese, slovenske melodije
in recitacije: “S to predstavo
vam želimo pokazati, kakšne
so navade v naši Argentini in
kako je slovenska dediščina
ukoreninjena globoko v
naših srcih”, je obrazložil
eden izmed petindvajsetih
nastopajočih.
Večer se je nadaljeval s pogo-
vorom med časnikarko Eriko
Jazbar in vojaškim kapla-
nom Matejem Jako-
pičem.
Moderatorka je najprej
predstavila gosta in pove-
dala, da deluje na dveh
ključnih področjih za
slovensko državnost in
samostojnost: Cerkev in
vojsko. Za duhovnika je
bil posvečen leta 1998.
Najprej je deloval kot du-
hovnik na župnijah, na-
to ga je leta 2000 mari-
borski škof vprašal, ali je
pripravljen postati vo-
jaški kaplan. In res se je
za to odločil. Bil je prvi
slovenski kaplan, ki je opravil
častniško šolo NATO za vo-
jaške kaplane v Kanadi. Pri-
sotnim je Jakopič povedal, ka-
ko se je vodstvo vojske
odločilo za šolanje pri NATU
in kako je bil ta tečaj zahteven
in naporen. Takoj je dognal,
da mora imeti včasih tudi ka-
plan modrikaste prste od
mraza, biti prepoten od glave
do nog in umazan od blata,
da lahko razume vojaka. Na
tej šoli so se tudi duhovniki
učili bojne tehnike, reševanja
v vodi, spuščanja s helikopter-
ja in orientacije. Na koncu
šolanje je bil Matej Jakopič
nagrajen kot najboljši štu-
dent. S slovenskimi vojaki je
sodeloval v številnih misijah
na nevarnih območjih na
vzhodu (od Libanona do Af-
ganistana).
Časnikarko je nato zanimalo,
ali je vojaški duhovnik res
zadnji, ki mu v stresnih tre-
nutkih odpove pamet. “Mi-
slim, da trditev drži. V neka-
terih misijah so razmere zelo
napete. Ubijejo vojaka in to-
varišu zavre kri ter ga hoče ta-
koj maščevati. Takrat je vloga
kaplana, da ga pomiri in mu
prepreči prenagle odločitve,
ki bi škodovale celi skupini”,
je povedal Jakopič.
Na koncu je vojaški kaplan
razkril občutke, ki so ga
spremljali med bojem za osa-
mosvojitev leta 1991, ko je bil
vojak v JLA (Jugoslovanska
narodna armija) in so ga z
drugimi ves čas dogajanja za-
prli v minirano vojašnico, ta-
ko da ni vedel, kaj se dogaja.
Gost je končal z lepo mislijo:
“Skozi vso zgodovino smo ko-
mu služili: Habsburžanom,
Srbom in vsem, ki so osvajali
Slovenijo. Zdaj smo MI tisti,
ki smo dočakali tisočletni sen
naših prednikov in na to mo-
ramo biti ponosni”!
Na teh poletnih Srečanjih
pod lipami predstavljajo svoja
vina slovenski vinarji iz Šte-
verjana in z Oslavja. Tokrat se
je predstavila družina Muzic
iz Števerjana. Fabijan Muzic je
na kratko opisal zgodovino in
delovanje kmetije ter prisot-
nim ponudil rumeno rebulo,
malvazijo in cabernet sauvi-
gnon.
Matevž Čotar
Podatki poročila, ki ga je izdala Agencija Združenih narodov za begunce
Vojna, nasilje in preganjanje povzročajo
razseljenost nepredstavljivih razsežnosti
  aradi vojne, nasilja in pre-
ganjanja je prisilno razsel-
jenih več ljudi kot kadar-
koli prej, pravi poročilo, ki ga je
izdal UNHCR, Agencija
Združenih narodov za begunce.
Novo Poročilo UNHCR o global-
nih trendih, letna študija o stan-
ju razseljenosti, ugotavlja, da je
bilo do konca leta 2016 65,6 mi-
lijona ljudi po svetu prisilno raz-
seljenih – to je približno 300.000
več kot leto prej. To je ogromno
število ljudi, ki potrebujejo
zaščito po celem svetu.
Skupno število 65,6 milijona lju-
di združuje tri pomembne sku-
pine tistih, ki potrebujejo
zaščito. Prva skupina so begunci,
katerih število je bilo v letu 2016
22,5 milijona. To je najvišja ra-
ven do zdaj. Znotraj tega je 17,2
milijona beguncev, za katere
skrbi UNHCR, medtem ko preo-
stali del predstavljajo palestinski
begunci, ki so registrirani pri se-
strski organizaciji UNRWA. Naj-
več beguncev svoje domove še
vedno zapušča v Siriji (5,5 mili-
jona). Največja nova kriza pa je
bila v letu 2016 v Južnem Suda-
nu, kjer je katastrofalen neuspeh
naporov za mir v juliju lanskega
leta prispeval k odhodu 739.900
ljudi do konca 2016 (do danes
jih je državo zapustilo 1,87 mili-
jona).
Drugo skupino razseljenih ljudi
predstavljajo tisti, ki so bili pri-
morani se seliti znotraj lastnih
držav. Teh je bilo do konca leta
2016 po svetu 40,3 milijona, v
primerjavi s 40,8 milijona v pre-
teklem letu. Najobsežnejša stan-
Z ja notranje razseljenosti so v Si-riji, Iraku ter Kolumbiji. Notranjarazseljenost ljudi je svetovni pro-
blem, saj ta skupina predstavlja
skoraj dve tretjini prisilno razsel-
jenih ljudi po vsem svetu.
Tretja skupina razseljenih pa so
prosilci za azil. Ti so zbežali iz
svojih držav in iščejo mednarod-
no zaščito. Ob koncu leta 2016
je bilo na globalni ravni 2,8 mi-
lijona prosilcev za
azil.
Vse to prispeva k
izjemni globalni
razsežnosti člo-
veških žrtev vojne
in preganjanja:
65,6 milijona po-
meni, da je v pov-
prečju eden od
113 ljudi na svetu
razseljen, kar je
več, kot šteje pre-
bivalstvo 21. naj-
bolj poseljene
države na svetu,
Združenega kralje-
stva.
“To je nesprejem-
ljivo število in gla-
sen poziv po po-
trebi po solidarno-
sti in skupnem cil-
ju za preprečevan-
je in reševanje kriz
ter zagotovitev, da begunci, no-
tranje razseljene osebe in prosil-
ci za azil po svetu dobijo zaščito
in oskrbo, medtem, ko se iščejo
rešitve”, je dejal Visoki komisar
Združenih narodov za begunce,
Filippo Grandi. “Za te ljudi mo-
ramo storiti več. Za svet, ki je
poln konfliktov, potrebujemo
odločnost in pogum, ne strahu”.
Ena od ključnih ugotovitev po-
ročila je, da je število ljudi, ki so
na novo razseljeni, še posebej vi-
soko. Od 65,6 milijona prisilno
razseljenih ljudi po svetu je 10,3
milijona takšnih, ki so postali
razseljeni v letu 2016, med njimi
pa sta približno dve tretjini (6,9
milijona) razseljeni znotraj svo-
jih držav. To pomeni, da postane
vsake tri sekunde ena oseba raz-
seljena. Ta čas je dosti krajši, kot
ga porabimo, da izgovorimo ta
stavek.
Hkrati je vrnitev beguncev in
notranje razseljenih oseb v do-
mače okolje ter druge trajne
rešitve, kot je preselitev v tretjo
državo, za nekatere pomenilo,
da je leto 2016 prineslo iz-
boljšanje. Dobrih 37 držav je
sprejelo skupaj 189.300 begun-
cev v okviru trajne preselitve.
Približno pol milijona beguncev
se je lahko vrnilo v svoje domo-
vine ter 6,5 milijona notranje
razseljenih oseb nazaj na svoja
območja. Mnogi so to storili v
vse prej kot idealnih oko-
liščinah, kljub temu da se
soočajo z negotovo prihodno-
stjo.
Do konca leta 2016 je bila večina
beguncev po svetu, 84%, v
državah z nizkim ali srednje vi-
sokim dohodkom, med katerimi
so enega od treh beguncev (4,9
milijona) gostile najmanj razvite
države. Takšno neravnovesje
odraža več dejavnikov, med dru-
gim tudi stalno pomanjkanje so-
glasja na mednarodni ravni, ko
gre za gostitev beguncev, ter po-
ložaj številnih revnih držav v
bližini območij konfliktov. To
ponazarja tudi potrebo držav in
skupnosti, ki gostijo begunce in
druge razseljene osebe, po
močnejših sredstvih in podpori
– odsotnost le-teh lahko ustvarja
nestabilnost, vpliva na življen-
jsko pomembno humanitarno
delo ali vodi do sekundarne raz-
seljenosti.
Glede na prebivalstvo Sirija še
vedno predstavlja
državo z največjim šte-
vilom razseljenih
oseb. Skupno 12 mili-
jonov Sircev (skoraj
dve tretjini prebival-
stva) je notranje razsel-
jenih ali pa so zbežali
v druge države kot be-
gunci ali prosilci za
azil. Če izvzamemo
dolgotrajno palestin-
sko begunsko situaci-
jo, so na drugem in
tretjem mestu
državljani Kolumbije
(7,7 milijona razselje-
nih) ter Afganistana
(4,7 milijona razselje-
nih). Sledijo jim
državljani Iraka (4,2
milijona razseljenih)
ter Južnega Sudana, ki
je s 3,3 milijona ljudi,
ki so zbežali od doma
do konca leta 2016, tudi najhi-
treje rastoče razseljeno prebival-
stvo na svetu.
Otroci, ki predstavljajo polovico
vseh beguncev, še vedno nosijo
nesorazmerni delež bremena
trpljenja, predvsem zaradi njiho-
ve večje ranljivosti. Tragičen po-
datek je 75.000 prošenj za azil,
ki so jih v letu 2016 vložili otroci,
ki so potovali sami ali so bili
ločeni od svojih staršev. Poročilo
ugotavlja, da je to število najver-
jetneje nižje od dejanskega stan-
ja.
UNHCR ocenjuje, da je bilo ob
koncu leta 2016 po svetu naj-
manj 10 milijonov ljudi, ki so
brez državljanstva ali so bili iz-
postavljeni tveganju
brezdržavljanskosti. Kljub temu
pa podatki, ki jih zbirajo države
same ter jih posredujejo
UNHCR, skupno ne presegajo
števila 3,2 milijona oseb brez
državljanstva v 74 državah.
Poročilo UNHCR-ja o globalnih
trendih je statistična ocena pri-
silne razseljenosti in kot takšna
ne zajema številnih ključnih de-
javnikov na področju begunstva
iz leta 2016. Med njimi so vse
večja politizacija vprašanj azila v
mnogih državah in vedno več
omejitev pri dostopu do pravne-
ga varstva v nekaterih regijah.
Hkrati pa so se v letu 2016 odvili
tudi nekateri pozitivni dogodki,
kot so zgodovinski Vrh o begun-
cih in migrantih septembra
2016, prelomna Deklaracija iz
New Yorka, ki mu je sledila. Ta
zajema obširen pristop za upra-
vljanje razseljenosti, ki vključuje
celotno družbo in je bil prvič
predstavljen v okviru celovitega
odziva za begunsko problemati-
ko. To kaže na ogromno veliko-
dušnost držav gostiteljic ter vlad
držav donatoric do beguncev in
drugih razseljenih ljudi.
UNHCR vsakoletno pripravlja
Poročilo o globalnih trendih na
podlagi podatkov, ki jih beleži
sam, in tistih, ki jih pridobi s
strani partnerske organizacije
Center za spremljanje notranjih
razselitev (Internal Displace-
ment Monitoring Centre) ter
vlad držav.
Foto DP
Foto MČ
Kristjani in družba6. julija 20174
a
i
,
t
-
e
-
a
e
-
a
-
-
-
o
-
l
j
e
-
-
e
,
o
.
,
-
-
i
-
,
-
-
i
-
n
-
-
-
o
o
,
n
n
a
,
m
n
n
n
v
,
-
a
-
l
-
n
-
v
-
-
i
-
-
e
-
,
e
-
e
u
a
i
-
n
i
-
,
a,
-
a
v
-
o
a
-
a
e
a
,
e
a
d
.
t
-
o
e
Mašniško posvečenje na Sveti Gori 
Pastir in kralj
  četrtek, 29. junija 2017,
je koprski škof dr. Jurij
Bizjak v mašnika posve-
til diakona Gabriela Kavčiča iz
Govejka v župniji Ledine, ki je
svojo diakonsko prakso sicer v
tem pastoralnem letu opravljal
v Šempetru pri Gorici. To je po
svoje zanimivo, saj tam dela tu-
di njegov oče, znani in prilju-
bljeni kirurg Benjamin Kavčič.
Gabriel sicer pravi, da mu je
ljubše, če ga ljudje spoznajo kot
Gabriela osebno, ne pa kot “si-
na od”. V svoji zahvali na kon-
cu mašnega slavja je tudi po-
kazal malo svoje duhovitosti,
zaradi katere se tega fanta, ki je
postal mož, splača pobliže
spoznati. Sam sem hvaležen za
tistih nekaj mesecev v Šempe-
tru, ko sem to lahko storil, torej
do začetka letošnjega posta. Pri
slovesni maši smo se zbrali v
lepem številu, smo pa tokrat
našteli precej manj duhovni-
V kov iz koprske škofije, saj smose navadno posvečenj ude-leževali precej bolj številčno.
Razlogi so seveda lahko takšni
in drugačni, morda pa tudi
proces preoblikovanja župnij,
ki se začenja že s tem poletjem.
Med slovesnostjo, ki je poteka-
la v tradicionalno nabito polni
baziliki, je imel koprski škof za-
nimiv nagovor, v katerem se je
zlasti ustavil ob kraljevski
službi duhovnika oz. “munus
regendi”, če rečemo z izvirnim
latinskim izrazom. Gre za
službo vladanja in obvlado-
vanja, ki je seveda služba vsa-
kega kristjana, prejeta pri sve-
tem krstu, posebej pa zazna-
muje duhovnika, ki mora vla-
dati ne le nad samim seboj,
temveč tudi nad delom Božje-
ga ljudstva in, če je na župniji
ali drugem podobnem po-
ložaju, nad določenim ozem-
ljem. “V svoji kraljevski službi
si duhovnik prizadeva, da se
zakoni nebeškega kraljestva
med Božjim ljudstvom ne sa-
mo poučujejo, temveč tudi iz-
vajajo... Učiteljsko službo du-
hovnik opravlja kot sin Cerkve,
posvečevalno kot ženin Cer-
kve, kraljevsko službo pa kot
oče Cerkve... Kot kralj in pastir
duhovnik zbira ljudi, utrjuje
upanje in skrbi za pravico: v
duhu ubožnosti, ki je duh
volje in moči, gojen z mi-
loščino in odpuščanjem.
Glavna skrb kralja in pastirja
je blaginja črede, da ima čre-
da hrano in pijačo in da v
čredi vlada red in mir. Kralj
in pastir mora biti zvest v ra-
zlaganju nauka in usmiljen
do tistih, ki se motijo, kakor
da ima pred sabo živali. Kot
učitelj mora biti zahteven,
kot kralj in pastir pa usmil-
jen, kajti človek more po-
trpeti, žival pa pogine. Kralj
in pastir mora biti preprost
kakor golob (Mt 10,16)...
Mojzes je bil 40 let pastir v
puščavi, to je drugo tretjino
svojega življenja; prvo tretjino
je bil na egiptovskem dvoru,
zadnjo tretjino pa na poti v
obljubljeno deželo; umrl je star
120 let (5 Mz 34,7). Legenda
pripoveduje, da je Bog ves čas
opazoval, kako ravna z živalmi,
preden mu je zaupal vodstvo
izvoljenega ljudstva. Trije veliki
pastirji in kralji pa so: voditelj
Mojzes, kralj David, apostol Pe-
ter”. To je del besed iz nagovo-
ra dr. Jurija Bizjaka, ki ga je
končal še z naslednjimi bese-
dami: “Dragi novomašnik Ga-
briel! Nadangel Gabriel je v
Svetem pismu omenjen 4-krat,
2-krat v Novi zavezi in 2-krat v
Stari zavezi. V Stari zavezi je bil
poslan k preroku Danielu, v
Novi zavezi pa k Zahariju in
Devici Mariji. V vseh štirih pri-
merih je posredoval sporočilo,
ki se je tudi zgodilo in ure-
sničilo. Takšna sta tudi da-
našnja naša želja in naše
voščilo, naj se vse tvoje oznan-
jevanje vedno uresniči in naj
bodo vsi tvoji sklepi po Gospo-
dovi volji vedno Njemu ljubi
in uspešni”.
Vsekakor se vsi veselimo novo-
mašnika Gabriela, ki se bo čez
čas vrnil v domačo škofijo, zdaj
pa ga čaka od jeseni naprej na-
daljnji študij v Rimu, kjer je že
preživel nekaj let. Velja spod-
buda k molitvi za novomašni-
ka, za nove duhovniške, redov-
niške in misijonarske poklice,
še bolj pa za svetost in stano-
vitnost poklicanih, saj naše de-
lo ni lahko v današnjih časih.
In če se je marsikdo od nav-
zočih pritožil, ko je naš škof de-
jal, da “mora biti pastir usmil-
jen do tistih, ki se motijo, ka-
kor da ima pred sabo živali”,
naj rečemo, da je dejal Arški
župnik sv. Janez Vianej, da, če
nekaj časa ljudje nimajo du-
hovnika, bodo začeli častiti
živali. Kako je v današnji
družbi brez Boga? To je tisto,
kar mora duhovnik prinašati.
Andrej Vončina
Nova maša v Ledinah
“Gospod Bog je
moja moč!”
  ako opisati neverjetno
lepo vzdušje v nedeljo
zgodaj zjutraj v krasni
vasici Ledine, kjer na hribu
kraljuje cerkev sv. Jakoba?
Morda z besedami starejšega
para domačinov, ki smo ju
srečali, ko smo po novi maši
odhajali v dolino: “Ja, smo
verni, a predvsem to nas
označuje, da znamo držati
skupaj”!
Stotine so se nas zbrale v
čudovitem sončnem jutru,
da bi prisostvovali
bogoslužju nove maše, ki jo
je na prostem pod cerkvijo
K daroval g. Gabriel Kavčič,doma iz bližnjega Govejka.Prišli so domačini, prišli so
njegovi mladi in starejši
sobratje, novomašni
pridigar je bil upokojeni
koprski škof msgr. Metod
Pirih, ki je spregovoril o
tem, zakaj imamo danes
manj duhovnikov, kot jih je
bilo nekoč, in nam položil
na srce, da si moramo dobre
duhovnike izmoliti in si jih
zaslužiti. Novomašnikova
sestra je bratu prinesla
novomašni stari leseni križ
iz domače družinske
kuhinje, kar
govori o
globoki veri v
družini, velik
cerkveni pevski
zbor je poskrbel
za slovesnost,
med katero so
domačini delili
vodo, skrbeli za
mir in zbranost,
predvsem pa se
je slavje zlilo v
tiho ubranost
cerkvenega občestva, ki je
živo. Na obrobju koprske
škofije smo doživeli
slovesnost, kakršnih bi
rabili, da bi vedeli danes,
kako potrebni smo takih
mladih fantov, kot je
letošnji novomašnik g.
Gabriel Kavčič, ki je s
širokim nasmehom podelil
novomašni blagoslov,
predvsem pa imel besede
zahvale za starše, sovaščane,
prijatelje, za vse nas, ki smo
se zbrali v skupnem veselju
na slovesnem dogodku, saj
je nova maša praznik za vse.
Ko smo na poti do cerkve v
Ledinah sredi gozda, v
katerega smo se pomotoma
zapeljali, srečali par, ki je na
zadnjem sedežu iz Vipavske
doline peljal na novo mašo
staro mamo, in ko smo
izvedeli od njene hčerke:
“Vsako leto jo moramo
peljati na vsaj eno novo
mašo”!, smo vedeli, da je
krščansko občestvo na
Slovenskem še živo. Da,
morda drugačno, kot je bilo
še do včeraj, a živo, sicer ne
bi na novi maši bilo toliko
mladih družin z otroki, sicer
se nas ne bi zbralo toliko!
Ko se je novomašnik vsem
ob koncu zahvaljeval, da je
lahko postal duhovnik, ni
pozabil nikogar, niti na nas
ne, ki smo bili deležni sreče,
tiste sreče, ko se zaveš, da si
živ član krščanskega
občestva in skupnega veselja
na krasnem prazniku!
JUP
Zlata maša v Doberdobu
“Po Božji milosti
sem to, kar sem!”
  o so se ob koncu slove-
sne zlate maše g. Am-
broža Kodelje otroci Bo-
gu in g. Ambrožu zahvalili za to,
da jih g. Kodelja prenaša, je g.
Ambrož še sam pomolil: “Go-
spod Bog, hvala, da me pre-
našajo že 31 let”! In sproščenost
K slovesnosti, kakršne pri nas žedolgo ni bilo, je dodala samo šečar zlati maši, med katero so
pevci pod vodstvom Lucije in
Hilarija Lavrenčiča peli tudi sta-
roslovansko mašo, vse pa je le-
po povezala zahvalna pesem, ki
je zadonela iz velike množice
ob koncu maše g. Kodelje, ki jo
je daroval z dvajsetimi sobrati.
Kako radi imajo g. Kodeljo, so
Doberdobci najlepše pokazali s
tem, da so v nedeljo popoldan
priredili slovesnost, kakršnih je
malo: dobesedno vsa društva,
vsi zbori, vsi predstavniki obla-
sti z županom in orožniki na
čelu, krvodajalci, gasilci, civilna
zaščita, predvsem pa vsi farani
vseh njegovih malih kraških
občestev so priredili zlato mašo,
ki je govorila o tem, da je skup-
nost živa, da ima rada svojega
duhovnika, predvsem pa o tem,
kako pomembni so duhovniki
v naši sredini.
Hvala g. Kodelji, je izzvenelo
iz stotin grl, godba je pred
cerkvijo zaigrala, mladi pri-
trkovalci so čarali melodije z
zvonovi, še sonce se je za-
smejalo po štirih kapljah
dežja.
Iskrene čestitke vsem Dober-
dobcem in našemu cenjene-
mu sodelavcu g. Ambrožu
Kodelji za krasno zlato mašo,
za imeniten vaški praznik!
Da, Cerkev je skupnost in
gradi skupnost!
JUP
Dragi gospod župnik, zlatomašnik,
Ambrož,
v imenu župnijskih skupnosti Doberdoba, Poljan,
Jamelj in Dola Vas lepo pozdravljam in Vam voščim
ob tako pomembnem jubileju, ki ni navaden življenjski
jubilej, ampak spomin na tisti dan, ko ste Vašo
odločitev o služenju Bogu in katoliški Cerkvi potrdili in
dobili mašniško posvečenje.
Mi, navadni verniki, si mogoče samo predstavljamo,
kaj taka odločitev pomeni, a samo tisti, ki je izrekel
svoj DA Božjemu klicu, ve, kakšno veliko milost in
obenem odgovornost je sprejel, ne le do sebe, ampak
do vseh župljanov oz.
vernikov, za katere je
dobil nalogo, da jih
krščuje, obhaja, odvezuje
grehov, poroča in
pospremi na božjo njivo.
Ob tako duhovno polnem
dogodku ne moremo
spregledati dejstva, da je
petdeset let mašništva,
še posebej v današnjem
času, vedno bolj prava
redkost, ki jo moramo
zato še toliko bolj obhajati s hvaležnostjo najprej Bogu,
ki nam je dal to milost, in Vam, dragi zlatomašnik, ki
že 31 let spremljate našo versko skupnost. Želimo in
zato smo se tudi danes zbrali in molili, da bi Vas Bog
še naprej ohranil zdravega na duši in telesu, da bi
lahko prenašal še naprej križe, ki jih duhovniška služba
ima, še posebej v tako zmedenem in relativističnem
času, v katerem ni več nič tako, kot je bilo.
Hvala Bogu, na tem koščku zemlje večina od nas ima
službo, hrane ne manjka, hiše so urejene, življenje
pač gre naprej, seveda pa vsaka hiša ima tudi svoj
križ. Pred sto leti in tudi pred petdesetimi leti pa vsega
tega naši predniki niso imeli; edino, kar je bilo
gotovega, je bila vera, a ne tista, ki jo danes marsikdo
izpove, kot češ: ja, sem veren, pa ne verujem v Cerkev
ali pa molim že doma, kaj mi je treba hoditi v cerkev
itd. Tega je žal danes dosti oziroma preveč. Res je, da
so bili nekoč mogoče ljudje manj učeni in zato, kar je
župnik povedal, je bilo tudi sveto, a ni v tem problem:
problem je v tem, da si danes ne vzamemo časa, da
bi našo vero poglobili, da bi se resnično vprašali, kaj
je z našo vero - krščansko vero, kaj pomeni biti kristjan
in pripadnik katoliške Cerkve
in župnije. In to je tisto
sporočilo, ki nam ga že toliko
let ob vsaki maši ponavljate
zato, da bi ga usvojili, da bi
se zavedali smisla
obiskovanja nedeljske
maše.
Zato se danes Bogu
zahvaljujemo za ta dar in ta
praznik, ki ga danes
obhajamo, in prosimo, da bi
nas današnja milost
spremljala vsak dan, ne le
ob nedeljah in praznikih, ampak ob vsakem koraku,
ob vsakem veselem ali težjem trenutku. Želimo Vam,
dragi gospod župnik, da bi še naprej vodili našo versko
skupnost, da bi naprej molili za nas, darovali svete
maše tako za naše pokojne kot za žive, in prosimo
Gospoda, da nam tudi po Vaši priprošnji in molitvi da
milosti spoznanja, kaj je prav in kaj ni.
Dragi gospod zlatomašnik, iz srca hvala in korajžno
naprej!
D. Bertinazzi: Pozdrav zlatomašniku
Kristjani in družba 6. julija 2017 5
Poletje 2017
Dobrodošli doma 2017
Bliža se tradicionalno srečanje zamejcev in izseljencev, ki
bo letos v Murski Soboti 8. julija. Strokovna srečanja,
športne igre, glasba, ples, folklora, otroški program,
kulinarično razvajanje, visoki gosti in še kateri nas čakajo
v dvorcu Rakičan. Na povabilo Rafaelove družbe bodo v
soboto, 8. julija, program popestrili tudi Ljudski pevci ZSM
Gornji Senik iz Porabja (ob 19.40) in Folklorna skupina
Zveze Slovencev Sakalovci (ob 20.25).
Višarski dnevi mladih
Mladi od 18. do 35. leta vabljeni z nami na višarske dneve
od 3. do 6. avgusta. Letos nas bo pot vodila med rojake v
Trst in okolico, kjer bomo spoznavali zamejstvo in se srečali
s tamkajšnjimi ljudmi in predstavniki. Čas bo namenjen
tudi izmenjavi mnenj in izkušenj, petju, duhovnosti,
druženju in vzponu na Svete Višarje, kjer bomo sodelovali
pri pripravah na Romanje treh Slovenij, ko se bodo v
nedeljo, 6. avgusta, srečale matična, zamejska in
izseljenska Slovenija. Letošnji predavatelj bo dr. Andrej Fink,
slovesno sveto mašo pa bo daroval ljubljanski nadškof
msgr. Stanislav Zore. Prispevek za Višarske dneve mladih
(prevoz, nastanitev, hrana in gostje) je 50 evrov. Število
udeležencev je omejeno, zato se prijavite čim prej po tel.:
01 438 30 50 ali na rafaelova. druzba@siol. net.
