225. številka
Ljubljana, v soboto 2. oktobra
XIX. leto, 1886
Izhaja vsak dan ivcier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v strij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — ZaLjnblj ano brez pošiljanja na dom za «se leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec,* po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi su ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 ,,
„ četrt leta........3  „   30 „
u jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
il jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. TJpravniStvo „8lov. Naroda".
Hyperkritika?
Glede Bolgarije ni nikdar pozabiti, kako so jo osrečevali njeni neprijatelji lani, in kako jo zagovarjajo isti dobrohotniki letos. Lani se je bilo posrečilo diplomatskim spletkam spraviti dva sorodna in po geografskih razmerah na mejsebojnost navezana naroda, Srbe in Bolgare v sramoten boj. Ob isti priliki so slovanski sovragi poudarjali, da je treba balkanskim narodom dati, vsakemu posebe, tako rekoč suve renske samostojnosti. V tem, ko je ves svet videl, da dela velika diplomacija, kakor je njej drago, so podporniki te diplomacije dokazali, kako da je potreben balkanskim naiodom lasten, od drugih držav nezavisen razvoj. Lani so se vedli slovanski sovragi povsem tako, kakor da bi jim bil v resnici pri srci jedino interes in blagor malih balkanskih državic.
Letos pa ni bilo možno izhajati več s takimi lažnjivimi argumenti. Prevelika nezrelost Be je po-
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(Druga serija.) XI.
Gospod urednik ! Z Vrazovega doma sem se bil namenil naravnost v — Ljutomer. Ali dospevši nedaleč od ondot na vrh goric, na razpotje, od koder se odpira razgled po vsem širnem okrožji predivnega „raja štajerskega", uesem se mogel uzdržati, da bi ne bil krenil na desno, po vrhu okrog k beli — Jeruzalemski cerkvi, nasledujoč Vrazovemu klicu, s katerim vabi tja gori pesen svojo pojoč:
„Ajdmo, pjeBmo moja, gore u Jeruzalim, Da kip zavičaja pred tobom razgalim!"
Jeruzalem imenuje se namreč poddružnica sv. Miklavža, predzadnje župe na iztočnem konci Slovenskih Goric. Ta skromna cerkvica stoji uro hoda zunaj Ljutomera na jasnem holmu sredi vinogradov, v katerih raste sloveče Jeruzalemsko vino.
Tu sem je zahajal najrajši Stanko Vraz, kadar se je bavil na svojem domu, oddaljenem pol Ure od ondot.   In očarljivemu razgledu, ki se ondi
kazala na Balkanu, da bi ne bilo potreba priznati nikakega pokroviteljstva od velikih držav; ali vse druge države bi se smele utikati v zadeve Srbov in Bolgarov, samo Rusija ne! Rusiji ni dovoljevati, da bi kakor koli uplivala na balkanske Slovane, kajti to bi bilo nevarno za ves zapad, sosebno pa za Madjare, za Avstrijo v obče in pa za Nemčijo. Bojazen pred Rusijo je torej nov argument, ki so ga lani še prikrivali. Samostojnost Bolgarije in Srbije je torej trebi varovati, da bi se tako od stranila Rusija. To je torej ona. ljubezen do samostojnosti slovanskih narodov na Balkanu!
Žal, da te ljubezni do samostojnosti Srbov in Bolgarov ne razumejo Slovani še povsod dobro. Žal, da je mnogo slovanskega naroda ravno na Balkanu, ki se daje slepiti s tako argumentacijo o samostojnosti in je sosebno žalostno, da je mnogo bolgarske, na tujem izšolane mladine, ki z argu mentacijo Slovanom sovražnega zapada spravlja lastni svoj rod v pogubo. Žal pa tudi, da še celo na Slovenskem v beli Ljubljani izhaja list, ki piše kaj lehkomiselno o „samostojnosti" balkanskih narodov, prav v smislu slovanskih sovražnikov.
Slovani, ki neso na Balkanu, in ki torej od daleč opazujejo dogodbe in spletke glede na balkanske Slovane, bi bili dolžni spregledati, da dandanašnji je težavno za male narode, naj si bodo že na severu ali na jugu, in da mali narodi se ne morejo vzdrževati dejansko samostojni, tudi ko bi dosegli politično in formalno 'samostojnost. Treba je vedeti, da dandanes postane vsak narod, ki ne šteje vsaj 30 milijonov duš, prej ali slej dejanski vazal večim državam. Tudi balkanskih narodov ne čaka druga osoda; ali to samo po sebi ni še nesreča: nesreča se pokaže velikanska še le potem, če podkvijo tako majhni narodi velikim državam, v katerih ni narodov, ki bi bili v sorodu z malimi, ali pa ki bi nekako simpatično mogli živeti z malimi narodi. Vse je torej tudi na Balkanu na tem, komu naj se tu približujejo Srbi in Bolgari, katera velika država naj jih konečno spravi dejanski v zavisnost.
In tu je videti, da hočejo iz bojazni do Rusije zapadne države odtrgati tako rekoč Srbe in Bolgare vsakteremu ruskemu uplivu.  Anglija dela v tem
zmislu zarad političnega in barantaškega svojega interesa; Nemčija hoče raztegniti najprej svoj trgo-vinskopolitični upliv kolikor možno daleč proti vzhodu in po tej poti in s pomočjo Avstrije tudi nemško narodnost razširiti istotako proti vzhodu. Ni res torej, da bi ne imela Nemčija svojih interesov na vzhodu.
Z Avstrijo, ko bi prav umela svoj interes, bi se utegnilo najlaže sporazumeti in spraviti slovanski interesi na Balkanu, in bi ona z Rusijo v resnici utegnila doseči sporazumijenje, ne da bi se izročile slovanske narodnosti potujčevanju. Ali v Avstriji delajo Madjari proti Rusiji in s tem proti avstrijskim interesom. Madjari delajo proti Rusiji, torej za „samostojnost" Bolgarov in Srbov, kakor mislijo v svojem, dejanski pa v interesu nemške in sicer avstrijsko-ueraške in velikonemške politike.
Bismarck ve, da ima tudi glede na Balkan v Madjarih svoje najzanesljivejše podpornike; čć je torej Bismarcku zarad kakega drugega dobička drago, on lehko trdi, da nima interesa v bolgarskih zadevah, in vender doseže, kar želi, ker zanj delajo v Avstriji, kakor drugod, drugi narodi in — diplomati. Ako je torej Bismarck dal razglasjti, da njemu in Velikonemčiji ni mari za Bogarijo, ker ni v njegovem in velikonemškem interesu, je to storil najprej zato, ker, kakor smo rekli delajo drugi zanj, potem pa, ker ima take zveze, ki mu ne dovole tako govoriti, kakor zahtevajo dejanja in dejanske razmere. (Konec prih.)
Politični razgled.
t     Notranji* dežele.
V Ljubljani 2. oktobra. Eksekutivni odbor <lržaviiozl»or»ke večine imel je predvčeraj sejo, ki je trajala Štiri ure. Posvetovali so se o sedanjem položaji. Ko je bilo posvetovanje končano, je grof Taafte vsprejel vodje klubov desnice in sicer grofa Hohemvarta, kneza Alojzija Lichtensteina, dr. Itiegra in viteza Gro-cholskega.
„Fremdenblatt" zanikava vest, da bi se bil dr. Schrom poklical k mliiiNterNkemu movHii.
kateri se je posvetoval o moravsko-češkem šolstvu. Ta list pravi, da ni navada, da bi se tujci vabili k ministerskim sovetom.
razprostira po širni panorami dolenještajerske dežele, posvetil je Vraz najlepši oddelek svojih „Dju-labij". Zbog tega se je služila baš v tej neznatni cerkvici povodom Vrazove svečanosti dne 8. sept. 1880 sv. maša, pri kateri so peli Ljubljanski in Zagrebški pevci. MaŠeval je, kakor znano, Vrazov prijatelj dr. Muršec. Ne morem si kaj, da bi Vam ne poklical v spomin barem onih vrstic, s katerim proslavlja imenovani pesnik ta predivni razgled. Da Vam pa ne potratim premnogo dragega prostora, zapišem Vam jih brez vseh elegičnih antitez. V to svrho poglejte, kakor pesnik, najprvlje proti iztoku:
„Modra se ravnina pruža pram iztoči,
Kflj nestižu kraja nit sokolske oči . . .
A s ostalih stranah u poluokrugu,
Pašu ga planine od severa k jugu,
Izmed njih se dižu redom razsijani,
Ko orjaške straže gorski velikani.
Gle tamo k severu Klek i Uum-inogila,
Gdč sa slavskim slovom nesta slavskih Vila . . .
A ondč na robu sčvernog prostora —
LaSta se Vildunska i Gradačka gora . . .
Mudj modrim severom i rujnim zapadom
Viri Golubinjak — gora z belom hradom . . .
K zapadu Boe stoji i glave Pogorja,
Sred zapadajućeg sunca alem-tnorja . . .
Do njega Rogatčka, s vencem vrh temenu,
Pianu* nebu pruža silna sva ramena . . .
Od juga Be dižu Kalnik i Ivanska,
Hi reči tri kule, tri mosta slavjanska . . .
U tome okviru ko sug dragoceni
Krasan zavičaja kip je uhvatjeni —
Kip od zavičaja kitna i ugodna:
Brda lozosla^na, polja žitoplodna.
