Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

13-S
4*:
aroda

List slovenskih delavcev v cAmeriki
&
VSe first Slovenic Daily In
the United States. Issued every^ day except Sundays and Holidays.

Enterr.r> as Second Class matter, September 21. 1903, at the Post Office at Kew York, n. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Štev. 16!.	NEW YORK, v ponedeljek, 16. novembra, 1Q03.	Leto X.
Grozna nesreča.
40 ljudi usmrtenih pri nesreči na železnici.
New Orleans, La., 16. nov. Pri Kentwoodu sta zadela skupaj eks-P resni vlak ''Cannon Ball od Illinois Central" železnice in neki lokalni vlak. Štirideset osob je bilo na mestu usmrtenih in 2:» ranjenih. Vsmr-teni so zamorei, le dva sta bela. Mtnl ranjenci je tudi kurjač ekspresnega vlaka.
Večina ranjencev je dobila svoje ozlede p H razdejanju vlakov. Razvaline so takoj pričele goreti in mnogo potnikov je bilo tako opečenih, da je od njih o<talo le oglje. Med usmrte-nirni je tu.li neka ženska s svojim detetom. Iz razvalin so gledale glave in razni odtrgani udje nesrečnikov. Od usmrtenih zamorcev so jih dose-daj le 14 spoznali.
Washingtonske novosti.
Preiskava o K 1 1 i s I si a n d u
W asliinglon, D. C., 15. nov. Komisija, ktere naloga je preiskovati razmere na Ellis Islandu ter izposlo-vati poboljšanje newyorskega nase!-nizkega urada, predložila je včeraj predsedniku svoje poročilo, kterega vsebina pa ^e ni znana. Člani komisije so bili zvečer predsednikovi gostje. Obedu je prisostvoval tudi komisar Williams.
Cuba v o s p r e dj u.
Washington, 14. nov. Odsek za pota in sredstva naše zastopniške zbornice izrekel se je z 14 proti 2 glasom v prid cubanske reciprocitet-ne pogodbe. Proti pogodbi sta glasovala demokrata Robertson (La.), in Cooper (Tex.). Republikanec Met-ealf se ni udeležil seje.
Poročilo imenovanega odseka se gla#i: "Sprejetje tega predloga je potrebno, da se tako uvede -trgovska reciprociteta med Zjed. državami in Cubo. To pa ni posledica tega, ker pogodba sama določa: ''Ta pogodba postane še le potem pravomočna. ako je kongres odobri", temveč tudi radi tega. ker ustava ne daje niti predsedniku niti senatu dovoljenje sklepati pogodbe, vsled kterih se carinskj določbe preinačijo. To moč ima izrecno le kongres. Naš namen ni, da tukaj navajamo preeedenčne slučaje. Dr je temu tako, svedoči zgodovina na šega kongresa.
"Predsednik je smatral zadevo do volj važnim, tako, da jo sklieal kon gres k posebnem zasedanju, da se na ta način sklene oziroma potrdi pogodba že pred novo sladkorjevo žetvijo v decembru.
"Taka postavodaja ne more ni jed nej jednej ameriških obrti škodovati. Carina na cubanski tobak je bila večja, nego je potrebna v varstvo domačega tobaka."
Potem navaja poročilo razne koristi, ktere bodeta imeli obe deželi od naslovne pogodbe.
Zastopniška zbornica je zborovala le 17 minut in se snide zopet v ponedeljek opoludne. Glasovanje o cu-banskej pogodbi se bode vršilo v četrtek popoludne ob 4. uri Zastopnik Dick (O.) je vložil predlog, vsled kterega se zagotovi volilno glasovanje vsakemu državljanu, kteri je spolnil 21 leto.
Po prečit an ju zapisnika je skušal Livernash (Cal.) spraviti panamsko vprašanje na površje s tem, da je prosil za besedo o uekej osobnej zadevi, na kar je pričel govoriti t, Panami. Republikanec Payne mu je pa preprečil radaljno govorjenje o republikancem koristnej, toda neljubej aferi.
Senator Lodge je vložil predlog, kteri preklicuje carino na vse fiLpin sko blago izimši sladkor ne tobak.
Reciprocitetna debata bode najbrže trajala pol dneva več, nego se je prvotno domnevalo, kajti demokratična manjšina želi nekaj več časa.
Katastrofa na Jona Islandu.
Washington, 15. nov. Podadmiral Converse, kapitan Swift in poveljnik Winslow, imenovani so v posebno komisijo, ktera mora preiskati znano katastrofo na Jona Islandu, kjer se je v tnmošnjim skladišču granat pripetila razstrelba. Oblas1' so komisiji ukazale, naj izdela načrte, kako bode v bodoče mogoče preprečiti take katastrofe.
Odvedli duhovna.
Italijani so odvedli duhovna Cirringione.
Dobival je grozilna pisma od svojih rojakov. — Roparji zahtevali od njega 3000 dolarjev.
Duhoven Giuseppe Cirringione, župnik italijanske rimo - katoliške cerkve na 1. ulici v Williamsbridge, je miuoli petek zvečer neznano kam zginil iz svojega stanovanja. Vsa okolica, kakor tudi policija v Williamsbridge, vstevši kapitana Foody-ja„ je prepričana, da so italijanskega duhovna italijanski roparji neznano kam odvedli.
Vse kaže na to, da so duhovna v resnici odvedli. Policija je vso noč iskala roparje, toda vse je bilo zaman in tudi najmanjšega sledu ni bilo mogoče najti.
Že par tednov dobival je duhoven od svojih rojakov grozilna pisma, s kterimi so pisalci zahtevali od njega $3000. Pisma ima sedaj policijski kapitan Foody, na kar je stvar izročil detektivom.
V petek zvečer sta prišla k duhovnu dva moža, ktera sta se duhovnu predstavila za policijske uradnike. Uljudnemu župniku sta naznanila, naj gre ž njima h kapitanu Foodyju na policijsko postajo.
Duhoven je z njima odšel in od onega časa ga ni nihče več videl.
Newyorska kronika.
Roparski napad.
Ko je pričel delovodja Frank Glazier s svojimi delavci blizo Golfinksa Bronx parku delati, je nekdo iz gozda večkrat streljal. Ker je streljanje v parku strogo prepovedano, odšel je v gozd, da vidi, kedo strelja. Tu je našel tri Italijane, kteri so se vadili v streljanju z revolverji. Kakor hitro jim je pa mirno dejal, da tamkaj ne smejo streljati, je jeden Italijanov, ne da bi kako besedo izustil, pričel nanj streljati.
Pri prvem strelu se je Glazier sklonil in ni bil zadet, toda lopov, čegar tovariša sta že pri prvem strelu zbežala, je streljal še enkrat in zadel delovodjo v levo roko. Ranjenec ga ni mogel zasledovati in tako je napadalec všel.
Prominentna ločitev.
Gospa Tereza A. Oelrichova dobila je 1, 1897 od njenega soproga generalno pooblastilo za oskrbovanje njegovega premoženja. Sedaj je pa pooblastilo preklical in plutokracija naše metropole se sedaj čudi čemu. Splošno se trdi, da se bodeta ločila Gospa Oelrichova je starejša hči senatorja James J. Faira iz Nevade.
Dete v plamenu.
Ivo je prišel minolo soboto Patrick Kennedy domov, (85, Vandony St.), opazil je, da je njegovo stanovanje v plamenu. Njegova soproga je ravno nameravala s svojim 4 tedne starim otrokom, čegar obleka je gorela, skočiti skozi okno. Nesrečna mati je že -tala na oknu. toda soprog jo je pravočasno --rabil in udušil ogenj, kteri je obdajal njeT>vo~dete.
Dete so kasneje prepeljali v bol-ncio sv. Vincenta, kajti revŠe je za-dobilo tako težke poškodbe, da bode najbrže vsled njih umrlo.
Gospa Kennedy imela je dete na stolu kraj peči in je za nekaj časa ostavila stanovanje. Ko se je vrnila, bila je vsa soba v plamenu. V obupu nameravala je skočiti skozi okno.
Suženj živi, kakor knez.
Sodnik Clarke v Supreme sodišču mora razsoditi, je li 18letni zamorec Wallace Hicks, kteri kot Jockey zasluži na leto $10,000, suženj ali ne. Niegov oče Ottimore Hicks iz Lafourche, La., trdi, da je deček, ki se oblači kot pravi dandy in ki živi kot knez — pravi suženj. Njegov oče ga je namreč prodal posestniku dirkališča, Alfonzu Plique v New Orleansu, kteri mu plačuje sedaj na dečka vsaki mesec po $40.
Črni oče najbrže ni več z malim zadovoljen, in radi tega zahteva, da mu dajo dečka nazaj.
Jockey je pa poslal sodniku izjavo, da je s svojo osodo kot "suženj" Mr. Plique, popolnoma zadovoljen.
Zopet doba palic.
500 šolskih ravnateljev ljudskih šol mesta New York namerava v šolah zopet uvesti palice, oziroma pre-tepavanje otrok. Gospoda ravnatelji so te dni zborovali in jednoglasno sklenili, da je palica jedino sredstvo, s kterim je mogoče otioke vstraho-vati. Superintendent dr. Maxwell je pa nasprotnik pedagogike palic.
Grozen samomor.
V mestnih zaporih skočil je Slletni jetnik, James Smith, iz tretjega nadstropja na dvorišče. Z glavo je priletel na kamenita tla in je bil na mestu mrtev.
Smith je bil obdolžen tatvine unij-
Žrtev železnice.
Ivacih 35 let star farmer, prišel je včeraj blizo postaje Glendale od Long Island železnice pod vlak in je bil na mestu usmrten.
Bogata žetev.
Nepoznani tatovi so včeraj izpraznili blagajno Fred Punsyarta v nje-govej gostilni 47, 5. Ave. Iz blagajne so vzeli $270 in razne steklenice pijač.
Colombia prične z vojsko.
Colombijska vojska na pota proti Panami.
Vrhovni vojskovodja je general Eeyes; odšel na pot s colombij-skimi četami iz Bogote.
Karečujte in priporočujte "OUš N*r*da". Za celo leto
Posledica^ljubosumnosti.
Middletown, N. Y., 14. nov. V skrajnej ljubosumnosti je včeraj zvečer Herbert Pond na ulici vstrelil gospodično Jessie L. Smithovo, ktera ga ni hotela ljubiti. Pond je že dolgo časa lepej deklici, hčerki živi-uozdravnika Chas. Smitha, udvarjal. Nekaj časa ga je baje tudi ona ljubila, toda pred par dnevi se je za vedno od njega poslovila. Čemu je to storila, še ni natančno znano, najbrže je bil Pond sam temu kriv. On je mislil, da deklica ljubi koga dru-zega in d asi ravno to ni bilo resnično, so njegove strasti prikipele do vrhunca. Težko ranjenega dekleta so prepeljali v vilo Charles B. Wooda, kjer so odstranili kroglo iz rane. — Zdravniki upajo, da bodo deklico rešili.