Vabilo za srednješolce, ki bi jih
utegnilo zanimati:
Prvi višarski dnevi za srednješolce
Vas mikajo druženje s Slovenci z vsega sveta, duhovnost,
petje, srečanja z rojaki izven slovenskih meja? Si želite
pobrskati za svojimi koreninami, okrepiti svojo slovensko
in domovinsko zavest, preživeti kak dan v višarskih planinah
v Italiji in spoznati nove prijatelje? Rafaelova družba vabi
srednješolce iz domovine, zamejstva in tujine na višarske
dneve z zanimivimi gosti od petka, 28. julija, do nedelje,
30. julija.
Program: obisk avstrijske Koroške z nekaterimi ključnimi
slovenskimi točkami v Celovcu, obisk Vetrinja in Gospe
Svete. Prek Roža in Zilje nadaljujemo pot v Kanalsko dolino,
od koder se bomo povzpeli na Svete Višarje. Prispevek
(prevoz, nastanitev, hrana in gostje) je 40 evrov. Število
udeležencev je omejeno, prijave zbiramo po tel.: 01 438
30 50 ali na rafaelova. druzba@siol. net.
Pozdravljeni Višarci!Nagovor ob začetku dneva molitve in posta za domovino 2017
“Premagajmo brezbrižnost!”
  etošnji, že sedmi dan mo-
litve in posta za domovino
poteka pod geslom: “Pre-
magajmo brezbrižnost”!
Brezbrižnost pomeni, da nam je
vseeno; da nas ne zanima razlika
med resnico in lažjo; med tem,
kar je za nas dobro in kaj je za nas
škodljivo. Zato brezbrižnost lah-
ko enačimo s samomorom, z
uničevanjem lastnih korenin in
temeljev, s sovraštvom do sebe.
Svoboda ne temelji na brez-
brižnosti, na zanemarjanju real-
nosti, na begu v individualizem,
egoizem, hedonizem in po-
trošništvo. Nasprotno, brez-
brižnost nas vodi v
suženjstvo in v smrtono-
sni prepad in propad. Di-
skriminacija je potrebna.
Potrebno je razlikovati
med dobrim in zlom, da
se lahko prav odločamo.
Če želimo živeti v polno-
sti, potrebujemo stik z re-
sničnostjo. Zdrava pamet
nam pove, kaj je za nas v
resnici dolgoročno kori-
stno in ne le trenutno
prijetno. Za pristno
življenje je potrebno
upoštevati, kdo v resnici
smo, kako smo “narejeni”, katere
so naše resnične potrebe. Osam-
ljenost, sovraštvo, brezbrižnost,
preziranje drugih in brezčutnost
do trpečih so v resnici v nasprotju
s človeško naravo.
Brezbrižnost v človeškem srcu se
kaže na vseh področjih življenja,
kot:
Brezbrižnost do države, domovi-
ne, ljudstva, naroda, jezika, vere…
- Brezbrižnost do resnice. Izogi-
bamo se resnici o preteklosti in
resnici o sedanjosti… Pogosto
slišimo zavajajoče slogane: “Ne-
hajmo se ukvarjati s preteklo-
stjo”! Pri tem pozabljamo, da je
naš odnos s preteklostjo sedan-
jost.
- Brezbrižnost do vzgoje otrok in
mladih, ki drvijo v pogubo, ker
L nimajo nikogar, ki bi se zavzelzanje! Starši in stari starši, imejtečas za otroke, igrajte se z njimi!
Pozivam starše in pedagoge, da
neprestano nadzorujejo in preso-
jajo vzgojne načrte in programe
ter do njih zavzemajo kritično
stališče.
- Brezbrižnost do brezposelnih,
bolnih, revežev vseh vrst. V naših
glavah je prepričanje: “S tem naj
se ukvarjajo socialne ustanove”!
- Brezbrižnost do vojn, ki pov-
zročajo begunske vale. Rečemo: 
“Nič ne moremo”!
- Brezbrižnost do narave in do za-
konitosti, ki so v naravi…
- Brezbrižnost do raznovrstnega
nasilja in hudobije.
- Brezbrižnost do svoje duše, do
glasu vesti, ki govori v naši no-
tranjosti.
- Predvsem pa: brezbrižnost za
svojo prihodnost in za večno
življenje!
Ne le brezbrižnost! Med nami je
prisotno zavzemanje za zlo.
Zavzemanje za laž! Zavzemanje
za nasilje nad tistimi, ki naspro-
tujejo smrtonosnim ideologijam
današnjega časa. Med nami ni
prisotna le korupcija, temveč zav-
zemanje za korupcijo in ščitenje
korupcije. Med nami je prisoten
satanizem.
Zato potrebujemo eksorcizem.
Hudiča je potrebno neprestano
izganjati, če želimo, da bomo
živeli in preživeli, če hočemo biti
zdravi in srečni. Jezus je svojim
učencem med drugim naročil:
“Hudobne duhove izganjajte”!
(Prim. Mt 10,8). Povabljeni smo
v duhovni boj, ki je boj s Sata-
nom in hudobnimi duhovi, boj s
svetom - z ljudmi, ki so se predali
Satanu in hudobnim duhovom;
ter v boj z zlom, ki se poraja v nas
samih. Boj med ponižnostjo pred
Bogom in ošabno samozadostno-
stjo poteka neprestano, skozi vso
zgodovino človeštva. To ni le spo-
ročilo Fatime, to je sporočilo Sve-
tega pisma, to je sporočilo Božje
besede, sporočilo Evangelija! Se
bomo kristjani v imenu relativiz-
ma, ki trdi, da med lažjo in resni-
co ni razlike, da se je potrebno
odpovedati vsaki diskriminaciji,
da smo vsi enaki, da je treba biti
strpen do vseh resnic (med kate-
rimi so tudi laži!) odrekli Božji
besedi? Se bomo odrekli svojemu
temelju? Smo Cerkev ustanovili
mi? Smo bolj pametni kot Bog, ki
je že v raju napovedal kači (Sata-
nu): “Sovraštvo bom naredil med
teboj in ženo ter med tvojim za-
rodom in njenim zarodom. On
bo prežal na tvojo glavo, ti pa boš
prežala na njegovo peto” (1 Mz
3,15). Kristjani te besede na-
našamo tudi na Marijo, ki jo kot
Brezmadežno upodabljamo s
kačo pod njenimi nogami.
Danes so na pohodu nove ideo-
Molitev in križ
Ko nastopita preizkušnja in bolečina, se na-
vadno zatečemo k molitvi. Želimo si pod-
pore Boga, da bi se težava umaknila ali da
bi jo premagali. Vendar v času hudega
trpljenja je težko moliti, takrat moremo iz-
govarjati le kratke vzklike in besede. V ne-
katerih težavah in okoliščinah pa smo kar
poklicani k molitvi, ko ne moremo spati,
na poti, pri čakanju, v svetih prostorih.
V vseh religijah so se ljudje v težavah zate-
kali k božanstvu, nekatera ljudstva imajo za-
kladnico takih molitev. Najdemo jih tudi v
Stari zavezi. Krščansko razodetje nam daje
v premislek in zgled izkušnjo učlovečenega
Božjega Sina, ki je v Getsemanskem vrtu
prosil Očeta, naj gre trpljenje mimo njega.
Tudi pri umiranju so bile njegove besede
naslovljene na
Očeta. Ko ni
čutil Očetove
bližine, je za-
kričal z beseda-
mi psalma: Moj
Bog, zakaj si me
zapustil! Ljudje,
ki jim je tako po-
magal, so
kričali, da mora
umreti, on pa se
ni jezil nad nji-
mi in ni padel v
malodušje, am-
pak je ves čas predajal svoje življenje in
trpljenje v Očetove roke. Tudi poslednji boj
se je končal z vzdihom predanosti: Dopol-
njeno je. V tem je njegova nemoč dosegla
veličino in nezlomljivo moč.
Križ predstavlja čisti dar v obzorju največje
hudobije in nasprotovanja. Ta dar kliče k
sprejemu in obuditvi daru. Zato je Jezusova
smrt na križu neločljivo povezana z obudit-
vijo in vstajenjem. Z molitveno predanostjo
postajamo križani skupaj z Jezusom in z
njim smo obujeni v novo življenje. Njegova
ljubezen opere naš greh in nas odpre za
odrešeno življenje. Sveti Pavel pravi, da je
križan skupaj s Kristusom in svoje trpljenje
daruje za Cerkev.
Zelo težka preizkušnja vere in smisla nasto-
pi v tako imenovani temni noči vere, ko bo-
lečina in preizkušnja pripeljeta do izgube
duhovne luči in upanja. Vernik ne vidi in
ne čuti Božje ljubezni, zato trpi in mu osta-
neta samo zaupanje ter zvestoba. Izkušnje
temne noči so še posebno deležni mistiki
in se z njo približajo Jezusovi temni noči na
križu, po kateri smo bili odrešeni.
Kljub temu križ sije v najgloblja stanja
našega bivanja in predstavlja Jezusovo lju-
bezen do nas. Ko molimo in gledamo Jezu-
sov križ, izročamo Očetu svojo bolečino,
nemoč in vse življenje. V Jezusovem trpljen-
ju odseva Božja zavzetost za svet, da bi pol-
no živeli in bili zavzeti za brate in sestre, ki
so nam postavljeni na pot. Še posebno za
tiste, ki trpijo in v katerih moremo prepoz-
nati Kristusov obraz. Kristusova ljubezen, ki
se je do kraja podarila na križu, nas pregan-
ja, da z njim
umiramo
svoji sebično-
sti in se odpi-
ramo v nova
podarjanja.
Tako more-
mo biti pove-
zani z njim
kot mladika s
trto in si tako
obnavljamo
življenje v sa-
mem izvoru.
Z molitvijo se
trudimo nositi svoj križ in križe drugih, ta
neposredni odnos ljubezni nam pomaga,
da jih povežemo s Kristusovim križem in ta-
ko moremo zdržati na poti. Molitev nam tu-
di pomaga, da smo budni in odgovorni, da
ne bežimo od križa, ampak ga sprejmemo
v vsej njegovi grobini in z darom, ki ga pri-
naša. Predvsem pa, da se ne sprašujemo, za-
kaj, ker ne bomo prišli do odgovora. Predv-
sem pa moramo moliti, da ne bi ob križu
sprejeli zla, ki je nanj pribilo najbolj ne-
dolžno žrtev. Na križu se zlo ustavi in nape-
tosti se pomirijo. Molitev nam tudi pomaga,
da dobimo vedno bolj jasno razodetje o
tem, kaj nas čaka po preizkušnji križa. Go-
spodovi blagri že vidijo v okoliščinah stiske
prihodnje stanje rešitve in novega življen-
ja.
ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ
logije, novi fašizmi, novi totalita-
rizmi, novi apokaliptični zmaji,
nove zveri, katerim je potrebno
odločno reči: “Ne”! Zelo jasno je
potrebno razlikovati med so-
vraštvom do muslimanov in ne-
strinjanjem z islamističnim fašiz-
mom, ki z ustrahovanjem in
usmrtitvami zahteva, da ljudje
sprejemajo islam. Najhujša ideo-
logija naše dobe je “gender”,
ideologija spola, ki bi jo lahko
poimenovali: “gen-fašizem”. Ze-
lo jasno je potrebno razlikovati
med spoštovanjem oseb, ki so ho-
moseksualno usmerjenje in ideo-
logijo “gender”, ki se nasilno po-
lašča vzgoje otrok, “Gaystapo” pa
si sistematično prizadeva za ustra-
hovanje in preganjanje tistih, ki
nasprotujejo homoseksualni
ideologiji.
Res je, da nekatere istospolne ose-
be doživljajo krivice in so pre-
puščene revščini, vsekakor pa sto-
ji za homoseksualnim lobijem
velik kapital, ki nasilno kroji me-
dije, politiko, gospodarstvo in
vzgojo ter pušča za seboj opu-
stošenje. Glavni cilj te nasilne re-
volucije je uničenje “klasične”
družine. Bo na svetu res zavladal
raj in bodo geji res srečni, ko bo-
do istospolne skupnosti imele
enake pravice kot heteroseksual-
ne družine in ko bo tudi zaradi
zgrešene vzgoje, še veliko več per-
misivne seksualnosti in še manj
trdnih družinskih skupnosti?
/ str. 12
Bogdan Vidmar
Cerkveni in družbeni antislovar (38b) 
K kot KREACIONIZEM 2
  adaljujemo z našim krea-
cionizmom in z njim po-
vezanimi težavami. Mi-
slim, da lahko pustimo ob strani
mnenja ne le nevernih, atei-
stičnih oz. celo protivernim, kot
je recimo Richard Dawkins in nje-
mu podobni, da bi se raje posvetili
nekim drugim težavam.
Najprej se je potrebno usta-
viti ob tem, kar Bizzarri ime-
nuje »dekonstrukcija termi-
na evolucija”. Pravi namreč,
da se znajdemo pred težavo,
kako bi omenjenemu termi-
nu pripisali natančen po-
men. Danes imamo namreč
več ravni analize, po drugi
strani pa tudi, na kar smo pa
tudi že opozarjali, strukture,
ki so po mnenju našega
znanstvenika “meta-znan-
stvene in ideološke”. Če ta-
ko pogledamo, se v široki
definiciji evolucije lahko najdejo
praktično vsi, razen kreacionistov,
ki pa je precej dvoumno gibanje,
cvetoče zlasti in predvsem v
deželah protestantske kulture. Ka-
toliška Cerkev je od vedno menila,
da je mogoče življenje na zemlji
povezati z nekakšnim “proce-
som”, pa da seveda ni izšlo iz ne-
kega kaosa. Že sv. Avguštin je trdil,
da četudi je Bog svet ustvaril na
podlagi nekega temeljnega načrta,
N da je dal vsemu »semenske lastno-sti”, torej tista načela in vzvode,po katerih bi se narava potem lah-
ko razvila tako, kot to danes poz-
namo. Tako je recimo dejal tudi
sveti oče Frančišek nekoliko bolj
artikulirano 27. oktobra 2014:
“Evolucija v naravi ni v nasprotju
s pojmovanjem Stvarjenja, ker
evolucija predvideva stvarjenje bi-
tij, ki se razvijajo”. Isti sv. Avguštin
poudari tudi, da bi bilo tisto poj-
movanje, da je Bog z rokami iz
prahu oblikoval človeka zelo
otročje: “Bog ni oblikoval človeka
z rokami, niti ni dahnil nanj z
grlom in ustnicami”. V to smer so
šli tudi sv. Tomaž Akvinski in šte-
vilni drugi znanstveniki in avtorji
katoliške vere. Morda je dobro za
to prebrati nekatera dela Rodneya
Starka, zlasti se s protikatoliškimi
stereotipi ukvarja v zadnjem svo-
jem delu – poudarjamo, da je
Stark vzgojen kot protestant, sicer
pa se izreka za agnostika. Zaslužni
papež Benedikt XVI. je pomenlji-
vo dejal, da je: “Nauk o evoluciji
nedvoumno pomembna hipote-
za, ki pa tudi zagotovo ima tudi
precej problemov, ki so potrebni
široke diskusije”. Kar je pa dejal
papež Frančišek in smo navedli,
lepo spada v ne-
ko izročilo, ki ga
lahko lepo pri-
peljemo vsaj do
sv. Avguština.
Evolucija je pač
neka teorija, del
kompleksne bio-
loške teorije, ki ji
še zdaleč nismo
prišli do konca.
Bizzarri takole
pravi: “Še vedno
moramo razu-
meti, kaj je “mo-
tor” vsega tega.
So “novosti” res novosti, ali pa so
le variacije na določene formalne
diskretne teme? Jim botrujejo ge-
netske modifikacije ali pa so tu
drugi dejavniki, kot recimo biofi-
zično pogojevanje, ki ga vsiljuje
okolje? Jih vsiljuje “slučaj” ali pa
se pojavljajo v okviru neke prede-
finirane poti? O tem in podob-
nem bomo spregovorili in s tem s
temo zaključili v tretjem delu.
Andrej Vončina
Richard Dawkins
Goriška6. julija 20176
SCGV Komel / Konec šolskega leta z
nagrado
Od srede, 21., do nedelje, 25. junija, je potekalo v Povolettu
(Videm) 21. mednarodno tekmovanje za mlade glasbenike
Euritmia. V kategoriji A, ki je bila namenjena rojenim od 1.
januarja 2006 in mlajšim,
se je predstavi la tudi
violinistka Pavla Vezjak iz
razreda profesorja Jurija
Križniča na SCGV Emil
Komel. Pavla se je pred 5-
člansko mednarodno žirijo
odl ično predstavi la in
dosegla prvo nagrado s
97,04 točkami na 100 v
sekciji 2. Kategorija A se je
delila namreč v 2 sekciji:
sekcija 1 je bila namenjena pihalom in tolkalom, sekcija 2 pa
instrumentom s strunami. V sekciji 2, kjer se je predstavila
Pavla, je bilo 46 tekmovalcev, v kategoriji A pa skupnih 53.
Pavla je med temi dosegla najvišje točkovanje. Že uspešno
glasbeno šolsko leto se tako za Pavlo končuje z zlato nagrado.
Doberdob / Srečanje čebelarske družine
Vsakoletno srečanje Kraške čebelarske družine je letos
potekalo v Doberdobu. Najprej so se udeležili maše, ki jo je
daroval g. Ambrož Kodelja v zahvalo za vse, kar so jim
darovale delavne čebele. V pridigi je omenil pomen in
vrednoto čebel, pa tudi povezavo z evharistijo. Pri darovanju
je najmlajši član čebelarske družine prinesel na oltar lično
urejene darove letošnjih čebeljih pridelkov. Skupaj smo prosili
zavetnika čebelarjev sv. Ambroža za blagoslov pri njihovem
delu. / T. P.
Voščilo Nataliji Pelikan Vuk
V soboto, 1. julija, je obhajala častitljiv življenjski praznik
gospa Natalija Pelikan Vuk iz Mirna. Kdor jo pozna le bežno,
sploh ne bi verjel, da je obhajala 90. rojstni dan. Vsak pogovor
z njo je dragocen, saj kot modra, izkušena, bistra in čila oseba
zelo zvesto in redno spremlja vse dogajanje tako v domačem
kraju kot v širšem okolju in posebno rada tudi v našem
zamejskem prostoru. O tem dogajanju pa ima svoja mnenja
in kritična stališča ter pripombe,
ki jih rada tudi pove. Še pred
kakim mesecem smo jo tako
lahko srečali ob predstavitvi
Brecljeve knj ige Anatomija
političnega zločina, saj jo je
zanimalo, kaj je novega odkril o
zagonetnem medvojnem umoru
svaka Stanka Vuka in svakinje
Danice Tomažič ter dr. Draga
Zajca.
Gospo Natalijo imamo radi tudi
kot mamo nepozabnega Marka
Vuka, prijatelja in sodelavca
našega lista in pred tem Novega
lista, ki je s svojimi dragocenimi članki in eseji redno bogatil
strani teh zamejskih tednikov. Jubilantka pa je tudi danes
redna in kritična bralka teh strani, za kar smo ji hvaležni, in ji
zato še posebej radi voščimo še na mnoga, zdrava leta in vse
dobro! / Uredništvo in uprava Novega glasa
Kratke
  Filip Hlede, predsednik društva F.B. Sedej iz Števerjana
Za kakovost festivala in
ugled naše vasi
POGOVOR 
  tednu pred začetkom 47.
Festivala narodno-zabav-
ne glasbe smo na ured-
ništvo povabili predsednika
društva F. B. Sedej Filipa Hlede-
ta.
Katere novosti prinaša letošnji
Festival?
Ena izmed novosti je obraz festi-
vala. Zadnji dve leti je na odru
bila napovedovalka Tjaša Hro-
bat; odločili pa smo se, da se
vrnemo na par, ki je bil dolga le-
ta stalnica naše prireditve, in ji
dodamo moški obraz. Ni bilo
lahko najti napovedovalcev, ki bi
dobro sodelovala, se razumela
na to glasbo in ki bi poznala tudi
naš prostor. In vendar smo ju
našli. Poleg Tjaše bo naš festival
predstavljal Jure Sešek, glas Ra-
dia Ognjišče, dober poznavalec
narodno-zabavne glasbe, ki je s
Tjašo že speljal marsikateri kon-
cert oz. dogodek.
Druga novost je ugledna oseb-
nost, ki se vrača na naš festival:
to je Slavko Avsenik mlajši. Ne-
kaj tednov pred festivalov je član
komisije žal odpovedal sodelo-
vanje. Odbor se je takoj sestal, da
bi našel najboljšo varianto in da
bi ohranili čim višjo kakovost,
kar je naš prvenstveni cilj. Imeli
smo nekaj imen, a vedeli smo,
da z Avsenikom gremo na goto-
vo. Z veseljem je sprejel naše po-
vabilo. Zelo smo veseli, da bomo
imeli tudi letos komisijo na vi-
soki strokovni ravni. Novost, ki
smo jo uvedli lani, bomo pono-
vili tudi letos: poslušalci bodo iz-
brali nagrado občinstva ne samo
v nedeljo, temveč tudi v petek in
soboto. Ansambel, ki bo že prva
dva dneva prejel največ glasov
med občinstvom, bo šel nepo-
sredno v finale. Tako želimo dati
publiki več teže in pozornosti tu-
di v izboru finalistov.
Kako izbira občinstvo: na po-
dlagi kakovosti ali simpatije?
Odvisno, vsekakor izbira izved-
bo skladbe iz zakladnice. Zato bo
ansambel, ki bo npr. zaigral Na
Golici ali kako drugo priljublje-
no pesem, gotovo bolj “vžgal”
kot kakšen drug.
Koliko ansamblov se je prija-
vilo letos?
Letos imamo 16 prijavljenih an-
samblov. Jih ni dosti, lani jih je
namreč bilo 28. Letos bo festival
dejansko teden kasneje kot lani,
ko je bil prve dni julija. Vsako-
krat, ko smo imeli festival poz-
neje, se je tudi prijavilo manj
skupin. To se dogaja tudi dru-
god, na vseslovenski ravni. Pov-
V sod doživljajo “krizo”, kar setiče števila prijav.Kako si to razlagate?
Ansambli se očitno odločajo
drugače. Je že res, da je lažje
sprejeti povabilo na veselico,
kjer je zaslužek bolj gotov kot
na festivalu … Upamo, da gre
samo za “črno leto” in da jih
bo - pri nas in na drugih slo-
venskih festivalih - naslednje
leto več. Na tekmovanju lahko
namreč ansambel v soočenju
z drugimi zrase, česar seveda
ni na veselici, na kateri kako-
vost ni pod vprašajem.
Na 40. festivalu smo imeli 40
skupin. Leto kasneje je število
padlo na 21, nato se je spet
dvignilo na 23-25. Najbolj
nam odgovarja število od 24
do 28. Letos jih bomo torej
imeli 16, po osem v petek in so-
boto; komisija bo nato odločila
število finalistov.
Vsi morda ne vedo, da se or-
ganizacija festivala začenja že
jeseni …
Prvo sejo smo imeli prve dni ok-
tobra lani, ko smo pripravili raz-
pis, se začeli dogovarjati za na-
povedovalca in komisijo itd. V
prvih mesecih smo imeli pri-
bližno po eno sejo na mesec, od
aprila dalje pa večkrat.
Kako vse to deluje? Koliko od-
govornih je?
Imamo organizacijski odbor s 17
člani. V njem skušamo o vseh
glavnih točkah poročati. Kot
predsednik imam veliko za-
dolžitev; kdor tega ne poskusi,
težko razume. Pomembno je, da
nekatere naloge poverjam osta-
lim, drugače bi bilo res preveč na
mojih ramenih. Za marsikaj mi
ni treba niti skrbeti, saj vem, da
bo do prvega dne festivala ureje-
no. Sicer pa je delo že ustaljeno,
sad izkušenj, ki se kopičijo iz leta
v leto, imamo svoj “sistem”. Pro-
blem je v letih, ko na odgovor-
nem mestu nastopi nov član: la-
ni je bila tajnica Katja, letos je
njeno mesto prevzela Liza, Katja
pa jo seveda spremlja, saj je dela
s prošnjami in drugimi birokrat-
skimi zadevami veliko.
Kar se tiče logistike, smo delo v
zadnjem tednu razdelili v ra-
zlične sektorje: nekdo je odgovo-
ren za pripravo odra, pagode, ku-
hinje, prostora, kjer bomo pekli
hrano, itd. V organizaciji nas je
okrog 30, ki stalno delamo, prav
pa je, da si za posamična po-
dročja vzame nekdo odgovor-
nost in da potem s pomočjo dru-
gih to spelje do konca.
Letos smo malo razširili sceno
na odru. Dve osebi že nekaj ted-
nov skrbita samo za to. Nebo v
ozadju bo vedno enako, popra-
vili pa smo tloris v ospredju, ne-
kaj smo želeli dodati.
Dejavni ste tudi na spletu...
V zadnjih letih smo ustvarili svoj
multimedijski center (MMC), ki
spremlja naš marketing po sple-
tu. Lani smo začeli z intervjuji,
letos pa smo na družbena om-
režja dodali nekaj “reklamnih
spotov”. Zavedeli smo se, da je
dobro se pojaviti že v mesecih
pred festivalom. Sestavili smo
krajši spominski video posnetek
s festivala pred 40 leti, za krajše
spote smo zaprosili ansamble,
poseben spot smo posvetili na-
povedovalcema itd. Tudi temu
delu se posveča skupina ljudi, ki
zelo dobro delujejo.
Ste na delu samo člani
društva?
Pretežno smo člani društva in
vaščani. V društvu imamo razve-
jeno dejavnost, od zborov do
dramske skupine in nove mla-
dinske skupine M+, katere člani
so zelo angažirani; tudi otroci
prispevajo svoj doprinos k festi-
valu. Ljudi imamo; brez njih bi
festival ne bil mogoč.
V glavnem postavljate festival
na noge mladi?
V glavnem ja, čeprav imamo ob
sebi stebre, ki so še vedno mladi
v srcu in nam še vedno pomaga-
jo.
Nimate t. i. medgeneracijskih
sporov?
Prav je, da mladi v določenem
trenutku prevzamejo v roke
društva, da jim starejši to dovo-
lijo. Nemogoče je pa misliti, da
mladi ne bodo delali napak. Sem
predsednik 6-7 let in opažam, da
še vedno kaj zgrešimo. Starejši
člani nekatere stvari vidijo prej
in nas opozorijo, kaj drugega pa
vidimo mi mlajši, saj se svet spre-
minja. Za nekatere stvari je prav,
da se ohranijo, druge pa je
dobro prenoviti. Sporov ni-
mamo, kvečjemu so kakšni
različni pogledi. Doslej še ni
bilo takih problemov, ki bi
jih ne mogli preseči s pogo-
vorom.
Letos imate na razpolago tri
prizorišča …
Prizorišče bo odvisno od
vremena. Ni tako enostavno
ga premestiti predvsem za-
radi ozvočenja in televizij-
skih snemanj. Seveda upa-
mo, da bo festival potekal v
Borovcih. Kot rezervo ima-
mo šotor ZSKP in Sedejev
dom. V šotoru lahko sedi
nad 300 oseb, v dvorani, ki
je po obnovi pravi biserček,
pa samo okrog sto.
Letos bo Rai medijski par-
tner...
Sodelovanje z deželno radio-
televizijo poteka od vsega
začetka, v prvih letih je že bil
partner, to sodelovanje smo spet
okrepili. Taka podpora nam daje
ugled, pa tudi Rai-u je v korist.
Želimo si še več skupnega dela.
V nedeljo boste imeli posebne
goste, Beneške fante …
Da, to so najstarejši še delujoči
ansambel, saj praznujejo 65-let-
nico. Kdo ne pozna pesmi Rdeči
cvet, ki je morda njihova najbolj
znana? Zelo smo zadovoljni, da
jih bomo imeli v naši sredini.
In za konec?
