75 per zadostuje, da Vam takoj dostavimo poskusne številke. Pišite še danes»+ MJA ja h KARTA h > Mesečna naročnina 25 Din, za' inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva 11L 23. TeL: 2566, int. 3069 LA$ Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NAKOPA Današnja številka vsebuje: že spet Podonavje Zastopniki vseh rudarskih revirjev pri banu Kočevski trgovci, obrtniki, gostilničarji in posestniki za rudarje Predlogi o zaščiti kmeta O kmetski rentabilnosti Št. 104 izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 13. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Se spet Podonavje V intervalu, ki je nastal po začasni »ureditvi« italijansko-abesinskega spora pred svetom DN, je spet stopilo v ospredje vprašanje Srednje Evrope in njene ureditve. Francosko in nemško časopisje je te dni objavilo nekaj novih podrobnosti o. podonavskem Paktu. Pariški »Matin« in »Berliner Tageblatt« sta od svojih rimskih dopisnikov prejela celo vesti o — popolnem sporazumu med zainteresiranimi drža-vami. Iz pariških uradnih krogov pa je prišel med tem demanti, ki zanika vesti 0 sporazumu, potrjuje pa govorice, da ®o se pogajanja zaradi Podonavja zadnje tedne nadaljevala in da so privedla 2e precej daleč. Pariški demanti ne P?.ve> če i? prišlo že do konkretnih za- ključki>V in tUdi ne’ kakšni so ti za-Vsekakor je simpatično, da je na vesti iz Rima prišel demanti iz Pariza. To dokazuje, da je iniciativo glede Podonavja in njegovega pakta trenutno Prevzel Pariz, ki je prav v zadnjem času kazal že veliko zaskrbljenost glede nekaterih odprtih srednjeevropskih problemov. Afriška afera je tudi s te strani vznemirjala francoske uradne kroge, ki se zbali, da ne bi spor med Italijo in At)esinijo odvrnil italijanske pozornosti °d visečih evropskih vprašanj in premaknil težišča mednarodne politike v Afriko, s tem pa dal proste roke neki tretji sili v Evropi, ki čaka v navidez-dotti ozadju... Seveda bi se motil, kdor bi mislil, da m. Italija žaradi svoje afriške ekspedi-Cli€ izgubila interes na srednjeevropskih vprašanjih. Da ta interes še nadalje obstoji, o tem ni dvoma. Vprašaje je le — ih to predvsem zanima Tariz — v koliko bi se mogla Italija v Cimeru nenadnih komplikacij dejansko dpgažirati v tem predelu Evrope. To jTrašanje pa je, seve, velikega pomena pri presoji dejanske vrednosti akršnegakoli eventualnega bodočega “borazuma zainteresiranih držav v Podonavju. Zato se Parizu mudi, ker ne rtrv,’„ da bi henadne komplikacije na kontinentu rešitev srednje-vLi i ega vPrašanja nenadno spet za-p. . ali j° celo za vedno pokopale. Pogoj sporazuma je seveda tudi Pariz — zbližanje med Italijo in Malo manto. Moment se zdi zelo ugoden in gracija zrela. Vprašanje Podonavja je Političnega vidika prešlo v novo fazo. 0rireh faz je v razvoju srednjeevropskih (jjmšajev po vojni bilo precej. Nihče pa kor s ne more več zanikati, da je prvi Drn k organizaciji Srednje Evrope na-Pon ila ~ Mala antanta, ki sicer ni bila hie na’ vendar pa edina mogoča sred-Pov^r°Pska organizacija v neposredni 0ihi dobi, ko ni bilo ne psiholoških del petičnih predpogojev za tesno so-aj.pvanje srednjeevropskih držav. Mala tak-ailta je spočetka uživala simpatije srri? Francije kakor Italije, že takoj sodef^3, pa ie dokazala, da želi žava .ania 2 vsenii podonavskimi drsko'11^.’ torej tudi z Avstrijo in Madjar-Ma^^jeni napori, žal, pri Avstriji in Vaiyia ski niso našli pravega razume-Vidne' je 1. 1925. prišlo nato še do hjeeh Preorientacije v italijanski sred-jega akfski Politiki v smeri čedrlje več-delu Vttega uveljavljanja v tem pre-Ijenö i «Io Podonavje dejansko razde-ostala Lna tri sfere: glavna je še vedno s Francin;a antanta v tesni kooperaciji ie naslnt,^,druSa je bila Avstrija, ki se !ala breza t na Nemčijo in izključe-te vsako srednjeevropsko zn^’ tretia Pa - Madjarska s !PQm, J1 lanim revizionističnim progra-hetuho 11 je Italija dajala v ozadju f0navskf°^f¥ krlzi lzza I- 1929. je po-mzo. y Prešel spet v novo Juvanja Pkf^'netS0 st°Pila ek°nomska ktlCPe p0„^dSp° trenutno zameglila po-£°merenoi™f- zainteresiranih držav. n Vzhodne Emjedelskih držav Srednje dne Evrope v letih 1930 in 1931 Angliia bo neizprosna Vreme v naši državi dne 12. 8.1935. Današnji »Echo de Paris« priobčuje obenem poročilo iz Londona, da britanski odpor proti italijanskim zahtevani v Vzhodni Afriki ne samo ne popušča, temveč celo narašča. Ta odpor postaja po informacijah lista čedalje neizprosnejši. Clankar pravi, da je vzlic vsem demantijem res, da je Italija hotela najeti posojilo na londonskem tržišču, pa so ga ji odklonili. č'e bi res prišlo do sovražnosti med Italijo in Abe-sinijo, bi bila Velika Britanija trdno odločena zahtevati zaprtje Sueškega prekopa. Britanska vlada je že stopila v zvezo z Washingtonern, da doseže od ameriške vlade izrecno prepoved ameriškim bankam, da ne bodo dovolile kreditov italijanski vladi. Podobno predlaga Velika Britanija tudi Franciji. , Clankar pravi dalje, da London ni brez zveze PAPvIZ, 11. avgusta, r. Vest lista »Echo de Paris« iz Londona o možnosti razdelitve portugalskih kolonij v Afriki, da se ustreže kolonialnim zahtevam Italije, je portugalsko poslaništvo demantiralo. Izjava poslaništva pravi: L portugalske kolonije tvorijo sestaven del nacionalnega teritorija in nikakor ne morejo biti predmet diplomatskih razgovorov ali finančnih transakcij; 2. spričo finančnega položaja Portugalske, ki se sme imenovati vzoren, odpade sama po sebi vsaka možnost zahteve po finančnih sredstvih z s koncesijo, ki jo je abesinska vlada pred kratkim dala nekemu švicarskemu podjetju za gradnjo velike ceste med Addis-Abebo in Sudanom. Ta cesta naj pred vsem olajša oskrbo Abesinije z municijo, obenem pa omogoči morebitno naglo intervencijo angleških čet iz Sudana za zavarovanje angleške pokrajine okoli Tonskega jezera, ki je, kakor znano, zelo važna za Veliko Britanijo in tudi eden izmed glavnih vzrokov, da britanska vlada tako neizprosno nastopa proti Italiji. Eden na poti v Pariz LONDON, 12. avgusta. AA. Minister za DN Eden bo imel danes poslednji sestanek s strokovnjaki. jutri bo pa odpotoval v Pariz na konferenco treh zapadnih velesil. odškodnino, ker je to Portugalski nepotrebno; 3. nihče se ne more sklicevati na kakšno pravico do portugalskih prekmorskih posesti. Portugalska ima te pravice na podlagi več stoletij kolonijske vladavine v teli krajih in ki se ji v primeri s kolonijskimi vladavinami drugih držav ne da prav nič očitati; 4. iluzorna je misel, da hi bilo le ped portugalske zemlje moči na miren način vzeti v korist koga drugega. Vlada in portugalski narod bosta z vsemi silami in sredstvi nastopila v obrambi svojih pravic. Kraj Baro- meter Temperatura Pada-vine v m/m najnižja najviija Ljubljana 760.9 14 29 _ Maribor . 759.8 14 25 — Zagreb . 760.5 16 26 — Beograd . • 760.8 15 25 — Sarajevo * 762.5 11 — — Skoplje . • 701.2 14 32 — Split . . , 759.8 22 33 — Kotor . . 0 760.4 22 — — Rab . . . • 759.8 22 — — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved NOVI SÄD: Pretežno jasno, zvišanje temperature v ozračju, mogoče bodo lokalne nevihte. Solnce vzhaja ob 4.36, zahaja ob 18.48. DUNAJ: Temperatura se bo zvišala, južni vetrovi, na zapadu se bo pooblačilo, v dveh dneh bodo nevihte. Kitajska vlada v krizi ŠANGAJ, 12. avgusta. AA. Zunanji minister Vangkongvoj je pred dnevi odstopil. Vlada ni sprejela njegove ostavke, marveč mu je dovolila samo enomesečni dopust. Zdaj sta odstopila tudi minister vojske in prometni minister. Svoj odstop nista utemeljila. Portugalska zavrača kupčiie Abesinski tesar o položaju LONDON,- 12. avgusta. Reuter poroča iz Addis-Abebo: Cesar Haile Selassi je imel danes govor, v katerem je med drugim dejal, da ni moči napovedati, kaj bo ukrenila konferenca treh velesil v Parizu, vsekakor pa je treba računati s tem, da se bliža konec sezone hudega deževja in da se Italija slej ko prej mrzlično pripravlja na vojno. Vojna nevarnost, je dodal cesar, postaja od dne do dne večja, toda Abe-sinija vzlic temu ne izgublja upanja v DN, glavno nado pa polaga zdaj v Francijo in Veliko Britanijo. Abesinija, je rekel cesar, iskreno pristaja na sodelovanje z vsemi državami brez kakršnihkoli verskih ali narodnih predsodkov. Toda Abesinija nikoli ne bo mogla pristati na kakršnokoli ureditev, ki bi pomenila omejitev abesinske suverenosti. Abesinija ne more dovoliti nikake solucije, ki bi prizadela ugled njenega naroda ali njene vojske. Če pride do vojne, ponovim, tudi pri tej priliki, da se bo Abe-sinlja branila do poslednjega moža. Na koncu je cesar dejal, da je radoveden ali se bo canterburryjski nadškof odzval prošnji abesinskih misionarjev, ki so ga bili prosili, da odredi za 18. avgust vsem anglikanskim cerkvam molitve za ohranitev mini; Bolgarska vlada pripravlja nov volilni zakon SOFIJA, 12. avgusta. AA. Predsednik vlade Tošev in notranji minister Atanasov sta potrdila zastopnikom bolgarskini listov, da bo vlada izdala nov volilni zakon in da se bodo po.tem zakonu vršile volitve v novi parlament, ki naj sprejme novo ustavo. Govore, da bo vlada v novem volilnem zakonu izpremenila določbo o starosti volilcev. Po dosedanjem zakonu je imel volilno pravico vsak državljan, ki je končal 21. leto. Vse kaže. da bo v novem volilnem zakonu volilna pravica pripadla šele po 25. letu starosti. Nova ustava pa bn med drugim odrejala, da vlada ne bo odvisna od zaupanja parlamenta. Toševa pozicija ni trdita »Utro« je prejšnji teden objavilo izjavo ministrskega predsednika Toševa o političnem položaju na Bolgarskem. Tošev navaja v tej izjavi razloge, ki so povzročili prevrat od 19. maja lanskega leta. O vladah pred 19. majem lanskega leta pa pravi, da so bile delniške družbe za plenitev bolgarskega naroda. Ta izjava je zbudila silno ogorčenje bivših ministrov, ki so sodelovali v vladah pred 19. majem. Bivši minister in vodja razpuščene liberalne stranke Bojan Sinilov je poslal zaradi tega Nj. Vel kralju Borisu brzojavko, v kateri se pritožuje kroni za te žaljive izraze. Podobno protestno brzojavko je poslal bivši minister Hristo Statev ministrskemu predsedniku Toše-vu. V političnih krogih mislijo, da bo ta izjava le poslabšala položaj Toševljeve vlade in da bo poostrila odnošaje med njim in zastopniki razpuščenih političnih strank. 