Dozdevna hrvatska morilca v Londonu.
London, 14. nov. Hrvata Taparac in Kebac, ktera so tu zaprli pri prihodu iz New Yorka, ker sta ebdol-žena, da sta dne 25. sept. t. 1., usmrtila podjetnika Fergusona v West Middletownu, Pa., so včeraj zaslišali pri policijskem sodišču v Bow St. Vendar so pa morali zaslišanje za teden dni preložiti, ker se ameriški detektivi niso javili pravočasno pri sodišču. Slednji imajo vse potrebne spise za dovedbo Hrvatov nazaj v Ameriko.
Ustrelil svojega tovariša.
St. Johns, Mo., 16. nov. I. F. Furlong, trgovski potnik, je včeraj na ulici vstrelil trgovca McDonalda iz St. Louisa. Pop reje sta skupno obiskala gledišče, na kar sta v družbi znancev odšla v razne gostilne, kjer sta se sprla. V prepiru je Furlong svojega prijatelja vstrelil.
Mraz prihaja.
Washington, 16. nov. Izredni vihar, kteri je zadnje dni razsajal ob našem pacifičnem obrečju, pomika se hitro proti iztoku in je prišel sedaj že do države Missouri, kjer razsaja z hitrostjo 70 milj na uro. Neposredno za viharjem sledi nepopisni mraz. kterega je že danes čutiti ob canad-skih jezerih in dolini Ohio ter vse doli do Texasa.
Republikanski nacijonalni kon-vent.
Washington, 14. nov. Senator Hanna je sezval republikanski nacijonalni (odbor) k zborovanju dne 11. decembra v hotelu Arlington. Namen zborovanja je določitev časa in kraja, jer se bode vršil nacijonalni konvent. V petek 11. decembra bode priredil Hanna članom odbora sijajen banket.
Y Homestead pričeli z delom.
Pittsburg, Pa., 14. nov. V tovar-
Bogota, Colombia, 15. nov. Na-mestni predsednik republike Colom-bije, Jorge Holquin, je odkrito naznanil, da je vlada sklenila nikoli pripoznati neodvisnost Paname. Colombia bode žrtvovala zadnjo kapljico krvi in zadnii liovčič, da vduši vstajo na Istmu.
Colombijski general Rafaele Keyes je vrhovni vojskovodja colombijske-ga vojaštva. Njega je poslala vlada na čelu vojske proti Panami. Reyes je izjavil, da ima za slučaj potrebe 100.000 mož na razpolaso. Sedai so vse stranke in vse zvezine države Co-lombije jedine in so vladi prostovoljno možtvo in denar dale na razpolago. Radi panamskeh dogodkov zavladalo je po vsej republiki nepopisno ogorčenje. Iz raznih krajev Paname se namreč poroča, da gibanje
za neodvisnost nikakor ni splošno. V notranjih pokrajinah Paname ljudstvo ni zadovoljno z novo vlado in bo colombijsko vlado dejanski podpiralo.
Panama, Panama, 15. nov. Vestem iz Bogote, da namerava Colombia Panamo zopet osvojiti, so tukaj pro-vzročile le smeh. Panama se namreč Colombije ne boji, kajti svesta si je varstva Zjed. držav. Generala Reyes kterega tudi tukaj dobro poznajo, ne smatra nihče resnim.
Republika Panama ima 300,000 prebivalcev in povprečno letno trgovino v znesku $3,000,000. Država je tako velika, kakor Indiana. Glavna mesta sta Panama na pacifičnem
in Colon na atlantskem obrežju. — Vsako leto prihaja v obe luki nad 1000 parnikov in vsako leto potuje preko tamošnje ožine kacih 100,000 potnikov.
Colon ali Aspinwall ima 3000 prebivalcev. Mesto Panama ima pa kacih 25,0000 prebivalcev. Panamo so vstanovili leta 1519, toda 1. 1671 je pogorela, na kar so jo 1. 1673 zopet zgradili. Colon so vstanovili 1. 1855.
Prebivalci so večinoma Španci, Indijanci in zamorci. Od kar sona Jamaiki odpravili suženjstvo, se je mnogo zamorcev in mulatov preselilo v Panamo, kjer se sedaj bavijo s poljedelstvom. Nekteri domačini na za-padu so ohranili še do današnjih dni jezik in običaje svojih prednikov. Oni so potomci onih Indijancev, ktere so našli tamkaj Španci pri odkritju Amerike.
Colon, 16. nov. Semkaj je dospel nemški parnik "Scotia" pod colombijsko zastavo. Parnik se je vkrcal poldrugo miljo pred pristaniščem.
S parnikom "Scotia" dospel je semkaj colombijski general Reyes. Ameriška križarka "Mayflower" od-pljula je proti "Scotiji".
Pa nama, 16. nov. Včeraj je dospel semkaj ameriški generalni konzul (iudger. Na kolodvoru so ga veselo pozdravili. Ko je ostavil vlak, svirala je godba ameriško himno.
Washington, 16. nov. Naš poslanik brzojavlja iz Bogote, Colombia, da bode tamkaj najbrže nastala revolucija. kajti že sedaj je opažati splošno paniko.
Vstaja v San Domingo.
General Jiminez prodrl blokado.
Cape Haytien, Hayti, 15. nov. Francoski parnik "St. Simon", s kterim potuje general Jiminez, vodja dominške vstaje, je ostavil Port-au-Prince, Hayti, z namenom, da prodere blokado mesta Puerto Plata na severnem obrežju otoka.
Haytiske oblasti protestirajo proti izkrcanju generala Jimineza v Hayti.
Ako bi dominške ladije ostavile parnik "St. Simon", prosil bode Jiminez Nemce za pomoč. Francoska križarka "Jurie de la Craviere", ktera je bila v tukajšnjem vodovju, je odpljula nazaj na Martinique.
Brzojavna zveza z notranjimi deli otoka San Domango je zopet v redu. V notranjih pokrajinah se vrše vroči boji.
San Domingo, 16. nov. V mestnej okolici drše se živalmi boji in na obeh straneh se je izredno mnogo streljalo. Mesto ni poškodovano in položaj je ostal nespremenjen.
Ameriški konzul Powell je končno dominsko vlado prisilil, da je privolila v določbe zapisnika glede "San Domingo Improvement Co."
Še vedno vojska.
Manila, 16. nov. Odkar je odpotoval general Wood v Jolo. postali so Moroti v soseščini jezera Lanao. so-vraž.ni in sedaj že prete Američanom. Včeraj opoludne so domačini napadli ameriški možtvo, ktero je stražilo pri Maricabau nek čoln. Američane so vjeli. Trije vojaki 28 polka so bili usmrteni, jeden je težko ranjen.
Kasneje so se Moroti umaknili.
Oeneral Wood, kteri ie dne nov. odpotoval v Jolo, povedel je seboj oddelek vojakov v Lanao. Sedaj je tamkaj poveljnik stotnik Henry Barber, od 2S. polka.
Brzojavna zveza z Jolom je razdejana.
$260,000 nkradli.
Dallas, Tex.. 15. nov. Vse polno de tektivov in policajev išče tukaj drznega roparja, kteremu ni para, kajti tako se je le malokteremu izplačal njegov "poklic": Ko je Charles N. Alexander, predsednik Valesco, Brazos te Northern železnice ostavil svojega konja z bujrsyjem zajedno na vogalu živahne ulice, na kar je odšel za par minut v svoj urad, mu je nekdo iz voza vkradel kovčeg, v kterem
Za solzami mir.
Mati vsled pro I iti h solza oslepela.
Pittsburg, Pa., 15. nov. Radi žalosti vsled smrti njenega edinega sina, je USletna Rozana Shiverkoltova oslepela vsled za svojim sinom proli-tih solza. Povsem osamljena in v skrajnem obupu je nesrečna mati iskala tolažbe v smrti, ktero je tudi našla s tem, da se je obesila.
Shiverkoltova prišla je pred par meseci s svojim jedincem Adolfom semkaj iz Avstrije. Njen sin je dobil delo v jeklarni na 2. Ave. V njunem bornem, stanovanju je vladalo zadovoljstvo in obema je bila sreča mila, dokler niso necega dne prinesli njenega sina mrtvega domov v njeno stanovanje. V tovarni ga je zgrabilo kolo in nesrečnik je obležal mrtev. Materine bolesti so bile nepopisne. Na pokopališču hotela je skočiti v grob za svo.iim sinom in ljudje so jo morali šiloma držati, dokler ni postala nezavestna. Ko se je zopet zavedla, nastala je noč, vedno tra-iajoea noč za nesrečno mater. Na njenih očeh, ktere so bile že nekaj časa slabe, napravila se je mrena in uboga mati je radi joka popolnoma oslepela.
Toda pred njenim dušnim očesom ostala je zadnja slika, ktero je videla v svojem življenju: krsta in grob, v kterega so zagrebli njenega sina. Te bolesti so revici tudi pamet otemnile. Cestokrat je glasno kričala in tipala s svojima rokama okrog sebe, hoteča najti črne deske, med kterimi m v kterih počiva truplo njenega jedinca.
Včeraj zjutraj je neznano kam iz svoje sobe zginola in potem so jo nrieeli iskati. Zgoraj v podstrešju so io našli — mrtvo. Vrv, na kterej je nreje sušila perilo svojega sina. bila ie njena rešitev— in sedaj sta zo-r>et mati in sin zjedinjena nad zvezdami.
omiin je du ooaoizen lamae amj- , ti	' ----- ^e imel denar, železniške bonde in
skega denarja unije tesarjev t New j Homestead Steel Works bodo druge vrednostne listine v Yorku.	j pričeli v ponedeljek zopet z delom. $260,000.
Mala poročila.
Herman Klein, predsednik Union Bank & Trust Co., v Heleni, Mont., znani bogatin, je tamkaj umrl v 61, letu svoje dobe.
—	Mestece New Riehlmond, Alle, gan County, Mich., je popolnoma zgorelo. Požar se je razširil tudi preko reke Kalamazoo do vojaških trdnjav. Škoda znaša le $30,000.
—	General Hamilton B. Dox v Chicago 111., kteri je bil že 38 let blagajnik Hiberman banke, je umrl v bolnici radi pljučnice. Pokojnik je bil rojen v Albany, N. Y., in ie služil v 12.- illinoiškem polku za časa državljanske vojske. Hamilton B. Dox je bil najstarejši bazični uradnik v Zjed. državah.	___
Štrajk v Chicagu.
Meščani zahtevajo takojšnjo mn-nicipalizacijo poulične železnice.
Chicago, 111., 15. nov. Več tisoč meščanov se je včeraj zbralo na hodnikih mestne hiše in pred hišo. Vsi so jednoglasno zahtevali, da mesto odvzame pouličnej železnici, ktere vs-lužbenci štraikajo, pravico izvrševanja poslov. Ljudstvo tuda zahteva, da se železnica municipalizira. Množico sta vodila Edward Nockels, tajnik delavske konfederacije, in gospodična Margaret Haleyeva, kot zastopnica zveze učiteljev.