V odboru je 17 članov, ki festival
organizirajo. To pa še ni dovolj,
da se festival uresniči. Potrebnih
je drugih 40-50 članov, ki se jim
zahvaljujem za delo in požrtvo-
valnost. Kamorkoli gremo, v Slo-
veniji poznajo Števerjan po
našem festivalu. To je sad dela
vseh naših članov, ki dajejo
ugled festivalu. Zahvaliti se mo-
ramo tudi pokroviteljem: to so,
v prvi vrsti, občina Števerjan,
ZSKP, SSO, občina Brda in Rai,
ter sponzorjem, ki so nam kljub
finančni krizi še vedno zraven.
Ne delamo za zaslužek; če je lepo
vreme, se računi iztečejo na po-
zitivni nuli … Za nas ni pomem-
bna bilanca, temveč to, da ljudje
vedo, da v Števerjanu imamo fe-
stival. To je za društvo največje
zadoščenje. Ansamblom, komi-
siji in napovedovalcema nudimo
prenočišče in tudi večerje; sode-
lavci po navadi prespijo v Štever-
janu, ansambli pa v kmečkih tu-
rizmih in drugih strukturah v
bližnjih krajih Slovenije, za kar
poskrbi tudi občina Brda. Na vse
načine želimo nuditi ansam-
blom čim boljše razmere. Prven-
stveno torej vlagamo v kakovost
festivala in ugled naše vasi.
DD
  nedeljo, 18. junija 2017, je bilo v
naši župniji posebej slovesno.
Gospod nadškof Carlo Roberto
Maria Redaelli je na naše otroke priklical
Svetega Duha. Zakrament svete birme je
prejelo 15 otrok: Manuel, Ivan, Mira,
Petra, Mojca, Veronika, Valentina, Lara,
Vida, Valentina, Tereza, Silvija, Ivan,
Simon in Matteo.
Na sveto birmo so se otroci skupaj z
gospodom župnikom Marijanom
Markežičem zavzeto pripravljali dve leti.
Zakrament svete birme bi lahko
imenovali “krščanska
polnoletnost”. Kot
zakrament je podeljena
namreč ob koncu
uvajanja v krščanstvo,
kar pomeni, da je
krščenec s sveto birmo
v polnosti vključen v
krajevno župnijsko skupnost in da je
pripravljen odgovorno živeti krščansko
življenje. Ko otrok prehaja iz otroštva v
odraslost, posebej potrebuje veliko
milosti in blagoslova, da bo postal in
ostal odgovoren in uspešen odrasel
človek in kristjan. Bog se zaveda
človekove šibkosti, ki izvira iz njegove
svobodne volje, zaradi tega je postavil
zakrament svete birme, ki pomeni dar
Svetega Duha, ki dopolni krstno milost.
Z veliko hvaležnostjo so starši z nekaj
besedami izrazili zahvalo nadškofu in
predvsem župniku Marijanu
Markežiču za vse delo, trud in
molitev, s katerimi je spremljal
birmance na poti v samostojne,
srčne kristjane. Zahvala je šla
potem tudi vsem, ki so na
kakršenkoli način pripomogli k
lepemu praznovanju, še posebej
domačemu cerkvenemu
mešanemu pevskemu zboru pod
vodstvom Patricka Quaggiata in
otroškemu zborčku pod
vodstvom Martine Hlede, ki sta
pri sveti maši sodelovala s
prečudovitim petjem.
Birmancem, njihovim botrom in
staršem bo ta dan ostal v lepem
spominu. Vsi skupaj verjamemo,
da se bodo potrudili, da bodo
prejete darove prenašali naprej in
živeli po Kristusovem nauku.
V
Sv. birma v Števerjanu
Dar Svetega Duha, ki
dopolni krstno milost
Foto DPD
Goriška 6. julija 2017 7
“Razpalite kres, divje skačejo živi akordi”
Bogat svetoivanski večer
na Vrhu Sv. Mihaela
  prireditvijo “Raz-
palite kres, divje
skačejo živi akordi”
je Prosvetno društvo Vrh
Sv. Mihaela 27. junija kro-
nalo letošnjo dejavnost.
Kot je povedala predsed-
nica Karen Ulian po dveh
uvodnih pesmih, ki ju je
v kleti Grad Rubije zapela
Dekliška vokalna skupi-
na Bodeča Neža, je to pri-
ložnost, ko se člani
društva, od najmlajših
do najstarejših, srečajo s
prijatelji in gosti, uživajo
ob glasbi ter v
sproščenem vzdušju naz-
dravijo poletju. Ponosna je na vse
pobude, ki jih je v letošnji sezoni
organiziralo društvo, od domače
božičnice prek odmevnega in ka-
kovostnega zborovskega tekmo-
vanja Zlata grla pa do uspešne de-
lavnice Na Krasu je krasno. “Bo-
gato in uspešno delovanje je sad
truda in ljubezni do dela”. Dekle-
ta Bodeče Neže so se tudi v tej kul-
turni sezoni odlično izkazala: de-
cembra 2016 so izdala zgoščenko
Gaudete et cantate, januarja 2017
pa so na mednarodnem tekmo-
vanju na Irskem dosegla drugo
S
mesto. Pevsko
sezono so skle-
nila zadnjo so-
boto v juniju v
Gabrjah.
Za letošnji sve-
toivanski večer
so se na pose-
ben način pri-
pravili najm-
lajši člani
društva. Otroci
pevskega zbora
Vrh Sv. Mihaela
namreč se ne
omejujejo na petje, temveč so se
tokrat preizkusili tudi na odrskih
deskah. V krasni kleti, izklesani v
kraškem skalovju, so uprizorili
igrico Kdor najde prijatelja, najde
zaklad, ki jo je za to priložnost na-
pisala Nika Cotič, zrežirala pa Ka-
ren Ulian. Živobarvne kostume si
je zamislila in izdelala Valentina
Tominec, za glasbo in luči pa
je poskrbel Jurij Lavrenčič.
Sproščeni in nasmejani otro-
ci so res prisrčno pričarali
magijo čudovite kresne noči,
v kateri se je deček Marko v
gozdu srečal s kosi, modrasi,
lisičkami in srnicami, ki jim
je s svojim dobrim srcem po-
magal. Prav to srečanje je bi-
lo zanj in za živalice najlepša
stvar, ki se jim je pripetila v
letu, so povedali junaki, ki so
na odru tudi zaplesali in za-
peli ob spremljavi harmoni-
ke Martina Jurna.
Prisotni in še
mnogi drugi, ki so
se pridružili v le-
pem poletnem
večeru, so se nato
zbrali na Largi,
kjer so ob mo-
gočnem kresu,
bogato obloženih
mizah z dobrota-
mi številnih pod-
pornikov in zvo-
kih harmonike
Mihaela La-
vrenčiča nazdravi-
li uspešnemu
koncu društvene-
ga leta. / D
Obvestila
Astronomski večer bo v petek,
7. julija 2017, ob 20.30 pred
pomnikom braniteljem
slovenske zemlje na Cerju.
Predavanje bosta imela Andrej
Brešan in Dragan Živadinov. Z
Mitjem Klančičem bo prosto
opazovanje s teleskopi. Za
glasbene utr inke bodo
poskrbeli Sara Gorkič, violina,
Jure Malič, kitara, in Jazz band.
V primeru slabega vremena bo
dogodek v petek, 14. julija
2017, ob isti uri.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja
v soboto, 5. avgusta, piknik,
povezan z izletom v Barcis in
Valcellino. Vpisujejo po tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.), 0481
20801 (Sonja K.) ,  0481
882183 (Dragica V.) in 0481
78138 (Sonja Š.).
V Mladinskem domu poteka
vpis k pošolskemu pouku
2017/18. Informacije na tel.
0481-280857 al i  366-
6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero. it,
www. mladinskidom. it
Mladinski dom Gorica vabi
otroke od 6. do 14. leta na
“Poletnosti 2017” z igrami,
iz let i ,  v ideodelavnico,
kopanjem, adrenalinskimi
pustolovščinami: Šola za šalo -
igriva priprava na začetek
pouka (28.8. – 8.9. / 6-13 let);
1,  2,  3:  Srednja! -  uvod v
srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11-12
let). Informacije na tel. 0481-
280857 ali 366-6861441 oz.
331-6936603; e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško vabi
članice in prijateljice, da se
pridružijo kot pevke
društvenemu Ženskemu
pevskemu zboru. Prijavijo naj
se po tel . :  0481 531093
(Majda M.) ali 0481 532092
(Emil D.). Prav tako so članice
in prijateljice vabljene, da se
vključijo v ekipo balinark in se
pri javijo na tel .  št . :  0481
882213 (Ana T.).
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
obvešča člane in prijatelje, da
bo po sklepu občnega zbora od
meseca junija 2017 dalje
društveni sedež odprt od 10. do
11. ure samo prvo sredo v
mesecu; v primeru praznika bo
odpr t naslednjo sredo. Za
morebitne informacije kličite na
tel. št.: 0481 532092 (Emil D.),
0481 531383 (Ingrid N.), 0481
884156 (Andrej  F. ) ,  0481
20801 (Sonja K.) ,  0481
882183 (Dragica V.). 0481
78138 (Sonja Š.).
V ulici San Giovanni 9 v
drugem nadstropju, zraven
cerkve sv. Ivana, dajemo v
najem trisobno stanovanje. Za
informacije tel.  0039 347
6921591.
Zgodovinska stavba na Placuti
(št.  18) je že štir inajst let
prazna in zapuščena. Razpada
in ustvarja samo stroške za
najnujnejša dela za
vzdrževanje in bremeni lastnika
z raznimi davki in
zavarovanjem. Ker do danes
nobena slovenska organizacija
ali posamezniki niso pokazali
zanimanja za uporabo, je odbor
Katoliškega tiskovnega društva
sklenil ,  da objavi poziv za
nakup morebitnim
interesentom, tako ustanovam
kot posameznikom. Za
pojasnila: tel.  0039 0481
531445 al i  e-mail
societatipografica@legalmail.
it.
Kulturni center Lojze Bratuž v
okviru Festivala Kogojevi dnevi
in v sodelovanju z Galerijo Rika
Debenjaka iz Kanala ob Soči
pripravlja za jesen 2017
spominsko razstavo o slikarju
Albertu Sirku ob njegovi 130-
letnici rojstva in 70-letnici
smr ti .  Zato se obrača na
zasebnike, ki imajo v lasti dela
Alberta Sirka, s prošnjo, da bi
jih dali na razpolago za obdobje
razstave. Informacije na tel.
(+39) 0481 531445, pon. - pet.
od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 7. 7. 2017 do 13. 7. 2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dol ino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 7. julija (v studiu Niko
Klanjšček):  Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 9. julija, ob 21. uri (vodi
I lar ia Banchig) :  Okno v
Benečijo:  oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 10. julija (v studiu
Sanja Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 11. julija (v studiu Matjaž
Pintar) :  Utr inki  v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 12. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Snežna jerebica - Izbor melodij.
Četrtek, 13. julija (v studiu Andrej
Baucon):  Četr tkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
Vrtec Sonček z razstavo v Katoliški knjigarni
“Otroci sonca smo,
otroci luči”
  alčki goriškega vrtca
Sonček iz ul. Fabiani
so 27. junija proti
večeru z učiteljicami, starši in
drugimi spremljevalci napolnili
vežo Katoliške knjigarne v Gori-
ci, kjer je bilo odprtje neobičaj-
ne razstave. V imenu knjigarne
je zbrane pozdravila uslužbenka
Elizabeta Maraž, ki je izrazila
navdušenje nad razstavljenimi
risbami. Zahvalila se je učitelji-
cam Caterini Ferletič, Mojci
Terčič in Tjaši Corva, ker so knji-
garno na Travniku vključile v
svoj projekt. Na srečanju so otro-
ci vrtca Sonček z rumenimi čepi-
cami na glavi zapeli nekaj pe-
smic o soncu, luči in žarkih
upanja. Učiteljici Caterina in
Mojca pa sta - v slovenščini in
italijanščini - povedali, da vrtec
M Sonček že peto leto zapored so-deluje v mednarodnem projektuPomahajmo v svet. Prek njega
otroci razvijajo čut pripadnosti
ožji in širši skupnosti ter spozna-
vajo lastno kulturo in kulturo
drugih. Povezujejo se z vrtci iz
Slovenije, tako utrjuje-
jo znanje jezika in se
soočajo s slovensko
kulturo. Različni razre-
di so bili povezani z
otroki iz vrtcev v Izoli
in na Brezjah. Povezu-
jejo se tako, da si s po-
močjo novih tehno-
loških sredstev (prek
Skype-a) pomahajo, se
predstavijo, zapojejo,
se spoznajo vsaj na dal-
javo. Projekt sledi pro-
gramu t. i. Petih prstov:
palec - to sem jaz, kazalec - jaz in
moja družina, sredinec - jaz in
moj vrtec, prstanec - jaz in moje
mesto, mezinec - jaz in moja
država. Ob koncu projekta vsak
vrtec dobi naziv Strpen vrtec,
kar je vsem v ponos. Na tak
način se tudi uresničujejo prve
izkušnje aktivnega državljan-
stva, ki jih predvidevajo državne
smernice, poudarjajo učiteljice,
ki so v teh letih tudi pisale stro-
kovne članke o izvajanju progra-
ma; objavljeni so bili v treh med-
narodnih zbornikih projekta kot
primeri dobrih praks, izbrani
med številnimi in tudi predsta-
vljeni na mednarodnih konfe-
rencah v Zagrebu in Rimskih ter-
mah. Letos so projekt Pomahaj-
mo v svet povezali tudi s projek-
tom Eko-beri, ki najmlajšim pri-
bližuje skrb za okolje, zato so
program Petih prstov likovno
upodobili na časopisnem papir-
ju. Prav te risbe bodo na ogled v
veži knjigarne do oktobra. Za ta
projekt so v Ljubljani tudi prejeli
naziv Planetu Zemlja prijazen
vrtec 2016/2017. Čestitamo! / D
foto dd
  soboto, 24. junija, je
bilo v Hiši okusov
kmetije Sara Devetak
na Vrhu Sv. Mihaela zelo
živahno. Številna skupina
otrok z Vrha, iz Sovodenj,
Gabrij, Nabrežine in Devi-
na se je udeležila didak-
tične delavnice Na Krasu je
krasno, ki je potekala na
pobudo Prosvetnega
društva Vrh Sv. Mihaela.
Zamisel je nastala zato, da
bi otroci spoznali življenje
na vasi, kmetiji in na
splošno ovrednotili zdrav
odnos do narave. Delavni-
ca je potekala v dveh sku-
pinah. Otroci so si najprej,
pod vodstvom Pavla Deve-
taka, ogledali didaktični
čebelnjak, spoznali čebele,
V matico in kako koristno jedelo teh malih žuželk zaživljenje človeka. Po pokušnji
medu iz akacije, lipe in gozd-
ne mane so
se s Saro od-
pravili v sa-
dovnjak in
zelenjavni
vrt; tam so pri tem videli ko-
ze, račke in kokoši.
Ko so se vrnili v hišo, je vsak
otrok dobil delovno gradivo
in vsi skupaj so odgovarjali
na vprašanja ter prebrali za-
nimivosti o živalih in življen-
ju na kmetiji. V mapico je
vsak otrok tudi napisal, kaj
mu je bilo najbolj všeč in kaj
ne, katere živali bi vsak rad
imel doma ter kako se je vsak
počutil ob sprehodu po kme-
tiji. Vsi otroci so po-
vedali, da so bili zelo
veseli, najbolj še ta-
krat, ko so lahko v
roke vzeli manjše ko-
koši. Delavnico so
sklenili s podelitvijo
priznanj o udeležbi
in s pokušnjo češnje-
ve marmelade, ki jo
je Sara ravnokar pri-
pravila. Otroci so bili
zelo navdušeni nad
novo izkušnjo, ki je
tudi pri starših nale-
tela na pozitiven od-
ziv, saj niso štedili s
pohvalami.
Vrh Sv. Mihaela / Na Krasu je krasno
Lepa izkušnja v Hiši okusov
Kultura6. julija 20178
Od Ljubljane (pohod ob “žici”) do Počitelja v Bosni 
Koristne počitnice in
oddih Adriatic GreeNet
  ZN je proglasil leto 2017
kot leto trajnostnega tu-
rizma. Seveda turizem je
turizem in človek, ob vseh vsak-
danjih skrbeh in tegobah, si želi
vedno več sprostitev, počitka in
pri tem tudi odkrivanja novih
krajev. V potovalni agenciji in na
spletu dobiš ničkoliko ponudbe
za vse okuse in vse žepe. Rad bi
pa opozoril na nekaj posebnega.
Prijatelj Ivo že več let sodeluje z
društvom Adriatic GreeNet, ki
ima sedež v Tržiču, a je dejavno
vsedeželno in ima stike s sorod-
nimi društvi in organizacijami
tudi v bližnjih državah nekdanje
Jugoslavije. Z druščino privržen-
cev alternativne kulture leta '68,
leta '77 in družbenoekoloških to-
kov sodobnega časa sem bil na
enkratni izkušnji: pohodu na Po-
ti ob žici, ki se prireja že 40 let
okrog Ljubljane, na celodnev-
nem sprehodu po progi ob trasi
nekdanje žičnate ograje, ki so jo
italijanski okupatorji postavili le-
ta 1941 okrog zasedene Ljublja-
ne. Med potjo sta predsednik
društva Corrado Altran in vodja
izleta Ivo Mauri orisala dejavnost
Adriatic Greenet in tudi zgodo-
vinsko ozadje nastanka “žice”.
Družba je bila krasna. Več deset-
tisoč Ljubljančanov in pohodni-
kov od vsepovsod, v pisanih ter-
nirkah in treking kombinezonih,
mladi pari in družinice z otroški-
mi vozički, kolesi in psi, tudi
kakšen star ali mlad partizan
oblečen v zeleno in s titovko so
se sprehajali in zabavali v rekrea-
O cijskem vzdušju na soboto naj-bližjo 9. maju, nekdanjemu dne-vu zmage, po novem dnevu mi-
ru. Tudi z novimi prijatelji iz Go-
rice in Trsta, pri letošnjem izletu
je sodeloval tudi Club Touristi
Triestini, in iz raznih idejnih ve-
trov, smo se, ob trudu turne
hoje (35 km v sedmih urah),
imeli res lepo na makadam-
skih, travnatih, gozdnih ste-
zah Golovca in žal tudi asfal-
tnih poteh slikovitega itinera-
rija, ki obkroža ljubljansko
predmestje in “ring”. Pot ob
žici je lepo urejena in primer-
na tudi za manj zahtevne hod-
ce, lahko jo začneš od ene 8
kontrolnih točk, kjer dobiš
brezplačno vpisni obrazec za
štampiljke in se lahko tudi
ustaviš na eni od teh točk (raz-
dalja 3-5 km) in greš peš ali z
javnimi prevoznimi sredstvi
do centra. Vsaka kontrolna
točka je hkrati start in cilj po-
hoda. Mi smo startali iz Dol-
gega mostu na Tržaški cesti in
se vrnili prav tja, kjer nas je
čakal avtobus; nekateri naši pa
so ob Rožniku zavili, skozi
svežino in lahno vzpetino zna-
menitega Cankarjevega griča,
proti mestu in po 9 kilome-
trskem izletu uživali ljubljan-
ske lepote in dobrote.
Pričujoč uvod, da bi razumeli
smisel in posebni utrip ponudbe
“alternativnega turizma” društva
Adriatic GreeNet, ki že sedmo le-
to prireja I Care For... izvirno in
koristno izkušnjo mednarodnih
poletnih delovnih taborov v
večjezični in večnarodni družbi,
v manjših krajih Hrvaške, Bosne
in Hercegovine, Srbije, ki so zgo-
dovinsko in naravno izredno bo-
gati in svojski, nekateri celo
uvrščeni v sezname kulturne de-
diščine človeštva
UNESCO. Od juli-
ja do septembra
2017 se bodo
zvrstili naslednji
delovni tabori:
18. - 25. julij:
Drežnik Grad
(Hrvaška), blizu
Plitvic, bo možen
obisk, med dru-
gim, Jame pri Bar-
siču, Bihača, izlet s
kanuji po soteski
Une...
03. - 11. avgust: Počitelj (Bosna
in Hercegovina), ob Neretvi 25
km od Mostarja, zgodovinske
stavbe iz turških časov, obnovlje-
ne po vojni 90. let. Obisk Mostar-
ja, Stolaca (nekropoli), Naravne-
ga parka Hutovo Blato, rimskih
in benečanskih zgradb.
19. - 26. avgust: Bač (Srbija), ob
Donavi v Vojvodini, obisk starih
samostanov (frančiškanskih, pra-
voslovanih), Novega Sada, narav-
nega parka Fruška gora.
04. - 11. september: Drežnik Grad
(Hrvaška)
V vsakem kraju bo organiziran
taborski štab, kjer bo skupna je-
dilnica in se bodo dogajale skup-
ne dejavnosti. Udeleženci tabora
bodo prespali v zasebnih name-
stitvah, ki jih bodo dale na raz-
polago lokalne partnerske orga-
nizacije. Ob skupnem prostovol-
jnem delu za ureditev in čiščenje
cest, stez in drugih naravno-zgo-
dovinskih objektov, je predvide-
no bogato družabno življenje in
seznanjanje s krajani, na vrsti bo-
do srečanja s predstavniki javne-
ga in kulturnega življenja, odkri-
vanje krajevnih lepot in zanimi-
vosti, kulturnih, zgodovinskih,
umetniških in ne nazadnje eno-
gastronomskih...
Projekt aktivnega turizma Adria-
tic GreeNet-onlus se sam finan-
sira s prispevkom udeležencev ta-
borov (najmanj 10). Glavni cilj je,
da se oživi in okre-
pi mreža odnosov
med majhnimi
skupnostimi, ki so
bile kakorkoli pri-
zadete od balkan-
skih vojn 90. let.
Prispevek za 9-
dnevno bivanje je
250 euro. Za
omenjene delovne
tabore so še prosta
mesta, za informa-
cije, pojasnila in
vpis se lahko kon-
taktira: agnet. cor-
rado@gmail. com,
tel. 388.8546460 ali
ivomauri@gmail. com, tel.
320.0891373 oz. spletno stran
projekta www. adriaticgreenet.
org in fb AdriaticGreeNet-onlus.
Davorin Devetak
  elovo nagrado kresnik za
najboljši roman letos
prejme Goran Vojnović
za roman Figa, tako se je odločila
štiričlanska žirija, ki ji je predse-
doval Tone Smolej. Dobitnika so
razglasili 23. junija na Rožniku.
Za Vojnovića je to tretji kresnik,
dobil ga je že za prejšnja romana
Čefurji raus! in Jugoslavija, moja
dežela.
Pod vodstvom profesorja z oddel-
ka za primerjalno književnost in
literarno teorijo Filozofske fakul-
tete v Ljubljani Smoleja je žirija,
v kateri so bili še pisateljica in li-
terarna kritičarka Tina Vrščaj, pe-
snica in novinarka kulturne re-
dakcije nacionalnega radia Tina
Kozin ter novi član, asistent na
omenjenem oddelku Filozofske
D fakultete Alen Albin Širca,odločitev o letošnjem lavreaturazglasila po dobri uri klavzure v
Cankarjevi sobi na Rožni-
ku.
Vojnović tudi z romanom
Figa nesporno potrjuje,
da kroji vrh sodobnega
slovenskega romanopisja.
“Rekli bi lahko tudi, da je
tretji Vojnovićev roman
njegovo najbolj kompleksno de-
lo doslej, in sicer tako na ravni
gradnje pripovedi, ki prefinjeno
preplete življenjske zgodbe treh
generacij, kot tudi na ravni roma-
nesknih oseb, njihovih raznoli-
kih, večplastnih in predvsem tu-
di globoko človeških psiholoških
profilov”, je utemeljila žirija.
Figa po njenem mnenju prefin-
jeno in neprisiljeno odpira te-
meljna vprašanja našega bivanja:
vprašanja odgovornosti, svobo-
de, identitete posameznika, nje-
gove samosti, zmožnosti sobi-
vanja z drugim, njegove
zmožnosti bližine. A ne le to:
Goranu Vojnoviću je uspelo ta
vprašanja iztrgati abstraktnosti
in jih živo, prepričljivo ume-
stiti v konkretne zgodovinske
trenutke.
Pri tem je, tako žirija, lucidno
in skrajno občuteno prikazal,
kako je tista, ki vedno v temel-
ju določa usodo posameznika,
zgodovina. “In če ravno zato
lahko rečemo, da je Figa po
eni strani roman o času, tudi
o človeški neodpornosti na
čas, je po drugi strani še bolj
res, da je pred nami predvsem
Izšla je Dalmatinova Nova zaveza
Združenje Trubarjev forum je 500-letnico reformacije počastilo
s posodobljeno izdajo Nove zaveze iz prvega slovenskega
prevoda Biblije, ki ga je leta 1584 opravil Jurij Dalmatin.
Besedilo Novega testamenta sta v sodobno slovenščino prelila
Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan. Pri tem sta želela, da bo
vsebina dela razumljiva vsem Slovencem.
Ob dilemi, kakšen naj bo prevod v danes razumljivo
slovenščino, sta se avtorja odločila, da ne bosta sledila zadnjim
knjižnim normam, ampak sta izbrala jezik, ki ga bo lahko
razumel vsak Slovenec, ki ima vsaj osnovno šolo, je na
novinarski predstavitvi poudaril Ošlak. Dalmatinovo Novo
zavezo sta poslovenila tako, da sta “ohranila zvestobo božje
besede in zvestobo Dalmatinu”, da bo vsak bralec lahko
“začutil aromo njegovega jezika”.
Dalmatin je, kot je poudaril Ošlak, biblijo prevajal veliko bolj
zvesto kot vsi drugi. Pri njegovem delu pa je po Hlastanovih
besedah opaziti, da je zelo dobro poznal izvirni jezik - grščino.
Čeprav se je opiral na Martina Luthra in njegov prvi prevod iz
leta 1534 ter rokopise, je v Dalmatinovem tekstu najti celo
določena odstopanja od Luthra, ki jih ni niti v grškem niti v
bizantinskem tekstu, ampak je izhajal iz drugih tekstov, kar bi
veljalo še raziskati, je povedal Hlastan.
Posodabljanje besedila je potekalo v treh korakih: najprej v
razumljivo slovenščino, sledilo je preverjanje z izvirnikom in
nazadnje še slovnično preverjanje. Tokratna izdaja je sicer
okrnjena, saj vsebuje zgolj biblijski tekst brez Dalmatinovih
opomb in citatov.
Kot je poudaril Ošlak, izdaja Dalmatinove Nove zaveze ni
kulturni dogodek, temveč neprecenljiv dokument za slovenski
narod, ki je poleg Izraelcev edini na svetu, ki je neposredno
utemeljen na božji besedi.
“Slovenski narod je utemeljen v prvi slovenski knjigi -
Trubarjevem Katekizmu, ki ni nič drugega kot uvod in razlaga
Svetega pisma, ” je dejal Ošlak. Pravi katekizem po njegovem
mnenju namreč ni tisti, v katerem je podana človeška ali
katoliška doktrina, ampak tisti, ki izhaja iz božje besede in jo
skuša bralcu za lažje razumevanje samo didaktično podati. Kot
država pa smo po njegovih besedah utemeljeni na Trubarjevi
Cerkovni ordningi oziroma Cerkvenem redu, edini protestantski
knjigi, ki je bila v trenutku prepovedana, v veliki meri sežgana,
Trubar pa je moral zbežati v Nemčijo.
Trubarjev Cerkveni red je Združenje Trubarjev forum v sodobni
slovenščini izdalo leta 2014 ob 450-letnici njegovega izida, leto
zatem, ko so v Nemčiji odkrili drugi ohranjeni izvod tega dela,
ki je bil na ogled tudi v Sloveniji. Pred tem je leta 2008 oziroma
2009 izdalo Trubarjev Abecednik in Katekizem. Nastalo je leta
2007 z namenom počastitve 500-letnice Trubarjevega rojstva,
zdaj pa nadaljuje svoje aktivnosti, da bi slovenske reformatorje
in vsebino njihovih del, s katerimi se večinoma ukvarjajo
jezikoslovci in zgodovinarji, bolj približali javnosti.