Gledaj oko sebe u dole cvatuče:
Po njih raztresene lepe bčlo kuće;
A po brdih crkve, dvore sa gradići,
Ko glive, u šumi što ih vidiš nići . . Dolgo sem stal tu na vinogradovem „sepu", zamaknen v nepopisno divnost prekrasnega štajerskega raja. Zahajajoče solnce obsevalo je bele cerkve tam po doli po širnem Medjiraurji, dočim je Varaždin tu na jugu in Radgona tam gori na Muri-nem obrežji preprezal še večerni somrak, iz katerega so se dvigale proti zapadu po goriških holmih stoječe cerkve s svojimi zvoniki kot vitke ciprese v žareče obzorje. In košate lipove veje, ki nadkriljajo streho Jeruzalemske cerkve, šumele so v vonjivi sapi večerni, da se mi je dozdevalo, da veje nesmrtni pesnikov duh nad tem posvečenim mestom, kjer je tolikrat po cele ure postajal, utopljen v preslastne sanje o bratovski slogi Hrvatov in Slovencev, o srečni bodočnosti vsega Slovanstva.
Milozvočni  pozdrav večernega  zvona,   ki ju
„Przeglad" piše, da v vladnih krogih nemajo najmanjše skrbi, da bode Hv*troojrer*ka pogodba po vladnej želji vsprejeta. Le je ne bode ta večina vsprejela, jo bode pa druga Sicer se pa tako mora večina premeniti. Izključiti se morajo elementi, ki teže v Rusijo, ker se nanje v gbtovil trenutkih ni zanašati. Prihodnja opozicija bod« se stavljena iz Čehov in nemškega kluba.
Viiaiij«' dr/aic.
IloIf^aii'MUo deputacijo k ruskemu agentu generalu Kaulbarsu vodila sta Sofijska poslanca Vulčev in Kasabov. Kaulbarsa nagovoril je v imenu deputacije Vulčev in zatrjeval, da je bolgarski narod jako udan carju, a so laztnere sedaj take, da se volitev novega kneza ne sme odlašati. General mu je odgovoril, da car srčno ljubi bolgarski narod, mu želi blagostanje in napredek, ter je pripravljen podpirati njegovo vnanjo in notranjo politiko. Da se pa doseže ta namen, morajo se odložiti volitve, vsaj do novembru. Vulčev mu je na to znova zagotavljal hvaležnost Bolgarov carju, a je izjavil, da zakoni in ustava zahtevajo, da se volitev vrši brez odlašanja. Na to mu je odgovoril Kauibars, da volitev kneza ni bolgarska, ampak mcjnarodna zadeva. Ko bi se volitve za veliko sebranje res izvršile v 14 dneh, bode pa potem minulo dva aii tri mesece predno bode sebranje volilo kneza. Vulčev je na to odgovoril, da je pač čudno, če so se vlasti že tri leta prizadevale, da odstranijo knezu, pa še tega neso pomislile, s kom bi ga nadomestile. Ivaulbars se je na to oddaljil. Kmalu je pa zopet prišel in deputaciji naznanil, da princ Aleksander ali kak njegov sorodnik ne sme vrniti se v Bolgarijo. To je zategadelj povedal, ker je slišal, da se ftgittij? za Aleksandra. Vulčev mu je na to odgovoril, da so vsi sklenili v tem oziru ustreči želj: Evrope, če bi tudi sami drugače želeli.
V Srbiji je vladi prijazna radikalna stranka, katero vodi znani Tudorović, lako oslabela, da mora prenehati z izdavanjem svojega lista „Samouprava". Tudi Rističev organ „NTova Ustavnost" neha izhajati. Skupni organ združene opozicije bode od sedaj radikalni „Odjek". Finančna komisija skupščine se snide v 2. dan oktobra.
Hii.slii  listi  jako pesimistično sodijo o bolgarskih razmerah, „Moskovskija Viedomosti"  so iz vedele  od  kompetentne Strani i/. Bolgarije, da ni dosti upanja, da bi Bolgari slušali Kau.barsove pametne sovete.   Najbrž bodo vsa diplomatlčna sredstva ostala brez uspeha. Dežela je strašno demora-lizovaua,  narodna stranka,  na katero bi se Rusija mogla opirati, popolnem desorgauizovaua. Najboljši možje te  stranke so pobegnili ali so pa zaprti. — V ruskih  listih se sedaj  pretresava ideja o jugo-slovanskej zvezi. Skoro vsi listi so teb mislij, da bi taka  zveza bila  škodljiva  Rusiji,  ker bi razširila avstrijski upliv po Balkanu. „Kijevljanin" misli, da je lahko  mogoče, da se Avstrija premeni  v jugoslovansko  države,   kar seveda se še tako hitro ne bode  zgodilo.   Bolj  ko se Avstrija utrdi v Bosni, Hercegovini  in Srbiji, čimbolj   se približa balkanskemu otoku in ž  njim stopi v ekonomične zveze, tem prej se začno slovanske  reke zlivati   v .avstrijsko morje,  Kar seveda bi škodovalo ruskim koristim.   Ta list je preverjen,  da bi politično razviti Slovani simpatizovaU z državnikom, ki bi to idejo zapisal na zastavo. „Sovremenija Izvesti ja" pa mislijo,  da  slovanske dežele, v katerih razširja Avstrija svoj upliv,  utegnejo  postati nevarne za njo. Pripravlja se že  „Serbia lrredenta." Da to še sedaj Avstriji ni nevarno, zahvaliti se ima samo ruskej lojalnosti, ki se je dosedaj odrekala nekdanjej ulogi Francije v Italiji. Rusija naj le odobruje zjedinenje Srbov in obljubi je podpirati, pa je konec avstrijskemu gospodstvu, če ne v vseh srbskih deželah, v onih gotovo, ki so pripadale nekdaj beneškej repub-
liki. Ta list je proti kandidtturi kneza Nikite za bolgarski prestol, 'cajti N«kite mesto je v Srbiji.
ludi Italija dobi puške repetirke. Ča-tniki 1J  različnih  batalijonov  poklicali so se v Turin kier se bodo poučevali, kako rabiti puško repetirko. Potem bodo pa začeli pri vojakih to puško uvajati
Dopisi.
Iz Vipave 1. oktobra. [Izv. dop.] Včeraj že pred osmo ur» zbralo se je dokaj odličnih gostov in vse polno domačega Občinstva pred graščino na Slapu. Opažali smo mej drugimi g. dr. Vošnjaka, kot zastopnika deželnega odbora, g. grofa Lanthierija, dekana Vipavskega g. Erjavca, našega deželnega poslanca Lavrenčiča, okrajnega sodnika Nosana in dr.
Ob 8. uri povabilo nas je praznično zvonenje v bližnji božji hram k slovesni sv. maši, katero je daroval tamošnji župnik gosp. Koder. Po končani sv. maši podali smo se nazaj pred graščino k odkritju spominske plošče. Prostor pred graščino bil je z zastavami in zelenjem krasno okinčan. Nad glavnim uhodom, kjer je prej tabla z napisom „vinar-ska šola" visela, uzidala se je lepa kamenita ploča, koja je bila tedaj še zakrita. Ko se je občinstvo razvrstilo, nastopil je g. dr. Vošnjak ter imel krepek, dnevu primeren govor.
Na to pristopi gospod župnik in blagoslovi v tem trenotku razkrito pločo. Ploča ima sledeči napis:
„Visokorodni gospod Karol grof Lanthieri poklonil je ta grad in pripadajoče zemljišče brezplačno kranjski deželi za deželno vinarsko in sadjarsko šolo. Dne 18. septembra 1873. leta se je šola otvo rila, a dne 30. septembra 1886. leta se je zatvorila po trinajstletnem plodonosnom delovanji vsled preselitve na Dolenjsko. V spomin hvaležnosti Kranjska dežela."
Potem izroči gospod govornik v imenu kranjske dežele pločo navzočnemu Slapškemu županu v občinsko varstvo; žiijian mu javno obljubi, da bode vedno skrbel, da ostane ploča neoskrunjena. Ko-nečno povabi gospod govornik navzočno občinstvo, da zakliče trikratno slavo našemu presvetlemu cesarju, kateri je tako blagodušno podpiral ta zavod. Pevci zapeli so cesarsko himno. Po končani slav-nosti podali smo se v šolske prostore, kjer se je vršil izpit. Učencev ima letos zavod devet, mej temi 4 drugoletnike in 0 prvoletnikov; zadnji preselijo se s šolo na Dolenjsko. Učenci izpraševanj so bili iz vseh predmetov in odgovarjali so na splošno za-dovoljnost, akoravno je potem vodja pravil, da tako slabega gradiva glede duševne zmožnosti še ni imel. Posebno pohvalno omeniti je risanja in knjigovodstva, koje je bilo na ogled. Po končanem izpitu razdelil je g. dr. Vošnjak po primernem kratkem govoru drugoletuikom spričala iu izrazil učiteljskemu osobju svojo zahvalo.
Na to povabi gospod vodja odličnejše goste k obedu. Obed bil je kaj fino aranžiran, jedila jako okusno napravljena, vina izborna in gre vsa čast gospej, ki je sama vse pripravila. Napitnic bilo je pri obedu v izobilji. Prvi napil je g. dr. Vošnjak grofu Lanthieriju; potem grof deželnemu odboru, gospod vodja dr. Vošnjaku, ki se je vedno najbolj zanimal za šolo in v 13. letih bil jednajstkrat pri
l iv kušnji navzočen itd. — Gostje razšli so se že
v noč.