Policaji, kteri so bili na hodnikih, niso zamogli množice vstaviti: "Ne skušajte varati ljudstva, kajti na ta način zamore priti do poloma".
Mnogo mestnih očetov se je že pričelo tresti. Alderman Bennett je nato daljšem govoru izjavil, da pri seji mestno zastopstvo ni zamoglo ničesar ukreniti proti železniškej družbi in je obljubil, da se bode to zgodilo pri seji v ponedeljek. S tem ae je
množica zadovoljila in je odšla. Pogodba poulične železnice z mestno železnico bode kmalo potekla na kar dobi družba nove privilegije. Družba se brani ugoditi zahtevam svojih delavcev, radi česar je vse ljudstvo nepopisno ogorčeno. Sedaj bodo ukrenili tako, da bode mesto gospodar železnice.
Danes se vrši več ljudskih shodov, da se na ta način železnica municipalizira. Tudi bode ljudstvo ta teden po vsem mestu priredilo večje demonstracije.
Danes je vozilo le par vozov, toda brez potnikov.
Konec štrajka premogarjev.
Louisville, Colo., 14. nov. Štrajk premogarjev severozapadnega premo-garskega okraja je bi lvčeraj končan. Posestniki rovov so privolili v zahte^ ve delavcev, kteri so zahtevali 8ur» dnevno delo. V ponedeljek pričn< vseh rovih zopet z delom.
Izdatki delavskih rodbin.
Washington, 14. nov. Delavsl oddelek naše vlade objavlja statistične podatke o potrebščinah delavskih rodbin, o kterih so dalj Časa trajale preiskavi. Leta 1902 so se izdatki za hrano tako pomnožili, kakor ša nikoli popreje, kajti živež je sedaj za 11% dražji, nego e bil od leta 1890 do 1899, ter 16% dražji, nego je bil leta 1896. Takrat je pa bila tudi delavska plača izdatno nižja, nego je sedaj in tudi delo ni bilo stalno.
Ostavil $30,000,000.
Norristown. Pa., 15. nov. Sedaj so odprli testament nedavno umrlega milijonarja William L. Elkinsa, kteri je ostavil $30,000,000. Elkius je ostavil v dobrodelne namene $240,000 v svrho zgradbe zavoda za osirotele hč •ere prostozidarjev.
Rrmena mrzlica.
Laredo, Tex., 1' nov. Rumena mrzlica je pričela ponehovati. Včeraj se je pripetilo 31 novih slučajev in trije smrtni slučaji. Dosedaj je obolelo 841 osob, od kterih jih je 81 umrlo.
V Monterey, Mex., pripetilo se je v sredo 17 novih slučajev rumene mrzlice. Sedem osob je umrlo. V Laredo Nuevo, sta se pripetila dva nova slučaja. Jedna osoba je umrla.
Goljntani delavci.
Največja lumparija je delala za njegov zaslužek goljufaj, in vendar se najde ljudi, kteri tega trpina za s potnim čelom zasluženi cent, kterega bi moral porabiti v prid svoje rodbine, prav brez vsacega usmiljenja dere jo in goljufajo ali pa saj poskušajo to storiti. Takšno postopanje imenovati mora se neposredno tatvina. Ravno tako je pa tudi tatvina, ako se delavcu reč, ktera nima nika-koršne vrednosti, proda in zraven trdi, da je najboljše na svetu. Mnogo ljudi se najde, kteri trdovratno trdijo, da je dosti boljih stvari za zdravje kot je Trinerjevo zdravilno grenko vino, akoravno so popolnoma prepričani, da lažejo. Delavec, kterega edino premoženje je zdravje, naj pazi, da vsikdar dobi pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino, ktero jc napravljeno iz samo naravnega vina in mnogih grenkih rož in kc nin. S tem vinom vzdržal si vsak zdravje, dobro prebavljenje, či sto kri, zdrave mišice in živce, prodaj je v lekarnah in dobrih gostilnah. Jos. Triner, 799 So. Ave., Chicago, HL
ž■ tass V.žsS■■ ■ ■
MGlas Naroda". ;
list slovenskih delavcev v Ameriki. ; * C*ednik:	Editor:' *
ZMAGOSLAY VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
F.HAXK SAKSER,
108	Greenwich St.. New York City.
Na leto velja list za Ameriko ..$3—,J
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . srld. 7.50, m .. .. pol leta ... «ld. 3-75. ..	četrt leta . jrld. 1.S0
V Evropo pošiljamo liat skupno dvf številki.
"Glas Naroda"' izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
..GLAS NARODA"
(..Voite of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on airreement.
2a oglase d# 10 vrstic se plač ti 80 «entov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdem« nadovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov t
,,GLAS NARODA1',
109	Greenwich St.. New York. Cit> — Telefon 3795 Corilandt. —
Militarizem v Zjedinjenih državah.
V "Cla u Naroda** smo nedavno objavi : «r. iiK. t »c ■:■:■€> ,> naicj v«»-
in :>: ' "• i-	V,].,
z^s'uh.li ;i! /.i	i lit uui ne A. <
Jen<ti"itnji je iu-. \> j-ku v primeri z
imamo najm nj^. v.«j>ko na svetu. kV r -mo pii pred kakim pujim V " /'i v:T?.i	•» nam jamči v
»prve; vrsri	pu„a W* n^e r,
■ »••:'>..k. . - tudi pairijotizem vseh
de.	Kti r< p ti< i< ji i >e večje radi
ne t -i !■• ju p«nmo.;evanj.i vojn« jra ladje. hvjh.
npvih - *d< i v iti bati in ker je r,a-:
«.rrjr<> dr'•«>•< celo v -uvrn/rvti. — i s.'; »udi m potrebujemo niti v i nin Vojie ara ladjevj i — te i; "n. I i r«» domačih deli nimamo ' io-ar ka/ova;it kaj t i na*. Ijl'ds vr	l,n lin podvrže *ospo-
murstv-i 01..H. ,.:.)• h koristi -o z mi-li-nrirmojii v ...■ -i -ruej.-i zvezi. Za r^d. ti i: .m-nio ; i tudi ne le samo vo -k i m vojno tnoriiari«*o. ttmvee tudi — yr'vi. crert zahtevni imenovani iv . -c, niz.-. ;ji. Ill re žrtve se bodo i j;r. -t a mi ./ . dokler naše ljudstvo - v ene \ -kini parasi* torn -*ori i k»-m»<*. v rn > i t . m. ktv-ri s« »ezadov i !. /. izki»risovanjen. n:i-sepa Ijuc-Iv; . j. iiivi .• pij« jo rudi kri drusrim ljudstvom.
iv( r pu moram« milico -mat rat i tudi kot del v.- - -e letno poročilo grem mlm ga pobočnika bavi tudi z milico.
Na-a milica iz): j a -e iz one dobe, ktero ne moremo primerjati z dandanašnjimi časi, K« -»o naši predniki, prvi državljani rep blike vstvarili milico, viti.[al jo v lju«U:v-i n -ke vr>:.e republiki.n-ki duh; takrat |e bil pri nas tudi n- tak .zvjuii -.r--dnji »lan v kteretn je živ« i vsakdo zadovolvno. tako. da razlika med p samezninii sloji ljudstva ni bila t »lika. kakor dandanašnji. Na ekspanzivno poli-tiKo v druprih d.dih -veta lakrat gotovo Še ni nihe. mi>!il. S;: !na vojska je bi i a z«-lo majhna in nje na-logn so bili le b- ji /. Indijanci. Naš« j deželi so takrat od zm-uj ^ m manj pretili, netro sedaj in tako je bila tudi takrat milica, ktero patri jo^i vsta-novili. skoraj ne om-bna, vendar pa za vsak slučaj za d- - na. Danda ašnji je pa milica km neke vrste domo-branstvo brez vsake vrednosti in br«*z najmanjše veljave.
Vse to je tudi v imenovanem poročilu med vrst;»mi citati. Milica šteje sieer ll6,»4i> "nio/.", toda poročilo tudi trdi: "Ak -.<■ n> oziramo na mi-ličarje, k ri so za vsako ?lužb< nesposobni. in no one. Uteri iz kterih-koli vzrokov ne pridajo v Lojne vrste,! šteje v««ka sotnija milice le ka« ih 30 mož. V resnici ie pa v tem oziru že mnogo slabše. ACno^o članov milice ie namreč mnenja, da smejo služiti le v okvirih mej domače države. Kakor znano, newyorški miliearji, sini
>narara-- v. ni' hoteli iti -na vojsko vj? - uno, kajti nui -o sklicevali as to. !i la se imajo boriti dovoli z — rdoma-•ini sovražnikom !"	,
Proti "domačem - -vražnikn" ali -bolje proti d> lavo. ni. ;»a fan v istini milica v prvej vi-ti vporablja r m sicer povsod i / dobrin. v-n«hom.J .Mili'*a ni toraj ni«'- dr i/eya. netro \ orodje kapitalistov. Kjer je p.\ niso rabili, tam ni bila >Iruzejra neiro iirra-«"a in zabava neukih miečozobih dečkov.
Radi tejia pa namerava naša vlada milico sedaj r« form rati in r po švicarskem vzoru, po ktevem mori! biti v- k zdrav moški od IS do 45 i miličer. lv< r p.- to tudi neumestno, je i.lada i-aje skb-uila pi»vo-■ ti pretorijansko vojsko.
Na ta način postaja naše vojaštvo \«-lno vfV-ja sovražna -ila uašeg-a l.iud~tva.
Ako bode šlo tako naprej, ne pri — i-tano delavstvu ni ■ tlruzega, .up. ustanoviti sv,,ju 1 .-nin voj-ko, kura s mor pr« . ru 1... rt t i pri volitvah
n ako potreba tudi na — drn»i način. —
Avstrijski problem.
4.
Nikdo ne mor«; prezirati dejstva, da je \ sa Evropa z-.- šla v po«]:irsko krizo. Cduh in -1» p bi moral biti.
»ri -ijaiki te/ i toliko na onih krofih, ci produciraj... kolikor na onih, ki i-azpe«v-uvajo. Pod m >;opivšimi ne . 'jduirnl razmerami trpe industrija, r^ovina, obrt, polje«lel<n-«>. rim pa > »riziia va m<« ta laki. moramo pri-navaii tudi potn bo, da trpečemu k..uomskenti življenju prisk-či jia ■ ■nioe. lo sin«» iion-ii pov.lariii, «la i -e nam ne «. -ralo, da nimam«, -mi--1: Z: gospodarske potrebe, kakor so i.t\'.-ia;«. iz .■ h. i »i špothirske de--i; . in sin . n .sprotni "pozi-ivu.;uu d lova n j a na f»o>podarskem 'j k.. !■ j«' ima baje <ir. Koer--«t v svojih zasnovah. X temu iti m - naspromi. Marve."