Predsednik združenja Drago Sukič se nadeja, da bo - po zgledu
protestantov, ki so želeli približati vero ljudem - kmalu sledila
posodobitev celotne Dalmatinove Biblije. Pričujoča Nova zaveza
je namenjena brezplačni distribuciji kot darilo evangelijskih
cerkva ob 500-letnici reformacije. Izšla je v nakladi 50.000
izvodov, sredstva za tisk je darovala organizacija Eastern
European Mission z Dunaja.
V počastitev nove izdaje in jubilejnega leta reformacije pa bo v
nedeljo v Ljubljani in v ponedeljek v Kopru nastopil pevski zbor
iz Kalifornije The Placer Pops Chorale z glasbo iz muzikalov,
duhovno glasbo in gospelom ter Trubarjevo in Luthrovo pesmijo.
Ob 500-letnici reformacije
Nagrada kresnik romanu Figa
Goran Vojnović tretjič
nagrajen!
tankočutna pripoved o krhkosti
in hkrati neminljivosti prave lju-
bezni”, je še zapisala v utemeljit-
vi.
Vojnović se podelitve ni udeležil,
kresni sprevod pa je kljub temu
pred rožniško cerkvijo prižgal tra-
dicionalni kres in z njim nazna-
nil, da je letošnji nagrajenec, 27.
po vrsti, znan. Avtor bo prejel de-
narno nagrado v višini 5000
evrov, kar zadošča, kot se je med
čakanjem na dobitnika pošalil
voditelj Boštjan Gorenc - Pižama,
za tri subvencionirane romane.
Nominirani so bili še Jezero Ta-
deja Goloba, Papir, kamen, škarje
Toma Podstenška, Kronosova
žetev Mojce Kumerdej in Rok tra-
janja Gašperja Kralja.
Čakanje do razglasitve, ki jo je
uokvirila interpretka slovenskega
ljudskega izročila Ljoba Jenče z
udarci na gong, je minilo ob po-
govorih z nominiranci in glasbe-
nih točkah v izvedbi slovenskih
glasbenikov. Nagrado je v lavrea-
tovem imenu prevzela njegova
knjižna urednica na Beletrini
Špela Pavlič in avtorju čestitala za
tretjega kresnika, po prižigu kre-
snega ognja pa je za nadaljevanje
proslavljanja poskrbela zasedba
Kapobanda pod vodstvom har-
monikarja Marka Hatlaka.
Za prvenec Čefurji raus! je Voj-
novič kresnika prejel leta 2009,
za Jugoslavijo, mojo deželo pa le-
ta 2013. S tem se je pridružil Dra-
gu Jančarju in Andreju E. Skubi-
cu, edinima doslej, ki sta bila na-
grajena trikrat.
Bač, Vojvodina
Pot ob žici Fernetiči
Počitelj ob Neretvi
(Bosna in Hercegovina)
Kultura 6. julija 2017 9
Študijski dnevi Draga 2017
Na sporedu bodo
zanimive tematike
Organizatorji letošnjih študij-
skih dni Draga na Opčinah so
nam poslali spored letošnjih
predavanj in nastopajočih pre-
davateljic in predavateljev.
Dr. Maja Smotlak
Pojmovanje narodne identite-
te med Slovenci v Italiji od 19.
stoletja do sodobnosti skozi
prizmo romana
Od 19. stoletja dalje, ko se je
na območju Furlanije Julijske
krajine začel oblikovati avtoh-
toni slovenski roman, je v
njem imela narodna tematika
pomembno vlogo. Ta se je ne-
prekinjeno ohranjala skozi ce-
lotno 20. stoletje in se zaradi
obdobja fašizma, tedanje na-
rodne ogroženosti ter povoj-
nih nerazrešenih napetosti še
dodatno okrepila.
Letu 1991, ko je slovenski na-
rod oblikoval svojo samostoj-
no državo, so sledile še mnoge
druge družbenopolitične spre-
membe, kot so propad Tržaške
kreditne banke, sprejetje
zaščitnega zakona, vstop Slo-
venije v Evropsko unijo in v
schengensko območje. Kaj pa
so vsi ti premiki pomenili za
Slovence v Italiji? Kako so
vplivali na njihovo držo do la-
stne narodne identitete?
Odgovore na zastavljena
vprašanja lahko v določeni
meri najdemo ravno znotraj
romana. Vanj tudi sodobni
slovenski avtorji v Italiji pola-
gajo svoja vprašanja in pre-
pričanja o narodu, obenem pa
tudi s tem povezano aktualno
vzdušje, vrednote, probleme,
dinamike in lastnosti celotne
manjšinske narodne skupno-
sti, ki ji pripadajo. Prav zato so
spoznanja, do katerih pride-
mo skozi njihovo prebiranje
in analizo, zanimiva ne le za
literarnovedno stroko, temveč
v enaki meri tudi za širši
družbeni in politični diskurz.
Dr. Maja Smotlak je trenutno
zaposlena na Inštitutu za jezi-
koslovne študije Znanstveno-
raziskovalnega središča Uni-
verze na Primorskem. Razisko-
valno se ukvarja s slovenskim
leposlovjem, zlasti pa s sloven-
sko književnostjo, ki nastaja v
Italiji. Redno piše literarne kri-
tike za Radio Trst A. Pred tem
je leta 2014 doktorirala na Od-
delku za slovenistiko Fakultete
za humanistične študije Uni-
verze na Primorskem. Letos je
pri slovenski tržaški založbi
Mladika izšla njena prva znan-
stvena monografija Narodna
identiteta v sodobnem sloven-
skem romanu v Italiji (1991–
2015).
Mag. Valerija Perger
Kako dolgo bo Porabje še slo-
vensko?
Slovenski jezik v Porabju na
Madžarskem je pri mlajših in
najmlajših generacijah izgubil
mesto prvega, maternega jezi-
ka, njegovi govorci so le še
srednje in starejše generacije.
Porabski Slovenci, ta naj-
manjša slovenska zamejska
skupnost, je na pragu usodnih
trenutkov, pred katerimi si –
skupaj z matično Slovenijo –
še vedno zatiska oči: Ali bo na
področju ohranjanja jezika in
identitete začela novo pot za
revitalizacijo obeh ali pa bo
postala folklorna posebnost
pokrajine. Opozorila, da
manjšina brez jezika nima pri-
hodnosti, največkrat niso
slišana ali pa napačno inter-
pretirana. Kako je z odnosom
matice do Porabja? Kaj pa od-
nos domicilne madžarske
države in Madžarov? Sta kul-
tura in šolstvo garant ohran-
janja skupnosti? Kaj pa Cer-
kev? In gospodarstvo? Veliko
vprašanj, na katera se bo
skušalo čim bolj izčrpno od-
govoriti.
Magistrica slovenskega jezika
in sociolingvistike Valerija Per-
ger, v prostem času publici-
stka, blogerka in fotografinja,
že 25 let na Zavodu RS za šol-
stvo opravlja delo pedagoške
svetovalke za šolstvo Sloven-
cev v Porabju na Madžarskem.
Živi in dela v Monoštru. Njene
strokovne naloge so vezane na
slovensko-madžarske bilate-
ralne sporazume, je predstav-
nica MIZŠ v Porabju. Deluje
ne samo na šolskem, ampak
tudi na kulturnem in informa-
cijskem področju manjšinske-
ga življenja. Leta 2010 je od
slovenskega šolskega mini-
strstva na predlog porabskih
učiteljev prejela najvišjo
državno nagrado Republike
Slovenije za izjemne dosežke
na področju narodnostnega
šolstva pri Slovencih v Porab-
ju.
Dr. Igor Bahovec
O vernosti na Slovenskem: od
sociološko-antropološke ana-
lize do krščanstva, ki prinaša
upanje, pogum in ustvarjal-
nost
Živimo v obdobju, ko v
večjem delu zahodne Evrope
in Sloveniji glede vernosti pri-
haja do pojavov, ki vodijo v ra-
zlične smeri. Če po eni strani
prihaja do izrazitega upada
izražanja krščanske vernosti,
so po drugi jasni premiki v
smeri ustvarjalnega, pristno
živetega krščanstva ali njemu
nasproten umik v konzerva-
tivno, v preteklost zazrte izra-
ze vernosti. Zastavlja se
vprašanje, kaj naj bi storili, da
bi podprli tisto pristno krščan-
stvo, ki sledi sporočilu evange-
lija in najboljšemu iz tradicije
Cerkve ter je hkrati blizu člo-
veku sodobnega časa. In kako
prepoznati tisto krščanstvo, ki
je zapadlo apatiji ali se togo
umika srečanju s konkretno-
stjo življenja ljudi, je zgolj
neustvarjalna opozicija, ki vidi
napake, a ne podaja ustreznih
predlogov rešitev.
V predstavitvi bo najprej po-
dana sociološka in antropo-
loška analiza stanja in do neke
mere upoštevana kulturno-
zgodovinska analiza. Posebna
pozornost bo namenjena ak-
tualnim vprašanjem: izzivu
migracij, trku sekularne in re-
ligiozne Evrope, soočenju ra-
zličnih vizij in stvarnosti
krščanstva danes. Pri tem ne
gre za idejno analizo, ampak
za srečanje vere in življenja, za
konkretnost življenja.
V sklepnem delu bodo naka-
zani trendi prihodnjega razvo-
ja in kako najti smer, “ki
zdrži” in ki vodi k novi kulturi
življenja, bratstvu in kulturi
srečanja, oziroma h civilizaciji
ljubezni, kot je govoril že Ja-
nez Pavel II.
Dr. Igor Bahovec, rojen 1961,
je diplomiral iz fizike in dok-
toriral iz sociologije. Tema
doktorata je bila skupnost v
sodobnem času, magisterija
pa postmoderna kultura in
duhovnost.
Je poročen in oče treh otrok.
Z družino živi v Ljubljani.
Deluje kot docent na Teološki
fakulteti Univerze v Ljubljani,
raziskovalno pa tudi na Inšti-
tutu za razvojne in strateške
analize v Ljubljani.
V zadnjem času je več objavljal
o evropski identiteti in krščan-
stvu, sinodi o družini in pa-
peževi spodbudi Amoris Laeti-
tia ter o vprašanju sprave v
Sloveniji. Sicer pa ga razisko-
valno zanimajo teme sociolo-
gije religije, skupnosti, oseba,
(postmoderna) kultura,
družina, civilna družba, inter-
mediarne institucije in social-
ni kapital. Posebno pomem-
bno se mu zdi razumeti in raz-
vijati možnosti in pogoje za
pristni dialog na ravni oseb,
skupin, kultur in religij.
Ddr. Klemen Jaklič
O dilemi našega časa: pravice
človeka ali državljana?
Vprašanje pravic človeka na
eni in državljana na drugi stra-
ni se postavlja vse od zamet-
kov moderne demokracije v
obdobju po francoski in ame-
riški revoluciji. Zdi se, da je ne-
razdružljivo s samim koncep-
tom demokracije, ki po eni
strani govori o varovanju člo-
vekovih pravic kot enem od
smotrov demokratične oblike
vladavine, po drugi pa po svoji
naravi demokracija suverene
države privilegira prav pravice
lastnih državljanov. Kakšen je
torej pravi pristop k razrešitvi
obeh na videz neskladnih sil-
nic? To večno vprašanje de-
mokracije je še posebej aktual-
no v času, ko se zdi, da v luči
migrantske krize in drugih
težav, s katerimi se sooča Evro-
pa, težnja po “nacionalnem”
v demokraciji že dolgo ni bila
tako močna. Je tudi legitim-
na? Če je tako, do katere me-
re? Ali pa je v našem času edi-
ni legitimni pristop tisti, ki na
prvo mesto postavlja pravice
človeka in ne nujno državlja-
na? Dobra novica je, da je di-
lema na ravni ustavne morale
in ustavnega prava razrešljiva.
Manj pozitivno sporočilo pa,
da – kot velja za vsako obdobje
zgodovine – tudi v našem času
ni garancije, da bi akterji moči
in odločanja z gotovostjo sle-
dili smeri pravične prihodno-
sti in nadaljnjega razvoja de-
mokracije. Vseeno je mogoče
na različne načine prispevati
k temu, da bi kolesje zgodovi-
ne v našem času akterjem po-
magali potisniti prav tja.
DDr. Klemen Jaklič je sodnik
Ustavnega sodišča RS. Po di-
plomi na ljubljanski pravni fa-
kulteti je najprej iz primerjal-
nega ustavnega prava magi-
striral na Univerzi Harvard,
nato pa doktoriral iz evropske-
ga ustavnega prava na Univer-
zi Oxford. Svoj drugi doktorat,
prav tako s področja ustavnega
prava, je opravil na Univerzi
Harvard in zanj prejel nagrado
za najboljše delo na področju
evropskega prava in evropske
pravne misli. Od leta 2008 je
na Harvardu deset let predaval
pri več kot dvajsetih predme-
tih s področja človekovih pra-
vic, ustavnega in evropskega
prava, etike in globalne pra-
vičnosti ter bil za svoje preda-
vateljsko delo večkrat nagra-
jen. V mandatu 2008–2012 je
bil slovenski član Evropske ko-
misije za demokracijo skozi
pravo (Beneške komisije). Je
avtor ali soavtor številnih
znanstvenih del, med drugim
komentarja slovenske ustave
ter prvega slovenskega prevo-
da in komentarja ustave ZDA.
Pri Oxford University Press je
leta 2014 izšla njegova knjiga
Constitutional Pluralism in
the EU, prva in do zdaj edina
znanstvena monografija slo-
venskega pravnika pri tej vo-
dilni angleški založbi. Medna-
rodna pravna skupnost jo oz-
načuje kot “pomemben in
neznansko koristen” prispe-
vek k ustavnopravni znanosti,
kot prvo “konsistentno ute-
meljitev celotne smeri” evrop-
skega ustavnega pluralizma (J.
H. H. Weiler, The European
Journal of International Law),
ter kot “prispevek velike vred-
nosti”, s katerim Jaklič "ute-
melji in osmisli smer ustavne-
ga prava, ki položi nič manj
kot temelje novemu, izpopol-
njenemu razumevanju prava
(E. Dubout, Revue Française
de droit constitutionnel).
Letošnji študijski dnevi Draga 2017 bodo potekali v parku
Finžgarjevega doma na Opčinah (Dunajska cesta 35) od 1. do
3. septembra.
Petek, 1. septembra 2017
Ob 16.30: dr. Maja Smotlak
POJMOVANJE NARODNE IDENTITETE MED SLOVENCI NA
ZAHODNI NARODNOSTNI MEJI OD 19. STOLETJA DO
SODOBNOSTI SKOZI PRIZMO ROMANA
Ob 19.00: Predvajanje dokumentarnega portreta o življenju
Borisa Pahorja “Boris Pahor. Portrait d’un homme libre”
avtorice in režiserke Fabienne Issartel.
Sobota, 2. septembra 2017
Ob 16.00: mag. Valerija Perger
KAKO DOLGO BO PORABJE ŠE SLOVENSKO?
Ob 19.00: Ob sedemdesetletnici priključitve Primorske Sloveniji
bomo v sodelovanju s Kinoateljejem predvajali dokumentarno
videonovelo MOJA MEJA, ki jo bo predstavila avtorica Nadja
Velušček.
Nedelja, 3. septembra 2017
Ob 9.00: sveta maša za udeležence Drage. Somaševanje bo
vodil škofov vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karlo
Bolčina.
Ob 10.30: dr. Igor Bahovec
O VERNOSTI NA SLOVENSKEM: OD SOCIOLOŠKO-
ANTROPOLOŠKE ANALIZE DO KRŠČANSTVA, KI PRINAŠA
UPANJE, POGUM IN USTVARJALNOST
Ob 15.30: Slovesna izročitev 6. Peterlinove nagrade.
Ob 16.00: ddr. Klemen Jaklič
O DILEMI NAŠEGA ČASA: PRAVICE ČLOVEKA ALI DRŽAVLJANA
52. Študijski dnevi Draga 2017
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
Vezaj in pomišljaj
S tokratno Jezikovnico se vračamo k pravopisnim
temam, s katerimi se je ta jezikovna rubrika prav-
zaprav začela. V eni od prvih Jezikovnic sem
namreč napovedala, da se bom posvetila tudi ra-
zliki med vezajem in pomišljajem, ki veliko ljudi
zmede. Marsikomu pa za to, ali uporabi vezaj ali
pomišljaj, sploh ni mar oz. ga dejstvo, da teh
dveh ločil ni uporabil pravilno, sploh ne gane.
Opažam namreč, da v javnih besedilih, kot so ra-
zlična obvestila in napisi, mrgoli napačne rabe,
še zlasti pri zapisu delovnega časa lokalov oz. ura-
dov. Pogosto si uporabniki jezika preprosto misli-
jo, da razlika med tema črticama, krajšo in daljšo,
sploh ni pomembna, zato pač nekaj zapišejo in je
zadeva zanje opravljena. Roko na srce – sporočila
z vezajem tam, kjer bi moral biti pomišljaj in
obratno, so razumljiva, še zmeraj pa niso pravo-
pisno pravilna. Pa smo spet pri naši občutljivosti
za jezikovno kulturo, ki jo lahko imamo ali pa
ne. Verjetno nas zaradi tovrstne napake nihče ne
bo s kolom po glavi, dobrega vtisa na nekoga, ki
pravopis pozna, pa verjetno ne bomo naredili.
Kaj imamo torej v mislih, ko omenjamo vezaj in
pomišljaj? Vezaj je kratka črtica (-), nastopa v be-
sedah: slovensko-italijanski slovar, rdeče-modro-
bela zastava, zgodovinsko-geografska razprava, C-
dur, B-kategorija, e-pošta, 4-članska komisija, 25-
odstotni delež. Oglejmo si naštete besede: v prvi
skupini so take, v katerih vezaj zamenjuje besedi-
co in, saj bi lahko zapisali tudi: slovenski in itali-
janski slovar in rdeča in modra in bela zastava. V
skupini drugih besed pa so take, v katerih je prvi
del črka ali številka, gre torej za kombinacijo črke
ali številke in običajne besede. Namesto zapisa z
vezajem bi lahko izbrali tudi zapis številke z bese-
do, tako bi npr. namesto e-pošta dobili elektron-
ska pošta, 4-članska komisija bi postala štiričlan-
ska komisija, 25-odstotni delež pa petindvajse-
todstotni delež. Priznajte, da takšni dolgi zapisi
niso ne praktični ne pregledni. Da bi se temu izo-
gnili, uporabimo stični vezaj (brez presledka
pred in za njim). Nestični vezaj se rabi, ko za-
pišemo umetniško ime, drugi priimek (neobvez-
no) ali ime kraja iz dveh imen: Josip Murn - Alek-
sandrov, Marija Novak - Kovač, Kal - Koritnica,
desnostični ali levostični vezaj pa tudi v takih
zvezah: bil/-a, kulturno- in političnozgodovinski.
Raba vezaja v prvih naštetih primerih je daleč
najpogostejša, zato sem jih tudi naštela najprej.
Kaj pa je potemtakem pomišljaj?
Pomišljaj je dolga črtica oz. daljša od vezaja (–),
na tipkovnici ga dobimo, če, preden pritisnemo
tipko, na kateri je vezaj, pred tem in za tem priti-
snemo še prazen prostor, tako se nam kratka črti-
ca (vezaj) podaljša v dolgo črtico (pomišljaj). Po-
mišljaj ima več funkcij. Lahko je enodelni ali
dvodelni in zamenjuje drugo ločilo, npr. vejico,
ko želimo del povedi poudariti ali ko imamo za-
pleteno večstavčno poved (Prišel, videl – zmagal.,
Tisti človek – včeraj sem ga videl prvič – se je ne-
nadoma pojavil pred mano.). Kot vidite v nave-
denih primerih, je tovrstni pomišljaj nestični, kar
pomeni, da je pred in za njim presledek. Stični
pomišljaj pa zapišemo, ko želimo nekaj prostor-
sko ali časovno zamejiti, ko želimo sporočiti raz-
daljo ali čas (cesta Sežana–Ljubljana, str. 351–
420, delovni čas: 8.00–15.00, v letih 1941–1945).
Pravopisno napačno je torej, kar vidimo najpo-
gosteje zapisano ravno v obvestilih o delovnem
času, uporabiti vezaj ali nestični pomišljaj (delov-
ni čas: 8.00 - 15.00, 8.00-15.00, 8.00 – 15.00).
Le bodite od zdaj naprej pozorni na rabo vezaja
in pomišljaja v javnih napisih, nedvomno boste
(žal) naleteli na množico napak.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenisti-
ko Fakultete za humanistične študije Univerze na
Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektor-
ske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi
brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo No-
vega glasu.
16
Dr. Maja Smotlak
Mag. Valerija Perger
Dr. Igor Bahovec
Ddr. Klemen Jaklič
Tržaška6. julija 201710
Pristanišče: Minister Delrio podpisal akt, ki so
ga v Trstu čakali 70 let
Gre za akt, ki ga je Trst čakal 70 let: italijansko ministrstvo za
infrastrukturo je izdalo uredbo o upravljanju tržaškega pristanišča.
Da gre za zgodovinski preobrat, so prepričani minister Graziano
Delrio, predsednica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani
in predsednik Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino, ki so vest oznanili
na sedežu deželne vlade v Trstu.
Srž uredbe je določilo, da bo vse delovanje znotraj prostocarinskega
območja urejala Pristaniška oblast vzhodnega Jadrana, t. j. upravni
organ pristanišč v Trstu in Tržiču.
Po razkritju skrbno varovane skrivnosti je Serracchianijeva ocenila,
da gre za “epohalno spremembo”, saj bo odslej v prostocarinskem
tržaškem pristanišču mogoče predelovati blago in razvijati
industrijsko dejavnost, s čimer bo Trst postal “unikum v Evropi”.
S tem se Trstu odpira izjemna perspektiva, ugodne posledice pa
bo občutila vsa Italija, je dodal Delrio, medtem ko je D'Agostino
poudaril, da je ministrska uredba pravno sredstvo, na katero je Trst
čakal od leta 1994, ko je parlament odobril novelo zakona o
italijanskem pristaniškem sistemu. V njem je pisalo, da bo delovanje
prostocarinskega pristanišča podrobno urejala ministrska uredba,
s čimer so še dodatno podaljšali čakanje na akt, ki so si ga v Trstu
nadejali že od konca druge svetovne vojne, ko je bila s pariškim
mirovnim sporazumom ustanovljena mednarodna luka.
Najbolj konkretna posledica novega pravnega akta bo skokovit
porast delovnih mest, je napovedala Serracchianijeva, ki pravi, da
je 250 novih zaposlitev v zadnjih dveh letih šele začetek
blagodejnega procesa. / ARC/PV
Ukinitev pokrajine Trst: Še zadnji prenos
pristojnosti na medobčinsko zvezo
Do 30. junija je tržaška medobčinska zveza – uradno Julijska
medobčinska teritorialna unija – prevzela nase še zadnje
pristojnosti, ki so bile po ukinitvi pokrajine Trst nikogaršnje. Zveza
bo odslej urejala področji socialne in mladinske politike ter skrbela
za financiranje učnih kmetij, hkrati pa bo nosila dolžnosti in pravice,
ki jih je svojčas imela Kraška gorska skupnost.
Za prenos pristojnosti so se pred tremi dnevi dogovorili komisar za
ukinitev pokrajin Paolo Viola ter tržaški župan Roberto Dipiazza, ki
trenutno predseduje medobčinski zvezi. Dogovor je odobrila še
deželna vlada na predlog odbornika za lokalno samoupravo Paola
Panontina. / ARC/PV
Festival znanosti: Zagovor tržaške
kandidature
V delegaciji, ki je 29. junija v Strasbourgu zagovarjala kandidaturo
Trsta za gostovanje evropskega festivala znanosti (Euroscience
Open Forum - ESOF) leta 2020, je bil tudi podpredsednik deželne
vlade Sergio Bolzonello. Pobudniki tržaške kandidature bodo pred
komisijo združenja Euroscience stopili predvidoma ob 15.45, ko
bodo najprej predstavili svoje glavne adute in potem odgovarjali še
na vprašanja članov komisije. Tekmec Trsta sta nizozemski mesti
Haag in Leiden, ki sta predstavila skupno kandidaturo. Odločitev
bo nadzorni komite Euroscienca sporočil v juliju.
ESOF je znanstveno-raziskovalni festival, ki se ga udeležijo
znanstveniki, inovatorji in gospodarstveniki iz cele Evrope. Odvija
se vsaki dve leti. Nazadnje ga je lani gostil Manchester, prihodnje
prizorišče pa bo Toulouse. / ARC/PV
Kratke Konec uspešne sezone Društva slovenskih izobražencev
Na zadnjem ponedeljkovem večeru
o nekdanji skupni državi
  udi letos so pri Društvu slo-
venskih izobražencev po-
skrbeli za poseben večer ob
zadnjem srečanju letošnje sezone.
Ponedeljkovi večeri DSI sovpada-
jo približno z delovnim oz. šol-
skim letom, tako da se začnejo v
septembru in nepretrgoma vsak
ponedeljek nudijo predavanja na
najrazličnejše teme do konca ju-
nija. Nato člani društva intenziv-
no pripravljajo študijske dneve
Draga, ki so na sporedu pred kon-
cem poletja. Tako so 26. ju-
nija zbrani publiki v ulici
Donizetti 3, kjer ima sedež
DSI, ob predavanju pripravi-
li tudi krajši koncert, kot
odličen konec dolge in zani-
mive sezone srečanj.
Tokratni gost ponedeljkove-
ga večera je bil publicist Jože
Horvat, ki je dolgo let delal
kot novinar pri Delu in je to-
rej osebno spremljal kultu-
ro, politiko, književnost in
družbo v nekdanji Jugosla-
viji, tako je lahko okusil, ka-
ko je nekdanja država nad-
zorovala vse vidike življenja
posameznika, od kulture do
gospodarstva. Priznal je, da
sam ni strokovnjak o jugo-
nostalgiji, vsekakor ima o
tem zelo izostreno stališče, ki
izhaja iz lastnih delovnih iz-
kušenj. Najprej je opredelil pojem
nostalgije, ki naj bi se pojavljal
med posamezniki, ko ti idealizi-
rajo neko preteklost, da bi tako
bolje preživljali sedanjost, ki jim
ni po godu. Problem nastaja, ko
nostalgiku ne uspe, da bi realno
videl ne sedanjosti ne preteklosti,
T to pa se dogaja, ker s pretiravan-jem in poveličevanjem preteklo-sti, ki jo je preveč idealiziral, izgu-
bi smisel za pravo mero: v sedan-
josti vsekakor ne vidi nobene po-
zitivne plati. Določena nostalgija
se lahko tudi spominja stvari, do-
godkov ali dejstev, ki niso nikoli
obstajali, tako da popolnoma za-
vaja. To se žal dogaja nekaterim
današnjim jugonostalgikom, ki
pač niso nikoli osebno doživeli
stvarnosti v jugoslovanski dobi,
saj so morda premladi ali celo ni-
so niti bili še rojeni, a vseeno idea-
lizirajo življenje v nekdanji skup-
ni državi, v kateri naj bi se cedil
med, medtem ko je sedanjost in
realnost čisto drugačna, polna
življenjskih težav. Torej tudi sim-
bole in določene zakonitosti pre-
tekle države vidijo kot izredno po-
zitivne znake, čeprav se je izkaza-
lo, da to niso bili. Propaganda je
nostalgike prepričala, da sta neka
družba in neki svet obstajala,
čeprav se je potem izkazalo, da je
bilo to samo navidezno. Danes bi
take stvari označili kot lažne no-
vice (fake news), internacionali-
zem, solidarnost, multikulturnost
in bratstvo med narodi pa so bile
tako dobro propagirane od
režima, da so izredno lepo vpliva-
le na posameznike in še posebno
na družbo. Nostalgikom vse to
primanjkuje. Seveda ni bilo vse
negativno, kar se je dogajalo v Ju-
goslaviji, mnogo je bilo tudi po-
zitivnega (zdravstvo, šolstvo, ne-
katere tovarne, strokovnjaki ipd.),
a če primerjamo pozitivne plati z
negativnimi, so zadnje odločno
prevladovale, tako da je neiz-
bežno prišlo do razkroja in izred-
no nasilnega konca skupne
države. Odsotnost demokracije in
dialoga je popolnoma onemo-
gočala bodisi razvoj posamezni-
kov kot multikulturne oz. večna-
rodne družbe: to je očitno, a no-
stalgiki se ne obremenjujejo s ta-
kimi dejstvi. O vsem tem je v po-
nedeljek govoril Jože Horvat. Po
njegovem izvajanju je predsednik
DSI Sergij Pahor vodil krajšo de-
bato med poslušalci in predava-
teljem, nato pa je glasbeni inter-
mezzo poskrbel, da se je sezona
ponedeljkovih večerov DSI
končala na slovesen način. Gla-
sbeni trio, ki so ga sestavljali na
klavirju Tomaž Simčič, soprani-
stka Tamara Stanese in altistka
Mara Žerjal, je poskrbel za prijet-
no glasbeno doživetje. Na progra-
mu so bili nekateri Mendelssoh-
novi samospevi, ki so jih izvajalci
odlično izvedli. Zelo čustveno in
muzikalično sta namreč pevki, ob
izkušeni spremljavi pianista, za-
peli nekaj dvoglasnih skladb, ki
jih je nemški skladatelj uglasbil
ob koncu 19. stoletja. Dolgi aplav-
zi ob koncu predvidenega progra-
ma so zahtevali še dodatno sklad-
bo.