Sola je velikansko koristila vipavski dolini in škoda je velika, da jo izgubimo. Napredek v vin-stvu in sadjarstvu je tu splošen, in bi bil še večji, ko bi slabe letine vipavskega kmeta toliko ne tla-< i k, tako da je postal že skoro apatičen. Vendar nas tolaži to, da nam ostane izgledno gospodarstvo in se hode tedaj mogel še zmirom vsak, kdor ima veselje do napredka, učiti; tudi nas tolaži to, da budemo mi sedaj lahko pošiljali svoje otroke pa na Dolenjsko učit se, kjer se bodo primeroma še več navadili, ker bode tam splošna kmetijska šola.
Da je šola tako procvitala gre vsa hvala g. vodji R. Dolencu in posebno njegovi eueržiji. On je imel s konca težaven položaj, vse ljudstvo je bilo proti njemu ali danes, ko odhaja, pa Vipavec VHe drugače misli; hvaležen mu je in mu bode vedno. Kakor ne more Vipavec pozabiti ranjcega Matije Vrtovca, ravno tako bode vedno čislal in spoštoval izvrstnega svojega rojaka. Matija Vrtovec je bil, ki je na kmetijskem polji začel delovati, na to prišel je R Dolenec in ta je prav pokazal, kako in le kako more Vipavec delati, da mu bode slabi izpiti svet kaj donašal; kar je bil Vodnik na pesniškem polji, to je bil Matija Vrtovec na krneti** škem, kar Preširen pozneje Slovencem, to danes v kmetiškej stroki Dolenec uain. Dolenjcem moremo le čestitati, da dobe tako izvrstuega, praktičnega strokovnjaka.
0«i Kave 1. oktobra. [Izv. dop.] Živahnost društvenega življenja  zavisi  često  od posamičnih osob, katerim je mati priroda podelila poseben dar, s katerim vežejo razne  elemente v lepo skupnost. Zanese li  usoda takove osobe v druge oddaljene kraje, tedaj poneha po  njih  ustvarjeno celokupno življenje, namestu tega pa nastopi razcepljenost in samotarstvo. Tacih slučajev je dosta; sosebno takoj ob Savi jeli smo močno pogrešati osob,  katere so svoj čas skrbele,  da  narodno življenje ni zamrlo, temveč da se je krepko razvilo in mestecu podelilo značaj krepko volj nega narodnega probujenja. Navada pa je,  da namesto odšlih nastopajo druge uplivne osobe,  katere nadaljuiejo napočeto delo,  in tako vzraste seme, jedenkrat zaseji.no, v mogočno drevo katerega ni moči kar z lehka omajati,  še manj pa podreti,   A pri nas manjka takih  merodajnih mož, ki bi v resnici vzeli v roke vodstvo narodnega življenja, manjka nam požrtovalnih močij, ki bi opustile tisto nesrečno samotarenje v zvesti si svoje nedotakljivosti. Sama beseda največkrat ue izda dosta, tu treba v dejanji pokazati, da je možu — poštenjaku treba še kaj več storiti, nego samo v kotu proučevati neznosne razmere ter o njih kovati do-vtipe. — Zato se ni čuditi,  če se ognjišče narodnega društvenega ži\ ljenja polagoma opušča in komaj le še životari.   Malo po malem se izgublja s tega ognjišča narodni živelj, mesto njega pa se usi-Ijuje tuji nam škodljivi upliv, kateri je razprostrl svoje poroti že precej daleč v narodno meso, in ne bode dolgo, da bode nadvladoval nad celim društvenim življenjem. — Zato se treba znova oživeti v bratovsko vez in dokazati, da Slovenec je doma v
resnici svoj gospod. _____
Dalje v prilogi.
priplaval   po mirnem vzduhu sem gori od Svetinj, | vzbudil me je iz presladkih spominov, ter me spomnil na odhod.
Od Jeruzalema sem krenil navzdol po slove-čern „Babjem klanci", kjer so nekoč žene iz ondotne okolice napale in premagale madjarske tolovaje, kateri so hoteli opleniti Jeruzalemsko cerkev, kakor to opeva Stanko Vraz v svoji pesni „Babii klanjac", v tretjem oddelku zbranih svojih del. Veselo petje iz goric se vračajočih vozačev spremljevalo me je po dolini, iz katere sem jo zavil onostran zopet navzgor po senčnem bukovji ter pozno na večer dospel v prijazni trg Ljutomer, kjer sem si pri zavednem Vavpotiči, v druščini ondotnib prijateljev spral s pristnim Jeruzalemceih ]><■ dolgotrajni hoji zaprašeno grlo.
Ljutomer Vam je, kakor znano, kaj prijazen trg, stoječ na desnem bregu Sčavnice, ob osojnem vznožji košatogozdnega Kamenščaka, kateremu svetlo teme opleta plemenita loza. Prebivalci so vsi odločbo narodni, izimši osobje tamkajšnjih uradov in petorico priseljenih Nemcev. Tembolj je torej Čudno in obžalovanja vredno, da ondi doslej gospoduje baš ta peterica tujcev. Vender, kdor pozna naše razmere in tisto višjo matematiko, po kateri je 5
več nego 95, in pa odločilni faktor uradniškega upliva, oziroma pritiska na vsakovrstne volilce, ta se ne bode čudil tej čelarnej proporciji vladajoče tuje stranke z domačim prebivalstvom. Toda tudi tukaj se obrača na bolje! Oinenjenej svojati priseljencev postavila se je nasproti četvorica zavednih domačinov iu ti so: g. Kukovec, deželni poslanec, g. Šlambergar, ondotni c. kr. beležnik, g. Gomil-ščak, posestnik in prej omenjeni g. Vavpotič, narodni gostilničar. Odločnost teh iskrenih narodnjakov nam je porok, da naposled i v zavednem Ljutomeru, v tem nekedaj toli veselem trgu na vsem Murskem polji postanejo Slovenci gospodarji v svoji hiši.
Da! Veselo je bilo nekoč tukaj v Ljutomeru! Tu se je plesalo, pilo in prepevalo pred kakimi petnajstimi leti po cele noči. Zlasti ob nedeljah bil je tu pravi raj! In bile so Vam ondaj tudi letine za to! Vse kašče nasipane z vsakovrstnim zrnjem in „pivnice" polne vina! In kak šeg a vina! Gospod urednik! „Vino, che fa cantare", kakor pravijo Lahi, Čemur pritrdijo izvestno pevci Ljubljanski, kateri so bili na Vrazovi in Miklošičevi svečanosti! Toda, kakor drugam, prišla je tudi brižnim Ljuto-mercem za sedmimi debelimi kravami sedmero slo-
kih krav, katere so pregnale vse plesalce, pivce in pevce. No, lausko leto je Bog vrle naše Ljuto« merce pogledal zopet s prijaznejšim očesom! Obla-godaril jih je namreč lani s toli dobrim sladkim ter močnim vinom, kakeršnega ga ni bilo od 1834, leta. Ali treba ga je piti tukaj na lici mesta, v neoskrunjenem, deviškem stanji prvotnem, ko ga še ni prešinol duh modernega kletarstva. In kakor se kaže, tudi letos bode tukaj vino, o katerem pravi kmet: „Tega sem jaz pridelal!"
Pa Vam Ljutomerci v novejšem časi tudi napredujejo z orjaškimi koraki! Nedavno so omislili cerkvenemu svojemu zvoniku nov klobuk; letos zopet so si priredili javno šetališče, ali če hočete po hrvaški: perivoj, kateremu pravijo samosvestno „Stadtpark", in zdaj si belijo glave s snovanjem vodovoda, h kateremu jim kakor Ljubljančanom ne manjka druzega, nego vode. In če se jim uresniči naposled sanja o železniški zvezi z Radgono, potem so Ljutomerci na konji . . .
Ad vocem — konji! Tem se je treba tukaj odkriti! Kajti ni ga pač menda kraja na Slovenskem, kjer bi imeli lepše, čilejše konje, kakor tukaj okrog Ljutomera ter sploh po vsem Murskem polji! To so Vam prekrasne živali, vitkostasne in brzonoge,
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St, 225. 2. oktobra 1886.
Domače stvari.
— (Grof Taaffe) naročil je vsem deželnim načelnikom, naj prepovedo v krajih, kjer je kolera, vsa božja pota in romanja.
— (Občni kranjski veteranski kor) praznoval bode imendan presvetlega cesarja jutri dopoludne s slovesno mašo, h katerej pojde v polni opravi ves kor z zastavo in godbo. Po maši bode občni zbor v rotovški dvorani.
— („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 10. štv. naslednjo vsebino: Boj na Milvinskem mostu (312. leta po Kristu.) Pesen. J. B. Bogdan. — Vrnitev v domovino. (Iz nemščine preložil Iv. Tomšič.) — Tujec pod očetovo streho. H. Podkrajšek. — O neumnej kmetici. (Narodna pripovedk«.) J. P. Planinski. — Orijentalska ponižnost. — Jesenska noč. Ksaverij. — Velikodušnost sv. očeta Pija IX. — Po jabolka. Pesen. A. Funtek — Pisma mlademu prijatelju. Prirodopisno - natoroznansko polje. — Zajec. — Listje iu cvetje. — Vrtec stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld, 30 kr.