! " nt -por« kal priznanja tudi •. i\o«-t'in i , ako >e h>- o iiajii i« n-'v .i4' loti- i a kili akeij i n mi ! .m« hieva i od i.aših zastupnikor vsik-r. naj - »I i : im na prizad« van j i povz«;.tTM našega sp](l-nepra ek.-nraisk« ira življenja in depresije.
Pa-' l»i s, protivimo trdovratnosii !rc. l\o rbi rja. - ktero hoče po vsej ili. na. se narodno-politična vpraša-,.a umakni jo |H>p«duomu pred iro-p«ni. - k j 111 i akcijami. istotako se itn o oa o«l soeijalnoilt-mokratične str aid. mI a nimamo smisla za socijaln. r« tonne. Tudi to ne otl^ovarja res-lii-i. Mi priznavamo marv-č. da j,
11 smo tivi-rji ni, «:a i udi d .-,..• . .-ja. Mnenje, da mi a .in. n a k-nulativno <xi klanjam o pi »i.: in soei-iatue demokraeije. j«- pov-••«-.a krivo. Narobe; mi izjavljamo, da j utuojro očk v t. m programu, .vit bi m rai udi one naše stranke, ki - • n. naziv tjajo soeijali- i«"-uiin, vspr j d \ vj pro-rsun in -..d.-l-«v.a: - ;juii:. lemokracije za njih . r« -nid. nj«. Našo navskrižje s »o«-;j: d. o moKra ei.. m,- izvira torej ««dt< -di. k.-r mi i>ajc zainečemo a limine n. .- program, ami .ik v tem navskrižju smo iz iste-vzroka, iz kter« ua nasproiujemo i 'li meio«li dr. lvoerl>erja. Kakor ne priznavamo. «la bi -<• narodno vpra--anj" moralo umakniti pred Ivoer-b«*rjevimi gospodarskimi akcijami, tako ue priznavamo potrebe, da bi st> radi stK-ijalnih reform morala s silo dušiti ideja - tako etično silo, tako oolojevalna za življenje naro«k.\ in ako pov.spešijjoča za Vseobči kulturni napredt^, kakor je ravno na<djo-nalna ideja. Nism« torej nasprotni -ocijalni demokraciji radi nje programa, ila-si osiajariio pri sv- jeiu mnenju, da so mora še izvršiti in st i udi izvrši velika duševna evoillčija v življenju t«- stranke —, ampuli v navskrižju snio ž njo. ker z.ahte\4^'od
nas. »la int j nii odp«jvemo svo^'eniu
i-royranui.
\ ' toliki meri jo torej naše stališče analogno nasproti zahtevani socijal--ie demokraeije in nasproti metodi, po kteri bi luttel dr. Koerber reševati avstrijski problem. Mi priznavamo polno gospodarske akcije, pozitivnega delovanja v blaženje gospodarsko krize; mi priznavamo potrebo cijalnih reform v ta namen, da se oni, ki delajo in producira. jo povz-'lignejo iz sedanjega krivičnega po-l"d;a. m-dostojnega slojev toli koristnih za človeško družbo; ali ne priznavamo pu »-r.be, da bi se radi tacih akeij in tacili socijalnih reform moralo zapostaviti narodno vprašanje. Mi smo marveč zato, da vsi ns+avni činitelji in ž njimi vsa javnost po-svečajo svojo pažnjo in svoja prizadevanja vsem tem vprašanjem. Mi smo celo u ver j eni, da so ta vprašanja v zavisnosti eno od druzega in da bo le lia korist vsaeemu teh vprašanj, ako se ktero povoljno reži. Mi trdimo -— in vse skušnje pot rja j o to našo tr- | ditev —, da se zelo varajo oni; ki se udajajo nadi, da bi se naro«iuo vpra-
t
"■"de. " 1-. * nr 1:> re- ioo "jr.o,
- i • --. ,,,:• . m. \ taki zmoti je dr. Koerber; če pa li v zmoti, potem pa je opravičeno i minevanje — a to bi bilo zanj v še aujo ob-odbo — da hoče vse tiste - v * d t ■ irosi>odarske akcije zlorabljati kakor sredstvo svoje nam.-ko-na-r • -dne n-d i' i'a ■. da uiu ni do tega da : d«--"-z-.t " i - »o ei - , po kreri -i mora j«) s'r miti gospodarske akcije že p i - v ' n bi'stvu — gospodaT-ke cilj 1 O nravi c no bi bilo mnenj.*, da u odk r.nja na rod n- aspirar-ije in - l	ijorbe le v -v:!:o. v
likr.r po s 7.:\v vanje Nenentei. a . d-, je • : -am nr-.erjonaHs*. ki ■ i .	-"-i avs'rijski pro . 11 — na-
"m, 'nI h«u rnoniji Nemcev v prilog.
Evropejske in druge vesti.
Ttim, 15. nov. Kralj Viktor Eraa-i uel in kraljica Jelena sta danes odpotovala iz Rima v London, da obiščeta kralja E«lwarda. Odpotovanje je bilo le zasebno. S kraljevo dvojico potuje minister inostranih del, Tittoni. Ko je dospel kralj na fran-eeska tla, poslal je predsedniku Lou-betu brzojavne pozdrave. Italijansko časopisje pripisuje potovanju veliko važnost z ozirom na prijateljstvo Italije in Anglije.
London, 15. nov. Na tukajšnjej borzi še vedno ni opaziti izboljšanja t rgovskega položaja in naložne vrednosti so še vedno na nizkej stopinji. To je pripisati v prvej vrsti vojnim vestem, ktere še vedno prihajajo iz skrajnega iztoki, vendar pa ruske in japonske listine niso padle.
Solun, Macedonija, 10. nov. Uradoma se zatrjuje, da je bilo povodom vstaje v Macedoniji 15,000 Bolgarov usmrt^nih. Boris Sarafov je sedaj v Kiistendilu, Bolgarska. On naznanja, tla so vstaši samo v monastirskem vila jet u zgubili 1200 n ož. Tamkaj so Turki požgali 130 vasi.
Dunaj, IG. nov. Iz zadnjih statističnih podatkov o izseljevanju je razvidno, da izseljevanje neprestano narašča. Število avstrijskih izseljencev zavzema sedaj prvo mesto in ono italijanskih drugo. Vzrok temu je vedno rastoča beda iti pomanjkanje dela, kar je v mnozih krajih slično nravej katastrofi.
Paris. 10. nov. Tukajšnji "G 11 Bias" objavlja danes pismo Bonaparte Wyseja.kteremu je podelila colom-i ij<ka vlada prve koncesije za gradnjo prekopa preko panamske zem--ke ožine. W,yse protestira proti priznanju republike Paname od strani Francije, in izjavlja, da revolucija v Panami ni bila nič druzega, nego piratstvo Zje«l. držav. Wyse upa. da l»o«le Evropa storjeno krivico popravila.
Cherl jourgh, Francija. 15. nov — Fukaj s., aretirali anarhista imenom kmalu na. Slednji je najbrže pričakoval prihoda italijanske kraljeve dvojice, -letnik star še le 20 let in ,«■ prišel semkai pred dvema dnevi.
Berolin. 10. nov. Znana pravda za prvet -tvo in dedščino grofov Kvvi-eckih še vedno ni končana. Izpovedi i'ri."' so vedno bolj zamotane, kajti priče prekličejo danes ono, kar so včeraj izpovedale. Porotniki so skrajno nezadovoljni. Obravnava že traja -■«1 27. okt. nadalje. V soboto porotniki niso prišli v dvorano.
Bruselj, Belgija, 10. nov. Vojvoda 1 r sel-ki, predsednik belgijskega senata, je umrl.
OBJAVA.
\ sem krajevnim društvom, spada-vni k Jugoslovanski Katoliški Jedrni, nan jam. da imam vse bond« r.-.hoK-iv shranjene in registrirane, i ■ naznanjam vsem. da bodo vedeli, la je v- .- v pop-.dn« m redu.
Josip Perko, I. nadzornik J. S. K. J. Cleveland, O.. 11. nov. 1903.
KJE JE?
Stefan Novak. Pri nas je bil 15 mesecev, na kar se je napotil v Chicago, in zvedeli smo, da je jedrega rojaka povozil električni voz v Chi-cagi in se bojim, da ne bi njega zadela ta nesreča. Zato prosim rojake pojasnila, ali za njegov naslov, ako je še živ. Anton Remžgar, 809 Market St., Waukegan, 111.	(12-15-11)
velja vožnja iz NEW YORKA do LJUBLJANE, ZAGREBA, KAR-LOVCA, REKE, TRSTA, in to čez lienovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni.
Slovencem, Hrvatom in drugim naznanjam, da sem odprl svoj
S ^-LOOIT,
na 55 E. Main St., med Union in Erie postajo v Clevelandu O., poleg plinarne. Točim vedno sveže pivo. doma pridelano vino, whiskey in prodajam fine smodke.
V obilen obisk se priporoča
Mihael Pintar, Salooner (22-9-31-12-lt)
Potnikom v staro domov no nazmnji.
Iver sedaj toliko ljudi v staro domovino potuje. da so parniki prenapolnjeni, svetujemo rojakom, kteri v staro domovino potujejo, da pridejo saj dan popreje, predno parnik odpljuje, v New York, ali pa, da si že preje pismeno zagotove prostor. Od parnika "La Gascogne" je v četrtek zaostalo veliko ljudi, med njimi več Slovencev in Hrvatov iz Minm-sote. ki so kupili listke v Duluthu. za te ljudi se ni nihče brigal, kakor se sploh za ljudi, ki na zapadu L stke kupijo, nihče ne briga in zaostali so vsi zabavljali. Zato opozorujemo domu potujoče, da naj se pravočasno oglasijo in naj ne poslušajo druzih, ker stroške si je brzo nakopati in druge to nič ne velja niti boli, pač pa prizadetega.
ROJAKI!
Uljudno ste vabljeni na
VESELICO
ktero priredi
P0DP. DRUŠTVO "SLOVENIJA"
dne 21. nov. 1903. ob uri zvečer v UNION HALL, 1696 St. Clair St. Cleveland 0.
Igrala bode domača godba.
Rojaki so vstopnine prosti.
ODBOR.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.40 in k tema še 15 centov za poštnino, ker tnora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kranjsko slovensko katoliško
pip. društvo svete Bartee
i,
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn3 31. jannarja 1902 v Pennsylraniji.
ODBOBNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Telban, P. O. Box G07, Forest City, Ta.
II.	tajnik: Ivan Žigan, P. o. Box 5io, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Mu nič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. JOSIP Gokenc, P. o. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. kaeol zalae, p. o. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajnilui: John Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je uGlas Naroda".