Kot navadno se je večer končal ob
prijetnem snidenju prisotnih in
kramljanju ob kozarčku do-
mačega vina ali soka, tako da so
si prisotni lahko voščili prijetne
počitnice, člani DSI pa so se že s
polno vnemo lotili priprave na-
slednjih študijskih dni Draga
2017, ki so že 52. po vrsti in bodo
letos od 1. do 3. septembra, kot
navadno v parku Finžgarjevega
doma na Opčinah pri Trstu.
Mitja Petaros
  talijansko državno prven-
stvo v atletiki med 30. juni-
jem in 2. julijem je bilo šele
prvo od mnogih velikih tek-
movanj, ki jih bo gostil preno-
vljeni stadion Giuseppeja Gre-
zarja. Takšni so vsaj obeti z no-
vinarske konference na sedežu
deželne vlade v Trstu, kjer so
predstavili tridnevno merjenje
moči najboljših italijanskih
atletov.
Začelo se je z nastopom metalk
I kladiva, čemur je do nedeljesledil še lov na državni naslovv ostalih disciplinah. V moški
in ženski konkurenci so skupaj
podelili 40 kompletov medalj
in tudi klubski državni pokal.
Trst je tako gostil smetano ita-
lijanske atletike po 49 letih.
Slovesno je bilo že v četrtek, 29.
junija, ko so uradno in svečano
odprli prenovljeni tržaški sta-
dion, ki so ga ob finančni po-
moči deželne in občinske upra-
ve obnavljali vrsto
let, zdaj pa je po
besedah predsed-
nika deželnega od-
bora italijanske
atletske zveze (FI-
DAL) Guida Ger-
mana Pettarina
“najboljši atletski objekt v Ita-
liji”. Pettarin zato pričakuje, da
bo Trst odslej lahko gostil veli-
ka mednarodna tekmovanja, in
pri tem izrecno omenil sredo-
zemske igre.
Podobna pričakovnja ima tudi
predsednica Furlanije Julijske
krajine Debora Serrachiani, ki
je že na začetku svojega nastopa
izrazila prepričanje, da bo Trst
s svojo solidno športno infra-
strukturo postal “platforma za
Slovenijo, Hrvaško in Balkan”.
Da to ni nemogoče, je potrdil
še občinski odbornik za kultu-
ro Giorgio Rossi, ki je povedal,
da štadion Grezar z osmimi te-
kaškimi programi v ustreznem
loku izpolnjuje vse kriterije
mednarodne zveze.
Srečanja z novinarji sta se ude-
ležila tudi tržaški predsednik
FIDAL-a Emiliano Edera in član
državnega vodstva atletske zve-
ze Elio De Anna, ki ima za sabo
bogato športno pot. Iz lastnega
spomina je izvlekel podatek, da
državno prvenstvo na Grezarju
leta 1968 ni bilo le zadnje za
Trst, ampak tudi za vrhunskega
šprinterja in olimpionika Livia
Berrutija.
ARC/PV
Prenovljeni športni objekt dobrodošla pridobitev
Po DP v atletiki bo stadion
Grezar meril na Balkan
  dor bi v dneh od pone-
deljka, 26., do petka, 30.
junija, šel mimo sedeža
devinskih zborov ali osnovne
šole Josip Jurčič, bi videl v do-
poldanskih urah veliko otrok,
ki pridno vadijo, brkljajo in iz-
delujejo lutke in scene, vmes
plešejo in igrajo kitaro. OPZ
Ladjica je tudi letos priredila
delavnice Devinskega vrta
ustvarjalnosti, ki sta jih podprli
Slovenska prosveta in Zadružna
kraška banka in se jih je ude-
ležilo kakih 30 otrok. Delili so
se na skupino mlajših, kakih
deset jih je bilo, in še skupino
K petošolcev ter srednješolcev, obnjih pa so bile še nekatere sta-rejše lutkarice, ki so kot po-
močnice sodelovale z režiserko
Jeleno Sitar, ki je delala s sta-
rejšimi in študentkama peda-
goške fakultete Ksenjo Daneu
in Janiko Škerl, ki sta se ukvar-
jali z mlajšimi.
V šoli so se zbirali mlajši in v
predelavi in režiji Ksenje Daneu
in Janike Škerl domiselno izde-
lali mizne lutke, da bi uprizorili
dramatizirano pravljico Julije
Jonaldson in Axela Schefflerja
Zverjasec. Otroci so se veliko
naučili in imenitno zabavali ob
igri, ki pripoveduje, kako se je
miška reševala pred lisico, so-
vo, kačo in drugimi plenilci s
tem, da jim je pripovedovala,
da gre k prijatelju zverjascu, ki
je strašna zver z groznimi čeka-
ni. Tako se miška rešuje, dokler
ne sreča čisto pravega zverjasca,
a tudi ob tem srečanju se miška
izmaže in izkaže, tako da je lah-
ko vsakdo razumel, da lahko
tudi mala miška zmore marsi-
kaj.
Na sedežu pa so se petošolski in
srednješolci medtem preselili v
Španijo, da bi ob izdelovanju
bikov in krav, pripravljanju plu-
tovca in rožič, ki jih ima bikec
Ferdinand še posebno rad, va-
dili bikoborske gibe, plesne ko-
rake in igranje kastanjet, predv-
sem pa spoznali, da je za bika
veliko boljše, če ima rad rože
kot pa bikoborbo. K sreči so tu-
di matador in pikaderosi
končno spoznali, da je bikec
Ferdinand miroljubna in ne
divja žival, in so mu dovolili,
da se je vrnil na domači travnik
v senco velikega plutovca. Ame-
riški pisatelj Murno Leaf, ki je
zgodbo o Ferdinandu napisal
malo pred začetkom druge sve-
tovne vojne, še danes velja za
enega nositeljev mirovniške
misli prav zaradi miroljubnega
bikca, ki so ga pomotoma iz-
brali za bikoborbo, ker je nekoč
na pašniku zgledal najbolj div-
ji, ko ga je pičila osa in je zato
podivjal. In ni slučaj, da je bila
ta pravljica ob izidu zaradi tega
mirovniškega sporočila prepo-
vedana tako v Francovi Španiji
kot nacistični Nemčiji.
Ob ogledu obeh predstav v pe-
tek, tik pred koncem delavnic,
ki jih je za OPZ Ladjica tudi le-
tos koordinirala Marja Feinig,
se nismo le zabavali ob lepo
uprizorjenih lutkovnih igrah,
ampak smo lahko spoznali in
cenili tudi vse ostalo delo, ki so
ga režiserke s svojimi sodelav-
kami opravile. Usklajevanje gi-
ba in premikanja lutk ob mizi
ali sodelovanje med bikovo
'glavo' in 'trupom' ter pre-
pričljivo premikanje nastopa-
jočih na odru so za mlade lut-
karje izredno dragocena odrska
izkušnja. Otroci pa so prav go-
tovo veliko pridobili tudi na
ravni jezikovnih kompetenc ter
glede sposobnosti sodelovanja
in ekipnega dela, vse to pa bo-
do vzeli s seboj v življenje.
v-j
Devinski vrt ustvarjalnosti 
Biki in zverjasci na
lutkovnih delavnicah
Foto damj@n
Tržaška 6. julija 2017 11
Obvestila
Dvojezične otroške jasli Maja iz
Repna vabijo k vpisu za šolsko leto
2017/2018. Jasli so odprte celo leto
od 8.00 do 16.00 in sprejemajo
otroke od 12. do 36. meseca starosti.
V letošnjem letu bo pedagoški
program obogaten z elementi
Montessori pedagogike. Vpis poteka
do srede, 19. julija 2017, mesta so
omejena. Ostale informacije na
telefonski številki 0039 340 402
2209. ali na email naslovu.
martinaskerk@gmail. com.
Darovi
V spomin na drago sestrično Marico
Terčon, darujeta Božena in Jelka 100
evrov za zbor Fantje izpod grmade.
Nabirka slovenskih vernikov
tržaške škofije za katoliški tisk, za
Novi glas:
podružnična cerkev sv. Florijana,
Bani - 30 evrov, župnija sv. Jerneja,
Barkovlje - 85 evrov, župnija sv. Marije
Magdalene, Bazovica - 50 evrov,
podružnična cerkev Lurške MB,
Ferlugi - 40 evrov, župnija sv.
Hieronima, Kontovel - 25 evrov,
župnija sv. Jerneja, Opčine - 390
evrov, župnija sv. Tomaža, Pesek - 30
evrov, župnija sv. Martina, Prosek -
75 evrov, župnija Bl. D. Marije
Vnebovzete, Repentabor - 70 evrov,
župnija sv. Jožefa, Ricmanje - 25
evrov, župnija sv. Mohorja in
Fortunata, Rojan - 60 evrov, župnija
sv. Ane, Trst - 100 evrov, žunpija sv.
Jakoba, Trst - 55 evrov.
  udi letos sta župnija Sveti
Križ pri Trstu in Slomškovo
društvo, v sodelovanju z ra-
jonskim svetom za Zahodni Kras,
organizirala Teden kriških zavet-
nikov.
V torek, 27. junija, je bilo v
Slomškovem domu odprtje razsta-
ve umetnin klesarja Pavla Hrova-
tina, ki se je rodil leta 1954 v zgo-
niški občini. Leta 1991 se je odločil
slediti tradiciji svojih prednikov in
se kot samouk posvetil klesanju. V
petindvajsetih letih delovanja je
priredil sedemindvajset osebnih
razstav ter sodeloval na številnih
skupinskih razstavah in petih sim-
T pozijih. Prvo mesto je osvojil naenaindvajsetih tečajih. Razstavljalje v Italiji, Sloveniji, Avstriji,
Nemčiji in Franciji. Živi v Križu, v
rojstni vasi Briščiki pa ustvarja in
ima svoj atelje. Tako je med dru-
gim v priložnostni zgibanki zapi-
sala prof. Ani Tretjak o razstavi z
naslovom Harmonija med Kra-
som in morjem. Tretjakova je Hro-
vatina tudi predstavila z besedami:
“Umetniku že sama izbira formata
ponuja kreativni naboj, znotraj ka-
terega deluje, da izlušči vizijo. Z
vertikalnim pravokotnim forma-
tom poudarja pokončnost motiva
in ga oplemeniti z monumental-
no valenco
spominske
stéle (an-
tična na-
grobna
plošča ali
steber iz
kamna z napisom ali re-
liefom na sprednji strani)
. Pri okroglem formatu, ki
zajema pojem celovitosti,
poglablja izziv izposta-
vljanja bistva. V obliki
romba, pri katerem se po-
gled zamakne, oblikuje
prehod, s katerim povabi
gledalca, da prestopi iz
realistične dimenzije v
ustvarjalni svet. /… /
Struktura in barva na
kamnitih reliefih sta zanj
pomembna ele-
menta, oživljata
prikaz kraške kra-
jine in ji vtisneta
čutni pridih. Raz-
pon strukture
kamna se širi od
hrapave nedotak-
njene naravne
površine do ostro zareza-
nih vibracij, ki žarčijo lah-
kotno, zračno atmosfero.
Izbor barv se zadržuje v
okviru antične barvne
triade rdeče, bele in črne,
s katero Pavel Hrovatin
posreduje prvobitnost
sporočil. Morje, ki zrcali
odsev svetlobe na nemirni pro-
strani gladini, nas preplavlja s
čustvi, z nemirom in hrepenen-
jem. Ob strani se
dviguje strmo po-
bočje kraške trpke
krajine, ki zahteva
napor in dostojan-
stvo. Dva naravna
elementa, ki se v
kontrastu medse-
bojno dopolnjuje-
ta in ustvarjata ob
prisotnosti rdečega
kroga zaupno at-
mosfero upanja v
moč naravne pre-
nove”.
V četrtek, 29. juni-
ja, je bila na god sv.
Petra in Pavla sv.
maša za počastitev
kriških zavetnikov.
V nedeljo, 2. julija,
pa so Križani
počastili sv. Petra
in Pavla s slovesno
sv. mašo. Procesija
po vaških ulicah je
letos uspela, po-
tem ko so jo lani
odpovedali zaradi
močnega dežja in
vetra. V procesiji je ritem dajala,
poleg cerkvenega pevskega zbora
pod vodstvom Alessandra Svaba,
godba na pihala iz Nabrežine. Pro-
cesijo so spremljali tudi ženske in
moške narodne noše ter skavti. Sv.
maši je sledilo še tradicionalno
druženje v Slomškovem domu.
Tako se je tudi letošnji Teden
kriških zavetnikov uspešno skle-
nil.
Matej Kosmač
Evropska prestolnica znanosti 2020
Za prestižen naslov 
se poteguje tudi Trst
  rst, v konkurenci z nizo-
zemskima mestoma Lei-
den in Haag, se poteguje
za Evropsko prestolnico znano-
sti v letu 2020. V izbranem me-
stu bo potekal Open Forum Eu-
roScience (ESOF), največje
evropsko srečanje na področju
raziskav in inovacije, kjer se
družijo znanstveniki, inovatorji
ter predstavniki poslovnega in
javnega sveta. Končna odločitev
bo znana konec junija v Stra-
sbourgu, ko se bo izrekel nad-
zorni odbor foruma EuroScien-
ce.
Forum EuroScience združuje
T več kot 4.000 raziskovalcev,vzgojiteljev, industrijcev in no-vinarjev z vsega sveta.
Kandidatura Trsta je naletela na
pozitivno pozornost strokovne
javnosti, koncept pa poudarja
odprtost našega mesta do širšega
prostora, vključno s Slovenijo.
Za mesto Trst bi bila to izjemna
priložnost, da se dodatno uvel-
javi na evropski ravni s svojimi
priznanimi znanstvenorazisko-
valnimi centri. Kandidaturo so
poleg Ministrstva RS za šolstvo,
znanost in šport podprli tudi
obe krovni organizaciji Sloven-
cev v Italiji SKGZ in SSO z željo,
da bi prispevali k večji razpoz-
navnosti Trsta kot večkulturne-
ga mesta, katerega sestavni del
je tudi slovenska narodna skup-
nost, ter Slovenski raziskovalni
inštitut in Slovensko deželno
gospodarsko združenje.
Prvo srečanje ESOF je bilo v
Stockholmu leta 2004. Srečanja,
ki potekajo od takrat redno vsaki
dve leti, so se nato zvrstila v
Münchnu, Barceloni, Turinu,
Dublinu, Köbenhavnu in Man-
chestru. V letu 2018 bo forum
potekal v francoskem mestu
Toulouse.
Las Kras
Dežela je svoj delež
odstopila Arei Science Park
  ežela Furlanija Julijska
krajina je svoj delež v la-
stniški strukturi Lokalne
akcijske skupine (LAS) Kras od-
stopila znanstveno-raziskovalne-
mu konzorciju Area Science Park.
“Upravni subjekt, kakršen je LAS,
ima smisel, če ozemlju, na kate-
rem deluje, ponuja inovativne
rešitve za razvoj”, je komentirala
deželna predsednica Debora Ser-
racchiani. “Zaradi tega menimo,
da je vstop Aree Science Park v
LAS Kras koristen, saj se znan-
stveno-raziskovalni pristop obre-
stuje tudi v kmetijstvu. To je ra-
zlog, da smo svoj delež odstopili
prepričano in hitro”.
Dežela Furlanija Julijska krajina
je v LAS Kras vstopila po ukinitvi
D Pokrajine Trst. Ta je bila medsoustanovitelji lokalne akcijskeskupine, njene lastniške deleže
pa je po reformi krajevne samou-
prave podedovala deželna upra-
va.
V LAS Kras so vključene še vse
kraške občine na slovenski in ita-
lijanski strani meje ter razni za-
sebni partnerji. Kot je spomnila
Serracchianijeva, je LAS široko
javno-zasebno zavezništvo, ki
spodbuja razvojne rešitve na do-
ločenem ozemlju. “Preizkus, ki
se je začel na Krasu, je Evropska
komisija pozitivno ocenila, zato
bi ga lahko razširili tudi na druga
območja naše dežele”, je za-
ključila deželna predsednica.
ARC/PV
Ob 55. obletnici mature na trgovski šoli
Prijetno srečanje ob
obujanju spominov
  koraj 20 maturantov
iz šolskega leta
1961/62 smo se s svojo
tedanjo pofesorico itali-
janščine dr. Marijo Kacin
srečali 17. 6. 2017 na
Opčinah, v restavraciji Va-
lerija, na prijetnem
druženju ob odlični kuli-
narični ponudbi Toma
Oberdana.
Obujali smo spomine na
minule čase in zbledele
šolske utrinke, saj je od
naše mature minilo že 55
let.
Samo po sebi se postavlja
vprašanje oz. “obračun”, v
kolikšni meri sta prispeva-
S la v šoli pridobljena izo-brazba in znanje na poziti-ven potek našega življenja
in uspehov. Mirno lahko
ugotavljamo, da smo se na
trgovski šoli zelo dobro
pripravili na delovne in
življenjske izzive in preiz-
kušnje.
Hvaležni smo naši šoli in
profesorjem, ki so se
uspešno trudili z nami.
Naši trgovski šoli želimo še
veliko dobrih, zagnanih
profesorjev in še več mar-
ljivih, zainteresiranih štu-
dentov.
Naj živi trgovska šola!
Glavko Petaros
  Slovenskem stalnem gle-
dališču (SSG) v Trstu se
bodo v sezoni 2017/18 po-
svetili privlačnostim, odnosom
med partnerjema, v malih skup-
nostih, družbenim odnosom,
prepletom razmerij. Začeli jo bo-
do z delom Ivana Cankarja, in si-
cer z gostujočo predstavo Po-
hujšanje v dolini Šentflorjanski,
vrsto hišnih uprizoritev bo odprla
komedija Resnica Floriana Zeller-
ja.
Ob odprtju sezone 14. in 15. ok-
tobra kot uvod v obeleževanje
100. obletnice Cankarjeve smrti v
letu 2018 napovedujejo gostovan-
je SNG Maribor s predstavo Po-
hujšanje v dolini Šentflorjanski v
režiji Janusza Kice.
Novembra pa bo vrsto hišnih
uprizoritev SSG odprla urbana ko-
V medija Resnica francoskega dra-matika Floriana Zellerja. O tem,če je potrebno vedno govoriti le
resnico v labirintu partnerskih
odnosov, se bo umetniška ekipa
spraševala pod režijskim vod-
stvom Alena Jelena.
Decembra bo sledila mednarodna
koprodukcija Barufe po komediji
Carla Goldonija Le baruffe chioz-
zotte, ki je že doživela priredbe z
istrskim predznakom. Tokrat je
zgodbe in zdrahe ribičev prelil v
mešanico jezikov severnega Jadra-
na Splitčan Predrag Lucić, režijo
pa je prevzel Vito Taufer. Predsta-
va je koprodukcija SSG Trst, Gle-
dališča Koper, SNG Nova Gorica
ter INK Pula.
Januarja bo sledila slovenska
praizvedba razmišljanja o partner-
skih odnosih v predstavi za dva
igralca Lepi dnevi v Aranjuezu Pe-
tra Handkeja. Predstavo bo režiral
Tržačan Igor Pison. Na pov-
praševanje po klasičnih besedilih
pa bo odgovorila komedija
Ukročena trmoglavka Williama
Shakespeara v režiji Juša A. Zidar-
ja, ki se je v prejšnji sezoni izkazal
z režijo praizvedbe predstave Zim-
ski sončev obrat.
Druga koprodukcija, Velikani z
gore Luigija Pirandella, bo zažive-
la marca. Predstava je del širšega
projekta, ki je nastal z združenimi
močmi mreže manjšinskih gleda-
lišč iz Trsta, Reke, Temišvara, Su-
botica in Skopja. Režiser predstave
bo Paolo Magelli.
Po monodrami Ismena bo aprila
zaživela druga monodrama nizo-
zemske avtorice Lot Vekemans z
naslovom Judež. Različico zgodbe
svetopisemskega lika bo na oder
postavil Pison.
Program podpisuje umetniški ko-
ordinator Eduard Miler, ki s to se-
zono zaključuje svoj mandat v
tržaškem gledališču. Z enoletnim
mandatom ga bo nasledil tržaški
režiser Pison.
Ob sedmih predstavah, ki sesta-
vljajo osnovni abonma, bodo tudi
v sezoni 2017/18 na voljo modu-
larne izbire, tokrat z dvema sklo-
poma gostujočih dramskih, gla-
sbenih in plesnih predstav. Gosto-
vanja nastajajo v večini primerov
v sodelovanju z ustanovami, s ka-
terimi SSG že več let navezuje sti-
ke na tržaškem in deželnem teri-
toriju. Kot novost pa izpostavljajo
sodelovanje s Kosovelovim do-
mom v Sežani, tudi tokrat na rav-
ni izmenjave dvoran in občinstva.
Program uprizoritev SSG pa bo
kot vedno dopolnila otroška pred-
stava, tokrat Slonček Babar v režiji
Tadeja Piška, ki bo nastala v sode-
lovanju z Glasbeno matico, Pro-
svetnim domom in Kulturnim
centrom Franca Bernika v
Domžalah.
Predstavitev nove sezone SSG
Vsebine predstav bodo
obravnavale medčloveške odnose
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA 
vabi na 
SLAVJE SVETIH BRATOV
na Vejno pri Trstu v nedeljo, 9. julija, ob 17. uri
Somaševanje z duhovniki jubilanti bo vodil 
letošnji novomašnik g. Gabriel Kavčič.
Sodeloval bo Združeni zbor ZCPZ iz Trsta. 
Vabljene so narodne noše in skavti!
Gospod Silvester Metlika, ki je pripravil raziskavo o
zgodovinskih družinah in priimkih v Boljuncu, nas je
skromen, kot je, prijazno opozoril, da smo zmotno napisali,
da je bil šolnik. Sam nam je pa povedal, da je bil samo
zaposlen v šoli.
Popravek
Teden kriških zavetnikov 2017
Križani so lepo počastili
sv. Petra in Pavla
Videmska / Aktualno6. julija 201712
Tuji hotelirji kupujejo hotele in privabljajo v Posočje nove goste 
“Kdor zna, pač zna…”
  Zgornjem Posočju kupu-
jejo “izgubarske” hotele
izkušeni hotelirji in doka-
zujejo, da 100 izgovorov prejšnjih
upravljavcev, “da ne more iti, ker
…”, stokrat demantirajo dobri po-
slovni rezultati novih upravljav-
cev. Tako v Logu pod Mangartom
uspešno upravljata dva hotela ho-
telirja iz Madžarske in Ukrajine, v
Bovcu iz Češke … Za drugo leto
napoveduje ruska naveza lastni-
kov odprtje v višjo kategorijo ob-
novljeni Hotel Kanin... Tudi v
adrenalinski športni ponudbi je
vsaj polovica tujih ponudnikov.
Pomembno je, da ti uspešno pri-
vabljajo tudi številne druge goste
iz svojih držav.
Tako sta te dni v tej smeri dve
spodbudni novosti. Novi Garni
Hotel Bovec, ki je podružnica
WOOD-FOREST GROUP, lastni-
kov iz Češke, je začel uspešno po-
slovati že na začetku sezone,
svečano odprtje pa je bilo 15. ju-
nija. Ker Občina Bovec ni imela
denarja, da bi nadomestno popo-
tresno gradnjo mla-
dinskega hotela do-
končala, ga je v letu
2015 prodala naj-
boljšemu ponudni-
ku in ta je takoj na-
daljeval dela in letos
vanj že prihajajo go-
stje, pa ne samo
Čehi.
Že nekaj dni zatem
so v županovi pisar-
ni podpisali kupo-
prodajno pogodbo o
prodaji Hotela Alpi-
ne v Logu pod Man-
gartom z dosedan-
jim najemnikom iz
družbe MRKEURO d. o. o. Pred
dvema letoma je družba vzela ta
hotel v najem in obenem izrazila
namero, da ga bo kupila, če bo
posel z njim dobro stekel. Vsi
prejšnji najemniki so namreč
obupali po nekaj mesecih ali prej
…
V Garni Hotel Bovec je znotraj sko-raj razkošen, zunaj je privlačnegavideza, kot je bil nekdanji hotel
stare bovške družine Huber, zgra-
jen še pred prvo svetovno vojno.
Lastniki so imeli še veliko ambu-
lanto in premožni gostje iz mest,
npr. Trsta, so prihajali pozimi v
Bovec na smučanje na Kanin, po-
leti pa na zdravljenje pljučnih bo-
lezni in še marsičesa. Dr. Huber
je bil namreč tudi “alternativec”,
bi danes rekli, in je imel zelo
srečno roko pri diagnozah in
zdravljenju, podobno kot dr. Ril-
ke. Po drugi svetovni vojni se je
družina izselila. Žal, občina s pro-
dajo tudi tega nekoč nacionalizi-
ranega objekta ni imela sreče …
Novi upravljavec Jaroslav Rygl je
že ob odprtju dokazal, kako pri-
jetno vzdušje zna ustvariti. Pove-
dal je, da mu to ni težko, ker se je
že ob svojih prihodih v to dolino
počutil, kot da prihaja domov:
“Zato sem toliko bolj samozave-
stno pristopil k nakupu in celo-
stni prenovi objekta. Posebej se
moram zahvaliti tudi arhitektki
Lidiji Manfreda, ki je znala moje
zamisli odlično prenesti v lično
urejen hotel …”
Hotel Alpine obdaja amfiteater vi-
sokih Julijcev.