— („Rogača") izšla je 19. z mnogimi podobami okrašena številka. Njena vsebina ima, kakor navadno, mnogo zabavnega berila in par dobrih do-vtipov. Ker se „Rogač" odlikuje po svoji točnosti, po lepi in izvirni obliki, ker uredništvo veliko žrtvuje, da ustreza svojim naročnikom, priporočamo ta list vsem narodnjakom.
— („Čechu) poroča, da je v Tržaško semenišče vsprejetih 25, v Poreško pa 6 Čeških bogo-slovcev.
— (Z Dunaja) se nam piše: Naš rojak g. Jakob Kruljač, ki je velik prijatelj učeči se mladini, kupil je v Hetzendorfu Hauptstrasse 66 obširno" posestvo z lepo hišo in velikim vrtom, kjer bode preprijetno shajališče narodnjakom.
— (Kolera.) Uradno izvestje: Od po lunoči 30. septembra do polunoči 1 oktobra v Trstu 2 slučaja, v predmestjih in v okolici 0. Umrla 1 osoba, izraej poprej zbolelih 2. — Doslej 651 osob zbolelo, 217 ozdravelo, 416 pomrlo — Z dežele naznanja se 1 slučaj v Babici, 1 slučaj pa v Pulji.
— (V c kr. rud. gledališči v Idriji) bode se jutri v predvečer imendne presvetlega cesarja predstavljala „Bisernica", igrokaz s petjem v dveh delih. Začetek ob 7. uri zvečer.
— (V Trst) priplul je v četrtek iz Batuma (prvi „Cistern-dampfer") parobrod „Svjet" in pripeljal do 17.000 kvintalov petroleja, ki se bode prihodnji teden v nove petrolejske shrambe v novi luki pretočil. Drug tak parobrod „Petrolea" pride •čez mesec dni j.
— (Pri včerajšnjem srečkanji) komunalnih srečk Dunajskih zadela prvi dobitek serija 1588 št. 11, drugi dobitek serija 2317 št. 29, tretjega serija 1588 št. 7.
— (Kmetska posojilnica Ljubljanske ♦okolice.) Tričetrtletni sklep računov „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice", registrovane zadruge z neomejenim poroštvom v Ljubljani, izkaže: dohodkov: 91.167 gld. 31 kr., izdatkov 83083 gld. 46 kr. gotovine v blagajni in naložene pri drugih
denarnih zavodih 8.083 gld. 85 kr. Dana posojila 61.960 gld., vrnena posojila 52.930 gld., stanje posojil koncem meseca septembra 58.627 gld. 29 kr. Uložene hranilne uloge 33.141 gld. 62 kr., izplačane hranilne uloge 19.708 gld. 25 kr., stanje hiv-nilnih ulog koncem meseca septembra 51.841 gld. 62 kr.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 2. oktobra. Iz državnega zbora: Vznemirjenost, v katerej se je sešla desnica, je nekoliko potolažila se. A čuti se potreba in izraža se mnogotera želja, da bi stranke desnice približale se mej sabo na podlagi sporazumi] enja in vkupnega programa, češ, da je čas frakcij potekel in da mora navstati razmerje sedanje desnice kot složne celote nasproti vladi. Pričakujejo se v ta namen sklepi klubov in dogovarjanja mej strankami desnice. O nasprotji mej češkimi in poljskimi poslanci ni čuti. Kabinet Taaffejev stoji trdno, ker se za ogerske predloge lahko zanaša na podporo nemško-avstrijskega kluba.
London 2. oktobra. „Morning Post" piše vidno inspirovana: Bismarck more pre prečiti evropski požar jedino s tem, da podpira Avstrijo. Anglija s svojim brodovjem ne more preko Balkana, drug policaj mora vzdr-žavati mir. Ostane li Bismarck neutralen, je vojna gotova. Berolin odločuje o bližnji bodočnosti Evrope. Mi premišljamo, koliko vojske imamo na razpolaganje za pretečo vojno, ki bode največja v tekočem stoletji. Ako bode Bismarck Avstrijo podpiral, je naše lojalno sodelovanje gotovo.
Celovec 1. oktobra. Knezoškof Krški dr. Peter Funder, po mrtvoudu zadet, danes popoludne ob 5 uri umrl. (Pokojnik bil je 66 let star. Ured.)
Dunaj 1. oktobra. Iz državnega zbora: Pri drugem branji predloge o predrugačenji, oziroma dopolnjenji eksekucijskega reda govoril danes tudi slovenski poslanec Pfeifer.
Budimpešta 1. oktobra. V poslednjih 24 urah 23 osob za kolero zbolelo, 6 umrlo.
Reka 1. oktobra. Tudi poslednjih 24 ur tukaj nihče za kolero zbolel, niti umrl.
Razne vesti.
* (Ogromno darilo.) Vojvoda Aumalski podaril je graščino Chautillv z vsemi dragocenostmi in s knjižnico francoski akademiji znanosti). Graščina Chautilly je 30 milijonov gld. vredua in bode 500.000 frankov na leto donašala Ti dohodki uporabljali se bodo za pokojnine pisateljev, učenjakov, umetnikov in za nakup umotvorov.
* (Ruskega carja uniforma.) V »In-depedence" čitamo naslednji dogodek, ki se je pripetil nedavno, ko je prišel pruski princ Viljem na ruski dvor oziroma v glavni stan v Brest Litevsk. Dan pred prihodom prinčevim popoludne ob 4. uri zaukaže car svojemu slugi, naj mu za drugi dan pripravi prusko uniformo. „Velečastvo", zašepeče obledeli sluga, „mi nemamo nobene nemške uniforme, Vaše velečastvo je bilo zaukazalo, da je pustimo v Peterburgu!" — ^Neprijetna pomota" vsklikne car in da poklicati adjutanta, ki je imel službo. »Moja
nemška uniforma mora jutri zjutraj ob 7. uri tukaj biti! veli car pritedsemu adjutantu. Slednji se globoko prikloni in odide. Dve minuti pozneje odpošlje telegram na carsko garderobo v Peterburgu, drug telegram pa na Varšavsko železnico. Ob 6. uri bila je na kolodvoru v Peter burgu lokomotiva pripravljena. Carjev lovec s kovčegom, v katerem je bila nemška uniforma, stopi na lokomotivo, začuje se žvižganje, in kmalu je bila izpred oči). V Diina-burgu in v Vilni bili sta že drugi lokomotivi pripravljeni, carjev lovec skočil je z jedne na drugo in dalje je šlo po bliskovo in ob 7. uri zjutraj bila je uniforma v Brestu Litevskem. Lovec preletel je 950 kilometrov v 13 urah. Ob 8. uri dospel je princ Viljem v Brest Litevsk in car vsprejel ga je v pruski uniformi.
kakor jeleni! Elegantne rasti, plemenite glave in kože gladke in svetle kot svila — predstavi se Murski konj, da ga je veselje gledati! In ko zdirja z .lahnim vožičem po planem polji, naglo kot veter, da mu grive vihrajo po zraku — hej, gospod urednik! zaigra Vam v prsih srce! To sem izkusil jaz letos tukaj na binkoštno nedeljo! Sedela nas je vesela skupina prijateljev na senčnem vrtu zunaj na Cvenu, pojoč brezbrižno o lepi naši domovini. Tu se pripelje mimo v elegantni kočiji z dvema rujav. kama prijatelj Juri ne c iz Vržeja. Ugledavši mene, nepričakovano tu v prijateljski družbi, povabi me, naj prisedem na voz, česar mi ni trebalo velevati dvakrat in zdričali smo po širnem polji doli na ogersko mejo, na Golibo, k dobrovoljni „kumici" Magdičevi, od katere sem se vrnil v Ljutomer sto-prav drugo popoludne in to je iz Vržeja sem doli, kamer me je bil zapeljal šegavi Vrženec o jutranjem svitu.
Na goraj omenjenem Cvenu, lepi vasi, pol ure zunaj Ljutomera na Murskem polji, prirejajo čili naši Muropoljci vsako leto znamenite „konjske dirke", kjer se razdeljujejo konjem znatna darila. In da so Muropoljci izvrstni jahalci, to je priznal sam presvetli naš vladar leta 1883. v Radgoni, kjer ga
je dotični banderij moral spremljati po vsem vojaškem vežbališči, na kar so čili poljanci kaj ponosni še danes!
Teško se mi je bilo ločiti od dobrovoljnih Liutomercev. Na večer pred mojim odhodom korakala sva s prijateljem „Radiuskim", nadarjenim našim pesnikom, proti jugu, po dolini, prostirajoči se za „Stročjo vesjo" navzgor h goricam g. Gomilščaka. Tu naju je vsprejela vesela družba, sedeča na trati pod košato jabljano. Bili so, poleg gostoljubnega domačina in ljubeznive domačice, Ljuto'merske učiteljice in učitelji, katerim se je konečno pridružil i Ignacij Mohorič, netjak Stanka Vraza, t. j. sin njegove sestre Anke. Z došlira Radinskim je bil zbran skladno zvočni Ljutomerski kvartet, kateri, pojoč na vzvišenem holmci gori v vinogradu, nas je očaroval 8 svonkira svojim petjem, ki je milo odmevalo mej zelenimi goricami. Vmes pa so se vrstile raznovrstne zdravice in govori, mej katerimi se je posebno odlikovala Radinskega pojetična napitnica navzočnemu netjaku Vrazovemu . . .