Potres". V noči od 31. ok. na 1. m iv. j< l=H na Xotran;~k mi in na Go-r'-k ni ; -.-tres. V Pošto ni so ga ču-tili ob 12. uri min. Sunek i< bil pr moč; n a kratek. V blatenji vasi se čutili potr<-s ob is^em ea - i;. V XVtklu n L*. Goriškem so čutili mc'an sunek in sicer ob 12. uri 17. m.
— Xarn'l ni •= v c t dunajskih
i Y lov sk nil	vložiti skupno pri-
I " i: • • •	«•• zoper raz-
' .	*:i 'tr' - • "Stv-j, ki je
:.:vr:r • ■■ -	/ • v- snovitev če-
I kili - :	rn 1) :r-a;u. Dne 8.
'nov n:-v' "	- !■—/u velik čc-
-ki -h .. . - '	: :l < to zade\o.
Frank Sakser^ 1
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.
r\C\T A D	pošiljam najceneje iu najhitreje v staro do-
i/ lili 11 i \ l\aJ 1 movino. JVlIlijone kron pošljem vsako leto Sloven-
^	in Hrvatom domn in ni čuti glasu o nepravilnosti 1 Kaka
redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron $20.40
in 15 centoA' poštarine, bodi.si da kdo pošlje $5 ali 8500.
P A	I ICTI^P P^lajam po izvirnih cenali in potnikom koli-
B rlffV^'SJ'^VvilJi^ Iv LlO 1 1\C kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
~ I	--- mi javi, po kterej železnici m kedaj pride v
w ^ ork in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se iu* ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovor: ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovaniem
FRANK SAKSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V.
Vs.ikdo ii;ij j>;izi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat-prevara.
) V)	T/Telefon; 379fi Cortlancft j( (
N*::n:«'V jši ckfprcsni parnik
K AIS L K WILIIELM. II.
odpljuje dne 17. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Ekspresni parnik 4tfraneoske družbe'
LA SAVOIE
odpljuje dne 19. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Vožnje listke za te parnike prodai F r. S a k s e r. 109 Qreenwic1 S t, New York. Za ekspresne par nike »i ie preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi orenapol-njeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod r-otom brzojava ali pa nas pokličite t*j telefonu.* 3795 Ce rtlandt. ako ste na kaki postaji T y „m Torku. Dobro si to zapomnite.
*4GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Chas. Dersanc, 215 N. Con-' grress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu.
Anffležko slovnico imamo zopet -* zalogi. Stane 40 centov s poštnin^ vied.
John Venxel,
74 Munich St., Cleveland. Ohio,
izdelc7alec kranjskih in n^ujiUib
harmonik
ae priporoča rojakom za izdelovsuije in popravi j en je harmonik. !>«•!<> napravim na zahtevanje naročnikov. Gene bo primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najbolj, šega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali nicdeuiuo. Cena trivrstnim je od £45 do $60. Več in natančno jnive:
JOHN VENZEL, 74 Munich St., Cleveland. Ohio-
Jnpslovaiiska ||||| M. Jeflnota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Joiin Hab.tan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Kkržišnik. P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JCRIJ L, BRGZICH. Ely. Minil.
II.	tajnih: Anton Gerzin, L'137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan G o vi k, p. o. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 179-j St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Gkem, 1103 Cherry Allev, Braddock. Pa, Ivan Primožu-, P. O. Box 114, E velet h, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, lir* 7th St., Calumet, Midi. Jakob Zah[ kdvfx, 5lo2 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij B rožič, KI v, Minn.
I f	:
1» ' - '■	blapovolij-i pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich,
Ely, Minn., ih svojem za-;>pniku in nobenem drugem.
1 >ena ne jM»šiI;tive nij se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 10.""». KI;Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA-'.
Drobnosti.
M < 'i r j(M * 11 ! ' ■■■ <■ - . J ibi■ •
»k eeiM. $1.25 \ < bv.i.iudu. o» v Fr. S; - -. • r j« Vi }.• ... .-j,;.-; mi 1 77-. S
<	'.air Sr.
V s 1 a r o d o no \ i 11 o so *
vi1-	\ ■ . i	'.11 i' .bii
Min* . ■ .}.. . S ei'lj Buhl, Alia., \
v - ' 1	(	1' ; .j 1 i l S m
],, . [ j > H., v ( m ><> i J. Ai>;
v /	., -Solin Ninhič v Xo» o
oba iz 1- nti, O.; M - n Lame iz ! /- 11 v l	,1.j ifi ev ir in ;
nie«>, Fr m M v	, vas. -lan. .: j
<	'irknb-o. ,)eri	j \ X> va<.! Er-.hr. K-. v 1 i. - tur. , Toma Zal 11* v : . Vid. J ne; Hribar v |
J •». M. i. J; /. ■ v < 'hkn*- : ik :uo \ X • >vo m -to. .It' e L«. r v ,
' N	1	. • V,
v: - v -" A-: o'-i. Pa. t Si -fan Ln
kije. Frank I'iligaj na Pivko, Josip Madob na F vLo. M.rij. B;.!>ove v i n 01 Ii. A.. ' . Ai. ii : . •
T„.	1 ; , 1	...	I
10 n' «-. .jiifin 1 »o/:' , i riionii-. . .in * L1 n.ier v 1. . Jo!,o S. '--..r v In- ,
binp.i. M i wo.. Frank Srn • i t Iz CI -I,
ton . Pa.. . Mediko; Frid< rik in Au i ton J11 tr;t- iz C. ve! uda. (>.. v Tri b-
V Ameriko se je odpeljalo dn<
1. nov. ponoči / juJn. KO kolodvora v Ljubljani 15 i/si |ji net v.	1
L in M i an - k., kreditno banko '
1*. ' ' 1 JI L-	lt •
ogiuiu ■•'. 1» i* "Ki. uopolnoue ie
1 ...	. ..	t
pri- -i V ■ , - k:- i no ».Mik.. 1
Di'"p naki t, < <e njt*niu izplača '
I."»««!	K. Ker ... m .. nakazili. - ni : pri-!... - r	> je Pečnik. B.po-f, ludne :>ti ira d, je zopet znosil v j ] banki, in ;• m. cat imeli » ro- j | kii "i Zlldei 1 r , ; i/plačali -;<• mil 1 i zgoraj navi.l. ■ svolo. Dntpi dan soj] ie le v ; ::r i iz. -deli. da je Ponik h dotimo :. k . 1 ■ ! ■» -a?'. - p i -: ) in pod- , pise 9a nak-i/ilu ponaredil, nakar se ; 1 je - var na/i.- toia polici 't, ki je za ; Peenlkorn I .zojavila na v-e sirani in j , je upati, da ».bUi<t:va «lob*> v ruke. < PI eno - ni I kako |*di»o in , odj m I j" T PSl-iko.
IM
■1
P i j a n e e v n e varnosti. — 1 I)., i. ".r, zv.gpr trmn . ! - j. po Karlo 1 <	I .et i ni zida r M. j 1
G. Kolovrati! je po ee-ti .-eiri'ertje :
pri ve/ .triejn v-'Z, "/. .u^ha ' je	r
pijan .-.a 1 re i voz 1 padel bi L;! peti	1
voz. da i:i \ len. liipu na mestu	1
Bavzo ; if i . i - -1 iti por.n.l -\ran.	-
»it 1 t .»I ir vozu, nakar je voz-	<
II.k	elsl rh-ni ^ vstavil. "Je ž do-	i bro, [. . e iii j j-« j . i«- dejal mo/i-	< eek; se pobral in kolovrati! napre^ po t Cesti. ■ m*	T
C
S r b - k i poslanik na Duniju c je postal Mihajlov.	t -	c
IZ ni m 1 -i r» d e 1 je dne 1.
■t -v. zjutraj na Rimski <-e>ti v Ljnb-I u : «:r. \Va!d r< einov hlapec Fr. hvosTflie notakarieo Emo S., s ktero I nnej j u-. .: 11 e -vi .č im ljubo vno raz
■	■'■ .k -in P . -1 daj ni v« e marala. 1 . je menda eelo noe
— •! i' >\ {1 i >. . ti 1 ori>eii in ko 7. r; liris ' vel: o e -unil z 110-'m v eeio 111 ji d. i ravno nad de-i un o- n. X. takariei bi -e bila a v> -lila. o.t ji 1: iso prišli ljudje ' hi-e n; p mt'.e, ki so na<1111 epa liapea postavili na eesto.
Požar. Antonu Maleekarju v ro nem brd 1 je Ur 26. t.tk. zgo-la ko«-a. v kter p;> ni nikdo stano-1. Zavarovan 1 j. bila za UOO K, •<•>i 1 pa znaša s- n , 40U K. PoT:ar je
I ur.jor e nastal v-Ied neprevidne-ti. -
I M .1 e e d o n e i 11 a Kranjskem.— ! 1 ' ie 1. ne v. zjutraj odpeljalo >0 je z ii -a kolodvora v Ljubljani lOo . Aiae. . ioneev v Ilrušieo . 11a Gorenj-sk. m k pradnji železnice.
\ Savi pri Krškem so našli '•nplo v Mediji pri Z a por ju utoniv-' . a hlapca Franca Praprotnikt..
P o v od 11 j i na K o r o Š k e m. Ki k r na Spodnjem Tirolskem, tako 'udi nekttri hudourniki na Koro--k m vsled deževja zadnjih <lnij, pro-
o po'- nlnji. Pri Dolah je pre-j olav a državna cesta, Katteiidorf | p. vodo, vendar ni nevarnosti.
— .11 o « o e i deželni glavar' v 1-tri. i'tilj-.ki župan in državni po- r - in • <ir. Ludovik Uizzi je kandidat 1 o - ■ /elu.-pa plavarja v Istri,
■	-■ 1 zn niti besedice hrvat^kepa iii - ov uskepa jezika. Neki tržaški i- -	v --ni zvezi z vlado, pra-
. tla troji ■iiltraitalijan.-ka' stran-'; v I -1 r i ylede dr. Rizzija velike i 10 . k r pa smatra najsposobnejšim • la potlaei odpor slovanske manjšine.
