Ženska vzgoja. (Spisuje Jos. Ciperle.) 27. Prosim odpuščanja, da sem v celih dveh poglavjih govoril le o stvareh, ki nimajo čisto nič opraviti z žensko vzgojo. Še bodem pisal o naših nekdanjih igrah, toda pozneje; zdaj se vračam zopet k svojemu predmetu. Zakaj sem ga zapustil sploh, — vprašaš, dragi bralec? To je tako. Izprevidel sem, da se ti bolje dopade, in kar je tudi nekaj, ker se g. uredniku tega lista bolje dopada, ako se ne pečam preveč z ženskami. Vedi, dragi bralec, g. urednik je postal zadnji 6as zelo strog z menoj. Začel mi je — slušaj in čiidi sel — začel mi je črtati kar cele stavke iz mojega spisa. Ali je to lepo od njega, ali ne, sodi sam, čestiti bralec. Ni lepo, kaj ne! človek se trudi, da spravi svoje misli na papir, trudi se z glavo in roko, ter željno čaka potem, da bere to tudi tiskano; ali g. urednik mu prečrta in uniči. To je žalostno. _n kaj nii je uže prečrtal vse; dostikrat čisto nedolžue in skromne stvari, I_Lor n. pr. to-le: -Žersska ..." toda pardon! — ako bi napisal zopet to, prečrtal bi ral g. ureiSnik še __•_Ł, ia ne izvedel bi zopet nikdo tega. Totfa Ettaj setfi „ zstožii g. uredaika. In ko bi vedela ti, draga bralka, kako lepe nauke mi daje včasi_t g. urefiaik, kafco ieaam pisati, da te ne žalim, kar celega .Olikanega SJovefica" ml Je uže (Sopisal! Gospofi urednik tega lista je jako galaDten človek. Posnemajte ga vsi vl negalan_i možje! Pojdimo tedaj k svojeffiu predmetul Govorili smo zadnjiC o sramožljivosti. Rekel sem, da sramožljivost propada dandanas, in da so v prvi vrsti krivi stariši, ako se izpridijo otroci. Ali porečeš: ali se niste izpridili tudi vi nekdanji otroci, ako ste ves dan se bavili s svojiini toliko bvaljenimi igrami? Oj ne? Pač res je, da olikani nismo bili kaj posebno, morda celo malo preveč razposajeni in preširni; ali moralično izprideni nismo bili. Ravno naše nekoliko divje igre so nas varovale pred izpridenostjo in nas ohranile v nedolžnosti; in to je glavna stvar. Da pa tudi nismo divjali preveč, za to je skrbela uže z vso previdnostjo palica, s katero so stariši ukrotili naše preveč razburjene duhove. S knjigami, kakor sem omenil uže, se nismo pečali kaj radi. Zdaj bero mnogo otroci. Vsaka šola ima uže svojo knjižnico. Imamo uže polne koše knjig, ki so spisane navlašč za mladino. Spisane so pač zato, da jih bere mladina, da se poučuje v marsičem, in da se peča s koristnimi stvarmi, in da ne zabrede v pregrehe. To je namen tako imenovanih knjig za mladost. Lep namen, to je res; ali ta namen je največ le samo namen; izboljšali nismo še mladine s tem. Žal, da je tako. Prvič, — to govorim iz lastne izkušnje — se nahajejo v teh knjigah dostikrat izrazi in pogovori, ki bi lehko paradirali v vsakem romanu. Ne razumem, kako mogo pisatelji pisati za mladino knjige, v katerih je popisano, kako se je zaljubil ta ali oni mladenič v to ali ono deklico, kako ji je razodel svojo ljubezen, kako je zarudela ona i. t. d. Take in enake prizore bral sem uže v nekaterih knjigah za mladino. Se v<5, premnogo ni še tacih knjig, morda jih pride s časom še kaj več na svetlo. Razume se, da take knjige ne bodo izboljšale mladiue, ampak jo le izpridile. Drugič so premnogo otroške knjige previsoke za otroški razum, tedaj nerazumne otrokom. Najbolje je še, da se jih otroci hitro naveličajo; kajti kar jih ne zanimiva, to mora kmalu v kot, — In druge knjige so zopet preotročje. Take pa tudi ne prineso nobenega sadii, kar ni težko umeti. Tretjič so nekatere knjige zopet prepoučne. To so namreč one, ki so vse polne lepih naukov in modrostnih izrekov. Otrok potrebuje sicer dobrih naukov; ali ne sme se zadušiti z njimi. Kakor ga ne izboljša vedno poučevanje v dobrem, tako mu tudi ne koristi čisto nič taka prepoučna knjiga. Nehajmo tedaj s svojim večnim moraliziranjem. Tako bi se dalo našteti še mnogo napak, katere polnijo knjige za mladost. Slovenci nismo še ravno bogati v tej literaturi. Vender začeli smo z njo, in začetek je dober; da bi le ne zabredli v napakel Akopram nismo nekdaj radi brali, vender nara je prišla le sim ter tje kaka knjiga v roke. Tako n. pr. nLažnjivi kljukec". Oj kolikokrat sem ga prečital! In nPavliha", kako smo se smejali njega burkatn! Ali kako smo se zopet jokali pri žalostni zgodbi o »Genovefi"! Kako nas je pretresla pravljica o nRepoštevu", o nErazmu iz Jame"! Nismo imeli dosti knjig na razpolaganje; a to je bilo dobro. Prečitali smo te, katere smo imeli, večkrat; in to nas je hranilo pred površnostjo in plitvostjo. 0 zdanjih otrocih se ne more tega reči; kajti bero več, nego mogo prebaviti.