Pozno v noči, ko je mesec že bil vzplaval za Jeruzalemska brda, vrnili smo se nazaj v Ljutomer.
Prostoslav Kretanov.
Narodnogospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
5. Dopis z ukazom vis. C. kr. trgovinskega mi-nisterstva o vprašanji, je-li najemniki in namestniki obrta morejo, oziroma morajo hiti članovi za ta obrt ustanovljene zadruge, ali ne. V odločbi se omenja, da je nekaj obrtnih gospodarjev, kateri ne izvršujejo osebno svojega obrta, bodisi da nimajo pravice, bodisi da jim man ka t lesne sposobnosti, ali da rajši, da-si so sposobni, pustijo obrt zvrševati po najemniku ali namestniku. Obrtni gospodar pa ima kot član zadruge, kakor tudi kot delavec in učni gospodar pravice in dolžnosti, katere so v zvezi z višbo obrta, kateri so tako rekoč z obrtom zvezani.
Torej ni najmanjšo dvojbe in je tudi podprto po mnogih pozitivnih postavnih določbah, da pravice in dolžnosti, katere ima obrtni gospodar leot zadružni član, delodajalec in učni gospodar, v kolikor posamične pravice in dolžnosti neso navezane na. osebo obrtnega gospodarja, da te pravice in dolžnosti preidejo na najemnika in namestnika. Pravice in dolžnosti, katere ima obrtni gospodar iz zadružne zveze, pa niso take, da bi se držale samo osebe obrtnega gospodarja, kajti te nastanejo jedino le vsled tega, da se v okoliši zadruge zvršuje obrt, za kateri se je ustanovila, in pri tem oseba obrtnega gospodarja prav nič ne pride v pošte v.
Iz teh razlogov sledi, da je pač samo obrtni gospodar, t. j. oni, kdor je oglasil obrt ali na čegar ime se glasi dopustnica, član zadruge, da pa iz te razmere izvirajoče pravice in dolžnosti, če obrt zvršuje najemnik ali namestnik, more samo ta spol-novati. Torej mora, brez škode pravici, terjati od-škodbo, plačati zadružne doklade najemnik in namestnik.
Pravico voliti in voljen biti v zadrugi ima najemnik in namestnik, glede obrtnika pa, kateri osebno ne zvršuje obrta, pa mej tem ta pravica počiva.
Ker je zadruga prav za prav zastopstvo koristij za vse k njej spadajoče obrte njenega okoliša, da mora torej vsak posamičen obrt v zadrugi svoje zastopstvo dobiti in ima vsak posamičen obrt jednake pravice in dolžnosti nasproti zadrugi, sledi iz tega, da vsled vršbe obrta utemeljena dolžnost, pristopiti k zadrugi more veljati samo za jedno osebo; da bi torej ne bilo prav, da bi se iz članovstva zadrugo izvirajoče pravice in dolžnosti priženile onemu, kateri svoj obrt da v najem ali ga pusti zvrševati pa namestniku, kakor tudi najemniku ali namestniku.
Torej se imata obrtni gospodar in njegov najemnik ali namestnik smatrati kot jedna oseba in torej tudi najemnik ali namestnik ni dolžan, razen tega še za svojo osebo pristopiti kot član k zadrugi.
6. Naznanilo, da je vis. c. kr. trgovinsko mi-nisterstvo potrdilo računski sklep zbornice za 1. 1885. Gospodarenje je bilo naslednje.
1. Izkaz blagajnice.
Dohodki.
1    Ostanek v blagajnici konec
decembra 1884 .... 3007 gld. 31 kr. 2. Doneski volilcev . . . 4840 „ 06 ( 2.   Pristojbine za registrovanje
znamk ........      10   „   — „
4.   Obresti ......11<»   „   50 „
Vkup
Izdatki.
7973 gld. 87 kr
1.	Plače......	2100 gld.		—	kr.
2.	Remuneraeije ....	300		-	»
3.	Pisarnične potrebščine .	84	»	33	n
4.		2121	n	75	n
5.	Knjige, časopisi in knji-				
	govezni stroški	186	»	62	n
6.	Voiitveni stroški .	216	■	—	T>
7.	Kurjava iu svečava .	70	n	03	n
8.	Poštarina in brzojavke .	29	n	9G>/a	n
9.	Donesek za obrtue po				
	možne šole ....	350	n	—	i)
10.	Drugi neprejvidni stroški	513	n	16	n
11.	5°/0 donesek k pokojnin-				
	skemu zakladu .	208	n	50	n
12.	Blagaj nični ostanek ko-				
	nec 1. 1885 ....	1793	n		n
	Vkup .	7973 gld		87	kr
II. Izkaz premoženja.
1. Ostanek v blagajnici konec decembra  1885     .   1793 gld. 51 Vi kr.
2. Zaostali zbornični doneski     147   -   21 w
Vkup   .   1940 gld. 7 2 V« kr.
Računski sklep je soglasen z dokumentiranim in t u u radno progledao i m računom.
Računski oddelek c. kr. trgovinskega mini-sterstva.
prinaša v 19. številki sledečo vsebino: Na polji. Spomin v tujini. Pesmi. Mirko. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.)
— Nesrečna ljubezen. Pogovor z domom. Pesmi. Mirko. — Ne ljubi me nikar!... Pesem. T. Doksov.
— Božidar Raic. (Dalje ) — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Stan in Stana. (Konec.) — Jurij Šubič — cerkven slikar. — Naše slike: Knez in kneginja črnogorska. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Poslano.
Izviren telegram iz Stuttgarta 30. septembra.
Moj trgovec z jabolki z Virtemberškega, ki ga je Ljubljanska policija brzojavnim potom zasledovala, je resnično s 5486 gold. popihal. K sreči sem s takojšnjim odpotovanjem v Stutt-gart z malo izjemo vse rešil. Sobotno „poslano" virtemberškili trgovcev pri „Bavarskem dvoru" stoprav danes dobil in jim odgovarjam: Jaz prodajam /daj v Stiittgartfu istotako kmetom kakor oni, in
ne morejo Virtemberžani niti za Vinar dražje plačevati kakor jaz, posebno še radi tega ne, ker neso s tako majhnim dobičkom zadovoljni kakor jaz, kar so večkrat pokazali, ko sem jim, boječ se gnjilobe, v svojo zgubo 50 gold. pri vagonu jabolk, takrat še v Ljubljani bivajoč, ponujal. Sprva so odločno rekli, da imajo dovolj, potem pa so prišli. „Wieviel lassen sie nach?" Naznanjam, da moja soproga v Strzelbovi hiši vsak dan od šestih zjutraj do osmih zvečer ravno po isti ceni Jabolka plačuje, kakor trgovci pri nbavarskem dvoru". Prosim uljudno domačine, da rajši domačina podpirajo.
llohrniaii-Strzelba
zdaj v Stuttgartu.
Poslano.
Gosp. O-eutorijelTJ. ^icollijia., lekarničarju
v Ljubljani.
Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaša esenca me je ozdravila.
Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hvaležnost iskalom, hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem se sporainati Vaše ljubezni in dobrote.
Z velespostovanjem Vam na veke hvaležni
Josip Copp.
V KI en ovci 25. maja 1886. (489—7)
iccoii-eva esenca za želodec,
■ • '     ..'•„ '      * pripravlja
G. PICCOLI,lejforv^Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trelmhu, bodenje, krč, ietodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico,
migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatolj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic na 1 £ldi"36 nove. Pri ve^cm številu d >bi se primeren odpust.
Tujci:
1. oktobra.
Pri Monni pl. Stibracb z Dunaja. — Grof Choiinsky iz Gradca. — Khuderburg z Dunaja. — (.'omu/.zi iz Trsta.
— Oosterr. icher i« Budimpešte. — Lauberger z Dunuja. — Poli iz Grado«.
1 Pri niii <ili Crzikak z Dunujti. — Hraune Iz Kočevju.
— Gottlieb iz Ljubljane. — Riegler, Henke iz Trata.
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven o«l 1. o: tobia Iss(».
TerToiz-Xjj-a.TolJars.ei
Po »t nj e
Terbiž........odh.
Rateče-DeU Peć    .   .   .   . „
Kranjska Gora.....„
Dmje........r
Jesenice.......„
Javo nik.......,
Lesce-Bled......„
Radovljica <m. p.) .       .   . „
Podnart Kropa......„
Kranj.........
'Loka   ........I
Medvode«  .   .   .......„
Vižmarje........
Ljubljana, Rud. žel. . . . prih. Ljubljana, juž. žel.    .   .   , „
Osobni vlaki		
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3
razred S	razred	m sred
»juio\j	popoldne	inltr
4.10	1.10	6 20
4.26	1 HO	H m
4.40	1.46	H. 19
T'.Oli	2.19	7.14
fj.26	2.4.J	7.:il
6.32	2.50	7.40
5 51	3.15	8.01
f>.57	3.22	8.11
615	3.44	8.35
6.33	4.02	8.55
■ - _ 11»	4.20	9Jfl
7.05	4,34	0.2H
7.17	4.46	941
7.26	4.55	9.50
7.30	5.00	'.I 55
ijulraj	popoludn«	ztrter.