^ 1 o p a v Hrvatski. Ker • osp dnii odbor "Hrvatske' stranke 1 •	ni -prejel v svoje okrilje i
•1 ste r-tranke prava", se je pričel < med li- i obi Ii strank hud časnikar- ' •-ki lioj. ki je že prešel popolnoma na ■ • >- buo polje. Zdi se, kakor da bi bili Hrvatje /e docela pozabili na dopod- 1 o- 1. lošnje spomladi in poletja in na Kiiuenovo strahovlado, ker dmpaču bi ■ ne me-arili med seboj bri-zvs-pe-uo. ampak hi slo." 110 koncentrirali 1 ves boj proti krivičnemu vladnemu -istemu! V interesu narodne stvari bi bilo to želeti!
i
Razne h r v a t s k e n o v i e e. —
' i. ii \ 1 kem pe.-du pri vasi Kra-
1 - SO lleo; vno irtiplo POZ
larja M; . niča, kt.a'epa so popresali :e 1 -I -0. okl. Najbrž pa je mnoril i r. r. tatinski lovec; zaprli so tri sum- c i ji ve !.. —^Podpiranje bnnjevač- !•; 1 . i kov. Nekteri hrvatski redo- *] i'" mi nora vajo ustanoviti društvo. ^ ~ : •	pir; lo sinove Hrvatov 011- \
»b • i -indijah 111 tako ojo- n • n t- i lenient na Ojjrskem. — s "	l' 1 ' v:i'-a s.- obrača k
-	• Ovrž na obsodba. "Nai. z ''a Osi kn bi morala zaradi <j
pr-- < ka tisk. vnepa zakona plačati	1
-	v • i 100») K plohe. Ta ob-	č
■	a v eel i tej burr, i dobi.	j k a .ii zn časa Khuenove vlade	r
d 11 > ''X r. Obrano". Zato je vtožila	1
pr :iv, v- ] č spr se bo o vs< j >rvnri	-j
~ ' ' r no--vi j: ].» pred sodiščem	I
!'t - i e zr a nova sodba. — Xa	r
mi-r if ojepa mestnepa kapita-	^
1 v Os 1 Gajerja, bode imenovan
n; n-e- k drž. odvetnika, • Pero Csir.	C
\ .P -i v Dalmaciji so ustanovili	-
ir stvo <4Pučka nrosvjeta" z javno	7
knjižnico. Te dni bodo predložili vin-	n
'ii j"-, v; i •» v odobren je. — 26. iu 27.	n
okl. vršila -e je v Varaždinu plavna	I
razprava plede dopodkov v Kunovcu.	s
okr. Ludbrep. Obtoženih je bilo 17	s
osc.b, ki sta jih zagovarjala odvc-lnika	v
dr. Mapdič in dr. Pečornik- Obsnifnl	t
so bili: eden na 2^2 leta. eden na 2
? I ti 2 meseca, ed.-n na 2 leti o n»ese-
• ■e, -e-t na 2 leii, eden na 4 mesece.
eden na -"i mesece, šest na na 2 me-
-eea težke ječ. \"s,.]i stlemuajsr jt do-
Ijiio lore j 2U let in »j ne- v zapora. 3	_
•	Na Mol ir a r s k e m še v dno mislijo mi vojno. Knez je podpisal naredbo. ki natančno določuj do-častnikom in uradnikom za časa
. vojne.
•__
S 1 o v a n s k e /. .•: ji t , v e. f e->ki "Xarodni Listy" zahteva j<_. za t ebe iste np'dno-ii, ktere j,- ra^'n< -
k r -ar dovoli! M ad ja row T .li -.a I ehe bi bila velik.-pa pomena -ka 'UMiienia tia zastavah < eških pjlkov. l'ii reformi i. .j;t ^ k, , k:./iai.-ki— ■ z. - ' . k« tiika bodo <Vhi zahtevah, da bodi polkiivm jezik tudi razpravni jezik * v< iaškili -od:- 'i.. V-i češki polk" , : morajo dobiti izključno r-eške častni- <
1' p 1 -o Va llje in olx-.-i r: J - - \ o j - . j-kih ol.lasti /. drupiuii oblastmi 11a 1 j< • -k--m mora l>iti \ jeziku dotič-i -pfi j ! po!ka. \* leni_ oživil h.»d< < . bi razvili , {veliko apitacijo, ki naj bi /.a-la tudi ; j ni tj drupe avstrijsk- S!-.van.'! 1' 'i; t,, ki zahte\ i jo p.ilj-kj ;!.,■,.; j.-ik nri irozništvu.
T r p . v i ; a z d e k < ' i v A\ -- V -S. i" •- m<fT i-, j	^
-lovom prinaša • Neuc- Wiener Wo-H eheti-Jownal" iz Gorice dopis, ki se i rlas : porl-ki ».koliei. /Ia>r - . r •n-kih v«-oh Min m. Vriojba. J k" k s . pripovedujejo, da isoejo v Aleksan- s •iji služkinj, baje - 30 do 10 pkk na- z.
O plače. S užbe	i !	-	n
v boljših hišab, kjer dobivajo služi;! n - n e t Idi umopo darov. < n Ino p.- j ji . pri tem, da iščejo le dekleta v .-taro- b , -ii ir. do 2t b -. In res j«. (Jdpe'.o; ! . v _ v ;-.adnjih ed ni h inojpo dekk 1. a. d.i ^ . bi se vstrušile visoke p «mine. V« 'a 1 a ' o del 1" . -d 1.; nje \ - t rt: k ii _ . 22. okt. ali \ pe ek 2-k o'.-. iz Ti v A eksandrijo. in -ieer so o dekk ta iz \ riojbe m Mirna. Obljube morale i iti ju ko vabljive, ker je takortko.'-na-tala med kmeT-kimi dekleti 1 : ava z: potna epidemija."' Oni. ki je pi-. 3 to z< \ -t. mora biti dobro poučen o t. za- h< < vuih razni, t-jk v n.." i okoLict V k< -L eksandrijo -r jo res že kar nena- d;
at no dekleta, ki prodo proti 20. en ol in to največ iz Dornberpa. Prvačiiu. 2< : l.i, \ rtojbe. Mirna, Šempasa itd., ii s kratka.* skoro je ni vasi v okolici _ na \ ip;,vsko stran, da bi ne tna la -v>>je "Aleksandrinke". izpovor. »h-prtdo iskat kruha, je jalov, ker dela ne manjka 1 udi d orna. Seveda -ii- t ! -.ivlienje v Aleksandri j i z s.:\ in ' j 1 ' t-vami. kako dobro, da je tam. in ko piše ktero dekle domov, kako do-; " 1 je tam in koliko zasluži, misli e a vas, da se jej podi kakor v raju. A i leniu ni lako. Vračajo se domu '-"et. in pokvarjene, in po vaseh ku-
Z: n i i m i - prstom, kakor na nič- X v dna bitja. Tu na pr. je dosi" 00-tu i; za-- duhovnike, ko tako kri- F jči: . da delajo zaljudsi vo. Odpeljsi\ii-j	i.-kle: v starosti do 20 let v
I Ah ksandrijo pomeni veliko izpubo v
r;k. run nop a 1I11. - lo ie -kr.1110 K ' >"• rebno bojevati s,, nroti odhajanju C; "-I nžiti" v Aleksandrijo!	K
Razne male 11 c v i c e . —	('
1/. Milana poročajo, tla -o vsled dol-. potrajir -p:i deževja potoki in reke
j .-topih. sv. j,, brepove. preplavile	j-j 1 ' in napravile veliko škodo. —
- '" !judij brez. kruha — tri milijo-	q( v-led požara. \ veliki pre-
•	Serpohovn na Rusk.::: ■	^j-al 28. oiev. požar, ki je divjal ce-	j-.
:ir 24 ur ter uničil vso tovarno. Sko-	j,-' znaša :> milijone rubljev in jv de-ia pokrita z zavarovalnino. 200O
•Iglavcev je brez kruha. — Kdo** ima	[j
•• .;e srečke, naj pople<ia ! Kak-.r -e	p(
l>oroča, -e ni okolu 10.4uu turških	[-
'•k izplačanih, nie.l njimi 21 plav-	y "h dobitkov, 000,000 in '»00,0<KI fran-vov; dalje 66 dobitkov po 00,0oo 2.".,-
''■»•, 2U.0OO in 10.00O frankov. Skuje	r<
! -'"i dobitkov, ki kinalo zap; d . >	s t
znaša Pkž.OO.OUU frankov. - Pri zi	(;,
u:,ii.-,ii nove plinarne v Gdauskf in ■	j".
■ podrla \ soboto dopokidne neka
železna naprava. Devet delavcev, ki	f ,
o bi! na njej. je patllo raz precej-	[>.
šil., vršino in je bilo nevarno ruiij.	];,
iih. Eden je kmalo potem umrl.	] ;
Brzov'ak Milan-Rim je zašel v per k	St
dne oO. okt. ponočina napačeii tir.	.. I a-r >0 se nahajali vozovi z žitom.
Trčenj, je bilo izredno močno. Med	kj
potovale: je nastala velika panika.,	j Ve- pot o vsdee v r hi; o rai ionih.
moj njimi tudi senator iionk- i> po-	,0
-In nec Brun i ka rdi. Preiskava je 1<»-	J !:. zala. da jo ie sreča nastala v-le i
-.dobilo-'i. Zločin, ev -e nisc dobili. P	f, ■ iveurnent odmoru se j< vožnja 1,; e -
li -vala. Dne . oktobra j pri-	^ čel -t raj k zid '.rje v po vseh Združenih
k.-ža- ah. — Zadnja pariška -veto,n	>| razs ,.vo je imela prebitka sedem mi-
Hj 'iio\ frankov. Toz-.:devnt ra oni -<» J	|'>
sedaj zaključeni. — Brzojavna ..vtv.a	v Francoske z ostalo Evropo iti Anic-
riko j. bila 1. nov nakrat prekinjena	il
Vzrok -o potresi in naravni poj.-ivi v	f
ku. kter i u -e niso raztolnničili.	i;
>< 1 icii 1 ima io m« Francoskem brz< 'iv.	fl
1 •	■	a
-e ka; tacepa še nI zpodilo. Vsr br- ^
/"javni zveze -o po solnenern zahodu ^
nakrat zopet lahko delovale. — Sp«»- j
menik pokojnemu prestolonaskdnikn
Rudolfu postavi v Budimpešti znan- . «1
-1 veno društvo "Urania".— Iz Oseka
-e poroča, da so zidarji tamkajšnje« Jj
vojašnice začeli zopet štrajkati radi
krivičnepa ravnanja podjetnikov. . ^
-	— K^jipe družbe sv. Mo-
-	horja so dospele in sicer: 1. Zpod-be sv. pisma 10. snopič; 2. Pamet in vera. H. del; 3. Domači vrtnar; 4.
-	V Tvelmorajn; 5. Slovenske večtunice .. 55. zvezek; 6. Koledar za leto 1904.
\ si ni rojaki, ki so knjipe pri nas f) naročili, jih dobe v teku par dni de-(j loma po pošti repistrirano, deloma po _ ekspres. Ako se je kdo med letom pre-selil, naj nam blapovoli odmah naznaniti, da ne bodo knjipe okolu pošilja ne, ker se rado kaj zptibi in tre-ba dvakrat plačati poštarino.
Naročili smo 200 iztisov več in jih ' prodajamo po $1.30, dokler zalopa ne poide. Naročitvi je takoj dodati denar, to je poštno nakaznico ali ček.
Upravništvo "Gla= Naroda".
POZOR! Slovenci, kteri bi radi pristopili k novemu slovenskemu podpornemu društvo, ktero bode v zvezi z Jugoslovansko Kat. Jednoto. so vabljeni v nedeljo, dne 2 2. novembra t.
I	popoludne ob 3. uri v Hotel Vien-' na (Neumaverjevo postilno), štev.
SS) Second Ave., New York.