1500 angleških prostovoljcev za Abesinijo LONDON, 12. avgusta. AA. Abesinsko poslaništvo v Londonu sporoča, da je dobilo iz Velike Britanije doslej 1500 prošenj za vstop v abesinsko vojsko, če pride do vojne z Italijo. Od teh 1500 prijavljenih jih je 1200 z Irskega. Poslaništvo obvešča, da ni doslej prejelo nikakih instrukcij glede sprejemanja teh dobrovoljcev. Seldte pri Hitlerju BERLIN, 12. avgusta. AA. Uradno poročajo, da je državni .vodja in kancelar Hitler danes sprejel voditelja jeklenih čelad ministra Seldte-ja, da se z njim pogovori o bodočnosti te organizacije. Domnevajo, da gre za razpust organizacije v celi državi. Francoski kmetje za svoje pravice PARIZ, 12. avgusta, r. Iz Amiensa poročajo, da je bil tam včeraj kongres kmetskih društev za samozaščito. Na kongresu je bito zastopanih okoli 500 takšnih krajevnih kmetskih organizacij. Sklenili so ustanoviti osrednjo zvezo kmetskih združenj za samozaščito. Glavne točke programa nove zveze so revalorizacija žitnih cen, strogo deflacijska politika in zvišanje cen tudi ostalih poljskih pridelkov. Vsi kongresi-sti so se svečano zaobljubili, da bodo složni in popolnoma solidarni. Poljska in Finska si dajeta roko Berk v Helsingforsn VARŠAVA, 12 avgusta. Pat poroča iz Hel-singforsa, da je na svečani večerji, prirejeni na čast poljskemu zunanjemu ministru Berku, izrazil finski zunanji minister Hakzel v svojem govoru prepričanje, da se bo poljsko-ftnsko vzajemno prijateljstvo še bolj razvijalo. Finci so zmerom gojili simpatije do Poljske, čeprav so bili prepričani, da zgodovinske, kulturne in zemljepisne okoliščine odrejajo Finski mesto pred vsem 'na strani njenih zapadnih sosed, to je na strani ostalih severnih držav. Poljski zunanji minister Beck je v svojem govoru med drugim poudaril: Od kar je Poljska dobila mesto, ki ji pripada na Baltiku, smo stremeli po tem, da čim bolj utrdimo medsebojne odnošaje na temelju simpatij in vzajemnega zaupanja med vsemi državami baltiškega primorja. Poljsko-finsko vzajemno prijateljstvo nikakor ni minljivo in tudi ne slučajno, temveč temelji na starih in iskrenih čuvstvih, izvirajočih iz Ijukezni-do svobode. Beck je v svojem nadaljnem govoru poudaril, da je imel že večkrat priložnost za sodelovanje s finskimi zastopniki na mednarodnem polju za konsolidacijo miru in dobrih sosednih odnoša-jev, kar predstavlja najtrdnejši temelj. Politika obeh držav, ki temelji na teh načelih, je zaključil poljski zunanji minister svoj govor, stopa pogosto po vzporednih poteh. je sledil Briandov. predlog v DN. in končno znani Tardieujev načrt od petega marca 1932. Kakor sedaj; je tudi že tedaj — pa čeprav le na ekonomskem polju — šlo v prvi vrsti za zajam-čenje ekonomskega obstoja in neodvisnosti avstrijske republike. Prav ta pa je sredi priprav in razgovorov presenetila svet z znanim načrtom carinske unije z Nemčijo od 21. marca 1932, ki sta ga izdelala nemški zunanji minister Cur-tius in avstrijski kancelar dr. Schober. Tardieujev načrt je bil pokopan, vprašanje Podonavja je spet zašlo v politične vode, iz katerih ga tudi prva konferenca v Stresi (5.-9. sept. 1932) ni mogla več rešiti. Tako so dejansko propadli vsi povojni poskusi organizacije Srednje Evrope navzlic nujni in priznani potrebi po medsebojnem sodelovanju. Politični ozi- ri so stalno zmagovali nad ekonomskimi potrebami. Pri tem pa so seveda odločilno vlogo igrala — stališča zainteresiranih velesil, ki so na ta predel Evrope prenesle svojo politično rivaliteto in borbo za svoj prestiž. Novi pogoji za nove sporazume so nastali šele spričo večje aktivnosti nemške zunanje politike v zadnjih dveh letih. Nemška nevarnost je odprla oči predvsem Italiji, ki je polagoma preusmerjala svojo evropsko politiko v smeri zbližanja s Francijo in.-- vsaj posredno — tudi z Malo antanto. Za rimskim protokolom z dne 17. marca 1. L, ki stoji še v znamenju poprejšnjega italijanskega kurza, je prišel sporazum z Lavalom od 7. januarja t. L, ki kaže že nove tendence v italijanski srednjeevropski politiki. V težnji po zajamčenj« avstrijske neodvisnosti je Italija spoznala, da ne more več mimo Male antante. In to je bil — kakoi zatrjujejo v Parizu — eden izmed francoskih pogojev rimskega sporazuma od 7. januarja t. 1. šlo je sicer tedaj v prvi vrsti za kolonije, vendar sta se Laval in Mussolini sporazumela tudi glede Podonavja. Je torej povsem naravno, če vztraja zdaj Pariz na izvedbi tega sporazuma, in sicer z istim predpogojem, ki ga je Rimu že pred meseci postavil. Smemo zato upati, da se to pot pogajanja vršijo direktno z vsemi zainteresiranimi silami, ker bo sporazum le po tej poti mogoč. Bližnji posveti, med njimi zlasti sestanek Male antante na Bledu, nam bodo tudi o drugih podrobnostih kmalu prinesli odgovor, o katerem bi bilo za zdaj še preuranjeno ugibati. Priprave za banovinske samouprave Njih glavni obrisi -- Kompetenca banovinskih skupščin in banovinskih odborov bo striktno določena Politični utrinki Dr. Natlačen o jugoslovanstvu Na taboru v Komendi je imel dr. Marko Natlačen velik političen govor, v katerem je zlasti govoril o jugoslovanstvu ter o državnem in narodnem edinstvu. V glavnem je izvajal: V kresni noči je prišlo olajšanje, da smo zopet svobodno zadihali. Komaj pa je prišlo olajšanje, nam že skušajo neprijatelji pokvariti veselje. Pa tudi med dosedanjimi prijatelji se čujejo očitki, kakor da smo se odrekli slovenstvu. Ti očitki so krivični, ker so neutemeljeni. če govorimo o slovenstvu je treba, da smo si na jasnem glede jugoslovanstva. V državnopravnem političnem smislu tvo-rjio jugoslovanski narod vsi jugoslovanski državljani, torej tudi Nemci in Madjari. Jugoslavija pa je za nas Slovence tudi narodna tvorba, in zato se zavedamo svoje dolžnosti do nje. Jugoslavija je ndša skupna hiša, ki jo branimo proti vsakomur. Za vse nas bi bilo težko, če bi se porušil tudi samo en njen del. Zato hočemo med narodom vzgajati pravo pojmovanje državljanske dolžnosti. Narodno edinstvo ali jugoslovanski narod v etičnem in kulturnem smislu pa pojmujemo tako-le: Srbi, Hrvati in Slovenci so tri narodne edinice, ki ima vsaka svoje osobine, ki se morajo spoštovati in gojiti v jezikovnem, kulturnem ter vsakem drugem pogledu, a v okvirju ideje višje jugoslovanske skupnosti. Slovenci nismo s Hrvati in Srbi vključeni v en državni organizem samo juridično, temveč nas vežejo tudi notranje vezi skupnosti in pripadnosti k eni družini. V okviru državne in narodne skupnosti imajo vsi trije narodi, ki tvorijo tri komponente jugoslovanske narodne skupnosti, pravico do svobodnega kulturnega izživljanja in razvoja ter zlasti tudi do gojitve svojega jezika in svojih narodnih posebnosti in svojih ustanov. Zato odklanjamo vsako hegemonijo, a tucTi za sebe ne zahtevamo nobenih privilegijev. Uveljaviti se mora med nami popolna enakopravnost, ker brez nje ni harmoničnega razvoja. Združili smo se s Hrvati in Srbi, da slovenstvo vsestransko okrepimo. Tudi danes stopamo v ožjo politično zvezo, da bi tem bolj uspešno služili slovenstvu. Sicer pa moramo zaupati svojemu voditelju dr. Antonu Korošcu, kateremu naša neomajna zvestoba, da nas bo vodil do novih zmag in uspehov. V znamenju pomirjen j a Zadnje čase se v Sloveniji veliko govori in piše o dobi pomirjenja in o različnih ukrepih gotovih krogov, da preneha terorizem, ki se je vse do dosedaj izvajal od nacionalnih ljudi itd. Kako pa v resnici zgleda delo za pomirjenje onih, ki se soln-: čijo v milosti nove vlade, nam priča sle deči dogodek: »Slov. kat. prosvetno društvo na Viču« : je praznovalo v soboto 10. in v nedeljo 11. t. m. tridesetletnico svojega obstoja ter ; priredilo pri tej priliki podoknico župniku ; p. Teodorju Tavčarju. G. župnik se je lepo zahvalil, vmes pa povedal strmeči javnosti, I Ca je njihovo prosvetno društvo svojčas ; razpuščeno »tudi po prizadevanju ljudi, ki i bivajo v viški občini«. Ko je g. ■ župnik ; izgovoril te neresnične besede, je začela navzoča množica vpiti: »Dol ž njimi! Dol s Sokoli! Pfuj sokolske barabe« in še bolj čedne psovke so letele iz njihovih vrst. Ugotavljamo, da ni nikdar noben sokolski funkcijonar, niti od onih, ki so bili v odboru za časa razpusta prosvetnega dru- BEOGRAD, 12. avgusta, b. Iz komunikeja vladne seje, ki je bila pred par dnevi, je razvidno, da pripravlja vlada vse polno važnih zakonskih načrtov. Največ zanimanja je v političnih krogih vzbudila napoved. da bo v notranjem ministrstvu v najkrajšem času dokončan zakon o banovinskih samoupravah. Vlada drži v tajnosti glavna določila tega novega zakona, ki naj končno vendarle oživotvori v ustavi napovedane banovinske samouprave. V koliko bo novi zakon v posameznostih ustregel željam in zahtevam političnih strank, se še ne ve. V vladnih krogih se zatrjuje, da bodo v novem zakonu določene široke samouprave v koncepciji, kakor so jih imele Pred ustanovitvijo skupne demokratsko-zemljoradniške stranke ^ BEOGRAD. 12. avgusta, b. Med voditelji bivše demokratske stranke g. Ljube I)a-vidoviča in zemljoradniki dr. .loče Jovanoviča se že dalj časa opazuje resno hotenje za ustvaritev samostojne politčne stranke. Ustvaritev takšne stranke proti bloku med radikali, muslimani in Korošcem je že gotova stvar in je samo še vprašanje časa, kdaj bo blok dobil tudi zunanje znake stranke. Voditelji so v zadnjem času razčistili vsa ona vprašanja, ki stoje v zvezi z ustanovitvijo nove skupne stranke in z eventualnimi zaprekami, da bi prišlo do skupnega nastopa. Mi smo že poročali o programu, ki so ga sestavili bivši denio-kratje, ki so za to skupno stranko. Na ta program so pristali tudi že zemljoradniki. Od formalne ustanovitve stranke same jih zadržuje samo še nejasno stališče dr. Mačka in nekatere obveznosti proti njemu. Pričakuje se, da bodo voditelji obeh skupin iznesli svoje stališče v javnosti že na velikem manifestaeijskcm shodu 25. avgusta v Kragujevcu, za katerega se že zdaj vrše obsežne priprave. Za rešitev problema kmetskih dolgov BEOGRAD, 12. avgusta, b. Prihodnja seja ekonomsko-finančnega komiteja ministrov bo v sredo 14. t. m. ob 10. dopoldne. Na to sejo bodo povabljeni zastopniki vseh go-spdarskih institucij, ki bodo iznesli svoje stališče z ozirom na rešitev vprašanja kmetskih dolgov. Dosedanji predlogi, ki so jih stavile gospodarske zbornice 'in zbornice za TOI, vlada temeljito proučuje, vendar hoče slišati tudi mnenje ostalih gospodarskih ustanov, zlasti zadružnih zvez in kreditnih zadrug. Odpustitve, premestitve BEOGRAD, 12. avgusta, b. Odpuščen je iz državne službe Frančišek Mikec, računovodja štva, niti od sedanjih kdaj zinil pri kaki oblasti za razpust viškega prosvetnega društva, ki je bilo razpuščeno zato, ker je bila razpuščena Prosvetna zveza. Nasprotno je res, da so živeli Sokoli s Prosvetnim društvom v dobrih odnošajih ter si medsebojno posojali knjige in rekvizite za oder, Sokol pa je prosvetnemu društvu posodil celo kulise. G. župnik je povdarjal v svojem govoru, koliko je moralo pretrpeti društvo od vla-stodržcev in koliko je bilo prestanega trpljenja radi tega, ker niso mogli razviti društvenega delovanja. Mi pa vemo, da se je v Društvenem domu igralo vsako nedeljo tudi za časa razpusta in da so nastopali pri igrah isti ljudje kot so nastopili preteklo nedeljo, ko je delovanje društva tudi formalno zopet dovoljeno. V nedeljo so imeli zahvalno službo božjo in slavnostno zborovanje. Pridiga v cerkvi taka, da so se pravi katoličani obojega spola zgražali. Na zborovanju glavni go- nekdanje oblasti. Ko izide novi zakon, bodo razpuščeni dosedanji banovinski sveti, imenovani od vlade, nakar bodo razpisane volitve v banovinske skupščine. Nove banovinske skupščine bodo izmed sebe izvolile posebne banovinske odbore, ki bodo drugi organi, nekake eksekutive v okviru banovinskih samouprav. Novi zakon o banovinskih samoupravah bo striktno* določal funkcije banovinskih skupščin in banovinskih odborov. Kakor se zatrjuje, bo novi zakon vsaj na pol zadovoljil zahteve združene opozicije. zlasti hrvatske kmetske koalicije dr. Mačka. V vladnih krogih se nadejajo, da bo novi zakon nekak most v sporazumu med Beogradom in Zagrebom. filiale Poštne hranilnice v Ljubljani. Prestavljen je iz glavnega finančnega oddelka v Ljubljani poverjenik finančne kontrole Ivan Serajltja v glavni oddelek v Osijeku. Minister Preka se je vrnil BEOGRAD, 12. avgusta. AA. Davi se je vrnil s svojega potovanja v Beograd minister za socialno politiko Ln narodno zdravje Nikola Preka. Premestitve v diplomatski službi BEOGRAD, 12. avgusta. A A. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra so premeščeni: za tajnika zunanjega ministrstva v peti skupini Milutin Mirkovič, tajnik kr. poslaništva v Parizu v isti skupini, za tajnika zunanjega ministrstva v šesti skupini Višeslav Misovljevič, vicekonzul kr. poslaništva v Metzu v isti skupini, za tajnika v sedmi skupini pri kr. poslaništvu v Londonu dr. Ivan Babič-Gjalski, tajnik iste skupine pri kr. poslaništvu na Dunaju, za tajnika v sedmi skupini pri poslaništvu v Bruslju Kosta Pavlovič, tajnik iste skupine v zunanjem ministrstvu in za tajnika v sedmi skupini pri kr. poslaništvu v Parizu Radomir Kulič, tajnik v isti skupini v zunanjem ministrstvu. Krut umor trgovskega vajenca BEOGRAD, 12. avgusta, b. V Dečanski ulici, v trgovini g. Miodraga Todoroviča, se je danes ponoči odigral krut zločin, ki močno razburja ves Beograd. 15 letni vajenec Žarko Stojanovič je ž nožem zaklal svojega tovariša 14 letnega trgovskega vajenca Mile Miliča. Nato pa je mrtvega tovariša polil še z bencinom in truplo zažgal ter zvalil nanje veliko leseno klado. Nato je vdrl v blagajno in ukradel iz nje okrog 6.000 dinarjev ter nato pobegnil. Da bi prikril zločin, je falsificiral pisavo umorjenega dečka in napisal pismo, ki v njem navaja, da je Mile Milič hotel ubiti Žarka Stojanoviča, kar mu pa ni uspelo. Truplo ubitega Miliča namreč ni popol- vornik g. Erjavec, v dvorani pa klici: Doli Srškič, Kramer, Marušič itd. O drugih pojavih kot v resnici usmiljeni ljudje ne poročamo. Naj se pa ta naša prizanesljivost ne tolmači napačno! »Jutro« ki se dosledno izmika vsaki načelni debati, bi hotelo 'v kočevski zadevi na stranskem tiru polemizirati z nami. Pri tem si domišlja celo, da bi moglo s svojimi neslanostmi izzvati v naših vrstah nesoglasja. Na takšne politično analfebetske poskuse pač ne moremo reči nič drugega, ko da niso vredni prav nobenega odgovora. Zato rečemo samo še to: Naj si g. generalni tajnik večno mlade JNS še enkrat prečita »šmentani« polemični člančič svojega glasila in če bo z njim zadovoljen, mu prav iskreno čestitamo k njegovi' skromnosti. Prizadevanje za ustanovitev opozicionalnega bloka »Hrvatska Straža« poroča, da se srbijanske stranke trudijo, da bi prišlo do sodelovanja* vseh opozicionalnih strank v državi in da bi pri volitvah ustvarjeni opozicionalni blok obstojal še nadalje. V to svrho se vodi tudi živahna politična akcija. List poroča nadalje, da je imela ta akcija tudi že svoj delen uspeh in da se je izvolil poseben odbor, ki naj zastopa združeno opozicijo. V ta odbor da so vstopili: za demokrate Milan Orol in Božidar Vlajić, za zemljoradnike Milan Oavrilovič in Jovan Zdravkovič, za samostojne demokrate Večeslav Vilder in za dr. Mačka dr. Juraj Šutej. Ta odbor naj bi izdelal programatično podlago za enotno postopanje opozicije. Ko bi bil ta program izdelan, bi se sestali v Zagrebu dr. Maček, Davidović in J. Jovanovič, da končno odobre program opozicije. Tej svoji informaciji dostavlja list, da oficielno te vesti niso potrjene. Ni torej izključeno, da je želja oče vseh teh vesti, kar bi bilo. z ozirom na odklonilno stališče dr. Mačka do vsakega bloka tudi verjetno. Umrl mi je danes v šlajmerjevem domu moj srčno ljubljeni soprog in oče mojega sinčka Mar-jančka, brat, stric in svak, gospod Frane Kambii solastnik palače Viktorija Pogreb bo v sredo, dne 14. avgusta 1935 ob petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu, kjer bo truplo blagopokojnega položeno v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica bo v petek ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega oznanenja. Ljubljana, dne 12. avgusta 1935. Globoko žalujoča Ljudmila Kambič roj. Kubelka noma zgorelo, zaradi česar bi lahko nastopila ta pomota. Tako pa so v ubitem dečku takoj spoznali nesrečnega Miliča. 0 pobeglem dečku pravijo, da je strasten obiskovalec vseh hiosko-pov in da je v ta namen tildi rabil denar, ki g* je ukradel svojemu gospodarju. Zločin je globoko presunil vse beograjsko prebivalstvo, ki * gnusom komentira tolikšno pokvarjenost sodobne mladine. Purič pri Lavalu PARIZ, 12. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Pierre Lavai je danes sprejel novega jugoslovanskega poslanika dr. Božidarja Puriča. Dr. Purič je pri tej priliki izročil ministrskemu predsedniku Lavalu prepise svojih poverilnic. M. K.: Turnir za nacionalno mojstrstvo Ker je bila nedelja zvečer ob zaključku redakcije večina partij iz 6. kola še neod-igrana in prognoza stanja precej nejasna, bomo vsem onim našim čitateljem, ki z zanimanjem slede slehernemu kolu našega ljubljanskega mojstrskega turnirja, po- j stregli danes z natančnimi podatki, da si tako spopolnijo svojo šahovsko tabelo. ; V 6. kolu je v A skupini Carev kot beli premagal Jonkeja. a IDen s prvim zgoditkom Crenčarskega, ki se zdi na tem turnirju izredno nerazpoložen. Nikolič je moral km beli prepustiti točko Vidmar ju Milanu ml.. K1 si tako vsak dan bolj utrjuje vodstvo e skupine. Mladi šiška, ki se je prve 4 partijo zavidljivo junaško obnašal, je zabeleži' | v 6. kolu proti našemu priznanemu teoretik'1 ; Preinfalku že svoj drugi zaporedni pora*' j \ B skupini je moral Longer ponovno kl°' niti — topot proti R. Saviču, ki se je s t1’ j zmago uvrstil na tretje mesto svoje skupin6 ; in katero bo bržčas skušal na vso moč brU' 1 niti. Naš priznani Šorli je porazil Licula, 11 žilavi zemunski zastopnik Matvejev celjskežč Mareka. Prvak sknnine in favorit -/a finaR Mareka. Prvak skupine in favorit za finai' naš odlični Sikošek pa si je z zmago m'" Borićem ohranil vodstvo. Partiji ing. Prek-Gabrovšek iz A skupin1: ter Šubarić-Hcrbatin iz B skupine sta b1.! prekinjeni, a Savič Br. iz A) in Vidmar Cir)l i/. B skupine sta počivala. 1 Doigrane so bile dalje še prekinjene par tije, in sicer Jonke-ing. Prek iz 5. kola, v km teri sta si oba nasprotnika razdelila po /4 točke, Šorli-Sikošck iz t. kola, ki jo je Šorli izgubil ter šubarič-Sorli iz 4. kola, ki J° je Šorli dobil. . ■ Po dokončanem 6. kolu — torej polovi^1 turnirskih parbj, 80 že obrisi končnega sim lija vsaj približno — žc razvidni. V skupi'’’ A sta predvsem favorita za vstop v lim'1., Vidmar Milan ml. s 5 točkami iz 6 igran’” partij ter ing. Prek s 3. točkami (iz 4 igra' nih partij)^ ki oba še nista izgubila n ob6 n6 partije. V B skupini pa se bodo dovojevab finale Sikošek s 5 točkami iz (j partij Matveje vs 4 točkami iz 6 partij, ki pravtfU oba še nista izgubila nobene partije. Treti., dvojica obeh skupin seveda še ni jasna,_P.3 pa ima v A skupini še Preinfalk največ,’2' gledov pred šiško, Gabrovškom in Carcv’”’' V B skupini pa kaže, da se bosta za vst0,i; v izločilno skupino potrudila Šorli in SaL’, Radomir, vsekar seveda z rezervo še mož"’ J V i-/» Cz» j» / i/”'fV js r V ponedeljek je bilo odigrano VII. koK Vsled grobe pogreške ing. Preka kot črne»; v časovni stiski je ta izgubil proti Nikol'” ' ki je imel figuro manj, že dobljeno parW ' V prekinjeni partiji iz VI. kola pa je Prek z Gabrovškom remiziral. Gabrov«^ Julij je igral s Casevim in sta se ig^Li pogodila za remis. Jonke je doživel P^l proti Hrenu, ki si je s to zmago oporim-, do 2. točke. Preinfalk je s silno oref yjti igro dosegel proti nevarnemu M. Vidm^ mlajšemu neodločen rezultat. Savič . je istotako moral prepustiti šiški pol * V B-skupini Šorli kot črni v že boIjs' tuaeüi ni mogel doseči proti Herbatin" p-kot remis. Prav tako neodločeno sta C čali partiji Berič—Matvejev ter VidrnOjUjc —Sikošek. Partiji Masek—Longes ter Bar :ir r šubarič pa sta bili prekini61 Po 7. kolu je stanje sledeče: Vid®a ,-j; ml., Sikošek 5*5, Matvejev in šiška vjf Herbatin in Preinfalk 4; ‘ing. Prek m ° 3-5: Radomir 3*5 (1): Šorli in GabrovseK ,}<■ Casev 3 G); Berič, Vidmar Ciril in 3; Marek in Longes 2 (1); Jonk6-in Savič Branko 2; Grenčarski in » 1 (1), Licul 1. bodfl Odslej se vsakodnevne partije n Rjoveč nadaljevale ob pol 20. un K slej, temveč že popoldne od lo. n v sredo in četrtek zvečer Kopališče lllrlie I > Setmta gasileev v Zg. Šiški Pod pokroviteljstvom bana dr. D. Puca Ljubljana, 12. avgusta. V Zgornji šiški je slavila v nedeljo Gasilska. četa pod pokroviteljstvom bana g. dr. Dinka Puca tridesetletnico svojega obstoja in krst svoje prenosne brizgalne. .Pomembne gasilske svečanosti se je udeležilo veliko število, okoliških gasilskih čet in mnogo občinstva, ki sc je zbralo pred Gasilskim domom v Zgornji Šiški. Navzoče gasilce in njihovemu požrtvovalnemu delu naklonjeno občinstvo je pozdravil z iskren dobrodošlico načelnik . Jože Černe, ter je v svojem govoru orisal razvoj zgornješišenske gasilske čete in poudaril veliko delo, storjeno z idealnimi nagnjeni in požrtvovanjem. Kot zastopnik pokrovitelja g. bana je govoril gosp. Jože Likovič, komisar sreskega načelstva za ljubljansko okolico, naglašujoč človekoljubno in požrtvovalno delo zgornješišen-skih gasilcev. Nato je sledila razdelitev diplom častnim članom gg. dr. Drago Ma-rušiču, Krisperju, Tönniesu in Galletu v znak priznanja njihovih zaslug. Krstitev Prenosne brizgalne je izvrši! zastopnik ga-silske zajednice, bivši narodni poslanec S- Anton Cerer iz Kamnika z bodrilnim lovorom. Po strumnem mimohodu gasilcih čet se je razvila prisrčna in vedra zabava. Nova kolodvorska resiavraciia na Rakeku Ljubljana, 10. avgusta, P» vojni se je začelo življenje na Rakeku nag o razvi jati. Kakor hitro je Rakek postal . 