Xj jtjlTo 1 j an st-Ter To L±,
Ljubljana, juž. žel , Ljubljana, Rud. žel. Vižmarje . .
Medvode . . . . L >ka   .... .
KlMllj.....
Poduu-t-Kropa . . Radovljica m. p.) . Lesce-Bled    .   . . -Invornilc . Jesenice   .   .   . .
Dovje ......
Kranjska Gora . . Rateče-Bola Peč Terbiž.....
	Oaobni vlaki		
	1. 2. 3.	1. 2. B:	1. 2. 3.
	razred	razred	razred
	tjitraj	ilitpiiluiln«	irthr
odh.	6.40	11.40	6.25
n	6 44	11.45	6.29
n	6.5:1	11.55	0.38
„	7.0I	12.07	6.49
n	7 17	lfc.il	7 62
1»	731	12 38	7.16
s	7.48	12-56	7.33
n	8.05	1.14	7.50
H	812	1.24	.7.58
n	8.29	1.46	8.15
1	8.39	1.57	8.2S
	8.56		8.40
«	9,21	5.48	'9.04
prih. ,	'.>.:t7	3.03	9.18
	p.55	3.20	9..J3
	Jopolinlii«	1 lllillic	litin. ,   ... •
ilne 2. oktobra t. 1.
		--I. kr.		ti. kr]
P.-'eniea,	Lk.l.   .   . .	6 66	Speli povoj ari, kgr. Surovo .maalo, ,	• 0
Rež,	...	4 87		90 - 3
Ječmen,	i»     •   • •	4 06	J.ijce, jedno ....	
Oves,		2 76	Ml'«kn, liter .   . .	8
Ajda,	j. ...	4 0^	lio»e,e        meso, k .	H l
PlOSO,	# ...	4 55	Telečjo           „ „	- 66
Komi '.a,	i     .....	4 71	Sviifijsko         , „	— 60
Krompir, Leoa, Grab,	tt	2 50	Koštrunovo    B „	— 3o
	»     .   . •	11 4	Pišatiec    .... i	— 4
	n        ... 1	,10|--		- 16
		10-	Sen«,    100 kilo    . .	68
Maslo,	k»r. .	iU	Slani:*, „	■2(#
Mas',		— 68	Drva    trda,'4 Q mutr	6 80
Speh fritan, „		— .60	„   ute.hka,    „ „	4 10
Mt'leoi'ologično poročilo.
a . zovan a '   , _m     peršini -i i  v mm. '
Vetrovi
Neb
Ho kri na v mm.
17. zjutraj 738 92 oa. 104° 0 1 2. pop. 1786-78 ;i*. |: 210' C 19. zvečer 7364(i n«. t  23 8 C
brezv. al. /vzh.
megla
jas. 0-00,mu jao. I
si. jz.
I 1 I
Srednja temperatura 151", za TO" nad .narmalnm
■ 2DT3.2a.ad&3£a, "borza
. dnć 2, oktobra, t, 1.
(Izvirno telegrafično porodilo) Papirna renta .. .   .   ...   .. .. .. .. . ; 83 gld. 80 kr
Srebrna. renta      .......   . .
Zlata renta ..........
Kreditne akcije........ .. . .
London . ..........
Srebro....... ...
Napol .........
C. kr. cekini .........
Nemške marke ... 4'/,, državne srečke iz 1. 1864   250'gld Državne srečke iz I. 1.-64 100 ^ld
Ogrtka zlata renta 4°/0......104
Ogrska papirna renta 5c/„ •   . .
6*"0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. Dunava r. g. srečko 5'V„ 100 gld
ZemlJ. obč. avstr. 41/,0/,, zlati »ast. listi Prior.labJhp Kii/.abetino zapad, zelenice Prior, oblig. Ferdinandove sov. želo ce
Kreditne srečke.....100 %
Kndoltove srečke     ...        10 r Akcije anglo-avstr. banke 120 Trainuiway-drufit velj. 170, gld  a. v .
84	_	70
116	-	45
1(0	H	85
101		—
276	V	HO
125		50
9		93
5		H5
61	t	52'/,
131	■	50
168		25
104		40
i'2	-	f 0
105		50
118		fiO
1 4	1	75
	* t	6)
176	K	—
107		50
195		—
Alfonz Pellan oznanja po tir t; m šrceiii v Kvojein in imeni svojega mliidoletn.e^a deteta Herme iu svojih,,tudi,,mladoletnih pas^erl^ imeni,, Mlml in Ane pretužno vest, da je danes v jutro ob 2. uri njegova iskreno ljubljena, nepozabljiv« »"pioga, oziroma mati, gospa (729)
" MARIJA PELLAN, OBKDOVLJ. mm.:
po l minuti polnih a kratkih liiiika'n, v 32. letu BVO.M ddbe, zaspala mirno v Gosjuidu.
Svečani pogreb ujjirše na pokopališče k sv. Krištoi'«! bode v nedeljo v (lan 3. oktobra ob polu štirih iz liiSe St..2 na Cojzovi «esti.
Sv, maše zadušnico Be bodo sluz le v župni cerkvi av. Janeza Krsuika v Trnovem.
Unirfa bodi priporočena prijaznemu spomina.
V Ljubljani, dni 1. oktobra 1886.
J. O. JTtw*iii*.Č?ič? v
proda (72D
Treli3s:e socLe
itiri po 80 veder, pet po 50 veder in tri po 120 ve er.
2OG0OG0
0O0OOC
V nalem talohtiitvu Ji isf/ti in s? dobiva po vseh knjigo-JrtnUmA knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnic iss vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik, žitelj.
12 pdl v S°. Mehko vezana 60 kr., franko po /olfi ČJ kr.
Gospod pisatelj, otiroma zbiratelj, mnogo dotfiaj le nettatis turni/i kratkočasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkočasnic in smelnie, predno je vse nnlnul, jih opiti/ in patent primerno razvrstil ta vsak stan posebe. Gotoi'o mu bode vsakdo kvaleien ta njegovo delo, saj bode fitajoč podane smeiniee preiivel marsikatero uro veselo, tginila mu bode ta trenotek skrb ta vsakdanji pičli krtih, ratvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-iinjeno bode nove moči. Kar je sol jedilom, to je humor {jata) iivljenju. «Humor tgubljen, življenje egufiljeHo*, pravi K. Biihler.
Ig. pl. Klcinmayr 61 Fed. Bamberg krijigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
■■O—M>   lltl»» ..t.^^,«..^.*.
COOCOCOC
(715-1)
Za učenca
želi priti v pošteno trgovsko hišo dijak, star 16 lot, ki jo letos izdelal 3 realko. — Več o toni'se i'-ivo pri <-ul>ri|t-l JelovN« li-u na Vrhniki. (726—1)
V najem dobi dober gospodar
ležečo na okrajni cesti od < momlja proti Kocevjl, z lepo liiSo, hlevi, z več go»jpo><itkrrtkli»4 ponlopji i u z vodnjakom, vse v prav dobrem stanjij %a 8<K>* gl«l. Zraven dobi še čez polovico zoiiiIjiM-n ij?runta\ večjidel v travnikih z deteljo obsajenimi, iu" viiio»-riiil, ki v ugod-nem letu blizu 100 veder vina donose; dobi tudi v*»e po« hitijo, katero za omenjeno trgovino zadostuje. Podpisana želi v kratkem času v Araer.ko odpotovati, zato prosi,1 naj se tisti, ki imajo /a to veselje, precej oglaač.
(728-1)
Marija Vrtin,
v »oblicah, pošta Črnomelj.
Št. 15.357.
Razglas.
(710—3)
V smislu §. 6 postave z dno 23. maja 1873 (štev. 121 drž. zak.) se tiaznanj;«, da bo prvotni imeni i* porotnikov za ISST. leto o«l 1. do J*, oktobra letos v inagistratnem. ekspriditu izpoložen, da ga vsakdo lahko prej-letla in v tem času tudi poda svoje ugovore.
Porotniškega posla so po 4 imenovane postave oproščeni:
1. tisti, ki so že prestopili GO, leto svoje dobe, za vsegdar;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene^ vojni dolžnosti, za ta ras, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranoeelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali immestnr porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po'pratiki.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 26. septembra 1886!
Somenj v Šent Vidu
pri Satičini,
ki je bil zaradi zdravstvenih razmer prepovedan, ĆLoTTOlil© je glavno c. kr. okrajno glavarstvo na prošnjo županstva, in se bode vršil na določeni dan v posirtlrljrk 11. oktobra t. 1.
(7'2f>—1) vaški predstojnik.
Tri
J. GIONTINI v LJUBLJANI.
Dokler iman> kaj teh knjig v zalogi, jih prodajam po sledečih zdatim znižanih cenah:
liret Ifarte: Kalifornake povesti.....»O kr.
J. Jurčič: ,,Cvet in sad".........40
— »Mej dvema stoloma".....:to .,
— „Tugomjr" .   . ......itO
Olirer Goldsmith.„Župnik Wakefieldski-< .   .   -io „
J. Krsnih: „Na Zerinjah"........»O
Dr. J. Tavčar: „Zimski večeri"......»O „
Ako se naprej pošlje znesek, se knjige pošljejo
poštnine prosto. (695 -4)
na velečastite p. n. dame!