Začasni odbor.
1 ___
POZOR !
Rojakom v Minnesoti naznanjam, • hi n e m a m n i k a k e zveze z Maks Severjem v Duluth-u, Minn..
II	ako to pretvezo uporablja, zlorabi moje i m e in svarim rojake ] se za moje dobro ime s tem človekom ( -puščati v kako kupčijo, ker nisem za prav nič o d p o v o r e n in 1 ne sprejmem nobene odpovor-
ii os t i za njepovo delovanje; mož je bil pač nekaj časa v moji službi, a bil odslovljen. Moj edini zastopnik 1 v Dnluthu, Minn., je pospod Josip J Scharabon, 217 West Superior St. j Frank Sakser.
I
SLOVEMSKO-A^ERIKANSKI
KOLEDAR I
za leto 1004 se marljivo tiska in bode * zelo zanimiv; obilo pradiva in slik ^ bode imel. Slovenske trpovce, obrtni- ^ ke, saloonerje in drupe opozorujemo, da bi dali naznanila. Koledar bode obširen; vsako leto pa prodamo nad 2000 izvodov, vse leto pa narod hrani ,
in je dobro sredstvo za reklamo.
•—------—
.. ' r r, E
Kretanje purnikov.	A
V New York «o dospeli:	^
N
evv \ ork, 14. nov. iz Southamptona I s 505 pot.
Fmbria. 14. nov. iz Liverpoola s 523 ^ potniki.	y
Dospeti imajo:	^
Kroonland iz Antwerpena.
Cymric iz Liverpoola.	p Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bre- p mena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena.	p
Statendam iz Rotterdama.	p
Odpljuli bodo:	P
Q
Kaiser Wilhelm der Grosse 17. nov. j v Bremen.	y
Oceanic, 18. nov. v Liverpool.	p
Amsterdam 18. nov. v Rotterdam. M
ain 19. nov. v Bremen.	i ^
La Savoie 19. nov. v Havre. I' uerst Bismarck 1!). nov. v Genovo. Cymric 20, nov. v Liverpool. Kroonland 21. nov. v Antwerpen. Hohenzcllern 21. nov. v Genovo.
0	1	.
t ennsylvania 21. nov. v Ilamburp. -j« Fmbria 21. nov. v Liverpool. Xrw York 21. nov. v Sotithampton. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. nov.
v Premen. Teutonic 2"k nov. v Liverpool. Statendam 25. nov." v Rotterdam. (• rosser Kurfuerst 26. nov v Bremen.'' ka Bretapne 26. nov. v Havre. • : ni Zet land 2S, nov. v Antwerpen.	V1
1	urnesia 28. nov. v Glaspow. - 113 Pairieia 2S. nov. v Ilamburp. liordeaut 28. nov. v Havre.
kacania 2S. nov. v Liverpool. St. Paul 28. nov. v Southampton.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v CLEVELANDU, OHIO, otvoril
BANČNO PODRUŽNICO,
in sicer
1778 ST. GLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
Tam me zastopa večletni vslužbenec gosjiod ANTON B0BEK ter ga vsem toplo priporočam.
Frank: Sakser,
109 Greenwich Street, New York.
j,
: KNJIGE,
e ktere imamo v naši zalogi in jih n odpošljemo poštnine prosto, ako se n nam znesek najjrej pošlje:
""	Molitvene knjipe:
ž
a iino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato ob-p rezo
Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20.
marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. . Dull ovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. ^ Marija zpodnja danica, $2.20.
Marija zpodnja danica, elep. vezana zlata obreza $2.20. , Lilija nebeška, usnje, elep. vez. zlata obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, elep. vez. $1.80 ,
in 50 ct. Xebežka iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct.	•
Ave Marija 10 ct.
Mati Božja 10 cL	i <
Razne sv. podobice, po 5 ct.
Drupe knjipe:	|
Evanpeliji, 50 ct.	< Abecednik za slov. mladež, 20 ct.
Zpodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.	]
velika izdaja 50 ct.	;
Drupa nemška slovnica 80 ct.	]
Hitri računa r 40 ct.	-1
Mali katekizem 10 ct.	] Veliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske šole 50 ct.	1
Dimnik, slovensko-nemški besednjak	r
90 centov.	]
Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct.	:
Prešernove poezije, vezane 75 centov,	(
broiirane 50 ct.	<
Bleiwiea slovenska kuharica $1.80.	]
Pravljice 20 ct.	] Prepovori 30 ct.
Cvetke 20 ct.	;
Zbirka ljubimskih pisem 30 ct.	;
Marjetica 50 ct.	|
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct.	1
brožirane 75 ct.	< Xa rodne pripovedke I. in H. zvezek
po 20 ct.	j
Rojakom, kteri potujejo skozi Dura n po na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprlf novo postilno
avstrijska domovina ;
poleg železniške postaje, vsakdo vidi	1 hišo, ako pogleda na Main St,, naš
napis je dovolj velik. Vsakogar bode	[
va postregla z dobro pijačo, okusni-	j
mi jedili in izvrstnimi amodkami.	j
Za obilen obisk se priporočata v BLATNIK in BRUCE, I
Duranpo, Colo
Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. : Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip L, 15 in 20 ct. Andrea« Hofer 20 ct. Radecky 20 ct. Admiral Tepetthof 30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mekikanee 20 ct. Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Cipanova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišč« 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina boropr. 30 ct. Srečolovec 20 Šuri povesti 20 ct. Najder5ek 20 ct. Tiun Cinp 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Gropi 20 ct. Hildeparda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburpa 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. J irko Poštenjakovič 20 ct. ILako je zpinol pozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 zt. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. $6.50. Zemljevid Z jed. držav 25 ct. Zemljevid celepa sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
Lepo urejena
SIOVENSKA GOSTILNA
v Ely, Minn.,
v kteri vedno točim izvrstno pivo, fino rina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smod-
ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje y staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem v New Torku; rojake tudi rad postrežem v druži h zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potnje v staro domovino. Z veleštovanjem
IVAN GOVŽE.
Stanje hranilnih ulog:	Rezervni zaklad:
17 milijonov kron.	okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven roiovža
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dorjoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ^ne da bi ga zaračunils* ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. I>a je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulagiyo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
»S- Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.
~ ____ —:—---"	.1	■ — ■——---——___ r
Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk.
(Dalje.)
Gospa je bila zelo vesela tega nagovora. Poznala je dobro vso Upniško družino. Spoštovala je Vinka ter ljubila Ljudmilo. Sila se je torej prestrašila začuvšj, o žalostnej osodi teh dragih znancev, osobito pa o Vinko \vj smrti. Vendar jej pa ni bilo ne-všečno, da se je vse to naključilo in cela r».'č u: ta naT-in izmotala. Saj pride jedna njenih, nebogatih hčerk na ono imenitno lipniško posestvo, kjer bode svojevoljno gospodarila, kakor se jej bode ljabilo. Njen mož Binče ni sicer prav bistre glavice, z gospodarstvom se ne bode dosti vkvarjal, toda dober človek je, ki ne bode svoje j ženi v nobenej stvari nasprotoval. Njena hčerka bode torej pravi gospodar na Upnici, vse se bo ravnalo po njenej volji. Njeni hčerki sla hvaležna otroka; nobena od nju ne bode kot bogata posestnica pozabila, da ima v mestu staro mater, ki mora s vojo majhno penzijo pičlo in skromno živeti. Rada je torej Bin-četu privolila ter še pridejala, da se bodeta tudi njeni hčeri veselili takega čestilnega predloga.
Gospodična Lina in gospodična Nina, dve zali plavolaski, dasi v svojih nazorih popolnoma različni, bili ste vendar v enej reči edini, namreč, da bi se obe radi brž ko mogoče omo-ži!i. Lina je bila pametna, kakor je mati dejala, prav pametna deklica, kter- je kljubu svoje mladosti vendar umela brez sanjarskih navodov trezno računati z dejanstvenimi razlogi v življenju. Želela si je v zakon kakega bogatega kupca ali posestnika, vzela bi starega ali mladega, da ima le denar. Vsa drugačna je bila njena nestrii-a Nina. Celi dan je pri oknu sedela, zdi ho val a in rosnim očesom koketovala z mimoidočimi častniki. In pa še ti francoski častniki! Kako izborno se znajo vesti, kako sladko znajo govoriti, dobrikati in iagati. Oko je gospici zasvetelo, ko je od daleč zagledala dvobojno. suktijo; srce jej je jelo glasno biti v razvnetih prsih. ko je slišala sabljo rožljati po mestnem tlaku. Lina je igrala glaso-vir, Nina pa je risala in s čopičem na platno barvala. In čudo! Karkoli je začela risati in načrtovati, končna podoba je le bila — brhki in vitki lajtnant z mehkimi brkicami pod nosom.
Vsakdo bi mislil, da glede lastnosti in nazorov Bineetu bolj pristoji Lina nego pa njena sestra; snubec ni bil nikakor podoben onim moškim postavam. ktere so se v sanjah rodile v Nininej glavi. Vendar pa si je Binče Nino zbral za svojo nevesto; mati je dovolila, hči pa ni ugovarjala. .Do noči je ostal Binee v družbi te družine ter se je veselil svoje zaroke in svoje mlade neveste. V brezmernem veselju je objemal — svojega Matevža, menda iz stare navade.
Drugo jutro sta bila Binče in Matevž rano zopet na ulici. Binče je hotel svojej nevesti nekaj daril nakupiti. Toda gneča je bila še večja nego prejšnji dan. Zjutraj zgodaj so prišli iz Črnuč trije bataljoni s šestimi topovi; hiteli so dalje po dolenjskej cesti onim četam na pomoč, ktere so pri Višnjejgori od Avstrijcev premagane nazaj proti Ljubljani bežale. Se listi, dan, ko je Binče iz Višnje gore v Ljubljano prišel, zgrabil jc general Rebrovič francoske posadke. Polkovnik Milutinovič je grad napadel in vzel. Francozi so zbežali j roti Ljubljani. Milutinovič je pa zopet Smarij«- zasedel. Okolu devet sto Francozov je bilo vjetih, veliko pa ranjenih in pobitih. Po noči so pripeljali zopet sila veliko ranjenih vojakov v mesto, prihodnje jutro pa je bila Ljubljana natlačena z vojaki; uekteri so bili po dolenjskej cesti od Višnjegort- pred Avstrijci pribežali, drugi so bili pa od Črnuč svojim ubežnim tovarišem na pomoč prihiteli.
S težavo sta se Binče in njegov tovariš po ulicah skozi gnečo rivala. Ker je bilo dosta novih rečij in mnogo ljudij videti, gledala in zijala sta na vse strani ter nista opazila, ko sta se na nekem razpotju ločila in je vsak posebej po drugej ulici krenol. ^ez dolgo časa je še le Matevž opazil, da je sam. Letal je po celem mestu na v*e strani, a zastonj: svojega gospoda ni več našel. Utrujen se pred neko hišo na klop vsede, ter mirno pričakuj«' re-itve, ker sam ni vedel kam iti. Usmilili so se ga vojaki, ki so delavcev nabirali. Odpeljali so ga na grad. tam je pa moral na nasipih delati, dokler f»o bili Francozi v deželi.