Najemniki so pokazali vrhunsko
poslovno in upravljavsko znanje
in samozavest ob najemu in vla-
ganju vanj, ob čemer so nekateri
“strokovnjaki” nejeverno odki-
mavali z glavami, se je pokazala
kot upravičena. Že ob najemu ho-
tela je najemnik občini vnaprej
plačal najemnino za dve leti! V
vsem tem času se je direktorju
podjetja MRKEURO d. o. o. Rosty-
slavu Mikhnevychu potrdila vizi-
ja poslovanja v “najlepši kotlini v
Sloveniji”! kot je nekoč tukaj
vzkliknil legendarni planinski fo-
tograf Jaka Čop, ko je zagledal
Loške stene, Jalovec in Mangart
kot na dlani, “da planincu njena
lepota jemlje dih, ko jo prvič
ugleda”. Mikhnevych je bil vse
bolj zadovoljen tudi z odnosi med
Občino Bovec in županovim pri-
stopom. Zato je dobil krila in ho-
tel dogradil tako, da so v spodnjih
prostorih odprli pizzerio in ta je
kmalu zaslovela daleč naokoli,
uredili so pokrit zimski vrt in nad-
gradili poletnega. Povpraševanje
je bilo tolikšno, da so pizzi dodali
še potico in drugo hrano. Tako se
je ponudba zavrtela v
uspešno poslovno
zgodbo še prej, kot so
pričakovali novi lastni-
ki, ki prihajajo od tam,
kjer še danes niso po-
zabljene pripovedi o
slavnih Kozakih na iz-
jemno vzgojenih kon-
jih, kako so se skozi
stoletja herojsko brani-
li za svoja rodovitna
polja pred navali veli-
kih vojska z vzhoda in
zahoda …
Turistično Posočje je še
dokaj nepopisana knji-
ga specializirane drob-
ne ponudbe, ki jo lahko okusimo
v mondenih letoviščih na vsakem
koraku. Priložnosti za nove zapo-
slitve je ogromno, toda brez spe-
cializiranega znanja in izkušenj
dobre prakse iz konkurenčnih
okolij pač ne gre.
MM
S 5. strani
“Premagajmo
brezbrižnost!”
  e demokracija v tem, da plo-
skamo tistim, ki demos - ljud-
stvo, uničujejo?
Odprimo oči! Danes je potrebno,
bolj kot kadarkoli doslej, na glas
reči: “S skupnimi močmi zausta-
vimo in preprečimo vse totalitar-
ne ideologije”! Ne gre za ustavitev
levice ali desnice. Tako levica kot
desnica sta v politični areni po-
trebni in dobrodošli. Brez dveh
moštev še nogometa ni mogoče
igrati. Zaustaviti je potrebno tota-
litarizme!
Potrebno je moliti in se postiti za
osvoboditev od politikov, ki živijo
od politike namesto za politiko in
se odločajo za škodljive projekte.
Potrebno je reči ne politikom, ki
so, namesto da bi bili voditelji
ljudstva, pokončevalci ljudstva.
Sveti nadangel Mihael, brani nas
v boju!
Molimo za zdravo pamet, za osvo-
boditev od teorij, ki ne upoštevajo
niti zdravega kmečkega razuma
niti vrhunske znanosti. Vera od
nas zahteva, da presojamo, da izo-
strimo razum, ki nam je dan od
Boga. Vera ni v nasprotju z razu-
mom, kot so nam vcepljali v gla-
vo, ampak zahteva vrhunski ra-
zum.
J Jezus je rekel: “Dajte torej cesarju,kar je cesarjevega, in Bogu, kar jeBožjega” (Mt 22, 21). To pomeni,
da se kristjani zavedamo potreb-
nosti in pristojnosti državnih
oblasti, istočasno pa se zavedamo,
da “cesarjem” ne smemo dati v
roke tega, kar pripada Bogu. V de-
liriju svoje vsemogočnosti in sa-
mozadostnosti današnji oblastni-
ki mislijo, da lahko odločajo o
vsem, da lahko spreminjajo Božje
zapovedi, določajo katere pravice
imajo njihovi državljani… Kako
povsem drugačni so ti politiki od
Abrahama Lincolna, predsednika
ZDA, ki je v času ameriške
državljanske vojne l. 1863 razglasil
dan ponižanja, posta in molitve.
Za to dejanje se je odločil, ker je
priznaval Boga, se zavedal obstoja
zla in je veroval v odpuščanje.
Kristjani se zavzemamo za laično
državo, ki ni laicistična, ateistična
ali celo satanistična država;
država, katere smisel bi bil v tem,
da zatre vse religije. Pristna laična
država, za katero se zavzemamo
tudi kristjani, je v tem, da se pri-
padniki različnih verskih, poli-
tičnih, nacionalnih in kulturnih
opredelitev v medsebojnem
spoštovanju in iskrenem dialogu
skupno prizadevamo za to, kar je
dobro za prav vsakega posamez-
nika in za vse skupaj. To ni
možno, če smo drug do drugega
brezbrižni ali celo sovražno raz-
položeni. Različnih religij znotraj
laične države ne smemo nasilno
nadomestiti s t. i. “nevtralnostjo”,
ki seveda še zdaleč ni nevtralna,
temveč je ideologija, ki skuša za-
treti vse drugače misleče.
Bog ne more nič brez naše svobo-
de. 
Dragi bratje in sestre, prostovol-
jno in po zavestni ter svobodni
odločitvi se trudimo živeti po
Evangeliju, ki je veselo oznanilo -
oznanilo pristnega življenja. Ni-
kakor nismo ogroženi, če drugi
pripadajo drugačnim religijam in
svetovnim nazorom. Priznavamo
versko svobodo in se zanjo zavze-
mamo. Veselimo se skupnega
iskanja skupnega dobrega; tega,
kar je dobro za vsakega posamez-
nika in celotno družbo.
Za to iskanje pa so potrebni napor,
žrtve, molitev, post, treznost,
iskreni dialog, medsebojno
spoštovanje in ljubezen. Ne mo-
remo prav razumeti Jezusovega
Srca, katerega praznik jutri obha-
jamo, če nismo pripravljeni na
Božji oltar prinašati tudi svojega
prispevka za domovino in vso člo-
veško družino; tudi svojih žrtev za
grešnike.
Največji greh je, če ne delamo do-
brega.
Največja sreča je hoditi po poti
blagrov.
S 1. strani
Prizemljen
fantastičen dan
  ov poskus reševanja di-
leme o mejah sta začela
premiera Sanader in
Janša leta 2005. Dogovorila sta
se za rešitev po sodni poti, vsaka
stran je predlagala svoj načrt in
ustanovila svojo delovno skupi-
no, ki pa dejansko nista našli
skupnega jezika. Sporazum med
Borutom Pahorjem in Jadranko
Kosor, podpisan v Stockholmu
novembra 2009, je tretje po-
membnejše dejanje v tem proce-
su. Arbitražni sporazum je sicer
obrodil razsodbo, ki pa je Hrvati
- tako trdijo njihove oblasti – ne
bodo spoštovali. Na veljavnost
arbitražnega sporazuma naj bi
po njihovem mnenju usodno
vplivalo razkritje pogovorov
med slovenskim arbitrom Jerne-
jem Sekolcem in slovensko fun-
kcionarko na zunanjem mini-
strstvu Simono Drenik. Sloven-
sko stran so v tem primeru seve-
da ulovili v hudo nerodnem po-
ložaju, ki pa – to je razsodilo ar-
bitražno sodišče – ne bi moglo
na nikakršen način usodno vpli-
vati na izrek razsodbe. Hrvati so
kljub temu deklarativno odsto-
pili. Glede na pretekle izkušnje
in glede na izrek arbitražnega so-
dišča o nekompromitiranosti
postopka se je tako težko otresti
občutka, da so bila prisluškovan-
N ja samo primeren izgovor za od-stop od arbitraže, ko so hrvaškeoblasti začutile, da se zadeve ne
premikajo v smer, ki so si jo sa-
me zastavile. Njihov scenarij je
predvideval razdelitev Piranske-
ga zaliva na pol in ohranitev pol-
ne suverenosti tudi nad morebit-
nim koridorejm, ki bi povezoval
slovensko teritorialno morje z
mednarodnimi vodami.
Težko se je znebiti občutka, da
so vsa ta zadržanja narekovale
notranjepolitične razprtije.
Hrvaška (posebej stranka HDZ)
doživlja zadnjih nekaj let pre-
cejšnje institucionalne krize.
Dovolj je, da pomislimo na afere
okoli nekdanjega premiera Sana-
derja in na težave pri vladanju
vseh hrvaških premierov – Ja-
dranke Kosor in zdajšnjega An-
dreja Plenkovića iz vrst HDZ, pa
tudi Zorana Milanovića iz SDP.
Hrvaške politične sile so bile do
arbitražnega sporazuma vselej
previdne (v času, ko so bile na
oblasti) oziroma hudo skeptične
(ko so bile v opoziciji). Afera s
prisluškovanji jim je dala
možnost, da so enotno postale
do njega sovražne. “Enotnost v
sovražnosti” do arbitraže je seve-
da vsaka stran posebej izrabljala
za prelaganje odgovornosti in
krivd na drugo.
P. s. Kdo bo sedaj prepričeval
Hrvaško?
V Zagrebu trmasto vztrajajo, da
je razsodba arbitražnega sodišča
zanje mrtva črka na papirju in da
je zato ne bodo spoštovali. Lah-
ko to storijo? Interpretacij je več.
7. člen sporazuma o arbitraži do-
loča, da je razsodba zavezujoča
za obe strani. Hrvaška pa je ce-
lotno zadevo obrnila drugače.
Arbitražno sodišče za reševanje
mejnega spora je nastalo na
izrecno pobudo obeh strani v
sporu. Pred tem tega sodišča ni
bilo. Zato – to je še interpretacija
hrvaške strani – vloga in pomen
takega sodišča propadeta v tre-
nutku, ko ni več izhodiščnih po-
gojev. Afera s prisluškovanjem je
po mnenju Zagreba izhodiščne
pogoje dokončno pokopala in z
njimi tudi člen o zavezujočnosti.
Kaj torej zdaj? Na vrsti bo najbrž
t. i. realpolitik oziroma diploma-
cija pritiskov. V zadnjem tednu
smo lahko brali, da so se arbi-
tražne razsodbe v veliki večini
primerov spoštovale. Pri
vprašanju slovensko-hrvaške ar-
bitraže bo svoje najbrž povedala
tudi (tiha) mednarodna diplo-
macija. Nemški veleposlanik v
Zagrebu je tako že pred izrekom
razsodbe posvaril obe strani, naj
odločitev spoštujeta. Veleposla-
ništvo ZDA v Sloveniji je razkri-
lo, da se Washington ne bo
vmešaval v to vprašanje. Evrop-
ska komisija pa je na to temo raz-
pravljala 4. julija (malo za tem,
ko je naš časopis šel v tisk).
Hrvaško zadržanje do arbitraže
bo v marsičem odvisno od vseh
teh stališč in diplomatskih pri-
sil.
Pogovor / Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister
Leta 2001 je bil stik z odprtim
morjem za Slovenijo ugodneje
definiran
Dr. Dimitrij Rupel ima v slo-
venski diplomaciji zelo dolg
staž. Bil je večkratni zunanji
minister, pa tudi slovenski ve-
leposlanik v ZDA in generalni
konzul v Trstu. Rupel je dobro
seznanjen z zgodovino sloven-
sko-hrvaških odnosov, saj je bil
v poosamosvojitvenem obdob-
ju zunanji minister kar 11 let.
Med drugim je bil vodja slo-
venske diplomacije tudi v
času sprejemanja sporazuma
Drnovšek – Račan, ki sta ga
strani parafirali julija 2001,
a ga potem nista podpisali.
Medtem ko je slovenska vla-
da sporazum takoj sprejela,
je Hrvaška od njega odstopi-
la septembra 2002. Ta spora-
zum je bil pred arbitražno
razsodbo tudi točka, ko sta
bili Slovenija in Hrvaška naj-
bližje rešitvi vprašanja meje.
Kako ocenjujete razsodbo
arbitražnega sodišča?
Navdajajo me mešani občut-
ki. Nekaj odločitev je čisto
korektnih, nekaj je slabih,
nekaj pa takih, da zbujajo
dvome.
Zaustavimo se na morskem
delu. Sloveniji pripada 80
odstotkov Piranskega zaliva
in stik z odprtim morjem. Je
ta rešitev za Slovenijo ugod-
na?
Gre za dva problema. Razdeli-
tev Piranskega zaliva me ne
moti. To je nekoliko po-
manjšana različica sporazuma
Drnovšek – Račan iz leta 2001.
Stik z odprtim morjem pa je
nekoliko kompleksnejše
vprašanje. Tukaj je nekaj težav.
Stično območje je postavljeno
v hrvaško teritorialno morje. V
stičnem pasu ima Slovenija, pa
tudi vse druge države, posebne
pravice. Tam vlada poseben
režim svobodne plovbe, svo-
bodnega preletanja letal, pa še
nekaj drugih določil. Kar me
najbolj skrbi, je pravzaprav dej-
stvo, da je Hrvaška tukaj ohra-
nila nekatere pravice, kakršna
je na primer urejanje zakono-
daje. Hrvati se sicer pritožujejo
že nad tem, da so v stičnem pa-
su pod kontrolo mednarodne
skupnosti. Zavedati pa se mo-
ramo, da tako oblikovani stični
pas ni to, kar si je Slovenija
želela, ko je skozi parlament šla
naša opredelitev pojma “stik z
odprtim morjem”. Slovenija si
je nadejala imeti mejo med slo-
venskim teritorialnim morjem
in odprtim morjem. Tega zdaj
ni. V sporazumu Drnovšek –
Račan je bil postavljen t. i. dim-
nik, ki je pripeljal mednarodne
vode do slovenskih teritorial-
nih voda. V primeru zdajšnje
razsodbe pa se slovensko morje
stika s hrvaškim morjem, ki bo
v stičnem pasu podvrženo po-
sebnim pravilom oziroma
režimu.
Kaj pa začrtanje meje na
kopnem?
Na kopnem je nekaj pozitivnih
stvari, nekaj je tudi negativnih.
Pozitivno je, da je Slovenija do-
bila območja na severovzhodu.
Mislim tukaj na Mirišče, na t.
i. Tomšičeve parcele pri
Snežniku. Slaba pa je rešitev
onkraj Dragonje, ko gre za za-
selke Bužini, Škodelin in Mlini.
Tam so Slovenci ostali na
hrvaškem ozemlju. Med prebi-
valci je precejšnje razočaranje.
Slovenija bo morala najti v pri-
hodnosti ustrezne rešitve, ki
bodo tem ljudem omogočale
posebne pravice. Ne vem sicer,
kaj bi lahko tukaj naredili in
kako se bo to zgodilo. V tem
trenutku to ni niti moja skrb,
ugotavljam pa, da se tam Slo-
venija ni dobro
odnesla. Enako
velja za Trdinov
vrh: tudi to ob-
močje bo od-
slej del
Hrvaške.
Hrvaška je že
napovedala, da
je arbitražni
sporazum zan-
jo mrtva črka
na papirju in
da ga ne bo
spoštovala. Kaj
gre storiti v tem
primeru? Je po-
trebno upati in
čakati na diplo-
matski pritisk
mednarodne javnosti ali ob-
stajajo druga pravno-zavezu-
joča sredstva?
Hrvaška si v tem trenutku zati-
ska oči pred razsodbo v Haagu.
Kako Zagreb prisiliti, naj
spoštuje odločbo mednarodne
ustanove, kakršno je haaško
sodišče, niti natančno ne vem.
Domnevam, da je pred nami
obdobje resnih pogovorov in
pritiskov. Na pomoč bomo
najbrž klicali tega in onega iz
inozemstva. Seveda, to je
predvsem naloga diplomacije.
Kako zaščititi mejo tam, kjer jo
je arbitražno sodišče postavilo
na novo, je dokaj zapleteno
vprašanje. Časa za to pa je - ta-
ko določa arbitražni sporazum
- 6 mesecev.
Foto JMP
Slovenija 6. julija 2017 13
Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je sprejela na znanje
odločitev Stalnega sodišča za arbitražo v Haagu o meji med
Slovenijo in Hrvaško. Komisija si je v dolgotrajnem obdobju
urejanja meje na kopnem in na morju vedno prizadevala, da bi
oba naroda ohranila tradicionalno dobrososedske odnose,
prijateljsko sodelovanje in vzajemno sožitje. Odprta vprašanja
meja je v mednarodnem pravu mogoče reševati s pomočjo
Stalnega sodišča za arbitražo, ki zagotavlja upoštevanje
različnih strokovnih mnenj ter nepristransko in pravično
določitev državnih meja. Zato sta obe državi sklenili sporazum
o arbitražnem urejanju meje, ki je začel veljati 27. novembra
2010 in na katerega se sklicuje tudi pristopna pogodba
Hrvaške k Evropski uniji (Aneks št. 3, poglavje 5). Gotovo je, da
vse odločitve arbitražnega sodišča ne ustrezajo našim
pričakovanjem, ki jih imamo za upravičena, vendar smo
zavezani dolžnosti, da jih sprejemamo in pričakujemo, da bo
enako storila tudi druga stran. Odločitev omenjenega sodišča
je mogoče razumeti na različne načine, v okviru dolgoročnih
prizadevanj za prijateljsko sobivanje pa kot primeren način za
mirno reševanje odprtih mejnih vprašanj. Ko si prizadevamo
za sožitje in sodelovanje med narodoma, se zavedamo, da ju
bo mogoče ohraniti in razvijati le, če bo meja z ustreznimi
zakonskimi akti in sporazumi ustrezno določena. Zato
pozivamo obe vladi, politike in civilnodružbene organizacije,
da v duhu miru in sodelovanja sprejmejo in spoštujejo odločitev
sodišča in jo na obeh straneh meje v medsebojnem dialogu in
v doglednem času uresničijo ter poskrbijo za vse, ki jih bo
omenjena odločitev prizadela. Pričakujemo, da bosta tako
Cerkev na Slovenskem kot tudi Cerkev na Hrvaškem lahko
uskladili meje škofij in s tem prispevali pomemben delež k
uresničitvi odločitve arbitražnega sodišča. / Msgr. Stanislav
Zore OFM, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik
Komisije Pravičnost in mir pri SŠK
Za spoštovanje odločbe Stalnega 
sodišča za arbitražo v Haagu
Nezadovoljstvo zaradi težav na meji med Slovenijo in Hrvaško
A je Slovenija res 
stabilna država?
  Sloveniji med pristojnimi
in odločujočimi na raznih
ravneh vlada skoraj sogla-
sje, da je razsodba arbitražnega
sodišča o meji med Slovenijo in
Hrvaško veljavna in izvedljiva.
Zelo pomembno je tudi soglasje,
da je sodbo sodnikov v Haagu tre-
ba uresničiti na miren način, če
le mogoče s sodelovanjem
Hrvaške, torej brez groženj,
izsiljevanj ali uprizarjanja
incidentov. K takšnim ukre-
pom in ravnanju pozivajo
tudi mediji, tokrat ne glede
na njihovo ideološko in po-
litično naravnanost in
usmeritev. Zoran Potič je v
časniku Delo zapisal, “da,
če bo na obeh straneh do-
volj razuma, lahko Sloveni-
ja in Hrvaška v knjigi dvo-
stranskih odnosov začneta
skupaj pisati novo poglavje
o resnično dobrih sosed-
skih odnosih. Kdorkoli bo
poskušal ignorirati ali opo-
rekati arbitražnemu so-
dišču, si bo delal slabo uslu-
go”. Komentator Miran Le-
sjak pa je v časopisu Dnev-
nik menil, “da bomo Slo-
venci in Hrvati zase naredili
največ, če bomo svojim oblastem
znali nastaviti zrcalo in se ne bo-
mo pustili vpreči v njihove nacio-
nalistične in šovinistične poli-
tične kampanje. Trgovina med
državama se bo nadaljevala, toda
trgovina je vedno boljša od strel-
janja”. Heni Erceg, ki je bila ured-
nica legendarnega hrvaškega
časopisa Feral Tribune, pa je v ted-
niku Mladina zatrdila: “Po razpa-
du skupne države je vsak dobil
svoje, toda hudič je v podrobno-
stih. V tistih predelih državnih
mej na kopnem, zaradi katerih se
prepiramo že 25 let, in tistih ne-
V kaj litrih morja v Piranskem zali-vu, zaradi katerih sta si Slovenijain Hrvaška v laseh, kadarkoli le
utegneta. Ni je bilo vlade, ne na
Hrvaškem ne v Sloveniji, ki dom-
nevno sporne meje v Piranskem
zalivu ne bi izrabljala za plehke, a
donosne nacionalistične name-
ne”.
Hrvaška še vedno vztraja pri sta-
lišču, da ne priznava arbitražnega
sodišča in njegove razsodbe o me-
ji, ob tem pa si prizadeva, tako je
videti, za nova pogajanja o meji s
Slovenijo, za kar naj bi jo menda
navdihoval in podpiral tudi pred-
sednik ZDA, Donald Trump. Ure-
sničevanje razsodbe uglednih
sodnikov in strokovnjakov iz Haa-
ga bi sicer moralo biti skrb Slove-
nije, a nič manj tudi Hrvaške. Vel-
ja pa opozorilo, da se bo v nasled-
njih šestih mesecih, ko bo sodbo
potrebno uresničiti, lahko marsi-
kaj zgodilo in mejno problemati-
ko med državama kompromitira-
lo.
Sicer pa razsodbo arbitražnega so-
dišča o meji pristojni in vplivni v
Sloveniji različno ocenjujejo in
vrednotijo. Po pomembnosti naj
bi bila tretji dogodek v naši no-
vejši zgodovini za osamosvojitvi-
jo Slovenije in nato za njenim
sprejemom v EU in v Zvezo Nato.
Vendar je bila najnovejša razsod-
ba o meji sprejeta z manjšim so-
glasjem in podporo kot pa omen-
jena druga prejšnja dogodka. Ob-
staja več pripomb in pridržkov, pa
tudi očitnega nezadovoljstva in
kritik na račun sklepov arbi-
tražnega sodišča. Vendar pa je za-
gotovo najpomembnejše, da v
Sloveniji prevladuje soglasje s
tem, da je treba sodbo iz Haaga
upoštevati in uresničiti, ker ta po-
meni novo izhodišče in osnovo
za sodelovanje med državama.
Največje navdušenje nad razsod-
bo o meji je pokazal slovenski
predsednik Borut Pahor. Po nje-
govem se “komajda zavedamo,
kako pomemben trenutek živi-
mo, in upam, da se bomo v pri-
hodnosti odločitve arbitražnega
sodišča spominjali z iskreno hva-
ležnostjo”. Soglasje z razsodbo je
sporočil tudi ves vladajoči vrh slo-
venske politike, s predsednikom
vlade Mirom Cerarjem na čelu.
Vendar pa je premier priznal, “da
glede meje vsa pričakovanja niso
bila izpolnjena”. Sloveniji po raz-
sodbi haaškega sodišča pripada
okoli tri četrtine Piranskega zali-
va, priznan pa ji je tudi neomeje-
van izhod na odprto morje. Trdi-
nov vrh pripada Hrvaški, tako tu-
di zaselki Škodelin, Bužini in Mli-
ni-Škrilje. Tam živi domoljub
Joško Jeras, ki pa je zaradi nove
razmejitve zelo prizadet in ra-
zočaran. Za novo stanje krivi tudi
Slovenijo in politiko njenih vlad.
Stopnja zadovoljstva z novo mejo
je ponekod očitna, spet drugod
pa so nezadovoljni z njo, ki po
novem deli celo hiše in dvorišča.
O novih razmerah, nastalih z me-
jo, se bosta pogovarjala tudi slo-
venski premier Miro Cerar in
predsednik hrvaške vlade Andrej
Plenković, ki bo 12. julija uradno
obiskal Ljubljano.
Kritično se je na novo mejo odz-
vala SDS, največja opozicijska
stranka. Njen predsednik Janez
Janša je ocenil, da je Slovenija, ki
je ob osamosvojitvi nadzorovala
celoten Piranski zaliv, zdaj z raz-
sodbo izgubila četrtino le-tega. V
koridorju, ki naj bi omogočal stik
z odprtim morjem, pa bo imela
Slovenija le splošne pravice. Janez
Janša je zato prepričan, “da je Slo-
venija izgubila stik z odprtim
morjem. Kdor trdi drugače, pa za-
vaja javnost”. Tudi Patricija Šulin,
evropska poslanka iz vrst SDS, je
prepričana, “da je Slovenija izgu-
bila stik z odprtim morjem in bo
imela po morju le služnostno
pot”. Nasprotno, torej drugače,
pa ugotavljajo strokovnjaki. Pro-
fesorica mednarodnega prava dr.
Vasilka Sancin je izjavila, “da je
Slovenija dosegla svoj bistveni
strateški cilj, in to je neoviran in
  repirljivi, vzkipljivi, hrup-
ni, kričavi, jezikavi, zamer-
ljivi, ljubosumni, prete-
paški, zmeraj pripravljeni pote-
gniti iz žepa nož ali zgrabiti ka-
men, da bi ga komu zalučali v
butico, takšni so ribiči in njihove
žene, katerih ognjevite zdrahe za-
radi opravljivih žensk in ljubo-
sumnih moških zu-
bljev se včasih neu-
stavljivo razvname-
jo zaradi puhlih
vzrokov, kot sta po-
darjena sladkorna
pena ali ponujeni
ščepec tobaka. Taki
so ribiči in njihove
prav tako na prepir
in neusmiljeno la-
sanje pripravljene
žene v novi odrski
postavitvi slovitega
in izredno popular-
nega komedijskega
dela imenitnega be-
neškega komedio-
grafa Carla Goldo-
nija (1707-1793), Le
baruffe chiozzotte (1762), ki se v
slovenskem prevodu glasijo Pri-
morske zdrahe, Zdrahe v Chiog-
gi, Čožotske zdrahe, v hrvaškem
jeziku pa Ribarske svađe. Najno-
vejša uprizoritev te od strasti pre-
P kipevajoče komedije je pod na-slovom Barufe in kot koproduk-cijska predstava štirih primorskih
gledališč, Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica, Gleda-
lišča Koper, Slovenskega stalnega
gledališča Trst, hrvaškega gleda-
lišča Istarsko narodno kazalište –
Gradsko kazalište Pula, doživela,
pod iskrečo se režijo Vita Taufer-
ja, ambientalno premiero na
Martinčevem trgu v Kopru, 21.
junija 2017, 23. junija pa v Pulju
na dvorišču Zgodovinskega in
pomorskega muzeja Istre. V ne-
deljo, 25. junija 2017,
pa sta jutranja nevihta
in oblačno nebo pre-
prečila, da bi v popol-
danskih urah zaživela
še v amfiteatru gradu
Kromberk. Z nič
manjšo silovitostjo in
učinkovitostjo se je z vso tempe-
ramentnostjo, ki jo nosi v sebi za-
radi nabrite režije in izjemnih
igralcev, isti dan razživela na ve-
likem odru SNG Nova Gorica. Na
njem so na tribunah v “štirikot-
niku” sedeli tudi gledalci, da so
kot na boksarskem ringu od vseh
strani lahko spremljali prepire, ki
so se vrstili
ob namaza-
nih jezikih
ribiških
žena in ob
prekipljivi
razvnetosti
strastnih ri-
bičev, ki se
z barkami
vrnejo do-
mov po bo-
gatem ulo-
vu vsako-
vrstnih rib.
Režiser Vito
Taufer se je
po šestnaj-
stih letih
spet spopa-
del s tem Goldonijevim delom –
l. 2001 ga je pod naslovom Zdra-
he režiral prav v SNG Nova Gori-
ca – in povzel tedanjo učinkovito
zamisel predstaviti te ognjevite
prepire na ringu (asketska, a
učinkovita scena scenografa Vo-
ranca Kumarja). Tokratna uprizo-
ritev je še bolj obarvana z medi-
teransko ognjevitostjo, saj, kot
povedano, igralci izhajajo iz šti-
rih različnih primorskih gleda-
lišč, a kljub temu se enkratno uje-
majo med seboj, zato igra steče
kot po olju. Dodatno privlačno
barvitost priliva predstavi jezi-
kovna mešanica, ki se kot sledeči
si morski valovi razliva iz ust iz-
vrstnih igralcev. Goldonijevo do-
gajanje, umeščeno v obmorsko
mestece Chioggia, je Taufer v pri-
redbi Predraga Lucića (prevajalci
so Daniel Malalan, Petra B.