Odločil nem si za svojo nalogo, veejo pozornost obračal i mojemu oddelku za ženske It lohuke in sem zategadelj voditeljic«* za ta oddelek poslal asa dalj čas« v jedno največjih DunaJskUi tovarn za ženske klohuke. kjer je temeljito opazovala in proučevala jcscnsloi In zimsko modo v vseli po-drolmostlb. V Htauu sem tedaj, razen že popolnem okrašenih narejenih klobukov, katerik imuni nekaj stotin v veličastni izheri v zalogi, najllnejše kakor tudi najcenejše klobuke naj-nkiiMiirje narejati in * sprejemi jem naročila v svojem oddelku za ženske klobuke nit nuvo-v/nrajeueiii i mniovciii obrežji.
Opozarjam velečastite dame. da niorcni narejati najfinejše klobuke po iiaJsUrouiueJšcJ Mlul ne j ceni, ker imam po ceni vse lilu^t. kakor blago xa klohuke. trakove, peresu, cvetlice, oblike itd. na razpolaganje, kakeršnega blaga imam vedno veliko v zalogi.
1'ljuduo tedaj prosim velečastite dame. da ■ne podpirajo v mojem prizadevanji, pohajajo moj atelier In se preverijo o izvrstnosti.
X velespoštovanjeut
V i. j u l» i j u n i v septembru isstt.
Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
prodajajo se
l»o znižani <*eni.
psi
1. zvezek
2. zrezek
3. zvezek:
(704—2)
V zalogi klobukov
ju*. Kongresnem trgu, na voglu Gledaliških ulic,
se dobe najfinejši in najnovejši
za gospode in dečke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi iu pa nizkih eenah.    .15)9—30)
Prave kranjske klobase,
izdelane  sumu iz svinjskega mesa, komini po 24) kr.9 in
klobase za peči,
(Brat\vilrste), komad po IO kr., dotie se vsak dan pri
mesarici
Sv. Petra nasip št. 47.
(700—2)
HI ep r e m očlj Ir e
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah, dobe Be vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnioe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (554—U)
Brnsko blago za obleko
»•1© metra, kompletna obleka, razpošilja za Jj£   fjffffm po pošt. povzetji
IVAH CTBI8S,
Brno, Ferdinandova ulica 7.
Uzorci na zuhtevanje franko in zastonj. — Novo blago •«a ogrtače in jesenske obleke a gld. 5 je v zalogi.
± kos
domačega platna
*/* široko, cel kos, 29 vatlov, 1 kos gld. I.'-IO. 1  kos »/« široko gld. 5.50.
Uzorci fnmko in zastonj.        (6G3—4)
Deseti brat. Ifnumn.
1. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz lf>. Htoleijii .lomače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljic* iti povesti iz sluvensUega naroda. — III Jesensko noč mej .slovenskimi
riolharji. črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
L Domen. Poviti — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov ItltTovske. reformacije. — III. Dva prijatelja. — I\*. Vrlian Sinukova ženitev. Humoristu"? a povest iz narodnega življenja. — V. (ifllida. Povest pO resnični dogodbi. — VI Kozlnvska sodhn v Višnji tiari. Lepa povest iz stare zgodovine
I. Tihotapec. Povsflt i/, domaćeg t življenja kranjskih Slovencv. — II Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo — 111. klnsicrski žolnir. I/.virnu povest iz 18. stoletja. — IV. \rya hrata. BesniSna povest.
zvezek: I. Uči mestnega* sodnika, [zvlrua zgodovinska povest iz 15; Stoletja. — II Nemški valpei. Povest — III. Sin kinetskegii cesarja. Povest iz ltf. stoletja — IV. hipe. Povest. — V. Pipa tobaka. 1'ovest. — VI. V vojni krajini. l'oves-t
4. zvezek
5.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani   10 kr.
D i j n k i dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
ProdaJHJo s« v (b3—81)
„NARODNI TISKARNI"
v I_ij-u.TDl3a.rLi,
Kongresu i t rg. Gledališka stolba.
! Najnovejše izumijenje!
Movoiasiimljenc isnpre^novaiie
nejiremočljive šabrake. J
Te šiUr.ike so impregnovane s tvariuo s res, kr»IJ. avslro-ogerskiru izključnim privilegijem odlikovano in varovano in jim zategadelj ne škoduje vndit.
Te šabrake so avtorlso^ani strokovnjaki poskusili in mi spoznali' da so
praktične, trajne in nepremočijive
iu ta izključno privilegovana tvarma ima Ao to SVOJ-stvo, d* varuje siibrnko pred moli, ki sicer vse raz) edo.
Te šabrake s različnimi krajci si> celo debele in volnate, 100 cm. dolge, l.'JO cm. široke, kounul po........gl. 2.25
Impregnovaue uepreuiočljive, rumene li jakarake šabraa^ s šestimi ms lic ni m i krajci, jako debele, 11>.~> eni. dolge, lilO cui. širok«« kouiart ]»o     ...... gl. :i. —
Navadae šabrakts temne iu sive, z barvastimi krajci 190 cm. dolgem lctO c.u. Široko, komad po........gl. 1.73
Fijakartike šabrake, 105 cm. dolge,
155 cm. široke, komad po.....gl. 2.S O
Naročila nuj  ho pošiljajo proti predpodlljatvi
zneska in tudi proti poštnemu povzetju na
,,/llt MONAKCHIE'S       i«98—2) "Wien,   III.,  Hintere Zollamtstrasse Nr. 9.
Tukajšnji občeznani in priljubljeni, najfinejši
pristni brinjevec,
kakor rudi
(708—3)
borovničar,
mijli>>lj».o Mi*e<lMt vo y.<»|>«»i- <jr*ii«». razpošilja
J. N. Rant v Polhovem gradci nad Ljubljano.
3
■a
hainnosok,
tt I_ijialoljaL2nI, Parne -u.lice, poleg parnega mlina.
Zahvalievajc se CivtHira naročnikom, posebno precastui iluhovščini za dosedanje zaupanje za množit naročila v moji stroki, javljam, sla mih se preselil s mv«»|o delszvilieo v lastno liiiso pstleg parnoga m ina. oudržim pa v svoji dosed nji delavnici pri Mesarskem mostu še uialo lilijalo. v kateri so razstavljeni na ugled nagrs»l»nl sp4»iuenikl, izdelani iz umogoterib marmorjev, in ra'lir.na HtavliSMia slela. VsprejetttAJO se v filijali tudi naročila. — Priporočajo se ala\. občinstvu posebn■> prečastiti dubovščiri', zagotavljam, dil bodout vsak<» naro-t'ilo Uvreli točno, solidno in fino, po pravil i/.k i coni.
I/.dclujcm nagrobne Mpotiionilco po uajnovejšilt obrisih, i>l«>H«v-t- xti rakve ir. iutjlrdiie|šega kamna. Prcv/.a-nieiu tudi popravila na t,nkdis:ijum, kakor tudi na oddaljenih pukopališčih, zas. kujem stoječim spomenikom črko in (ibnavljain stare spomenike.
Najtoplejše se priporočam prečastiti duhovščini za \ sako vrstna oerkvenit lcnnisr-nit't delti, najfinejša in najnavadneja, katera izvršujem to'uo, lepo, solidno in po nizki ceni.
Priporočam so slav. občinstvu in prečastiti duhovščini za mnoga naročila.
Z odličnim spoštovanjem udam
VINCENC CAMERNIK,
(651-f;
H. Nestle-jeva
moka za otroke
I51etni -u. s p e li.
21 odlikovanj,
mej njimi 8 n i ii
tll]»I<»IH
i U
H xlati It kolajn.
Tovarniška znamka.
InogobroJMi spričevala
prvih medicinskih
avtoritet.
Popolna hrana za majhne Slftfke.
Nadomestilo za materno mleko, olajšuje odstuvo, je lahko iu popolnem prebavljivo ter se zategadelj priporoča tudi sidrasčeuiui pri boleznik v želodci kot. hrana.
Za varstvo proti mnogo-, roj ne um ponurejevanju ima vsaka pušica podpis izumitelja llenri Nestle in na pokrovu naslov z varstveno znamko centralnega založnika F. lterlyak-a.
Cena {»li&ioi OO Iti*.
Henri Nestie-jevo
zgoščeno (kondenzovano) mleko.
Cena |>iiMic;i i><> kr<
Zaloge v Ljubljani imajo
G, I*lveoli.  I', pl. Trnkoezj-,  J. Kwoboda.
lekarji:  nadalje   pa vse  lekarno in  drogueriie na Kranjskem. (608—7)
g*: Poledelski stroji
■ i:i js namenil« jšili   tvrd k  po  tovarniški   Cfenl  in sicer:
^eple in ročne nilaliliiiee, žitne čistilnice, slamoreziiice, robkalniee za koruzo, rezilnice za rejso in soikljafcaiiee.
vse v najrazličnejši velikosti in moči, nadalje sesallliee, potem za jesenski čas
Tlnskein sadne stiskalnice, ^i'ozđne tlačilniee i. t. d. i. t. d.