'ja obmejna postaja na zapadni meji, se 'v, 'n''}'"i G d i pomembnost kraja samega. ■ a Rakeku je Zfjaj carinarnica in policijski komisanjat, ki imata oba svoje urade v po-„ * n?ra PoSloPju. že nekaj let se pövdarja potteba po samostojni carinarnici na Rake-ijk poučno je postaja lansko leto tudi do-; l1®. l0P peron, ki je dal vsej postajni zgrad-1,1 uto. kakršno se spodobi za važno obmejno PnsL- dalje časa Zavzemali za to, da se zgra-h? postaji kolodvorska restavracija. Že- 'ezniška , uprava je na ponovno povdarjanje n J rc>s razPisaIa licitacijo, tako da so 'Vf'(l dobrim tednom žc začeli z zidavo. Zidar-dela je prevzel rakovški mojster g. Ur-lančič, ki bo zgradil prav lično restavracijo .kostno vsoto okrog 20.000 dinarjev, nišlmi^ia bo imela več primernih gostil-pa tudi stanovanje za restav- ta- bo*Vn8n *V-a %radba bo nova pridobitev^ občin •0S-lh> Samo’ kakor tudi za rokovsko „i, ?. ,n jo vsi Rakovčani prav od srca po- /diavljamo. Predlogi o zaščiti kmeta . ) petek se je vršil v Ptuju na povabilo '*• poverjeništva županske zveze sestanek 'fedsednikov občin ptujskega sreza, na ka-('l'wn so razpravljali o najbolj perečem i P ruša p j n našega kmeta, t. j. glede ureditve jSfnečkih dolgov. Sestanka so se udeležili po-,'<1 predsednikov občin tudi srezki načelnik m, i " Zvonko Bratina, predsednik mestnega l^glavarstva v Ptuju g. Ladislav Jerše ter in Sl Poslanec g. Lovro Petorar. Zborovanje v°dil predsednik g. Joško Lah ter je bila Piedlog g. Petovarja soglasno sprejeta sle-resolucija: R0‘ ..'"'betne se. izrečejo načelno za uveljav-hj zakona o zaščiti kmeta, po katerem toy. “ P1’ vsakem kmetu domačija in go-g*1 Površina zemlje hefzvršna. 'hk /A^ö'bio zemljo si naj prizadeti posest-Vp^iijobko sam izbere in naj znaša 4 ha po- ta^.^Loii, če pride do tega. nioia veljati 4 L za vse. h'glp •'Pošteva naj se naše dedno pravo. Vsled zakon upošteva prilike Imnovin in deti naj zg lihi vsled razsodbe priza- !)a piijj 'j*' nima obitelji: če ima pa družino, 6. y / A tem slučaju posest na njo. "e ftiornS^benim posestvom tudi lastnik sam hnr (,() j razpolagati, izvzemši, če je samec. I Oziio,.^ bi brez obitelji. °ff pre j. 'h' gorn ji sklep so tozadevni pred- -----0/1 le občine s rezkemu načelstvu. in razširjajte »Glas naroda«! Mednarodne motociklistične dirke na Uuheii Leica Foto R. Kos. Včeraj smo obširno poročali o uspelih motociklističnih dirkah na Ljubelj, ki jih je že petič priredil ljubljanski M. K. Ilirija. — Levo zgoraj: Ing. Rudolf Lolz, član L M. K. Maribor iz Maribora, novi državni in banovinski prvak, ki je prevozil izredno težko progo v času 5:41. Levo spodaj vidimo ing. Lotza ob zaključku vožnje v zadnji serpentini. Na desni je Hubmann Hubert iz Gradca, ki je zrušil dosedanji ljubeljski rekord po odlični vožnji v času 5:06'1. — Desno zgoraj vidimo prizor iz dirke motorjev s prikolicami, zmagovalec Schein iz Gradca vozi sko- zi cilj, desna slika sporaj pa vidimo smolo simpatičnega maratonca Zemljaka na serpentini nad Romovim gradičem, kateremu se je v sredi uspele vožnje pokvaril motor. Tekmoval je v skupini motorjev s prikolicami in je bil favorit. Zastopniki vseh rudarskih reviriev pri banu Deputacija pod vodstvom poslancev dr. Lovrenčiča, Pleskoviča in Mravljeta z župani je obrazložila obupen položaj naših rudarjev Ljubljana, 12. avgusta. Danes ob 11. dopoldne se je oglasila prt gospodu banu deputacija zastopnikov vseli rudarskih revirjev Slovenije. Deputacijo so vodili narodni poslanci dr, Lovrenčič za kočevski okraj, Rudoli Pleskovič za laški in Milan Mravlje za litijski okraj. V deputaciji so bili župani občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Kočevje, Črnomelj in Rajhenburg ter predsednik II. rudarske skupine g. Fran Pliberšek. Deputacija je banu dr. Pucu razložila obupni položaj rudarskega prebivalstva. Posebno težak položaj je nastal v Kočevju in Črnomlju, kjer so zaradi redukcij državnih dobav morali rudnike zapreti in rudarje in uslužbenstvo odpustili, oziroma se bo to izvršilo s 1. novembrom letošnjega leta. S prenehanjem obratovanja teh rudnikov ali z novimi redukcijami v ostalih revirjih so prišle tudi občine s svojimi proračuni v težaven položaj. Knako seveda tudi Bratovske skladnice. Prebivalstvu rudniških revirjev preti neizogibna katastrofa. Enako tudi občinam in vsem soci- alnim ustanovam, ako ne bo o pravem času preklicana redukcija državnih dobav. Gospod ban je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem članov deputacije, jim obljubil vso svojo pomoč in povedal, koliko je že on s svoje strani v tem pogledu storil in ukrenil. Da bi izčrpali vsa pota, ki so deputaciji na razpolago, in preprečili neizogibno katastrofo, so se priglasili župani in poslanci iz prizadetih okrajev v avdijenco pri Nj. Vis. knezu namestniku. Kočevski trgovci, obrtniki, gostilnlčarli In posestniki za rudarie V soboto zvečer je bil v Kočevju protestni shod hišnih posestnikov, gremija trgovcev, udruženja gostilničarjev in zveze obrtnikov, glede napovedane ukinitve kočevskega rudnika. Govoril je v imenu vseh korporacij gospod Josip Pavliček, tiskarnar v Kočevju. Obširno je navzočim obrazložil brezupen položaj v Kočevju, ki bi nastal, če pride do napovedane opustitve kočevskega premogovnika. Nato so zborovalci soglasno sklenili, da pošljejo odločilnim činiteljem sledečo resolucijo: Združeni trgovci, obrtniki, gostilničarji in hišni posestniki protestirajo, da se ukine obratovanje premogokopa v Kočevju in tako vzame ne samo rudniškemu delavstvu in uradništvu zaslužek in njihovim družinam eksistenco, temveč tudi oškoduje gospodarsko mesto in pridobitne kroge kar najbolj občutno. Korporacije se obračajo radi tega na banovinsko upravo in na zbornico za trgovino, obrt in industrijo z nujno prošnjo, naj ukreneta z vso resnostjo vse potrebno, da se ta preteča nesreča za delavstvo in mesto ne uresniči in da dobijo rudniki v Sloveniji od države one množine dobav, ki jim omogočajo obratovanje vsaj v sedanjem obsegu. ; Ker je naša občina in ves okraj že itak popolnoma pasiven, je v njih življenskem interesu, da se skromne gospodarske institucije ne ukinejo, čigar posledica je. da brezposelno delavstvo obremenjuje prebivalstvo in mesto. Po mestu in po rudniku se je hitro raznesla vest. da zborujejo merodajne korporacije v gostilni »Harde« glede opustitve rudnika. Množica rudarjev se je zbra- la, katerim so se pridružili še brezposelni iu upokojenci ter čakala na izid zborova- V soboto zvečer je bilo v hotelu Štrukelj zelo burno zborovanje, pri katerem je šlo za to, da se ustanovi »Društvo posestnikov novih hiš«, lo društvo so usta-novniki pripravljali že dolgo spričo nezadovoljnosti z razmerami, k' so vladale v »Prvem društvu hišnih posestnikov«, češ. da se to ni zanimalo za interese posestnikov novih hiš in jim je celo nasprotovalo. Na zborovanje ie prišel tudi predsednik starega društva, kar je povzročilo pravcati incident med starimi in novimi posestniki. G. Erelih je očital novim usta-novnikom. da nočejo slišati čiste resnice, ti pa so ga zavrnili, naj si resnice išče na sodišču. Posredovati je morala celo poli cija. Za predsednika ustanovnega zbora je bil izvoljen dr. Kodre, nato pa je g. Kos prebral poročilo pripravljalnega odbora. Med razlogi glede ustanovitve novega društva je navajal, da se hočejo novi hišni posestniki z organizirano močjo postaviti v obrambo* svojih interesov, kar jim v okrilju starega društva ni bilo mogoče. V debati so se nato oglašali govorniki, ki so hoteli obe društvi pomiriti za sodelovanje, češ, da stara organizacija že 36 let skrbi za svoje člane. Drugi govorniki pa so naglašali, da se stara organizacija sploh ni zmenila za posestnike novih hiš. Ti so po dolgoletnem trudu, ko so se morali preje tiščati po podstrešjih iti kleteh, prišli do svojih hiš in hočejo zato zdaj po legalni poti uveljaviti svoje pravice, čeprav je stara organizacija izdala o njihovem ustanavljanju letak »Škodljiva agitacija in nja. Pri odprtih oknih je g. Pavliček svoj govor nadaljeval in pozval rudarje, naj v miru čakajo na rešitev te zadeve, ker jc prepričan, da bodo odločilni činitelji storili vse, da obvarujejo rudarje in mesto preteče katastrofe. Simpatije vse javnosti so na strani prizadetih rudarjev. Zastopnik rudarjev se je zborovalcem zahvalil za započeto akcijo. akcija«! Prišli so končno do spoznanja, da je skrajni čas. da se organizirajo ih na ta način rešijo svoje na dolgu zgrajene hiše. Zborovalci so se zato izjavili soglasno za ustanovitev društva in je bil zato izvoljen odbor, ki bo vodil vse delo. Ožji odbor sestavljajo: Lužar Fortunat, Kos Janko. Pintar Vladimir, Lukež Rudolf. Košir: namestniki so: dr. Kodre Anton. Pregelj Ivan, Zupančič Franc: nadzorstvo: Lobe, Mavec, Šalehar; razsodnik: Voje. Sestavili so resolucijo, v kateri zahtevajo, da se na zakonit način zniža obrestna mera za hipotekarne dolgove na največ 5/0. Amortizacijska doba naj se podaljša na 30 let. Zgradarina naj se zniža od 12 in 6 ostotkov na 3 odstotke. Zahtevajo jasnost Davčnega zakona glede avtonomnih davščin. Potrebna je zaščita za pre-zadolženca. ki je brez lastne krivde zašel v plačilne težkoče. Tekoče eksekucije pa naj se takoj ustavijo, ako prezadolženec poravna zaostale davščine. Olajšati je treba postopek pri neplačani najemnini za odpis davkov. Ocenjevanje lastnih stanovanj naj se zniža za 30T. Pri denarnih zavodih naj pridejo v upravo tudi zastopniki dolžnikov. Na deželi, zlasti v industrijskih krogih, waj se davčna prostost za nove hiše izenači na isto dobo let. kakor jo imajo v mestih. Avtonomne davščine naj se predpisujejo po napovedi zadnjega leta. Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oglase v našem listu! Burno zborovanle posestnikov novih hiš Ljubljana. 11. avgusta. !>jn*5vni dogrocOcI X Nacionalna ura. Danes ob 19.30 predava književnik g. Veljko Petrovič o temi: Sremski Karlovci v zgodovini naše kulture. Prenos iz Beograda. X Požar v Črni vasi pri Igu. Včeraj popoldne so bili ob 15.48 poklicani ljubljanski gasilci v Črno vas št. 239, kjer je požar zajel dvojni kozolec in hlev Jožeta Lenarčiča. Na pomoč so prišli tudi barjanski gasilci in sc jim je skupno z ljubljanskimi posrečilo požar omejiti. Požar je nastal na dosedaj še nepojasnjen način. X Na drž. realni gimnaziji v Ptuju bodo popravni izpiti od vključno 28. do vključno 31. avg. \ išji tečajni izpit bo 30. in 31. avg. nižji tečajni izpit pa 31 avg. Natančnejši razpored je nabit na uradni deski. — Vpisovanje za novo šolsko leto bo i. sept. za dijake, ki bodo prišli z drugih srednjih šol na ptujsko gimazijo. 2. septembra za 1. razred, od 3.