Blaškovič, Patrizia Jurinčič
Finžgar, Nataša Ralijan) prestavil
v naselje na obalo nekdanje av-
stro-ogrske monarhije, tako da se
v njej izredno domiselno in pov-
sem razumljivo prepletata
hrvaško in slovensko istrsko na-
rečje, vanju pa se vrivajo še
madžarske, italijanske in nemške
primesi. Tako tudi jezikovna ba-
bilonska zmešnjava čudovito
odraža tedanjo stvarnost, ki pa
metaforično odslikava tudi da-
našnjo multietnično realnost.
Kot tedaj tudi zdaj si oblast na vse
kriplje prizadeva čim bolj izko-
riščati malega človeka, ki se bori
za preživetje ob trdem delu, med-
tem ko se oblastniki lepo imajo
ob pogrnjenih mizah in si iz-
mišljujejo zmeraj nove davke, da
bi izstisnili iz ubogih davko-
plačevalcev še zadnjo paro.
Čeprav so v ospredju Tauferjeve-
ga dognanega režijskega koncep-
ta prav ribiči in njihova zelo na-
V SNG Nova Gorica / Koprodukcijska predstava: Barufe
Vročekrvni prepirljivci ob
razvnetih strasteh
turalistično obarvana ruvanja,
suvanja, kosmata zmerjanja …, je
kar dobro razbrati tudi to mani-
puliranje z malim človekom, ki
si ne zna pomagati.
V predstavi, katere uradna pre-
miera bo v SNG Nova Gorica na
začetku nove sezone, 21. septem-
bra 2017, komedijske like, živo, s
povsem realističnim orisom in z
ognjevito, izrazito mimiko, s
poudarjenimi kretnjami in stra-
stnim čutnim nabojem upoda-
bljajo Gojmir Lešnjak Gojc -Tone,
Marjuta Slamič - Paškua, Maša
Grošelj - Lucijeta, Rok Matek - Pe-
pi, Iztok Mlakar - Serđo, Petra B.
Blašković - Libera, Patrizia Ju-
rinčič Finžgar - Urša, Nika Ivančić
- Keka, Luka Cimprič - Šime, Kri-
stjan Guček - Đovanin, Igor Šta-
mulak - Isidor, Andrej Zalesjak -
1. stražnik, Gorazd Žilavec - 2.
stražnik.
Na električno kitaro virtuozno
uvaja prizore kitarist Damir Ha-
lilić Hal, tudi avtor glasbe. Igralci
imenitno prepevajo songe (av-
torja sta Predrag Lucić in Iztok
Mlakar) v tipičnem istrskem ljud-
skem slogu in povrhu še plešejo
nekakšno kolo, kar še obogati že
itak igralsko razkošno predstavo
teh krstno izvedenih Baruf, ki
imajo vse značilnosti, da posta-
nejo še ena izmed uspešnic
režiserja Vita Tauferja. Na svoji
bleščeči režijski poti je namreč
naštel nešteto priznanj in nagrad.
Za uspeh predstave so zaslužni
seveda tudi kostumografinja Bar-
bara Stupica, ki je v kostumih
ujela duha časa, oblikovalec sve-
tlobe Jaka Varmuž in oblikovalec
maske Matej Pajntar. Pri uprizo-
ritvi sta sodelovala še asistent
režiserja (študijsko) Izidor Čok in
asistentka kostumografinje Ana
Žerjal.
IK
nenadzorovan dostop do odprte-
ga morja”. Da je Slovenija z raz-
sodbo o meji dobila stik z od-
prtim morjem, zagotavlja tudi
Alain Pellet, vodja slovenske od-
vetniške skupine pri sodišču v
Haagu. V imenu Nove Slovenije,
stranke krščanskih demokratov,
je vodja njene poslanske skupine
Matej Tonin dejal, “da smo v
stranki nad razsodbo haaškega
sodišča razočarani, vendar se za-
vedamo, da za ureditev mejnih
zadev ni druge možnosti. Zato
razsodbo sprejemamo”. Nova
Slovenija, stranka krščanskih de-
mokratov, pa hkrati zahteva, da
slovenska država pomaga tistim
rojakom in njihovim družinam,
ki ostajajo na Hrvaškem in so se
znašli v najrazličnejših težavah.
Pomoč in razumevanje zanje je
med obiskom v prizadetih nasel-
jih zagotovil tudi premier Miro
Cerar.
Medtem pa se življenje v Sloveniji
nadaljuje skoraj na znani tradicio-
nalni način. Mnogi Slovenci
odhajajo na morje, tudi zdaj pre-
težno na Hrvaško, kjer ima dom-
nevno kar okoli 100 tisoč sloven-
skih ljudi svoje počitniške hišice.
Med njimi so tudi znani politiki,
kot sta, denimo, Jelko Kacin in
zunanji minister Karel Erjavec.
Politika pa že ustvarja vzdušje za
skorajšnji referendum o zakonu o
graditvi železniške proge med Di-
vačo in Koprom in za volitve
predsednika države. Predsednik
vlade Miro Cerar se je v dolgem
intervjuju za časnik Delo pohva-
lil, da je zdajšnji vladi uspelo ure-
diti razmere v Sloveniji, jih stabi-
lizirati. Toda žal ga mnoga dej-
stva, ki so očitna in boleča pri nas,
zanikajo. Premier pa je v omen-
jenem pogovoru za časopis Delo
tudi rekel, “da si ne zna predsta-
vljati, da bi šel v koalicijo z Jane-
zom Janšo”.
Marijan Drobež
Aktualno6. julija 201714
NATUROPATSKI NASVETI (160)Erika Brajnik
Kako točno deluje naturopatija?  (1)
Veliko ljudi mi vsak dan piše po elektronski in na-
vadni pošti, veliko ljudi vsak dan obišče mojo am-
bulanto. Vsak bi se rad pozdravil, odpravil bolezen,
bolečino, utrujenost, degenerativno obolenje. Vsa-
kega sprejmem in se kar najbolje potrudim, da mu
pomagam s spodbujanjem, da si sam pomaga. Ko
človeku poveš način, kako si lahko doma sam po-
maga, si ne more več zatiskati oči in mora prevzeti
odgovornost za svoje stanje
in mora začeti delati. Človek
se zave, da je lahko akter svo-
jega zdravja, da lahko vsak
dan hrani bolezen ali zdrav-
je in takrat se mu svet obrne,
takrat razume, da ima moč
in da nosi odgovornost do
sebe in svojega telesa.
Oče medicine Hipokrat
opozarja: “Hrana naj  bo
vaše zdravilo in vaše zdravi-
lo naj bo vaša hrana”. Natu-
ropat krepi posameznika
predvsem s hrano, in sicer s
takimi živili, ki hranijo zdravje, ne bolezni. Člo-
veško telo mora biti trdno, močno, fleksibilno, ela-
stično, čuječe, dovzetno, rahlo in trdno hkrati. Kako
je to mogoče? To so zakoni narave – človeško telo
mora postati del narave, mora se zliti skupaj z nara-
vo, z njo zadihati in jo razumeti. Živo bitje, ki najdlje
preživi na svetu, je tisto, ki je najbolj prilagodljivo,
to nam velevajo že evolucijski zakoni.
Naše telo si lahko predstavljamo kot vodo, ki teče
brez premora, energija v našem telesu se nenehno
pretaka in življenje je energija. Torej bi lahko ener-
gijo, ki teče po našem telesu, primerjali z vodo; ko
na vodno strugo pade kamenje, strugo izmaliči, jo
predrugači, a voda teče naprej, počasi, nežno in ne-
slišno najde drugo pot, pot napredka, pot nadalje-
vanja.
Enako je naše telo – večina se nas rodi zdravih, ener-
gija se po telesu pravilno in harmonično pretaka.
Ko nenadoma zbolimo, nastopi pregrada in energija
po telesu ne teče več
pravilno, kar navad-
no občutimo z bo-
lečino.
Kaj storiti?
Vzpostaviti je treba
ravnovesje na
nežen, enostaven,
skoraj neslišen
način. S hrano. Hra-
nimo se vsak dan,
vendar sta mogoči
obe možnosti: lah-
ko hranimo bole-
zen in pregrade,
lahko pa zdravje.
Velikokrat poudarjam moč zdrave večerje, ki je naj-
pomembnejši obrok celega dneva, saj nas lahko za-
kisa ali pa ne. Najboljša večerja je bazična oziroma
alkalna, nevtralna, ki nikakor ne hrani bolezni.
Najraje svetujem zelenjavno juho. Velikokrat mi
ljudje rečejo: “Gospa Erika, zelenjavna juha meni
za večerjo ne 'paše', je premalo”!
/ dalje
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 4. julija, ob 14. uri
Bolezen današnjega časa, ki je nismo še premagali
Rak na želodcu med najzahrbtnejšimi
vrstami raka prebavil
  a rakom na želodcu, ki je
med najzahrbtnejšimi
vrstami raka prebavil, v
Sloveniji zboli več kot 470
bolnikov letno, bolezenski
znaki pa se pojavijo razmeroma
pozno, ko je bolezen razširjena
že drugod po telesu. Ključnega
pomena je zato njeno zgodnje
odkrivanje, opozarjajo v
Slovenskem združenju za
gastroenterologijo in
hepatologijo.
Slovenija sodi med
države s srednjo do
visoko stopnjo
pojavnosti raka na
želodcu. “Pri nas na dva
milijona ljudi zboli 471
bolnikov, na žalost pa 72
odstotkov bolnikov kljub
intenzivnim
prizadevanjem kirurgov,
onkologov in
radioterapevtov ne
preživi svoje bolezni in v
letu do dveh umre, ” je
na novinarski konferenci
povedal specialist
internist gastroenterolog
Bojan Tepeš, sicer
predsednik Slovenskega
združenja za
gastroenterologijo in
hepatologijo.
Več kot 400 življenj na
leto bi lahko po njegovih
trditvah rešili z novim
preventivnim programom.
Slovenski gastroenterologi
namreč predlagajo, da bi v
Sloveniji uvedli novo
presejalno testiranje na okužbo
z bakterijo Helicobacter pylori,
ki je po podatkih Svetovne
zdravstvene organizacije
odgovorna za nastanek kar 89
odstotkov vseh rakov na
želodcu. Po trditvah Tepeša je v
Sloveniji z njo okuženih več
kot 25 odstotkov ljudi, večina
pa se jih okuži do šestega,
največ desetega, leta starosti.
“Praktično vsi, ki nosijo
Z bakterijo v sebi, imajo vželodcu kronično aktivnovnetje, vendar ga večina ne
čuti in ne zazna, da je z njimi
kaj narobe. Če takšno stanje
traja 30, 40 let in okužba se
lahko v treh odstotkih razvije v
rak na želodcu, ” je pojasnil
Tepeš. Dodal je, da se okužba
prenaša z umazanimi rokami
preko ust, ko, denimo, starši
prežvečijo hrano, preden jo
dajo otroku.
Ker je nemogoče ugotoviti, pri
kom se bo rak na želodcu
razvil, predlagajo, da bi okužbo
na bakterijo ugotavljali z
navadnimi krvnimi
preiskavami pri 19- in 20-
letnikih v okviru sistematskih
pregledov ob zaključku srednje
šole. Če bi bil test pozitiven,
potem bi preverjali še dejansko
prisotnost okužbe v želodcu z
dihalnim testom, družinski
zdravnik pa bi pričel z
morebitnim zdravljenjem, je
pojasnil Tepeš. “Znanstveno
dokazano je, da, če odstranimo
okužbo s to bakterijo, je
možnost za nastanek raka na
želodcu za 50 odstotkov
manjša, ” je poudaril.
Specialist internist
gastroenterolog Borut Štabuc je
pojasnil, da zdravljenje okužbe
poteka 14 dni z dvema
močnima antibiotikoma, pri
čemer je izredno pomembno,
da se zdravljenje ne prekine. In
čeprav je glavni krivec za razvoj
raka na želodcu
omenjena bakterija, je
Štabuc še opozoril, da so
dejavniki tveganja za
nastanek bolezni tudi
preslana hrana, kajenje
in pitje alkohola.
V združenju si že od leta
2009 prizadevajo, da bi
njihov predlog podprli
tudi predstavniki države
in prižgali zeleno luč za
njegovo izvajanje na
nacionalni ravni. Potem
ko so prvotni predlog
leta 2011 zavrnili, so
februarja letos pripravili
novega, ki ga je že
podprl razširjeni
strokovni kolegij
internističnih strok.
“Zdaj čakamo na
obravnavo na
zdravstvenem svetu.
Upamo, da bo do konca
leta tudi to za nami in želimo
si, da bi s tem programom
pričeli čim prej, ” je še povedal
Tepeš.
O tem, kako pomembna je
preventiva, o čemer priča že
program Svit, in zgodnjem
odkrivanju raka na želodcu,
bodo sicer vse do sobote
razpravljali na mednarodnem
kongresu, ki bo na enem mestu
združil več kot 400 zdravnikov
specialistov iz več kot 20
evropskih držav, tudi več tujih
predavateljev pa bo predstavilo
najnovejša dognanja na tem
področju.
  lovenska manjšina je s svojo
prisotnostjo in dejavnostjo
pomembno zaznamovala in
še vedno zaznamuje življenje na
ozemlju, na katerem živi. Ta nav-
zočnost je vidna, slišna in nasploh
občutena na najrazličnejših po-
dročjih; s tem delom želimo prite-
gniti pozornost na eno izmed teh:
arhitekturo. Seveda ne mislimo na
arhitekturo le kot na stavbarstvo,
ampak tudi na vse tiste posege, ki
vplivajo na oblikovanje okolja bo-
disi, kar se tiče njegovega videza,
bodisi, kar se tiče njegove funkcio-
nalnosti. V tem smislu je slovenska
manjšina med zgodovino svojega
obstoja pustila in še vedno pušča
pomembno sled.
Cilj projekta je seznaniti čim širšo
publiko z arhitekturami, ki oz-
načujejo slovensko prisotnost, da
bi pri čim več ljudeh vzbudili ra-
dovednost, da si jih ogledajo, in za-
nimanje, da spoznajo njihove
ustvarjalce, tj. slovensko manjšino.
Da bomo dosegli zastavljeni cilj,
bomo najprej evidentirali najz-
načilnejše in najzanimivejše arhi-
tekture slovenske prisotnosti, ki se
nahajajo na ozemlju, na katerem
S je naša manjšina naseljena in kigre od Jadranskega morja do Julij-skih Alp. Evidentirane arhitektur-
ne zanimivosti bomo primerno
slikali oziroma filmali. Kjer bo to
mogoče in primerno, se bomo po-
služevali tudi tehnike slikanja ozi-
roma filmanja z droni, kar bo
omogočalo pogled na te zanimi-
vosti iz nenavadne in zelo zanimi-
ve perspektive, ki dovoljuje v enem
pogledu ujeti še tisto, česar navad-
na slika ne zmore prikazati. Vse
skupaj bomo postavili na spletno
stran, ki bo delovala na računalni-
kih, na pametnih telefončkih in
na tablicah. Dokumentacijo bomo
opremili s primernim pojasnjeval-
nim besedilom in glasbeno podla-
go zlasti v obliki petja; tako ne bo-
do uporabniki samo gledali sledo-
ve slovenske prisot-
nosti, ampak tudi po-
slušali glas manjšine.
Prikaz omenjenih za-
nimivosti bo posebej
prilagojen za osebe s
posebnimi potreba-
mi. Spletna stran bo
dostopna v štirih jezi-
kih: slovenščini, itali-
janščini, nemščini in angleščini.
Možna bo:
- uporaba v živo
- brskanje po spletni strani
Temu bo sledila izbira med:
- za vse
- namenjeno osebam s posebnimi
potrebami (kjer se predpostavlja,
da bo
ogled / poslušanje potekal ob pri-
sotnosti staršev ali druge usposo-
bljene osebe).
Uporaba v živo
Kjerkoli se bo kdo nahajal, seveda
bo morala biti dostopna internet-
na povezava, bo lahko na tablici
ali pametnem telefončku, ki bosta
morala biti opremljena z GPS lo-
katorjem, odprl spletno stran, ki
bo za to namenjena. Pritisniti bo
moral na gumb in aplikacija mu
bo sporočila, kje so, glede na
točko, kjer se nahaja, najbližje do-
segljive arhitekture, ki značijo slo-
vensko prisotnost: tako si jih bomo
lahko šli ogledat v živo ali po sple-
tu.
Brskanje po spletni strani
Porabniki si bodo lahko kar doma,
po spletu, ogledali arhitekture slo-
venske prisotnosti.
Letalski promet v naši deželi
Ronke ciljajo na milijon
potnikov leta 2018
  etališča v Ronkah se je v
lanskem letu poslužilo
dobrih 700.000 potnikov,
cilj za letošnje in prihodnje leto
pa je postopna rast čez milijon.
Da je to mogoče, sta prepričana
tako generalni direktor aero-
droma Marco Consalvo kot
predsednica Furlanije Julijske
krajine Debora Serracchiani,
glavna razpravljalca na prvem
srečanju Trieste airport wor-
kshop, ki so ga priredili v Ron-
kah ob navzočnosti več kot 200
predstavnikov številnih letal-
skih družb, zavodov za turizem
in potovalnih agencij iz Italije,
Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
“Letališče potrebuje večjo pre-
poznavnost in boljši dostop”, je
ocenila Serracchianijeva, ki je
januarja letos ob položitvi te-
meljnega kamna napovedala,
da bodo v Ronkah do prihodnje
pomladi zgradili intermodalno
postajo, v katero bodo zaobjeti
avtobusni terminal s 16 linija-
mi, dve parkirišči s skupno ka-
L paciteto 1.500 parkirnih mestin povsem nova železniška po-staja. Ta bo primerna tudi za vi-
sokohitrostne vlake, tako bo to
še dodatna prednost ronškega
aerodroma, ki bo edino leta-
lišče z neposredno železniško
povezavo. “Obetamo si, da bi se
povezali tudi s slovenskim
železniškim omrežjem, o čemer
že tečejo pogovori s Slovenijo”,
je povedala Serracchianijeva, ki
pričakuje, da bo glavno letališče
Furlanije Julijske krajine razširi-
lo svoj domet potnikov. K temu
naj bi po njenih besedah pripo-
mogla tudi razširitev avtoceste
A4 na odseku do Benetk. Raz-
vojne možnosti letališča je v
konkretne številke pretvoril ge-
neralni direktor Consalvo, ki je
navedel, da letni potencial za-
objema 2,5 milijona potnikov.
Pot do maksimalnega izkoristka
lastnih kapacitet je še dolga, a
že leta 2018 bo po Consalvovih
napovedih mogoče prešteti mi-
lijon potnikov. Za zdaj pa se v
Ronkah veselijo spodbudnih
podatkov v prvih mesecih le-
tošnjega leta. Do konca maja so
zabeležili 6 % več prometa kot
lani, junijski obeti pa kažejo na
še dodatno izboljšanje. Zato je
do konca leta realno pričakova-
ti, da bo potnikov 840.000. Ve-
liko bo seveda odvisno od do-
nosa poletnih mesecev, ko je
glavno letališče Furlanije Julij-
ske krajine povezano s sedem-
najstimi letališči (dve rimski,
Milan, Olbia, Trapani, Bari,
Neapelj, Catania, London, Bru-
selj, München, Reykjavik, Va-
lencia, Tel Aviv, Barcelona, Ma-
drid in Minsk). Linijskih in čar-
terskih letov je 100 na teden.
Družba, ki upravlja ronško leta-
lišče, je pripravila ambiciozen
štiriletni industrijski načrt za
obdobje 2016-2020. V njem je
kot glavna opora za nagel razvoj
navedeno intermodalno sre-
dišče. Celoten projekt je vreden
17,2 milijona evrov. Financi-
ranje je v razmerju 14: 3 poraz-
deljeno med javnimi in zaseb-
nimi investitorji, pri čemer bo
Dežela Furlanija Julijska krajina
prispevala 4,3 milijone. Dela
bodo izpeljala tri namensko po-
vezana podjetja s sedežem v
Furlaniji Julijski krajini.
ARC/PV
Nova naloga za mlade raziskovalce
Arhitekture slovenske
prisotnosti na spletu
Aktualno 6. julija 2017 15
  na najlažjih in najbolj raz-
nolikih poti na vrh Matajur-
ja, predvsem če imamo
manj časa na razpolago, če je pre-
vroče ali nam preti nevihta, vsee-
no pa nočemo po običajni stezi do
cerkvice, je krožna pot mimo Do-
ma na Matajure. Izhodišče je, kot
vedno pri koči Pelizzo, do koder se
lahko udobno pripeljemo z avtom
ali pa, če imamo voljo in kondici-
jo, pripešačimo iz vasi Matajur.
Kočo, ki je kljub lahkemu dostopu
po asfaltirani cesti pozimi zaprta,
so dokončali leta 1975 in jo po
imenovali po znanem lokalnem
politiku Guglielmu Pelizzu, ki je
dal sicer tudi pobudo za njeno iz-
gradnjo, odprtja pa ni dočakal, saj
je umrl leto prej. Odprta je poleti,
nudi hrano in pijačo, od tod do
vrha pa je le dobrih 300 m višinske
razlike. Nekdaj je bilo tu tudi
smučišče, zaradi zelenih zim pa so
ga zaprli in na srečo odstranili vso
odrabljeno infrastrukturo. Vrh
Matajurja, Babe, je spet zaživel v
zelenju in trate so ponovno zacve-
tele.
Z možem sva se mimo koče povz-
pela po stezi, ki vodi proti vrhu.
Ljudi, tudi družin z otroki, je tu ve-
liko, pot je lepo shojena, v dežju
blatna, za moje okuse je seveda
prekratka, saj si v pičlih 45 minu-
tah na cilju. Premalo seveda, razen
v zimskih mesecih, ko je tu, v sa-
moti, z derezami na nogah, božan-
sko lepo. Kot bi se po ledeni cesti
vzpenjal naravnost v objem nebes.
Tokrat sva se steze držala le do
križišča s potjo, ki pelje proti Livku
in zavije nekje čisto pod vrhom de-
sno. Prednosti pri tej izbiri je več.
E Izogneš se množici, ki se drži na-vadne poti in v nekaj minutah sisam v divjini, sredi prelestnih raz-
gledov, zelenih pobočij in cvetja.
Da, cvetja, kajti tega je na Matajur-
ju na pretek, kot bi Bog ustvaril vrt
nad beneškimi dolinami. Cveti
vsepovsod in v najrazličnejših bar-
vah, vsak planinec tu upočasni ko-
rak, da se naužije lepote. Kdor ga
ima s seboj, potegne iz nahrbtnika
še fotoaparat. Take bohotnosti ne
srečaš zlepa. Za trenutek se ti zazdi,
da si v raju, da je dolina daleč spo-
daj. In zadihaš, predvsem ker nez-
nosna poletna vročina, ki pesti
Furlanijo, tu zgoraj hitro popušča,
nebo je modro in čisto, visokogor-
ski zrak pa deluje kot poživilo. Ah,
gore! K tisti sorti ljudi spadam, ki
bi se, ko zadihajo visoko nad obla-
ki, najraje nikoli več ne vrnili v do-
lino.
Pot, ki se je prej strmo vzpenjala
navzgor, je zdaj položna, veliko je
rastlinja, razveseljujejo naju barve
in za vsakim vogalom nas čaka
presenečenje. Koliko cvetja pre-
more ta beneški velikan! In koliko
je malin, brusnic in borovnic, ki
obetajo poletni posladek! Na levi
se breg strmo vzpenja, na desni se
odpirajo razgledi. Čez Benečijo in
Furlanijo do morja, nekje pred na-
ma slutnja Slovenije, z razkošjem
gozdov in Soške doline. Čez nekaj
manj kot pol ure smo na križišču.
Glavna steza se nadaljuje do Livka,
mi se pa po ožji poti levo začnemo
ponovno vzpenjati po grebenu
navzgor. Poskakujem čez skale,
vzpon pa vendarle ni težak in ve-
liko manj strm je, kot po navadni
poti. Svet pred nami je odprt, širi-
na brez konca, saj po-
krivajo vrh Matajurja
obsežne travnate
površine z nekaj ap-
nenca. Gozd se konča
približno na 1300
metrih, tristo metrov
pod vrhom. Struktu-
ra tal in podnebje
omogočata, da se tu
srečujejo alpski, balkanski in me-
diteranski svet. Pobočje je z vzpo-
nom vse bolj odprto, obzorje se
širi na vse strani, do Gradeža, Be-
netk, Savudrije, po vsej zgornji
Soški dolini do naših ljubljenih Ju-
lijcev in tam daleč z vrha je slutnja
Tur in Dolomitov. Poezija gore, ki
je daleč najvišja v okolici. Mir
večnosti in sanje o neskončnosti.
Matajur je lep zaradi cvetja in pro-
stranstev, zaradi neba in sonca, za-
radi svežine in zelenja. Zaradi ap-
nencev in dolomitov, iz katerih je
pogorje nastalo, je vsa travnata po-
krajina izredno razgibana, skale
molijo v nebo vsepovsod, pobočje
je ponekod rebrasto. Kamene skul-
pture rišejo na prostrane visoko-
gorske pašnike zanimive vzorce,
spomenike naravi, vetrovom in
svobodi.
Na vrhu, smo nad 1600 metri vi-
soko, je kljub množici postanek
obvezen, pa četudi je kapelica, po-
svečena Kristusu Odrešeniku, po
navadi zaprta. Zgrajena je bila
čisto na začetku prejšnjega stoletja,
porušena pa med prvo svetovno
vojno. Na razvalinah so pozneje
zgradili novo, 2. septembra leta
1962 jo je blagoslovil videmski
nadškof msgr. Zaffonato, štiri leta
kasneje pa so člani beneške Pla-
ninske družine spet postavili ka-
men s slovenskim napisom Brez-
madežni, ki so ga uničili naciona-
listi. Benečani... niso jih izkoreni-
nili viharji, nanje je pritiskala me-
ja, a se ne dajo.
Sonce je že nizko, ko se z možem
posloviva od vršacev in neba in se
po udobni in lahki poti spustiva
za kakih sto metrov niže, do Doma
na Matajure. Slovenski planinski
dom, ki je zadnja leta priljubljen
cilj ne samo za domačine, temveč
tudi za planince iz Slovenije in Fur-
lanije, stoji na Kajancovi senožeti,
ki ji pravijo “Skedinj”, in kjer, skri-
te med kamenjem, rasejo ponosne
planike. Tiste iz naše prelepe pe-
smi namreč, o treh planikah. Za
kočo, ki je bila sicer zgrajena pred
sedemnajstimi leti, sva z možem
vedela že dolgo let, nisva pa imela
priložnosti, da bi jo obiskala in se
tu ustavila. Že kmalu, ko sva se pre-
selila v Idrijsko dolino, so nas ne-
kateri prijatelji povabili, naj tudi
midva prevzameva prostovoljno
delo pri koči in naj se pridruživa
beneškim planincem. Seveda bi
bilo lepo, zamikalo me je, a kdor
me pozna, ve, da mi časa vedno
zmanjkuje, da imam prijatelje vse-
povsod in nisem nikjer doma. Žal,
tudi na Matajurju ne. Žal...
Dom na Matajure živi in obstaja
samo zaradi prostovoljnega dela.
Zahvala zanj gre požrtvovalnim
domačinom, ki od zadnjega par-
kirišča peš nosijo do koče hrano
in drva, po vodo pa hodijo k
bližnjemu izviru. Čeprav je pokra-
jina skoraj kraška, je izvirov v na-
ročju Matajurja kar nekaj. Ni
slučaj, da izpod gore izvirajo šte-
vilni vodotoki, ki potem ustvarjajo
pahljačasti niz dolin... Benečijo.
Dom na Matajurju je lep in prije-
ten. Ob začetku vsake sezone Be-
nečani poskrbijo za čiščenje, bel-
jenje in temeljito prenovo vseh
prostorov. In, če boste obiskali to
nadvse prijazno in gostoljubno
planinsko postojanko, boste glede
vsega prijetno presenečeni. Dom
na Matajure je dom v pravem smi-
slu besede. Dom odprt vsakomur,
dom, v katerem čaka vsakogar na-
smeh, dom poln otroškega vrišča
in veselja. Dom, kjer se peče kruh
in diši po domačem.