Bolj
prestrasil se je Binče, ko je izgubil svojega pajdaša. Na mestu fe obstal ter se na vse strani obračal, nato je pa po cesti tekal gor in dol ter glasno jokajoč klical: "Matevž! Matevž!" Čez nekaj časa se mu pridruži nek tuj mož in ga povabi, naj z njim gre. Skrbel bode, da najdfeta Matevža. Binče je ubogal in šel. Tujec ga pelje v neko postransko gostilno : v akrivnej sobi je bilo tam veliko mož zbranih, ki so pri dolgih mizah sede pili in se živahno pogovarjali. Ko je Binče s svojim sprem- j ljevalcem vstopil, stal je neki dolg j
suh mož na klopi ter je svojim verno poslušaj očim sosedom navdušeno govoril:
"Sedaj je osoda tujcem hrbet obr-
nola. Kakor zbegane ovce so od vseh krajev zmagani k nam pribežali. Spodobi se, da sedaj tudi mi kaj pri-pomoremo in vse to vztrajno izvršimo, kar so Avstrijci slavno pričeli. Vsak izmed vas bode gotovo mojim besedam pritrdil."
"Da, vsi se hočemo vzajemno zoper tujce beriti", vsi v zboru odgovore.
*'S prva smo se še precej spopri-jaznili s Francozi, ker smo od njih več sreče pričakovali. Danes si vsakdo izmed naš želi prejšnje vlade nazaj ter je pripravljen svoje prepričanje dejanstveno skazati. Iščimo si torej le pomočnikov in somišljenikov, kteri nam pri našem prizadevanji pripomore."
Binče je hlastno pil in pazljivo govore poslušal. Vse je bilo kakor iz njegovega srca govorjeno. Vedno je govorniku prikimaval, pritrjeval in z rokama ploskal. Slednjič je pa tudi on vstal ter je jel zbranim možem razlagati lipniške dogodke:
"Kar se je pa pri nas godilo, tega si vi še misliti ne morete. Brata so mi umorili, svakinjo so po svetu pognali, nato so pa jeli sami mogočno gospodariti na našem posestvu ter nas zatirati. Komaj smo pričakovali Hrvatov, kteri so jih iz naših krajev zapodili."
Binče se je bil zopet hudo razvn-jl. ko se je spomnil svojega brata; tudi vino ga je bilo že zelo razgreJo. Skočil je v pristransko sobico, kjer so uporniki hranili nekaj orožja. Hipoma se je oborožil in nekaj srednjeveške vojaške oprave na-se nataknol. Tako napravljen je po velikej sobi razgrajal in može na boj budil, če prav so se bili uporniki večjidel že razšli si novih puntarjev nabirat, kmetom po okolicah so se hoteli pridružiti ter z njimi nzajemno Francoze zgrabiti. Binče sam je z nekte-rimi moži v sobi ostal ter dalje razsajal in rojil.
(Dalje prihodnjič.)
se jo obnašal W Dr. RICHTERJEV
svetovni, prenovi,jeni
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
RETJM ATIZEM, POZOSTNICO, PODAGEO itd.
in razne remnatične nepriiike.,
I SAnQi 25ct-in 50ct- v vieh ,ekflrnah L F. At Richter & Co. J
Zflk 215 Pearl Street, >M
Kranjska katol podporni društv« PRESV SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio.
Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 36 Diemer • Street. Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street.
Podpredsednik: Anton Oftrinc, 3 > Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepic, 796 Sc. Clair St.
Blagajnik: Lorenc Petkoviek, 185V;
E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Petkovšek, Alojzij Saje.
Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-maj?ača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drujzro nedeljo v mesecu v „Jaittes Hali", 1716 St. Clair St.. Cleveland, Ohio.
Naslov za pisma je: John Avsec, 104 Case Ave., Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodka itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
r obilen obisk se priporoča: i3ldc)	John Puhek.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom vroj
saloon,
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedae bodem točil sveže pito, (lita kaliforni&ka vina, vsake vrste ftganje-. prodajal izvrstne smodke in^> tujcem postregel s tečnimi je-
Za obilen poet* se priporoča
1J. EADMEUCH, ^ 436 Wataon Avenue, Butte, Mont.
International Manufacturing Company J
Box 948, New York City, N. Y-
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim ^^^^^^^^^ slovanskim di uživam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih	j <
uHMHEffiy	znakov (Badges in regalije), gumbe, čepi-
IsSfe-jiS^Pr	ce in uniforme za slovanska društva. —
Raznih društvenih pečatov iz gumija, vli-(*	tega železa (Seil Press 1. žepnih pečatov
^^HBaESBpScfl	(Pocket Sea> Press), guinas ih Črk za sa-
pj^MB>MHjKBtMwBfe	mostojni tisk v skrinjicah; igrclnih škri-
njic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmo-V\n'k, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-* tM^	ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj,
^iSffliKSS^BSBSul'SB-'iV^l"J^a^Br	ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-
■hjjP&^U&atgffl^iŠs' jSMBT	kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW (£12IVI SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, amsteur-foiografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITr, N. Y
. i
»Hoče s razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo,
Telefon: 439 Union.
dP Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojak« in dragim bratom Slovanom	Martin Geršir, last 11: i
® Matija Pogorele,
lil UR, VERIŽIC, UHANOV,
^iRimurčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
^jfsP BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
SjGF' Xovi cenik knjig 111 zlatnine j»ošljem poštnine prosto. 1'ište pon^
Cene uram so naslednje:
Xikel nre 7 Jewels	$6.— Boss ease 20 let garancije:
15 Jewels Waltliam	§9.— 16 Size 7 Jewels	$15.—
Srebrne ure z enim pokro-	„ ,, 15 „	§18.—
vom	$12.— Boss case 25 let garancije:
Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— 16 Size 7 Jewels	§25.—
in višje.	„ „17 „	§30.—
Opomb a. Vse zlate nre so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih nrah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajaleem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M an j i zneski naj se poši ljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročijo knjig je napraviti:
M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po žiljajo pod naslovom:
MT* _ _	_ Care of B. Schuette,
> ^ogorel^ 52 state St., Chicago, 111.
ITccooTo S'to^S-oIfcL, I
89 E. Madison. Stx»eet, - _- Chieafto, 111. j
Slika predstavlja srebrno uro 2a go spode. 18 Size Screw B navijak.	*_)	^
Cena uram:	pp	4
Nikel ura........$ 6.00	ffi^M1' J	J
Srebrna ura............fmr^
i Screw navijak.....$12.00	^
Srebrnr'ira..... -	i
priložite $2.00 navedenim cenam:	'	m
j I delo Elgin in VValtham ter jal ,.T »ne	^ '^
Jacob Stonicli^ |
f	89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. fi
D A Tli telefon k?Miar dospež na kako postajo v New York in ne ti A K I VCŠ kak° priti k FK* S^8®11'1^- Pokliči številko 3796
M IB Al Ji Cortland in govori slovensko.-
lOcmoagnie Generale Transatlantiqu&.
Francoska parobrodna družba
0IREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARN1KI	SO 1
„L« Lorraine", na dva vijaka------------------------12 00c	ton,	25.000 konjakih	moči.
i,La Savoie", ,, „ „ ---------------12.000	„	25.000	„	„
ffLa Touraine'', „ „ ,, ..................................10.000	„	12.WX	„	„
'jL'Aquitaine,,l „ ,, „ ..................................10.000	,,	1S.000	„	,,
„U Breugne",........................................................8.000	9.000	„	„
„La Champagne"......................................g.oon	,	o.oco	,,	„
„La Gascogne",..............................................................8.000	,,	9.000	„	„
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob uri dopoludr.e.
Parniki odpljujejo Is priitaniifta atv 42 North River, ob Morton Street:
*La Savoie	19. nov. 1903. La Bretague	24. dec. 1903.
La Bretagnc	26. nov. 1903. *La Touraine	31. dec. 1903
*La Touraine 3. dec. 1903 La Champagne	7. Jan. 1904.
La Champagne	10. dec. 1903. 'LaSevoie	14. jan. 1904.
*La Savoie	17. dec. 1903. La 13retagne	21. jan. 1904.
BF Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
ttliTia agaeijt: BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-A M E HI Š K A (in\\) vozi kra^evo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTIL8DAM0M preko Boulogne-sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija j STATENDAM, pumik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	^ , rrU\
RYNDAM parnik z 'dvojnim vija-	vijakom, 10,500 ton.
kom, 12,500 ion.	^ A	. , . .
POTSDAM, parnik z dvojnim vija ROTTtRDAM, parnik z dvojnim i
kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: L
DUNAJ, I. Kolowratring io.IINOMOST, 3 Rudolfstrasse. A TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parn i k i od pl j 11 j ejo: Iz ROTTERDAM A vsak i-etrtek in iz NEW YORKA vsako sredi
I - -—-: ~ —ob 10. uri ziutraj. —— —— ■■ ■■	^
j	__L
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. i _
:mmm star line
(' rt*Iu5i;:orska "j>arohrodiia družba	zvezda44)
posreduj j redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkoni in Antwerpenom, + + ^ + * * * * * > * * Philadelphijo in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki:
VADERLAND <lva vijaka 11899 ton. KR00NLAND..........127G0ton.
LEELAN9 ............ 11905ton. FINNLAND- .......... 12760ton.
Pri cenah za niwlkrovje so vp<>.štctc vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot vVz Antwci j.en je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko. Štajersko, Koroško, Priniorje, Hrvatsko, Dalmacijo in »irn.ire dHe Avstrije.
Iz NKW YORK A odpljujejo parniki vsako solx>(o ob 10. uri do]v>lu<liie o<l [>oinola štev. 14 ob vznožin Fulton Street.— Iz PI1ILA-DELPHIJE vsako dru^o sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City. !
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts, ST. IiOUIS. — 30 Montgomery St.. SAN FK.VNCISno
NAZNANILO. Slovensko podporno društvo «v Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brud docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsakt* oetrto ne«leljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerjrt. Kankiii Pennsylvania.
Za tekoee leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Gerrn. predsednikom. 1103 Cherrv Alk .v, BraJdoc-k. Pa : Matevž Kikil, podpredsednikom. 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom. 1104 Cherry Alley, Brad-dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom. Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zjronc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Joa. Zefran
Opombo. Tem potom se društveni- ( ki društva sv. Alojzija opominjajo, j da ▼ najkrajšem času poravnajo svoj dolff, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker in&ce jih mora društvo suspendirati.
Drnštreniki a pri ti raj te ▼ prid dru-itY*l	ODBOR
4 mvr 04
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Bndeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 et, galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvania in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
[MB* Naročilom je priložiti denar.