—5. sept. pa za ostale razrede tako, kakor je priobčeno v letnem izvestjn. X Manj plačani bolj obdavčeni. Pišejo nam: § 44 zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36 določa, da plačujejo 1% izredni prispevek vsi uslužbenci, ki prejemajo mesečno plačo, dočim so tedensko plačani oproščeni. Sedaj se pa upravičeno vprašujemo, na kateri podlagi se mesečna plača obdavči, ki je v mnogih primerih manjša od one dvakrat štirinajst dnevne ali štirikrat tedenske. Tako je znano, da dobi kvalificiran delavec štirinajstdnevno 500—600 Din, tedensko plačani z nadurami pa 400—500 Din. Znano je pa tudi, da dobi nočni ključar (stražar) po mestu 700—800 Din mesečno in plača 1'Vo davek. Nočni čuvaj s tedensko plačo 250 Din pa je tega davka prost. Neupravičeno1 je, da se šibkejši plačani uslužbenec zato obdavči, ker prejrfte mesečno plačo, dočim je njegov tovariš z večjo plačo tega davka prost. Vsi taki uslužbenci, to so večina vratarji in nočni čuvaji z mesečno plačo — pa nimajo nikake zveze in pravice pri pokojninskem zavarovanju, tudi ne volilne pravice v nameščenski kategoriji — pač pa v delavski kategoriji, ker so zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev — naj bi zaprosili svoje službodajalce, da se jim izplačuje plača štirinajstdnevno, pa so takoj tega davka prosti. Pri pokojnin-skme fondu ne izgubijo nič, ker ne spadajo k tem namenščencem, pač pa po vsej pravici k delavski kategoriji po činu in plači. X Za hmeljskega tržnega nadzornika je imenovala banska uprava sreskega kmetijskega referenta pri srezu Celje g. Franca Werniga, in sicer za vse hmeljske okoliše in za dobo sezone hmeljske trgovine v mesecih avgust do oktober. X Razpisane službe banovinskih cestarjev. Ki-, banska uprava razpisuje v Krškem tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer: (. banovinski cesti 1. reda št. 17 Brod— Krško—Radna—Radeče od km 6.00 do km 9.00 in na ban. cesti II. reda št. 269 Impolca-Raka-Drnovo-Krška vas od km 8.500 do km 13.000. 2. banovinski cesti I. roda štev. 18 Trebnje—Kamna gora—Gomila—Mokronog— Boštunj od km 16.00 do km 23.00. 3. banovinski cesti II. roda št. 294 Radeče-Tržiščc od km 0.00 do km 7.00. Vložiti prošnje do 31. avgusta t. 1. pri sroskom cestnem odboru v Krškem. V Zagrebu 8 novih cerkev in župnišč. V Zagrebu hoče nadškof koadjutor dr. Stepinac ustanoviti osem novih župnij. Zaradi tega je potrebnih tudi osem novih cerkev in osem župnišč. Nadškof je iz.dai poziv, v katerem pravi, da je za potrebe vernikov v Zagrebu nujno potrebniji še osem cerkev. Ker je začel akcijo v dobi luule gospodarske krize, veruje pred vsem v pomoč samega Boga. Gre za božje interese, za rešitev duš in za interese hrvatskega naroda, katerega istinita kultura sloni na katoliški cerkvi. Hrvatski katoliki so doslej vedno v najtežjih časih dokumentirali svojo privrženost rimskokatoliški cerkvi. Izdatki bodo ogromni, ker bodo morale biti cerkve tudi arhitektonsko dovršene in v skladu z zgradbami velikega mesta, ki je središče hrvatske kulture. Ker ni pričakovati od drugod nobene pomoči, se nadškof obrača naravnost na vernike. Prihodnjo nedeljo bodo v ta namen pobirali v vseh zagrebških cerkvah prostovoljne prispevke za nove cerkve. V katedrali bo darove sprejemal sam nadškof dr. Stepinac. Tudi ne drži očitek, pravi nadškof dalje, da bi bilo bolje zbirati denar za sirote. Tudi Juda je godrnjal, ko je tista žena vlila na Odrešeuikove noge dragoceno mazilo. Sicer pa bo pri gradnji novih cerkev zaposlenih toliko brezposelnih, revnih delavcev in obrtnikov, da 1)0 tudi narod imel pri tem svoj delež. Nadškof v pozivu poudarja, da ne zahteva za sebe ničesar. Zahteva za čast in slavo velikega Boga, ki bo v nebesih stotero povrnil. Kdor ne more dati mnogo, naj da skromen prispevek. Kdor ne more dati gotovine, naj daruje vložne knjižice ali naj pomaga z brezobrestnim posojilom. Ljubljana Dnevna pratika. Torek, 13. avgusta. Katoličani: llipolit in Kasij; pravoslavni: 31. julija. Đavola. Dežurne lekarne: Dr. Piccoli, Tyrševa Cesta 1, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška 18. * Tovariši bivši interniranci se bodo gotovo polnoštevilno udeležili pogreba gosp. Frana Kambiča v sredo ob 17. uri. * Klubu Primork je daroval neimenovani Sočan 100 Din mesto cvetja na krsto g. Svetka Martelanca. Iskrena hvala! * Odprta noč in dan so groba vrata. V šlajmerjevem domu je umrl včeraj obče spoštovani in priljubljeni solastnik palače Viktorije g. Franc Kambič. Umrl je v najlepši moški dobi na zastrupljenju roke. V svetovni vojni je bil preganjan po avstrijski politični oblasti in nad leto dni konfi-niran. Iz konfinacije so ga poslali na fronto, kjer je bil ranjen v roko. Sedaj bi mu roko morali amputirati, kar pa je odklonil. V zadnjem času pa je čutil bolečine, odšel na zdravljenje v Šlajmerjev dom, kjer ga pa niso mogli kljub skrbni zdravniški nego rešiti, podlegel je na zastrupljenju. Blagi pokojnik zapušča žalujočo soprogo in otroka. Pogreb bo jutri ob 5. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! Celie Obiščite veliko obrtno razstavo v št. Vidu od 4. do 25. avgusta PODPIRAJTE DOMAČO OBRT! Celjska razstava Celje, 12. avgusta 1935. Obisk obrtne razstave narašča z neverjetnimi skoki. V nedeljo je bilo prodanih nad 4000 vstopnic. Toliko in več ljudi je torej na novo obiskalo razstavo, da ne računamo onih, ki imajo trajne vstopnice. Popoldne in zvečer pa je na samo vese- MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din ? znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. KORALE (koljeje) pristne bele prodam. Naslov pri upravi lista. PRODAM kos rips-moare 18 m dolžine, 1'20 in širine po ugodni ceni. Ponudbe pod »Kupim« . na oglasni oddelek lista. LJUBLJANSKI ZVON letnike 1900, 1906—1910 (vezane) prodam. Naslov pri upravi lista. OBVEZNICE vojne škode kupim. Naslov pove-uprava lista. Posetniki Obrtne razstave v Št. Vidu ne pozabite na sobo št. 13, kjer razstavlja pohištvo in druge mizarske izdelke v modernih oblikah mizarski mojster Jože Kocijan Vižmarie Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE, LJUBLJANA Gledališka 12, Telef.38-10 Za pismen odgovor prilo- lišče navalilo nad 3000 oseb. Takega obiska se pač ne bi bil nadejal naj večji optimist. Razstavo je obiskalo več bivših ministrov in tudi novi poljski poslanik si jo je ogledal. Celjska obrtna razstava je po svoji kakovosti brez dvoma dogodek, ki komaj da gre v naše težke čase. Tako nam je zastopnik velike angleške tvrdke sam od sebe izjavil, da v Jugoslaviji menda ni videl tako lepega razporeda. Je morda pri tem nekoliko vljudnega laskanja, ampak ni ga človeka, ki se ne bi o razstavi izrazil nad vse povoljno. Razume se, da je z razstavo zadovoljen tudi delavni odbor, ki je vse to zamislil; posebej pa so zadovoljni oni tam na vese-lišču. No, in razstavitelji sami, ki so v začetku bolj plaho čakali, kaj bo, so si tudi precej oddahnili. Došlo je že do lepih poslov, zlasti v mizarski in kovinski stroki. Razstava je že dokazala, da je bolj posrečena nego ona leta 1922., če bo pa še nekaj kupčij, bo pa tudi materijalno boljša. V soboto in nedeljo so se mimogrede pojavili tudi Hrvati in pa Čehi, ki z velikim avtobusom krožijo po Jugoslaviji. * Nesrečen padec po parketu. Včeraj po- poldne jo rešilna postaja prepeljala iz rekcije drž. železnic v Kolodvorski ulici v splošno bolnišnico 29 letnega železniškega uradnika Ivanca Železnika, stanujočega v Staretovi ulici št. 25. Šel je.v uradu po parketu, spodrsnilo mu je in si je pri padcu zlomil roko: * Tatvine pri kopanju. V petek je nekdo pri kopanju ob Grubarjevem nabrežju v bližini štepanskega mostu okradel češkoslovaškega državljana Jožefa Lavička, trgovca iz Prage. Odnesel mu je svetlosive športne hlače, rumene nizke čevlje, zlato moško uro, dvokrovno z arabskimi številkami, ki ima na notranji strani zadnega pokrova gravirane črke J. !..« in »M. L.«, pod temi pa napis Napainatku 1932«, srebrno cigaretno dozo iz časa francoskega kralja Ludvika, iz denarnice jo tat pobral denar, in sicer 800 Din in bankovec za 1000 čeških kron, dalje je neznanec odnesel trgovcu aktovko, v kateri še je nahajala siva srajca, brivski aparat in drugo. Tat je oškodoval trgovca za 800 Din in 5425 čeških kron. — Na Savi pa jo nekdo ukradel pri kopanju na Savi Cirilu Erbežniku, trgovskemu sotrudnikn, iz hlačnega žepa petpredalno listnico s prometno knjižico. * Umrli so v Ljubljani. Alojzija Jezeršek, roj. Maček, stara 60 let. žena dohod, prejemnika v pok. — Artur Eberle, star 39 let, trgovski sotruduik. — Terezija Mosche, roj. Zcschko, stara 86 let, zasebnica, Anton Žumer, star 69 let, hišni posestnik. — Ivan Tavčar, star 73 let, strojevodja v pok. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Josip Supe-rina, star 33 let, zidar nestalnega bivališča. — Zdravko Lokal j, star I leto, sin posestnika, Krška vas. — Kristina Zdravje, stara 27 let. kuharica, Kandija pri Novem mestu. — Žnidaršič Alojzij, 25 let. dninar. Konjsko pri Krškem. — Ivana Kunčič, stara 37 let, žena tovarniškega delavca, Begunje, -— Marija Bizjak, stara 37 let, žena vpok. rudarja, Studenci pri Hrastniku. — Anton Konic, star 68 let, zidar. — Ivan Kunej, star 52 let, šofer rešilne postaje. — Josip Cvetkovič, star 50 let, posestnik, Prišenberk pri Brežicah. — Terezija Ccfck, stara 56 let, zasebnica. — Katarina Pugelj, stara 31 let, poliskli dninarica, Pri Cerkvi, srez Kočevje. IS Javna mestna knjižnica sedaj ne posluje. Odprta bo zopet 20. t. m. ffi Pretepači. V nedeljo so se neki delavci, ki regulirajo Savinjo, spravili v Tre- merju nad 37 let starega delavca Franca Dobrajca, ter so ga z deskami in noži po glavi in telesu tako obdelali, da leži sedaj v javni bolnici. ■ Smrt. V javni bolnici je umrl dr. Viktor Zangger, član znane celjske rodbine. Bil je svoj čas odvetniški koncipijent. Star je bil 50 let. — Dalje je umrla v bolnici 63 let stara občinska reva Frančiška Kočij až od Šmarja pri Jelšah. ■ Nejasna zadeva. V noči na ponedeljek se je pojavila ob pol treh v Gubčevi ulici precej glasna družba. Kar se je nenadoma pojavil mesarski pomočnik Franc Arzenšek in je začel razsajati. Pograbil je na vrtu bližnje gostilne stol in se je pognal za bežečimi. Pri tem je 32 let stari vulkanl-zator Vilibald Jezernik padel in Arzenšek ga je začel s stolom biti ter ga je hudo poškodoval po glavi in levi roki. Jezernika so spravili v bolnico, Arzenška pa v zapor. ■ Dve žrtvi nesreče. K poročilu o nesreči obratovodje Franca Naroglava iz Straže in dijaka Emila Martema iz Retja, ki sta se z motorjem zaletela v vlak, dodajemo, da je obratovodja Naroglav sedaj v celjski bolnici umrl. — Tu je tudi izdihnil 53 let stari posestnik Alojz Ribič iz okolice Šmarja pri Jelšah, ki se je ponesrečil s slamoreznico. Ko je delal, mu je namreč priletel kos železa od stroja v trebuh. Zavoljo te poškodbe in pljučnice, ki se je pridružila, je umrl. Kaj je novega v Mariborc Velik požar v Razvanju Maribor, 12. avgusta. Snoči je ob 23. uri izbruhnil v Razvanju pri Mariboru v gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Kaca velik požar, ki je poslopje docela upelelil. Na pomoč so takoj prihiteli domači gasilci iz Razvanja in gasilci iz Hoč, Bohove, Maribora ter Pobrežja. Kljub velikim naporom se je ogenj posrečilo le lokalizirati. Na gorečem seniku je spal domači hlapec Martin Jamižek, ki je ves prestrašen spoznal, da se nahaja v smrtni nevarnosti. Zato je hotel skočiti s senika, je pa pri tem padel in zadobil hude notranje poškodbe. Pri gašenju je utrpel delavec Štefan Polajzar nevarne opekline po vsem telesu. Oba ponesrečenca so reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnico. Ogenj je bil podtaknjen, ne ve pa se še kdo je storilec. Tudi še ni ocenjena škoda, ki je precejšnja. A Kino Union: Od danes dalje senzacionalni film »Pokolj«, poln napetih prizorov. A Grajski kino: Do vključno torka krasen vesel ljubezenski film »Himna ljubavi« s Charloto Suzo v glavni vlogi. A Maistrovi borci so imeli redni občni zbor v nedeljo v Narodnem domu. Otvoril in vodil ga je predsednik prof. dr. Dolar, kot zastopnik oblasti pa je prisostvoval sreski načelnik dr. Senekovič. Poročila so podali predsednik dr. Dolar, tajnik Polde Lipovž, blagajnik Franc Luknar in nadzorni odbor. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Dolarjem na čelu. A Okraden tovarnar. Včeraj popoldne je neznanec ukradel tovarnarju Francu Mautnerju iz kabine na Mariborskem otoku listnico z 2300 dinarji. A žena se je vrnila. Včeraj smo poročali, da je pobegnila strojevodji Martinu Flisu žena Alojzija. Danes pa nas je policija obvestila, da se je pogrešanka že vrnila. ski ulici in odnesel žepno uro z verižico. V isti ulici je nekaj časa nato tat na isti način ukradel Mariji Polakovi obleko in čevlje v vrednosti preko 1000 dinarjev. Kopiram, razvijam, povečavam vestno in strokovno FOTO JAPELJ, MARIBOR Gosposka ulica štev. 28 Krklec pred komisarjem Ljubljana, f2. avg. No, Gustel, kako ste jo pobri- A Pretep v stolnem župnišču. Včeraj popoldne sta se v hlevu stolnega župnišča stepla 28-letni župniščni hlapec Anton Merc in viničar župnišča Franc žežek. Slednji je pograbil kamen in z njim prizadejal hlapcu na desnem sencu nevarno rano. Prepeljan je bil v bolnico. A Vsi trije vlomilci v Mariboru. Včeraj ponoči sta mariborska policijska organa pripeljala iz Koprivnice še ostala dva vlomilca, brata Filipa in Riharda Krope j. Na vlaku sta pripovedovala o svoji žalostni življenjski povesti. Rojena sta v Avstriji, kjer sta preživela tudi svoja mladeniška leta. Ko tujina zanju ni imela več kruha, sta se podala v domovino, kjer pa so ju gledali kot tujca. Zato sta se morala podati na nepošteno pot. Rihard je na vlomu popolnoma nedolžen, ker je takrat spal v ptujskem gozdu in za vlom niti vedel ni. Oba brata sta zasledovana tudi od naših oblasti, ker sta nedavno izvršila vlom v občinsko blagajno v žrečah, kamor sta pristojna. Sumijo, da je ista vlomilska trojica vlomila tudi v Jelačičevo grobnico. A Dva vloma v Mlinski ulici. Sinoči se je splazil neznani storilec skozi pritlično okno v stanovanje Marije Ratove v Mlin- Radio Torek, 13. avgusta žite 3 Din v znamkah Ljubljana: 12.00 Znane in slovite pevke na ploščah, 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 radijski orkester, 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 otroška ura: Mucky miška (ge. Gabrijelčičeva in Vida Juvanova), 18.40 za našo deco (plošče), 19.00 čas, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 pevski zbor cerkve sv. Cirila in Metoda, 21.00 čas, vreme, poročila, 22.10 pisano polje (nadaljevanje), 22.30 angleške plošče. Zagreb: 20.15 Vokalni koncert, 20.45 recitacije, 21.15 vokalni koncert, 21.45 plošče. Beograd: 20.00 Koncert za violinčelo, 20,30 predavanje, 20.50 radijski orkester. Komisar: sali iz avtomobila. — Gustav: — I, kako? Pred magistratom so stali in oddajali ljudi v odgonske zapore, pa sem stopil še jaz z njimi iz voza. Stražnik je zapornike odvedel na magistrat, ja/, pa sem nato čakal kakih deset minut. Ko sem videl, da se zame nihče ne zmeri, sem misiji da lahko grem in sem šel. Komisar: — Zakaj pa niste počakali v avtomobilu? Saj stražnik ni poklical vas, da pojdite z njimi. Gustav: — No, mislil sem, da je poklical tudi mene... Potem sem moral pa le predolgo čakati, oziral sem okrog in nekaj časa ogledoval napise na magistratu. Komisar: — Kam ste pa potem šli? Gustav: — Po Stritarjevi ulici, mimo dramskega gledališča, po cestni železnici v Rožno dolino na Brdo. Tam sem počakal do pol petih. Potem sem pa krenil proti Š ski in čakal v gostilni, kjer sem spil samo en malinovec. Komisar: — Ali ne pijete vina! Gustav: — Ne, sem abstinent! Komisar: — Kod ste pa potem hodili? Gustav: — Zvečer sem šel gledat film v Kino Ljubljanski dvor. Kaj so igrali, sem že pozabil, ponoči ob pol ene pa sem se odpeljal z vlakom v Maribor. Komisar: — Kaj ste pa počeli v Mariboru? Ali imate starše tam? _ Gustav: — Oba sta že umrla, oče in mati-. V Mariboru sem krenil takoj iz mesta v Kamnico, kjer sein dobil pri nekem kmetu zastonj prenočišče. Komisar: — Ali niste nič poslovali... Gustav: — Seveda sem, svojo uro sem prodal. Komisar: — Kdaj sto pa prišli spet v Ljubljano? Zakaj ste se vrnili? Gustav: — Ker je v Ljubljani življenje cenejše. Komisar: — Kako pa, da ste si upali spet v mesto, saj ste vedeli, da imamo vašo sliko in bi vas vsak stražnik lahko poznal? Gustav: — Malo sem se preoblekel, čez oko ^ sem si pa dal zavezo, da bi me nc spoznali-Ko pa sem videl, da sem lahko brez skrbi bo- I dil mimo detektivov in stražnikov in sem celo nekaj časa stal na vogalu policijske uprave na Bleiweisovi cesti, ne da bi se ‘ zmenili zame, sem mislil, da lahko zavez0 > odstranim. ..J Komisar: — Ta je pa lepa... Kje ste spali od petka, kar ste prišli v Ljubljano? Gustav: — Kje? Na Rožniku.' Komisar: -— K je ste imeli shranjen kovčeg-Gustav: — Tudi na Rožniku. Komisar: — Ali se niste bali, da bi vam Sa kdo ukradel? M Gustav: — To pa ne. Je bil bolj varen k°' pri ljudeh. 1 Komisar: — No, Gustel, povejte, ali nis*0 vi izvršili napad na Rožniku. Gustav: — Gospod komisar, istina, da g0 nisem izvršil. . . Komisar: — Ali ste kaj slišali govoriti sebi? J Gustav: — Res sem marsikaj bral v č°s piših o s(||. »p Krklec je bil prav elegantno opravijen ^ čeprav je po poklicu žagarski delavec, m.j na rokah ne vidi sledov, da bi si z z° J krčil življenje. Preiskava bo dokazala, liko je udeležen — če jo sploh udeležen v\i*i »-» .t i-vr. »j .. r/-»»v c L-1 i» q RozniRB» -j- c i»rcil”.S!Si pri napadu na dve ženski na Rožniku. hrže se mu tokrat ne bo več posrečilo P0 niti in bo moral — čeprav težko — prež lepe poletne dni v zaporu. Gospodarstvo (SSas z dežele O kmetski rentabilnosti I/. vrst naših podeželskih čitateljev smo Prejeli: Senca na Inči naše kmetijsko-stro-kovne znanosti je brez dvoma omalovaževanje hiranja naše že itak revne zemlje in zato hiranje vsega, kar je ž njo v neposredni zvezi. Saj že kar redoma zemlji ne vračamo / daleka tega, kar ji odtegujemo. In sicer iz enostavnega razloga — ker nimamo s čim! Čeprav je znanstveno dokazana stvar, da s 1000 kg žita odvzamemo zemlji ca 150 kg čistega dušika, 17 kg kalija in 12 kg fosf.. kisline bi (če bi hoteli to nadoknaditi z isto-tako znanstveno priporočano množino umetnih gnojil) morali v kritje tega odtegjaja vrniti zemlji neredkokrat vrednost vsega pridelka!!! Ker se to praktično ne more dogajati, je jasno, da poleg vrednosti naših kmetskih gospodarstev peša tudi rodovitnost zemlje! V vsakem drugem kmetijsko-strokovnem članku čitamo in skoro na vsakem takem Predavanju slišimo; koliko in koliko naj trosimo tega in onega umetnega gnojila — 'dkdar pa nimamo prilike motriti, podrobne kalkulacije, koliko smo s tem dejansko koristili našemu gospodarstu. Sicer pogosto čujemo o »presenetljivih« uspehih z umetnim gnojenje (v posameznih slučajih); splošne kalkulacije (o povprečnih uspehih) z umetnimi gnojili pa nas čakajo, da jih v potu svojega obraza in z neprijetnimi razočaranji sestavljamo kmetovalci sami... Gotovo bo marsikaterega čitatelja zanimalo, če par takih računov priobčimo na tem mestu: Kmetovalec N N. (ime na razpolago) sku-gospodariti jro vseli predpisih strok, zna-j108!!. Zato tudi vodi knjigovodstvo, iz ka-tcrcga posnemamo sledečo sliko o »dobička-n°snem« pridelovanju pšenice: vNa 1 ha zemlje ga velja: oranje in setev Pšenice (dva konja in dve osebi dva dni) Din ;~0.—, 250 kg semenske pšenice (na trier prečiščene in razkužene Din 500—: 250 kg čil. 'jolitra, 300 kg rudn šiipcrf. in 300 kg kali-tfvo soli. trošenje Din 1180.—: pomladna ple-iev (8 delovnih dni — hrana Din 10.— pla-‘J0 Din tO.—) Din tOO.—; žetev pšenice (10 delovnih dni — hrana Din 15.—, plača Din —) Din 350.—; vožnja in skladanje v komolec (I konj in 2 osebi) Din 80.—; vožnja J" skladanje iz kozolca (t konj in 2 osebi) Din 40.—: mlatcv in čiščenje (dva konja in 8 oseb pol dne) Din 220.— ; vožnja pšenice in slame h kupcu Din 120.—; davek 128.—, zavaroval». Di 45.—, amortiz. invent. Din 60 Din 233.— ; obresti od vložene glavnice Din 14.500 po 5‘Vo Din 725. Skupaj stroškov Di n 3828. Prodal pridelek 925 kg pšenice po Din 140 Din 1113; 1450 kg slame po Din 30.— Din 425; 115 plev in ret. po Din 40,— Din 46.—; 35 kg žita za krmo po Din 50 Din 17.50. Skupaj doh. Din 1603.50. Torej je imel na t ha 2224.30 Din izgube! Pa poglejmo še »dobičkanosno« pridelovanje zelja (na 100 kv. m): Seme in vzgoja sadik zelja in pese Din 18; vrednost 150 kg hlevskega gnoja Din 25.—;: trošenje istega ter zakopavanje Din 15.—; 8 kg Nitrofoskala, dostava in trošenje Din 22.—; pletev, okopavanje in osipavanje Din 40.—; spravljanje pridelkov in dostava v mesto Din 85.—; obresti obr. kap., amortiz. J invent. in drugo Din 28.—. Skupaj Din 233.— Prejel za 180 kg zelja po Din 40 Din 72.—; 110 kg pese Din 20.—; Din 22.—; 65 kg odpadkov 20.— Din 13.—. Skupaj Din 107. Sreča torej v tem, da ni imel 1 ha zelnika — kajti v tem slučaju bi znašala (pri ročnem obdelovanju) izguba Din 12.600.—! Že santo iz predstojećih slučajev je jasno razvidno, da za racionelno gospodarstvo kmetijske stroke danes ni prostora (približno take slike bi namreč nudile tudi kalkulacije v drugih kmet. panogah)! Pa bo cenj. čitatelj dejal- »Ce kmet gospodari s tako grozansko izgubo, poleni bi že davno moralo biti vse konec!!« Da temu ni tako. sc imamo zlasti zahvaliti skromnosti našega podeželskega človeka, ki se je potrebam odgovarjajoče odpovedal. Tako se ne popravlja in ne obnavlja najrazličnejšega inventarja — v kolikor ni to najnujnejše —, ne popravlja se poslopij, kaj šele, da bi se jih izboljšavalo. štedi se pri obleki in obuvalu — a marsikaj se pritrga tudi pri prehrani! Zato ni čuda,.