Ko sva z možem vstopila, sva bila
prepričana, da je hudo težko
vzdrževati stavbo, ki je oddaljena
dobre pol ure od zadnje prevozne
ceste. Še posebno težko, če lahko
računaš samo na prostovoljno de-
lo. Prijetno nas je presenetilo vse.
Domačnost predvsem. V Domu
na Matajure diši po kruhu, po pa-
lačinkah. Po domači hrani. In vse
je tako čisto, tako prijazno, kot je
lahko samo “doma”. Sedeva in
gledava, kako nama Tina, ki je si-
cer doma na Bovškem, reže kruh,
takega že dolgo, zares dolgo nisva
videla in jedla. Domač, dišeč, hru-
stljav kruh, medtem ko se zgoraj
podijo in igrajo otroci. Niso moji,
pove, od sosedov so. Tako radi pri-
dejo sem gor. Skozi okno nas pri-
jetno greje sonce, v velikem “špar-
gertu” še prasketa ogenj, jota se
greje za naju. Ne mudi se nama.
Kot bi prišla domov in bi Tino od
nekdaj poznala. Pojeva še slaščico
in spijeva likerček. Domač seveda.
Ker sva nerodna in tu še nisva bila,
vprašava za račun. Dandanes ti
povsod prinesejo račun. Živimo v
časih, ko je denar vse. Tina pa se
smeje. Imamo samo prostovoljne
prispevke, nama pove in pokaže
na škatlo v kotu.
Drugačen svet, pomisliva z
možem in lepo nama je, ko poti-
skava denar skozi špranjo. Kako
lep bi bil svet, če bi slonel le na
prostovoljnem delu. Brez kotacij
na borzah, brez tega pehanja za
dobičkom. Kot v pravljicah pač.
Kot tam, kjer se zares počutiš do-
ma.
Pozno je že, ko se posloviva od Ti-
ne z obljubo, da bova še prišla.
Krožno pot nadaljujeva s spustom
do zgornje Mersinske planine, kjer
umetno jezerce daje pokrajini še
poseben čar. Razgled je tudi tu en-
kraten, pozdravljajo nas Dolomiti
in pogorja Veneta, cvetja in sonca
pa je v zavetnem objemu matajur-
skega vrha na pretek. S planine
gremo po skoraj ravni stezi po ze-
lenem, razglednem pobočju do
koče Pelizzo, kjer nas čaka avto.
Niti dve uri sproščene hoje ni za
nami, nobene utrujenosti,
vračamo pa se polni energije in
vtisov. V prepričanju, da je Matajur
gora, na katero se vsakdo vrača. Da
ponovno prehodi priljubljeno pot
ali da išče novih dogodivščin v na-
ročju velikana, ki je za Benečane
božanstvo, dom in simbol. Mata-
jur ni samo koničast vrh, Matajur
so planine, so gozdovi, so ljudje,
ki so tu na vrhu skupaj praznovali
konec meje in ki verjamejo v boljši
svet. Matajur je gora v pravem po-
menu besede, je cilj, je srce Be-
nečije.
Suzi Pertot
  aša športna srenja
ostaja brez prvoli-
gaških prizorišč. Lani
so se A1 ligi v hokeju na ro-
lerjih odrekli pri openskem
Športnem društvu Polet z eki-
po Kwins, te dni pa je sklep o
odpovedi ženski ekipni A2 li-
gi v namiznem tenisu obelo-
danil Športni krožek Kras. V
Zgoniku bomo torej priča le
še B, C in D ligam, potem ko
smo si lani lahko v živo ogle-
dali nastope v najvišji ženski
A1, iz katere so dekleta napo-
sled izpadle.
Kot običajno so odločitve iz
društvenega odbora pri Krasu
utemeljene z doslednostjo
klubski politiki, od katere ne
odstopajo. V bistvu je nosilka
N
igre Martina Milič
sporočila upravi,
da ne bo več igra-
la, tako da je
zmanjkal eden od
treh stebrov, osta-
la dva sta Eva Car-
li in sestrična Kat-
ja Milič. V odboru so ocenili,
da bi tako za igranje v A2 po-
trebovali še eno kakovostno
igralko, zunanjih okrepitev
pa ne nameravajo jemati. Že
vrsto let namreč ŠK Kras raje
kot v tujke vlaga – že tako ma-
jhen proračun – v trenerja in
mladinski pogon. Zato so se
raje odpovedali A2 ligi in bo-
do nastopali z dekleti v B ligi,
s tem da se je po takem sklepu
društva Eva Carli odločila, da
bo pri tridesetih nadaljevala
kariero pri ekipi Alfieri di Ro-
magna v Forliju v A2 ligi. Kat-
ja Milič pa je sklenila, da osta-
ne zvesta Krasu in bo igrala
med drugoligašicami, ker pra-
vilnik to dovoljuje, pa najbrž
tudi v moški C1. V klubskem
pogonu je bil potrjen slovaški
trener Dušan Michalka, ki je
v Zgoniku že kot doma.
Minula sezona je za sijajno
generacijo, ki je barve društva
in slovenskega športa v Italiji
zastopala zadnjih 20 let (s
Katjo in Martino), torej men-
da pomenila slovo od najvišje
tekmovalne ravni, katero bo
v prihodnje, roko na srce, iz-
jemno težko spet doseči. V bi-
stvu prave zamenjave pri pun-
cah ni, v klubu ugotavljajo,
da je že nekaj sezon precej več
perspektive pri dečkih.
Kakorkoli že, pa verjamemo,
da se zgodba o uspehu Kraso-
vega namiznega tenisa, ki se
je začela že v letih 70 s
Sonjo Milič, nadaljuje.
So tudi manj uspešna
obdobja, kar je naravno,
toda ne pozabimo, da je
po padcih športni
krožek večkrat spet
vstal, ne nazadnje je bil
v preteklosti z ženskami
v finalu za ekipni držav-
ni naslov in v različici
evropske Lige prvakov.
V dneh, ko je pronicnila
vest o odpovedi A2 ligi,
pa je zelo pomemben
dosežek v svoji bogati
karieri požela 38-letna
Katja Milič, ki je v Ter-
niju prvič doslej osvojila
državni naslov druge katego-
rije. Veliko priznanje za špor-
tnico, ki jo od nekdaj, pa tudi
danes, ko ima že velike otro-
ke, krasi čisto profesionalen
pristop do treninga in tekmo-
vanj. Zanimivo, v finalu je bi-
la boljša od… dolgoletne soi-
gralke Eve Carli.
HC
V prihodnje brez prvoligašev
Naš šport odslej
brez A lig
Matajur
Cvetje, nori razgledi
in koča iz pravljice (2)
Predloka je dobila velik vitraj
Sodobno in lepo v starodavni cerkvi
  Predloki, kjer so na
pokopališču ob cerkvi
našli najstarejše slo-
vanske grobove v Istri, so
imeli veliko slovesnost ob
950-letnici prve omembe
vasi. Daljnega leta 1067 je
Loka, verjetno najstarejša
slovanska pražupnija v
Tržaški škofiji, iz rok kral-
ja prešla pod Freisinškega
škofa. Cerkev se ponaša z
najstarejšim zvonikom v
Istri (1461), ki ga je zgradil
mojster Benko iz Sočerge.
O tem govori glagolski na-
pis pri vhodu v cerkev.
Slovesno praznovanje je
dopolnil upokojeni ko-
prski škof Metod Pirih, ki
je za glavnim oltarjem
blagoslovil nov vitraj mla-
dega umetnika Lana
Seuška. Koprski akadem-
ski kipar je že pred štirimi
leti cerkev sv. Janeza
Krstnika obogatil z relie-
fom Razodetja na gori v
kamnu. V cerkvi se je po-
kazala potreba po osrednji
upodobitvi v prezbiteriju
za oltarno mizo. Ker so v
cerkvi že obstajali vitraji,
ki predstavljajo zgodbo Ja-
neza Krstnika, je župnik Mi-
lan Stepan Seuška naprosil
za barvno okno z motivom
rojstva Janeza Krstnika, ki ga
praznujemo 24. junija, dan
pred dnevom državnosti.
O vitraju, na katerem je upo-
dobil Krstnikove starše, Za-
harijo in Elizabeto, je pose-
V bej za Novi glas povedal:“Pri rojstvu Janeza Krstnikase pokaže, da je edina, ki
ima ustvarjalno moč, Božja
beseda”. Na vprašanje, kako
je Janeza Krstnika povezal s
slovenstvom, je Seušek de-
jal: “Jezus pravi, da je pot,
resnica in življenje. Zato gle-
dam na slovenski narod z
upanjem. Dokler bodo v
Slovenji ljudje, ki bodo iska-
li resnico, ljudje, ki bodo
iskali pot, ljudje, za katere je
življenje vrednota, ki ji ni
enake, do takrat se za slo-
venski narod ne bojim. Za-
radi te povezave rojstva Ja-
neza Krstnika in naše domo-
vine sem tudi vitraž naredil
v barvah slovenske trobojni-
ce”.
Lan Seušek veliko razmišlja
o slovenski družbi in o tem
tudi glasno govori. Na
družbenih omrežjih pričuje
o vrednotah, ki se zdijo v
slovenskem krogu umetni-
kov precej eksotične. Trdi,
da mora umetnost biti lepa,
dobra in razumljiva. Tako
kot je umetnost definiral že
slavni Aristotel. Seušek
opaža prazne galerije, ki
kažejo, da se ljudje za umet-
nost ne zanimajo pretirano.
Hkrati pa je po njegovem
mnenju umetniško izražanje
postalo preveč hermetično
in nerazumljivo. “Umetniški
jezik je postal zapleten in
nerazumljiv kot jeziki okoli
Babilona”, je kritičen Lan
Seušek. Sin oporečnice,
upokojene novinarke in pu-
blicistke Zlate Krašovec, po-
ve takole: “Še zmeraj verja-
mem, da človeška duša hre-
peni po dobrem in lepem, le
da je na naše oči – tudi na
moje – padlo dosti prahu in
ta prah laži moramo veliko-
krat obrisati. Ravno zaradi
tega ne moremo govoriti o
koncu umetnosti, ker nam
ta pri tem očiščevanju lahko
pomaga. Danes je umetnost
potrebna mogoče še bolj kot
kdajkoli prej”.
Tino Mamić
Aktualno6. julija 201716
  rganizatorji letošnjega,
po vrsti že dvanajstega
Zamejskega festivala
amaterskih dramskih skupin,
Športno - kulturno društvo Cero-
vlje - Mavhinje, so si v ponedeljek,
26., in torek, 27. junija 2017, pri-
voščili krajši premor, da bi se mal-
ce oddahnili. Gledalci so sicer, kot
v “lepih starih časih”, v ponedel-
jek, 26. junija, zvečer popolnoma
napolnili veliki mavhinjski trg.
Tja jih je priklicalo gostovanje Mi-
ni Bunga festivala, ki po uspešnih
“etapah” v Sežani in Kopru nadal-
juje popotovanje po slovenskih
odrih. Zanje je na “satirične” stru-
ne zaigrala štiriperesna deteljica
komikov, ki jo sestavljajo občin-
stvu še zmeraj priljubljeni režiser
in igralec Boris Kobal, znan po
svojih ujedljivih strelicah, Franko
Korošec, ki ga je širša publika
spoznala v vlogi gostilničarja Mar-
ka v popularni nadaljevanki Ena
žlahtna štorija in predstavi Buh
pomagej, Marko Sancin, ki z Bo-
risom Devetakom vodi oddajo Ra-
dioaktivni val na radiu Trst A, in
mladi Žan Papič, voditelj kviza Iz-
beri ali poberi na TV3 Slovenija,
ki tudi sam stopa po komičnih po-
teh. Gledalci, ki se navdušujejo
nad tovrstnimi bolj ali manj po-
srečenimi, večkrat kosmato kri-
tičnimi “skeči” pretežno na rovaš
današnje slovenske (zamejske) in
družbe nasploh ter človeških te-
gob, so uživali ob tem gostovanju
in se zabavali.
Tekmovalnost pa je spet napolnila
mavhinjsko ozračje v sredo, 28.
junija 2017, ko je sicer grozovit
naliv z bliskanjem in grmenjem
preprečil miren potek dveh pred-
stav, ki sta si po sili razmer sledili
pod velikim šotorom. Tudi vanj
je sicer kot v potokih pritekala
deževnica. Po platnu bobna-
joči dež je dodatno zbegal male
igralce Otroške gledališke sku-
pine “Sreda”, ki deluje v Slo-
venskem dramskem društvu Ja-
ka Štoka pod mentorstvom
Kim Furlan. Zanje je prav ona
napisala igrico Saj to je noro! ,
pripoved o dveh malce mah-
njenih znanstvenicah, ki bi ra-
di spreminjali muco v žabo...,
otroke pa v Spidermane ali
morske deklice. Razveseljivo je,
da se že v rosnih letih otroci
približajo gledališki umetnosti,
ki pa zahteva resno, disciplini-
rano delo tudi od najmlajših.
Ti morajo spoznati in razumeti,
da je vsakršen nastop - na festi-
valu pa še toliko bolj - zelo po-
memben in da se je treba nanj do-
bro pripraviti, da bo predstava gle-
dljiva in uspešna. Pri tem pa bi se
tudi mlade mentorice morale za-
vedati, kaj lahko zahtevajo od teh
malih igralcev, do kod segajo nji-
O hove igralske zmožnosti in kakšenje najbolj primeren tekst zanje. Tanaj bi bil čim bolj preprost in ja-
sen, da ga že ob bralnih vajah ra-
zumejo in usvojijo in ga nato zna-
jo tudi lepo in razumljivo podajati
na nastopu. Tako bi režiserka
igralcem in gledalcem – med ka-
terimi niso le vse odobravajoči
nonoti, ampak tudi drugi in ko-
misija, ki mora oceniti prikazano
- prihranila zadrege ob velikih in
malih spodrsljajih in vrzelih (celo
ob prekinitvi igre!), izvirajočih iz
neupoštevanja osnovnih odrskih
pravil (!). Žal, so te nerodnosti na-
stale prav na mavhinjskem nasto-
pu.
Daljše pavze med eno in drugo
sredino predstavo ni zahtevala le
zamenjava oz. priprava scene za
drugo uprizoritev večera, ampak
jo je prišepnilo tudi upanje, da bo
neurje vendarle ponehalo, tako
da bi bilo sploh možno spremljati
dogajanje na odru, ne da bi se re-
plike izgubljale zaradi raznih
šumov.
Dramska skupina France
Prešeren, ki deluje pod okriljem
istoimenskega društva, se je pred-
stavila okrnjenemu številu gledal-
cev, ki so vztrajali kljub neugod-
nim vremenskim razmeram, s ko-
medijo neapeljskega igralca in ko-
mediografa Edoarda Scarpette
(1853-1925). Igra je v priredbi In-
grid Verk dobila sodobnejšo po-
dobo in pristen kraški narečni
zven – brez motečih italijanskih
primesi – pod naslovom Bulše
mičk’na buža ku vel’k blek. V sre-
dišču komičnega spleta je za ko-
mediografe zmeraj hvaležna te-
matika odnosa med moškim in
žensko, med katerima se v ljube-
zenskem oz. zakonskem razmerju
večkrat zaiskri iskrica ljubosumja
zaradi upravičenega ali neupra-
vičenega sumničenja. Verkova je
sedem igralcev, ki jim manjka ne-
kaj odrske kilometrine do homo-
genega skupinskega nastopa, tudi
režijsko vodila po tej vijugasti ko-
medijski poti, ki bi jo za spoznanje
lahko skrajšala in učinkoviteje pri-
kazala ključne trenutke (tudi žen-
ska vloga v moški zasedbi ni prili-
la olja na komedijsko žerjavico!).
Četrtek, 29. junija 2017
Četrtkov večer sta na mavhin-
jskem festivalu obogatili dve pred-
stavi, odsevajoči zavzeto gleda-
liško udejstvovanje mladih, ki jih
v odkrivanje Talijine umetnosti
vodijo prizadevni mentorji, kate-
rih resen pristop k delu se
odraža v solidnih, dobro pri-
pravljenih predstavah.
Prvi so bili na vrsti štirje mladi
igralci, Martina Sosič, France-
sca Colagiovanni, Dimitri Ger-
golet in Lucija Žerjal, tečajniki
tečaja lepe govorice za najm-
lajše, Mali TELEGO, ki ga prire-
ja Radijski oder, da bi že otroci
spoznavali lepoto slovenskega
jezika in se naučili pravilno iz-
govarjati in izražati besede in
misli. Lučka Susič, ki jo vsi, ki
se vsaj malo zanimajo za gleda-
liško dejavnost, dobro poznajo
kot nadvse prizadevno mento-
rico, režiserko in avtorico
neštetih dramskih besedil, je za
mlade igralce napisala igrico v
verzih Zlata ribica. Znani motiv je
povzela iz ljudske literature in pri-
poved, delno obarvano s pristno
narečno sočnostjo (v njej se
izražata ribič in njegova žena, po-
vezovalka in ribica pa v zbornem
jeziku), umestila na barkovljansko
obalo s pogledom na Miramarski
grad in ji nevsiljivo dodala še eko-
loški in narodnostni pridih in
vanjo vpletla regato Barkovljanko.
Strnjeno vsebino z jasnim spo-
ročilom so pod režijskim vod-
stvom avtorice Susičeve pa še An-
ke Peterlin igralci podali gladko,
tekoče in jasno, skratka zelo disci-
plinirano, tako da so jo z lahkoto
lepo spremljali tudi najmlajši gle-
dalci.
Ker je veter dodobra razpihal obla-
ke in je mesec nemoteno zrl z ja-
snega neba, je druga predstava bi-
la lahko na mavhinjskem trgu
pod zavetjem starega zvonika. Z
odra se je med številne gledalce
razlil skrivnostni čar kresne noči.
S svojim odličnim gledališkim na-
stopom so ga pričarali igralci, mla-
di koroški rojaki, ki gledališko
umetnost in njene zakonitosti od-
krivajo v skupinah ŠTK GRA
&Teater Šentjanž – St. Johann v
sklopu KPD Šmihel & SPD Šen-
tjanž. Štirinajst mladih igralk, ki
so imenitno orisale tudi moške li-
ke, in en sam igralec (!) je
dovršeno prikazalo zahtevno, a
tudi med ljubiteljskimi skupinami
zelo priljubljeno komedijo Sen
kresne noči velikega dramatika
W. Shakespearja
(1564 -1616) v
skrčeni, a zato nič
manj učinkoviti pri-
redbi Andreja Roz-
mana Roze, ki pre-
pušča kar precej pro-
stora duhovitim pri-
zorom “s štirimi
igralci, atenskimi ro-
kodelci”. V tej “igri v igri” je
blestela Anja Smolnik, ki se
je s svojo, naravno, pri-
vlačno, sočno in barvito
igro takoj prikupila gledal-
cem. Ti so s smehom
spremljali njen živi, živahni
opis lika oz. likov, ki ju je in-
terpretirala. Tudi ostale
igralke so se izkazale s sproščeno
in dovršeno poosebitvijo protago-
nistov, edini igralec Jaka Cerar pa
je s poudarjeno humornostjo zle-
zel pod kožo Tisbe in izzval smeh.
Da je vsa uprizoritev tako gladko
stekla, nosi gotovo velik delež
režiserka Alenka Hain. Z jasno
dramaturško razčlenitvijo in režij-
skim konceptom je prikazala dva
različna svetova: “zemeljskega” s
proslavo ob poroki vojvode in voj-
vodinje in z ljubezenskimi prigo-
dami dveh mladih meščanskih
parov ter nevidnega, čarobnega
vilinskega, v katerem se v skrivno-
sti noči lahko zgodi marsikaj... Res
pohvale vredna predstava, ki jo
odlikujejo tudi sodobno zasnova-
ni kostumi (Katarina Zalar), do-
miselno izbrana glasba z znanim
hitom v ritmu rock and rolla ob
koncu in igra raznobarvnih sve-
tlobnih pramenov, ki na golem
odru ustvarja in ponazarja ra-
zlična prizorišča, ki se smiselno
razpotegnejo tudi med občinstvo.
Le-to je izvrstne igralce in sode-
lavce v zakulisju nagradilo z dol-
gotrajnim, navdušenim ploskan-
jem. Koroški rojaki so ponovno
dokazali, kako je pri njih trdno za-
koreninjena gledališka umetnost
in kakšen pristop imajo do nje.
Petek, 30. junija 2017
Zaradi dežja, ki je spet oviral pro-
gramirani potek festivala, je dolgi
petkov gledališki maraton s kar
štirimi predstavami moral poteka-
ti pod šotorom. Po uvodnih mi-
slih tokratne napovedovalke,
nižješolske maturantke Maje Gri-
lanc, je spored uvedla Barvana
klapa VZS Mitja Čuk. V priredbi
in režiji Melite Malalan, katere
zavzeto in potrpežljivo delo (sku-
paj s sodelavci) z osebami s poseb-
nimi potrebami zelo dobro poz-
namo in cenimo vsi spremljevalci
tega festivala, je sedemnajst igral-
cev slovenske in italijanske narod-
nosti prikazalo dvojezično “le-
pljenko” Pika Nogavička in prija-
telji. Ta simpatična junakinja
Astrid Lindgren je igralce in gle-
dalce v družbi drugih znanih pra-
vljičnih junakov pospremila v
neizmeren domišljijski svet. S pet-
jem, gibom in besedo so nastopa-
joči pokazali, koliko jim pomeni
stik z gledališko ustvarjalnostjo.
Oder so za njimi zasedli izvrstni
lutkarji iz Devina, ki ustvarjajo
pod okriljem OPZ Ladjica. Pod
mentorstvom in v režiji izkušene,
za svoje delo večkrat nagrajene
lutkarice Jelene Sitar, ki si je zami-
slila preprosto, a posrečeno scen-
sko podobo in domišljijsko boga-
te, “iz odpadnega materiala” izde-
lane lutke – kot kostumi so nastale
ob skupinskem delu - uprizorili
igrico Bikec Ferdinand, ki jo je spi-
sal Murno Leaf. Sitarjeva jo je za
potrebe nastopajočih priredila v
zgoščeno zgodbico o nežnem bik-
cu, ki mu prav nič ni do bikobor-
be, raje voha rožice in blažen sedi
pod plutovcem. Sedemnajst igral-
cev je, kljub močnemu šumenju
dežnih kapelj, ki so preprečile gle-
dalcem, da bi nemoteno sprem-
ljali besede pripovedovalke,
sproščeno in živahno razvilo pra-
vljično nit ter se z gibom in kret-
njami krasno spojilo z lutkami.
Tretji na vrsti je bil Mladinski
dramski odsek PD Štandrež, ki de-
luje pod mentorstvom gledaliških
zanesenjakov Daniele Puja in
Božidarja Tabaja. V režiji, žal, že
pokojnega režiserja Emila
Aberška, ki ga vsi pogrešamo, saj
ima velike zasluge za rast in razvoj
gledališke ljubiteljske umetnosti
na Goriškem (kot sta v uvodu po-
vedala napovedovalka in ganjeni
Božidar Tabaj, čigar besedam je
sledil topel aplavz), so uprizorili
igro Butalci, stkano iz nekaterih
pripovedi Frana Milčinskega in
prepleteno z avtorsko glasbo Ma-
teja Petejana ter vsebinsko po-
menljivimi songi, zapetimi v živo.
Sedem igralcev, oblečenih v “stil-
ne” kostume, ki jih je odbrala Ne-
venka Tomašević, so na Aberškovi
asketsko zasnovani sceni duhovi-
to – v sicer malce prepočasnem
ritmu - prikazali prigode omeje-
nih Butalcev, ki gledalce zmeraj
spravijo v smeh. Med izvajalci se
je z zavzeto, komično poudarjeno
igro, pa tudi lepim solističnim
pevskim trenutkom izkazal Pietro
Grauner kot bojazljivi policaj Jaka
Prismuk.
Ob koncu večera je Mladinska gle-
dališka skupina MOSP uprizorila
igro Ta (ne) srečni dan. Napisala
jo je in ob pomoči Maruške
Guštin tudi zrežirala poklicna
igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, ki
je še sama nekoč ubirala prve
igralske stopinje na mavhinjskem
odru.
Tudi na letošnjem festivalu smo
našteli nekaj novih “tekstopiscev-
režiserjev”, ki so napisali priložno-
stno besedilo za svoje igralce. To
pa se ni zmeraj izkazalo kot naj-
boljša izbrana rešitev. Verjetno je
le bolje, da se mentorji skupin na-
slonijo na znane, uprizoritveno
preverjene tekste in jih prilagodijo
svojim igralcem. Tudi besedilo Pa-
trizie Jurinčič Finžgar ni učinko-
valo tako, kot je sama verjetno
pričakovala, da bo. Navdih zanj je
dobila pri italijanski commedii
dell‘arte, ki sicer ima tudi do-
ločena “pravila”. Kar spretni je tre-
ba biti, da v njej vse skupaj ne zvo-
deni... V njej nastopajo tipizirani
junaki - maske dobro poznanih
imen, kot so Colombina, Panta-
lone, Harlekin, Brighella... Verjet-
no zaradi nuje, pomanjkanja
moških igralcev, je Jurinčičeva
spremenila značilne moške like v
ženske, a jim ohranila tipične
značajske poteze. Gospa Pantalo-
ne je izredno skopuška, Harlekina
zmeraj kakšno nerodno ušpiči...
Komedijski zaplet, v vrtincu kate-
rega se znajde Colombino, nata-
kar v gostilni Briga me, ki ima tudi
vlogo povezovalca dogajanja in si
ga kar nekaj žensk želi za moža, ni
med občinstvom izzval bog ve kaj
smeha, kar je tehten dokaz, da je
kljub trudu, ki so ga režiserki in
igralci vložili v predstavo in oris
posameznih likov, nekaj zaškripa-
lo...
/dalje
Iva Koršič
Mavhinje / 12. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin
Z nagrajevanjem najboljših so
se izpeli gledališki večeri (1)
Otroška kategorija: 1. nagrada: Grease, grj’s po naše
- Mladinska dramska skupina Škamperle, Grbec, Barkovlje; 2.
nagrada: Ježki gredo v svet - Bla bla teater SKD Primorec.
Kljub temu da je tekmovalo 7 skupin, žirija ni podelila 3.
nagrade. Posebno priznanje v otroški kategoriji
je dobil Marco Ghersetich za vlogo Denija v muziklu Grease,
Grj’s po naše.
Mladinska kategorija: 1. nagrada: Sen kresne noči –
ŠTK GRA & Teater Šentjanž – St. Johann KPD Šmihel & SPD
Šentjanž (Koroška) 2. nagrada: Obuti maček, družinski mijavzikl
– Gledališka skupina O‘ Klapa; 3. nagrada: Drakula –
Mladinska skupina M+ SKPD F. B. Sedej.
Posebno priznanje sta prejeli Anja Smolnik za vlogo
Zadnika v komediji Sen kresne noči in Kea Vogrič za vlogo
mačka v mijavziklu Obuti maček.
Kategorija odraslih: 1. nagrada: Niti tat ne more
pošteno krasti - Dramska skupina KPD Bazovica z Reke; 2.
nagrada: Dohodnina – Dramski odsek PD Štandrež; 3.
nagrada: Bulše mičk’na buža ku vel‘k blek – Dramska skupina
France Prešeren SKD France Prešeren.
Nagrajenci letošnjega mavhinjskega
gledališkega festivala
Mladinski dramski odsek PD Štandrež - Butalci
Barvana klapa VZS Mitja Čuk - Pika Nogavička in prijatelji
ŠTK GRA & Teater Šentjanž, KPD Šmihel
& SPD Šentjanž - Sen kresne noči
Mali TELEGO - Zlata ribica