Ekonomom, ki ne morejo takoj plačati teh koristnih in potrebnih strojev ter priprav, dovoljuje se pri kupovanji daljši plačilni obrok. (493—7)
Šivalni .stroji v največji izberi, kakor si le misliti moremo, proti ognju varne blagajnice, katerih ni moč ulomiti, vsake velikosti po Čudo nizkih cenah.
v Ljubljani, Stari trg št. 1, nasproti železnega mostu.
Kdor hoće dobivati (718—2)
pristno Brnsko volneno blago,
obrne naj se z zaupanjem na najstaršo tvrdk: za sukno
MORISZ BUM, ustanovljena 1 822.
Popotni plaidi po gld. S.50 in višje. Uzorci zastonj. Gff. krojaškim mojstrom pošljejo se karte nzoreev tastonj.
Takoj delujoče
Uspeh zajamčen.
Demir dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah, ispalili in osivelih laseh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J- Crrolicli v Srniti
V MJmtttjami se dobiva pri g. WZđvar<tu Mahr-ut P
Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Crin-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. Pelli; v Mariboru J. Martinz; v Bovinji lekar G. Tromba.
Tam se tudi dobi:
rTlill lip Ifphp orijentalsko lepotilno sredstvo, ki X!i(tU Ut3 lil lit , nar-jja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase   - cena 85 kr.
BW HI sleparij«! ~f*B (701—15)
Hiša št. 00
na Spodnjih Poljanah, poleg klavnice v Ljubljani,
z gostilno, hlevom in triom, se iz proste roke proda. — Pojasnila daje posestnik .larnej Kalan v Borovnici. (709—."J)
"ĐMJ* V a/.uo
za trpeče na prsih in plučih.
Neogibno potrebno zoper kaielj. hripavoat, zaslizenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki žele dobiti cist in krepak glas, za skrofelj-naste, krvlčne, slabotne, bledic ne i u kr vire vne je
sok kranjskih planinskih
zelišč,
Jf0F~ m podfoNforno kislim apnom In železom poniCNuii.
Lastni izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva pe v (727 — 1)
LEKARNITRNKOOZY
zraven rotovža v Ljubljani. MM Razpošilja se vsak dan po pusti. ■■
Resna ponudba.
Mož, v najlepših letih, s posestvom in dobrim obrtom v velikem in prijaznem kraji Kranjske, želi zbog ienitve z gospodičino ali vdovo v starosti od 25 do okolu 30 let, katera ima vsaj 3« <X) gld. denarja, seznaniti se.
Le resne ponudbe, če možno s fotografijami, katere se na zahtevanje takoj vrnejo, naj se blagovolijo na uprav-ništvo tega lista pošiljati. — Diskrecija z možato besedo zagotovljena. (706—3)
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča (330—22)
pivovarna Janeza Perlesa
I_ijviTolja,n.I,  Slonove VLlLce.
IflSL!
in med v satovji
A kilo BO kr.
dobiva se pri (680—6)
OROSLAVU DOLENCU,
v Ljubljani, Gledališke nlice št. 10.
W Pošilja se tudi po poitl od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačila.
±
Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa
za žage, tesarije, stavbene mizarije in mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; stroje, ki se gonijo specijalno s roko ali nogo: ploščate in krožne žage (Band- und Kreissagen), stroje za žlebanje in dolbenjc (Friiss- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijalitetu (722—1,
G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani.
Nadalje se še priporoča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmislj s kolesi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrboe iz železa in kovine.
Brnsko "blago.
Proti gotovini ali poštnemu povzetju pošilja blago za zimsko obleko za jjp 1«1. -t-1,', in višje, Vse po jako nizkih cenah, samo tovarniška zaloga zb sukno (610—13)
FRIDERIK BRUNNER.
v Brnu, Frolichergasse 3.
TJzoroi se pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzoroev za gospoda krojače nefrankovano.
IGN. HELLER na Dunaji,
II-, Praterstrasse T'S.
Hlatilnice, geple, trijere, čistilnice, stroje za robkanje koruze, rezalnice, mline za debelo moko, vinske tlačilnice,
x vsako garaiitijo in po najnižjih cenah.
Plačila po  zahtevan j i, ilustrovani ceniki na željo zastonj in franko.
najnovejše, izvrstne konstrukcije, iz najboljše snovi, izvrstne izdelke, prodaja gorenja firma
!! Noben cilinder več ne bode počil!!
O. Icr.
i - - (z varstveno znamko)
™ dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
§-       E». KAJSBL-a
trgovina s steklom, (556—15) P' v XjJ"u."blJaxxi, stari tr@r 61- 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani posestnik že nad 70 let v Celovei obstoječega
JOTELA
ITI
(649—S)
Razprodajalci in reelni agenti
dobe zaslužek pod najugodnejšimi pogoji.
zahvalnije se udano mnogobrojnim castitim gostom za dosedanji blagovoljni obisk in od mnogih strani j skazano zaupanje; hkratu prosi se za daljni obisk p n. potujoče občinstvo s Kranjskega, za kar se bo prizadeval castitim obiskovalcem postreči najboljše in najsolidnejše s sobami, jedili iu pijačami. Poletne mesece je odprt poleg hotela jeden najlepšik in največjih vrtov mesta s velikim salonom, kjer se pri vsakem vremenu ćastitim obiskovalcem v vsakem oziru pazno in ceno postrežo.
Zlasti pa opcarja podpisani na doliro preskrbljeno zalogo najboljših, pristnih in nepokvarjenih pijač, avstrijskih, tlrolaklla in sllhersklh vin, najflnejega Keinighuuser-jevega piva. Gorkai in mrzla Jedila ob vsakem dnevnem času.
pjpjpj Lastni onmihiis je pri prihodu vsakega vlaka na razpolaganje, pjpj
Z velespostovanjem
<ji. Simon,
(455—8) posestnik „hotela Sandwirth" v Celovei.
v Ljubljani
priporoča
z najboljše angleške snovi narejene
elegantne     (i6o—30)
„Bieyeles"
1X^3* s krogljastimi tečaji (Kugellager).
1 >s « j«- »O poidi.
KizozeMo-auierišaO parnifto društvo.
Mi. t* n t*'.t ij »nirant* »ti c. fcr. avstrijske vlatle.
DIREKTN-A. vožnja vsak teden s poštnim parni kom I. razreda.
Am«TKK»tM-NEW-YORK
riižsj© cene. Izvrstna hrana.
Od.la.od v © o "b o t o. Najhitrejša vožnja.
I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji.
Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnateljstvo t Rotterdamu in nlzuzeiiiMko-atne-rlNko pnrniciko društvo, u. Kolon ral ring na »unaji. (716—85)
l&St BERNHAROA TICHO v BRNU, W1 raspoillj:* po postnem povzetji:                            (020—7)				
Žensko sukno, iz čisto volne, v vseb modnih   barvah, 10 metrov   */a popolno obleko, 100 cm. široko. ■■ ma. s.—. mm	Zimski niger-loden, najnovejše in naj trajnoj še za ženske obleke, 100 cm. širok . IO inetr. gld. 5.50.	Indij s ti foulB, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. IG inetr. gld. 4.50.	Volnen rips, 60 cm. širok, lO metr. gld. 8.40. Kašmir, pol volna, • 100 cm. široko. • IG inetr. gl«I. 4.—.	Crni "fc © X? 33L Q ^ 100  cm. širok, ki je prej   veljal  60 kr., prodajam,  dokler ga je kaj v zalogi, lO metr. gld. 4.50.
iBarhant za obleto, j      lepi uzorol, 1 ki  se  sme  prati, v 1 ostankih od 10 do 11 1 metrov, 60 cm. širok, 1         za obleko. 1 mm Gid. 84io. mM	Valerie-jSLetElelei, pol volna, najnovejši modni uzorci, najboljše za zimsko obleko, (50 cm. širok. IO inetr. gld. 4.—.	Domače platno, 1 kos*/4Širok gl.4.—. 1    -   5/4     n      »» ©--• King-tkaniiia, boljša, kakor prejnato platno, 1 kos 30 vatlov, celo. MM Gld. 5. HO. M	OXFORD, sme se prati, najboljše baze, 1 kos 29 vati., cel. MM <;id. 4.50. asa Kanafas, 1 kos Felgi gl. l.so. 1    „   rudeč „ 5.&0.	1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 posteljnih odej in 1 na.ni. prta. MM Gld. 1.•"><>• MM ljute-ga.rnitu.ra,, 2 post. odeji in 1 pit. sjjj Gld. «.50. MM
1 Brnsko volneno blago 1          za obleke, Ipalmerston,  harlein,  mandarine,   za zimske 1 suknje in ogrtače,  kakor tudi tiifel, loden, 1 peruvienne,   dosking,   v   odreskih  za celo 1    obleko in suknje, za polovico cene.		Velika zaloga tkanih naglavnih robcev, v vseh barvah, 1 kom. velik, gld. 1.70. ^Žeiiwlti t :i i 11«-.-; ali tkani ženski jopici, 1 kom. največje vrste MM gld. 2.80.	Partija volnenih ogrinjal za dame, °/< dolgi, v vseb gladkih barvah, kakor tudi pisani, poprej gld. 4.50, sedaj za ničevnn ceno pjpjf- sjrlA. S.—. -«sjg Prodajalcem na drobno da se :">°/0 rabata.	
Uzoroi in ceniki zastonj in franko.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"
D::+^3:+.^C
6411
08