če opažamo na kmetih čedalje revnejše postave, vdrtih lic in plahega pogleda Neodpustljiv greh bi bil, to suho dejstvo še nadalje prikrivali ter s tem varati samega sebe. Dujno potrebno je; javnost o dejanskem stanju kmetijstva poučiti, da bo znala spremljati mere — katere ho že v naj'-' bližnji bodočnosti treba v nujno izboljšanje pod vzeti! Mlečne pivnice na kolodvorih Ministrstvo železnic je ugodilo prošnji •'Tze mlekarskih zadrug, da se lahko postali,! na veČiih kolodvorih mlečne pivnice j “.v drugih državah, n. pr. v Avstriji u tNemciji. Z ozirom na pomanjkanje prostora na naših starih kolodvorih ho ta nacrt težko izvedljiv, vendar pa je direkcija urzavnih železnic v Ljubljani pokazala, ve-''ko naklonjenost tej zamisli ter je upati, zv°dov. Vprašanje izvoza sad-tslive, jabolka itd.) je urejeno tako, da 6 poostri fitopatološka služba za pregled .adja na vseli izvoznih obmejnih postajah, ako da bo vsak vagon pregledan in zanj zdan zdravstveni certifikat. Ti certifikati Se bodo izdajali na željo izvoznikov sa-ni|k- Kakšne koristi je ta pregled, döka-Zuie dejstvo, da naša država izvozi samo SVe2ili sliv na leto za več ko 100 milijonov Djn Sprejeli so tudi važne sklepe glede nošnje kontrole sadovnjakov zlasti v izra-z,t° sadjarskih krajih, in glede ustanovit-se začasnih potujočih fitopatoioških po-v svrho proučevanja nastopanja in j'^ianja najvažnejših bolezni škodljivcev kulturnem rastlinstvu. Sklede uspešnosti nadaljnega dela za za-Vj) ° kulturnega rastlinstva in za zagoto-ev neoviranega nadaljnega izvoza sad-DoJe» ^0I^erenca kategorično zahtevala 0Sehfan,e strokovnega fitopatološkega ko«» na vse*1 poljedelskih vzornih in 56n!n0,nih Postajah in povečanje prora-t^kih sredstev za njihovo delo, prav kQMrt!'di pri vseh kmetijskih vzornih in ko 70l[*ih postajah, za katere je prav ta-sredst tevala povečanje proračunskih vala |^v Za njihovo delo. Dalje je zahte-staje °njerenca, da naj se v vzorne po-hojno POslje čim več absolviranih agro-škj s|u^id.a se specijaltzirajo v fitopatolo-staj p ' 'n da se strokovno osebje po-s*roko az.^rernen' upravnih in drugih ne-r’eie nVn'*1 pos*ov- da se bo čim uspeš-k°lj kn0gi0.daviti s svojo stroko in čim r>stiti našemu kmetijstvu Konferenca je predlagala tudi ustanovitev . fonda za zaščito rastlinstva,' ‘ čigar sredstva bi sestajala iz dotacije, kmetijskega ministrstva, kralj, banskih uprav in iz pobiranja taks pri izvozu in uvozu sadja. Predlagala je, da se vprašanje tobačnega ekstrakta in nikotinskih preparatov postavi na racionalni temelj, ker je tobačni ekstrakt univerzalno sredstvo za uničevanje mnogoštevilnih škodljivcev na kulturnem rastlinstvu in bi tako odpadla potreba po uvozu dragih tujih sredstev. Obenem so izdelali načrt pravilnika o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlinstva in načrt pravilnika o uvozu in tranzitu živega rastlinstva in rastlinskih delov. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Italije »Lavoro fascista« objavlja daljšo izjavo našega senatorja in bivšega kmetijskega ministra dr. Otona Frangeša o možnosti gospodarskega sodelovanja Jugoslavije in Italije. Tu pravi g. senator, da poleg nekaterih manjših vprašanj dejansko obstoji eno edino vprašanje glede gospodarskih odnošajev obeh držav, t. j. vprašanje ureditve zamenjave produktov. V tem pogledu se namreč Jugoslavija in Italija nenavadno izpopolnjujeta in zato ne bo težko najti sporazum. Treba bo iti p opoti, ki je služila pri trgovinskih dogovorih z Madžarsko in Avstrijo. Ker predstavlja največje težkoče uprav carinsko vprašanje, je treba postaviti jugoslovansko-italijan-ske trgovinske odnose na osnovo prefe-rencijala, da bodo tako zajamčene obem stranem največje ugodnosti. Gospodarske vesti = Dobave. Dir. drž. rudnika Velenje sprejema do 14. avgusta ponudbe glede dobave snažiliie volne do 28. avgusta pa glede dobave lesa. — Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 16. avgusta ponudbe glede dobave železa. — Direkcija drž. rudnika Ka-kanj sprejema do 22. avgusta ponudbe glede dobave električnega kondenzatorja in svinčenega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice iOJ v Ljubljani interesentom na vpogled). Dne 17. avgusta se bo vršila pri Upravi III. odddelka Zavoda za izradu vojne odeće v Zagrebu ustmena licitacija za dobavo planin-sko-smučarske opreme (smučarske palice, vrvi, nogavice, rokavice, itd.). — Dne 19. avgusta se bo vršila licitacija glede dobave 5530 kg mila za pranje. — Dne 22. avgusta se bo vršila pn Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave medicinskih stekel, posode in steklenic. — Dne 29. avgusta pa glede dobave raznih zdravil in‘ kemikalij. (Pogoji so na vpogled j>ri omenjenih komandah). = Italija proti inflaciji. Uradni krogi tolmačijo povišanje eskontne mere in obrestne mere za posojila na podlagi državnih papirjev kot dokaz, da se hoče italijanska vlada upreti vsaki inflaciji. == Obrestna mera za diskont in lombnrd italijanske narodne banke je povišana od 3.5n/o na 4%. To povišanje stojii v veljavo 12. t. m , == Španska trgovinska bilanca za prvo polletje se je zaključila s primanjkljajem 129 milijonov peset. Primanjkljaj v’ prvem polletju lanskega leta je znašal 115 milijonov, leta 1933 pa 37 milijonov peset. = Izvoz ameriškega železa. Trgovinsko ministrstvo je objavilo podatke o izvozu železa v prvem polletju 1935. Izvoz železa v tem času je močno poskočil. Na Japonsko je odšlo 1,173.000 ton, Italijani pa so kupili 96.000 ton. SoKolstvo Proslava 15 letnice Sokola na Ježici Sokol na Ježici je v nedeljo na prav lep in dostojen način proslavil 15 letnico svojega obstoja. Iz skromne sokolske četice, ki je ob ustanovitvi štela komaj 30 članov, se je danes razvila v krepko sokolsko postojanko, ki združuje v svojih vrstah nad 300 pripadnikov. Vsi napori številnih nasprotnikov, ki so bili zlasti na Ježici zelo aktivni, so se razblinili v nič, sokolska ideja je prodrla med narod ter jo danes respektira jo tudi najhujši nasprotniki TyrSeve sokolske misli. Za svoj včerajšnji praznik se je Ježica odela v državne zastave in prav redke so bile hiše, ki niso razobesile zastav v pozdrav sokolskim gostom. Slavja sc je udeležilo v častnem številu tudi ljubljansko Sokolstvo s Sokolom 1 Tabor na čelu, ki je prispelo z godbo Sokola 1 okrog 15. na Ježico, kjer je bilo od domačih Sokolov in občinstva iskreno pozdravljeno. Po prihodu so bile najprej skušnje v dvorani Sokolskega doma, nakar se je razvil po občini lep Sprevod. Pogrešali pa smo udeležbo kamniškega okrožja. Na čelu sprevoda je jezdila konjenica Sokola Ljubljana lil s praporom in fanfaro, sledila je godba Sokola I Tabor, nato prapori Sokola I Tabor, Sokola Ljubljana UT, z Viča,, Stepanje vasi, Domžal in Sl. Vida nad Ljubljano. Za starešinstvom ljubljanske župe, ki so jo tvorili bratje starosta dr. Pi-penbaclier, Slana, inž. Bevc in Tonja je korakalo članstvo v krojih, za njim naraščaj s praporom Sokola!, sokolska deca z dečjim praporom Sokola 1 in nato pestra skupina narodnih noš. Koder je šel sprevod je občinstvo živahno pozdravljalo sokolske vrste in jih obsulo s cvetjem. Ko je sprevod obšel Ježico, se jc vrnil pred Sokolski dom, k jer je bil najprej defile pred predstavniki oblasti in Sokolstva, nato pa je stopil na govorniški oder starosta br. Anton Grmek, ki je uvodoma pozdravil zastopnika divizi jonurja podpolkovnika br. Bakica, predsednika občine g. Ramovša, župnega starosto br. dr. Pipenbacherja, starosto Sokola I br. inž.Bevca in vse ostale. Nazdravil je nato Prvemu Sokolu v Jugoslaviji starosti Saveza SKJ Nj. Vel. kralju Petru II, ki so mu navzoči zaklicali sokolski »Zdravo«^ godba pa je zaigrala državno himno. Med velikimi ovacijami so bile nato odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II, Nj. Vis. knezu namestniku princu Pavlu in ministru za telesno vzgojo br. Komnenovit-u. V imenu občine je čestital društvu k jubileju predsednik občine g. Ramovš, nato župni starosta br. dr. Pipenbacher in starosta Sokola I Tabor br, inž. Bevc. Član društvene uprave br. Janez Kušar je imel nato krajši govor o Zgodovini društva ter se je uvodoma spominjal našega nepozabnega Sokola Viteškega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja in umrlih bratov-dobrotnikov društva. Njihov spomin so Sokoli in občinstvo počastili s ‘klici »Slava, slava, slava!« Po pozdravih je. bil nato razhod, nakar je občinstvo napolnilo telovadišče, kjer se je pričela točno ob 16. javna telovadba, ki jo jc spretno vodil načelnik br. Noveli. Prvi so prikorakali na telovadišče starejši bratje, ki so proste vaje s palicami opravili nadvse zadovoljivo in skladno. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Za njimi so izvajali proste vaje moški naraščaj, članice in ženski naraščaj Sokola I Tabor prav dobro, nato pa Ijnbkomoška in ženska deca skupne proste vaje. Pri orodni telovadbi je nastopilo 5 vrst in sieer člani Sokola I na drogu, tri vrste domačinov na drogu, bradlji in v preskokih čez konja na šir s prožno desko, moški naraščaj pa v skoku v višino. Vse vrste so se močno potrudile, zlasti pa je ugajala vrsta Sokola 1 na drogu, ki jc za svoje vrhunske vaje žela navdušeno pohvalo občinstva. Pohvalno moramo /lasti omeniti v vrsti na drogu Ježičanov invalida br. Kocjana .Škrlja, ki je lepo izvajal kljub težki telesni hibi, vaje na drogu in naj služi za vzgled ostalim telovadcem. Br. Škrlj hvala Ti! Po orodni telovadbi je ženski naraščaj lepo izvedel savezne proste vaje, nakar so vzbudili navdušeno pohvalo s svojimi krasno izvedenimi telovadnimi plesi člani in članice Sokola L Za njimi je nastopilo 30 članov s saveznim! prostimi vajami prav dobro, nakar so zaključili poldrugo uro trajajoč nastoji člani jezdnega odseka Sokola Ljubljana III z vajami s sabljami. Občinstvo jih je nagradilo z burnim odobravanjem. Po javni telovadbi je bila na vrtu gostilne Ramovš prijeta narodna veselica, pri kateri je neumorno igrala godba Sokola 1, ki je spremljala tudi telovadne točke, ter je potekla v splošno zadovoljstvo številnih poset-nikov. Vrlemu ježiškeinu Sokolu k jubileju naše iskrene čestitkel at. s= 5s»port = Za juniorsko državno prvenstvo Splitski Jadran prvak v plavanju, Ilirija ' skokih in jug v water polu. V naslednjem podajamo podrobno poročili v plavanju, skokih m waterpolu, ki se j< ^ j ■ ■ * .Hinj i v/ j vi, » n a oj JJ4JIU ■ deljkovi številki, smo radi tehničnih ovii Podali le kočni rezultat tega tekmovanja. Ob velikem zanimanju se je v nedelji dopolde ob 9. uri nadaljevalo plavalno tekmovanje. Uvodoma, je Senjanovič (Jadran prijavil sodniškemu zboru rušenje rekorda na 50 m prosto, startal je sam in postavil nov državrni rekord v času 27.5 (prejšnji rekord je branil Matič (Jug) 27.8. Takoj nah: se je nadaljevalo plavanje za prvenstvo junior jev. Finale juniorjev 50 m prosto, star talo je 8 tekmovalcev. Že pri prvi točki jc prišlo do velikih neprijetnosti. Razni sodniki m časomerilci si niso bili edini glede pravilnega plasmana. Tako je jirišlo do naslednjih rezultatov; 1. Bezjak Viktorija 29.4, 2. Defi-hpis /J K 29.6T! 3. Ciganovič (Jug) 29.4Ü 4 BI ei weis (ZPK) 29.7, 5. Petrašič (Jadran) 29.6;. 6. \ gkadiu (jadru])) 29.6. Kljub temu. da ima Ciganovič boljši čas od Defilipisa so mn dali tretje mesto. Točke Viktorija 11, ZPK 11, Jug 5, Ja dran 3. _ Finale juniork 100 m prosto, 8 tekmovalk. T udi p n tej disciplini je prišlo do velikih nesoglasij, ker je Ilirija protestirala proti raznim nepravilnostim. Vrhovni sodnik senator Doležal iz Splita in «tarier Kramaršič sta pri plasmanu Grošijeve (Ilirija) izjavila da je Groši jeva tretja, sodniški zbor pa je šel preko teh izjav in ji določil četrto mesto Plasman je nasledji: t. Beara (Jadran) 1.19.4, 2. Košir (KSU) 1.20.5, 3. Dragič (ZPK) 1 266, 4. Grošelj (Ilirija) 1.21.2, 5. Radka (Jadran) 1.23, 6 Šiška (Ilirija) 1.25.3. Točke: ZPK 16, Jug 5, Jadran 18, Viktorija 13, KsU 8, Ilirija 4. Finale juniorjev 100m hrbtno, 8 tekmoval cev. Rezultat je naslednji: 1. Schell (Ilirija) 1.20, 2. Tušan (KSU) 1.20.3. Ciganovič (Jug) P23.4; 4. Negovič (Viktorija) 1.20.5, 5. Belan (KSU) 1.26.2. 6. Vidmar (Viktorija). Točke: ZPK 18, Ilirija 17, Jug 10, Jadran 18. Viktorija 17, KSU 16. . Finale jnniork: 100 m prsno. J. Bier (Viktorija) 1.30.7, 2. Orlič (Jug) 1.38.2. 3. Binder (Ilirija) 1.40.2, 4. Dvorak (ZPK) 1.43. 5. Selile-.smger (KSU) (.43.3, 6. Bjondič. (Viktorija) , jo£ke: ZPK 21, Ilirija 22, Jug 18, Jadran 18, Viktorija 31. KSU 18. Štafeta juniorjev 4X50 m prosto: 1. Jadran L 1.57 1, 2. Jug I. 2.00.0, 3 Ilirija II. 1.59, 4 ZPK I. 1.59, 5. Viktorija J. 2.02.4. 6. Jug 11. 2.00.4. Točke: ZPK 27, Ilirija 32, Jug 36, Jadran 46. Viktorija 35, KSU 18. Finale štafeta jnniork: 3X100 m mešano 1. Viktorija I 4.49.3. 2. KSU I. 4.52, 3. Jadran T. 4.53.2, 4 Jug I. 4.53.8, 5. Ilirija I. 4.56.6 6. Ilirija IT. 5.03.6. Točke: ZPK 27. Ilirija 38, Jug 42. Jadran 56. Viktorija 61, KSU 34. 200 m prosto juniorji 1. Schell (Ilirija) 2.32.2, 2. Defilipis (ZPK) 2.33.4, 3. Bezjak (Viktorija) 2.34.1. 4. Pcnde (Jug) 2.41.8, 5. Glavic (Jug) 2.41.9, 6. Fe vera 2.43.8. Točke: ZPK 51. Ilirija 51, Jug 48. Jadran 54. Viktorija 66, KSU 34. 50 m prosto juniorji: Dragič (ZPK) 34, šiška (Ilirija) 34.6, Radiča (Jadran) 34.t, Grošelj (Ilirija} 34.2, Beara (Jadran) 34.6, 6. Košir 35.8. Točke: ZPK 62. Ilirija 62, Jug 66. Jadran 61, Viktorija 66, KSU 35 100 m prsno juniorji: 1. Maiošič (Jadran) 1.21.6), novi jugoslov. rekord), 2. Orlič (Jug) 1,26.0 3. Kostulovič (Jadran) 1.26.4, 4. Uco vic (Jug) 1.27.1, 5. Polic (Viktorija) 1.27.2 6. Benusi (Jadran) 1.32.2. Točke: ZPK 48, Ilirija 62. Jug 59. Jadran (Ercegnovi) 1, Jadran 79, Viktorija 78, KSU 3t). 100 m hrbtno juniorke: I. Beara 1.39.8, 2. Vidak (Jug) 1.43.2, 3. Pintar (KSU) 1.45, 4 Bjondič (Viktorija) 1.45.6, 5. Dvorak 1.56.2. 6. Ozepovič (Jadran) 1.50. Točke: Jadran 93, Jadran (Ercegnovi) 1. Viktorija 71, Jug 67, Ilirija 62, ZPK 56, KSU Štafeta 3X100 m mešano: 1. Jug 3.56.7, 2 Jadran 3.57.2, 8. Ilirija 4.02.3, 4. Viktorija I 4.05.4, 5. Jug II. 4.10.2. 6. ZPK 4.12.8. Točke: Jadran 109, Jug 97, Viktorija 77. Ilirija 72, ZPK 52, KSU 40. Jadran Ercegnovi 1. Štafeta 4X50 m prosto: 1. Jadran 2.25.7, 2. Ilirija 2.27.7, 3. Jug I. 2.37.2, 4. ZPK 2.40.8, 5. Viktorija I. 2.48.0, 6. Viktorija II. 3.15. Končno stanje točk: Jadran 130.5. Jug 107 Ilirija 88, Viktorija 83, ZPK 58, KSU 40, Ja dran Ercegnovi t. Kolesarska dirka Kolesarsko in motociklistično društvi. »Sava« v Ljubljani priredi ob desetletnem jubilejnem obstoju svojega društva v nedelje dne 18. avgusta t. 1. ob 15. uri dirkališču^ kolesarske dirke na športnem prostoru ŽSK »Hermes« v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Pozdravni krog vseh dirkačev. 2. Dirka novincev: 5 krogov. 3. Medklubska dirka juniorjev: 5 krogov. 4. Medklubska damska dirka: 5 krogov, 5. Društvena dirka »Save«: 20 krogov. 6. Dirka prvorazrednih dirkačev: 10 krogov. 7. Tek s kolesom. 8. Glavna dirka podsaveza »Ljubljana«: 26 krogov. 9. Medklubska izločevalna dirka. 10. Glavna mednarodna dirka: 20 krogov. 11 Dirka pomožnih motorjev (do 100 ccm) 16 krogov. Splošna določila. Vse dirke se vršijo na prostoru ŽSK »Hermes« ob 15. uri. Prijave dirkačev do 15. avgusta do 18. ure v društveni pisarni, Karlovška cesta 4. Prijave za vse dirke Din 5, poznejše prijave Din 10. Mednarodni fiziološki fcongres v Leningradu V Leningradu je bil 9. avgusta otvorjcn mednarodni fiziološki kongres. V posameznih odsekih je za vsak referat določenih po 10 minut, na glavnem zasedanju pa po 30 minut. Na kongresu bo prečitalo svoja poročila 306 inozemskih učenjakov in 169 ruskih. Poleg referatov bodo izvedli začasa kongresa v fiziološkem laboratoriju akademika L. A. Orbeliija v vojno-zdravniški akademiji tudi 11 poskusov sovjetskih učenjakov in 13 poskusov inozemskih fiziologov. Najzanimivejši poskus predstavlja projekcija filma štambulskega profesorja Wintersteina z naslovom »Delo srca« in poučni film »Mikroskopija srca« v delu kot nova učna metoda«. Ta film je posnet v institutu za eksperimentalno medicino pod nadzorstvom profesorja Gramenic-kega. Razen tega pojdejo delegatje na ekskurzijo v Koltuš, kjer bodo spoznali dela akademika Pavlova. V Leningrad je že prej dospela skupina šestih japonskih fiziologov, ki jo vodi prof. Kato, ravnatelj fiziološkega instituta tokijske univerze. Prof. Kato je znan po svojih velikih delih na polju elektrofizio-logije živčnega tkiva in novi metodi prepariranja živčnih vlaken. Na kongresu bo poročal o izolaciji posameznih živčnih vlaken. Za poskuse, ki jih bo izvedel po poročilu, je prof. Kato prinesel seboj 164 japonskih žab. Te žabe so namreč 2 in pol-krat večje nego evropske, kar olajšuje poskuse. Žabe so prepeljali v posebnih zabojih, obloženih z ledom. Med transportom so na vsaki postaii dodajali svežega ledu (Centropress). Oborožena sila kralia kraliev Med neštevilnimi članki o Abesiniji in o razmerah, v kakršnih se nahaja vojna sila te dežele, vzbujajo veliko pozornost članki znanega ruskega publicista in književnika Aleksandra Amfiteatrova, ki živi sedaj v Italiji, a pozna dobro tudi Abesi-nijo. Ruski publicist omenja italijanske neuspehe v borbi s kraljem Menelikom koncem 19. stoletja. Po njegovem mnenju so poleg drugih razlogov T7— r-r y - ^ • ; ' - , . .. , , Italijanski častniki so dobro poznali te lastnosti, res ni bilo. Po italijanski ocenitvi premore Abesinija 800.000 pušk. To pa je samo zastarelo orožje, nabrano v raznih dobah, deloma še izza vlade Teodorja III. in Ivana. Lahko bi rekli, da so Abesinci dobivali orožje od vsakogar, ki so se ž njim vojskovali. Zato imajo veliko število italijanskih pušk starega sistema tipa Veter-li. V armadi je tudi mnogo starih angleških pušk tipa Remington. Ostalo abesinsko orožje izvira iz daril prijateljskih držav. Tudi te puške so navadno starinske, ki so armadam po evropskih pojmih postale nepotrebne. Zato so sedaj po Abesiniji razširjeni tipi raznih starih pušk, kakor ruske »berdanke« in poleg njih starodavne puške raznih francoskih tovaren. Tudi to staro orožje premore samo regularna armada, ki je reformi- rana po evropskem vzoru. Glavno abesinsko moč pa tvorijo neregularne čete, ki se bore takorekoč v adamovih oblekah, samo s kosom cunje, ovite okrog ledij. Te množice so oborožene z orožjem, kakršno ji pač po naključju, pride pod roke. Med nekaterimi plemeni so še ohranjeni loki s strupenimi puščicami. Za obrambo proti njim še vedno uporabljajo oklepe in okrogle ščite iz kože nilskega konja. Poleg običajne abesinske krive sablje in noža, ki ga Abesinski vojaki cenijo kakor bajonet, je često videti še stare dvo-ročne arabske meče, kakor da jih je kdo prinesel iz pravljice »Tisoč in ena noč«. Ako je na oklepu ohranjen polmesec, pomeni to, da ga je nekdaj nosil muslimanski vojak, ako pa so na njem štiri črte, izvira gotovo od nekanjega krčanskega bojevnika, »neznanega jntrk- i/ u^vm!: krščanskih bojev. Zračna zveza Praga — Moskva Te dni so bili izdelani glavni deli načrta zrakoplovne linije Praga—Moskva, Zdaj se dogovarjajo z Rumunijo glede tega, kod bodo smela letala leteti nad to državo in kje bodo smela v Rumuniji pristajati. Po dogovoru med Češkoslovaško in Rusijo bodo namreč letala iz Prage letela čez Užhorod nad Rumunijo in od tod nad Sovjetsko Rusijo preko Kijeva in Grela v Moskvo. Na tej progi bo malo pristaje'. in bo linija ekspresna ter ekonomsko velikega pomena. Vsa proga je dolga 2300 km, za polet pa je računanih 9 ; Bilo je prepričano o razumljivi pre-»loči kulturne armade nad »poldivjaki«, nad nezadostno opremo sovražnikov ter nad tem, da nasprotnik ne pozna moderne vojne vede. Nikomur /................ ni prišlo niti na misel, da utegnejo Abesinci te svoje pomanjkljivosti nadomestiti z lastnostmi, ki so evropskemu priseljencu neznane. To so neverjetna vztrajnost v vojnem trpljenju, prirojeni čut za krajevno orijentacijo in, kar je glavno, čudovita sposobnost za strahovite nagle pohode. Z neverjetnimi, skoraj stokilometrskimi pohodi se črna pehota lahko kosa celo z evropsko konjenico. Niti en evropski konj brez hrane ne vzdrži takih rtaporov, kakor jih zahtevajo velike razdalje v Abesiniji, medtem ko lačen abesinski pešec pride na določeni kraj svež in sposoben za boj. Sedanja vojna naročila, pravi Amfiteatrov, ki jih Abesinci poverjajo Evropi in Japonski, bodo dovedla do normalne oborožitve abesinske vojske, česar doslej Mobilni poStiii uradi Nemška uprava pošte je «vedla posebue uslužbence, ki pri prireditvah večjega obsega fuugi-rajo kot mobilni poštni uradi. Take pozornosti, ki kaže, da so nemški poštni uradi drugačnega kova kot ostali v Evropi, bi bile pri nas gotovo seime'j« prvega reda. ur. V primeri s potovanjem po železnici bo skrajšano to potovanje časovno na eno četrtino, kar je velikega pomena za prevoz pošte in blaga. Promet na tej progi bodo opravljali avijoni F 9 po 1600 konjskih sil in z brz-no 270 km na uro. V avijonu bo prostori za 14 potnikov. Razen teh bodo v prometu avijoni tipa Airspeed Enyoy s hitrostjo 300 km na uro. V Kijevu bo proga imela priključek na sovjetske linije v Odeso, Tiflis in Baku v Moskvi pa na linije v Staluv.rid, Taškent, Kabul in preko velikega zr ikoplov-nega transverzala z linijo na skrajni v J'od do Vladivostoka. Emil Vachek: 98 Kri ne kliče po maščevanju... Bernard ga je neumevajoče pogledal in odprl pismo. »Papa«, je čital, »vem, da ti povzročam veliko bol, toda ne morem ravnati drugače. Odhajam, ker vem, da bi delal ti poskuse, ki bi mi pokvarili lepe trenotke, ki jih uživam. Nastanila sem se v penzi-jonu »Pri Karlu IV.« na Smichovu. Lahko mi tja telefoniraš. Domov se vrnem šele po poroki. Tvoja hčerka Doris.« Bernardu je omahnila roka s pismom v naročje. »Kaj naj to pomeni«, je vprašal. Oče je obupno zmignil z rameni. »Doris je zblaznela!« je zacvilil. »Ali pa je še preveč pametna. Izbrala si je nekega berača (vdihnil je, se opogumil in dodal), se spustila z njim in zdaj je odšla, ker sem bil zoper to.« Nekaj časa je sedel ves potrt in potem je rekel: »Takšen radikalizem... Kakor da ni sto drugih poti...« Vstal je-ter si zapel nočno haljo. »No,« je rekel bolj zase, »morda se še premisli. »Ljubezenski močnik se sicer je gorak, toda ta žaba bo morda spoznala, da lahko vzdihuje za njim tudi pod našo streho.« Mala ičpa ura s stebriči, ki je stala na kaminu, je bila z nežnim zvokom, nato pa zaigrala menuet. Tako je delala zmerom, kadar se je približala ura. Strejši Astenburg je vzdihnil 'in vstal: »In jaz moram s teboj jutri — ali že danes — čez mejo. Ali ni to kakor nalašč? Morda bi jo pripeljal nazaj, ko bi jo mogel vzeti v roke že jutri.« Bernard se je zganil. Namera, kaj bo jutri — ali morda že danes? — delal, se je zdaj sama od sebe oglasila. Toda ni imel poguma, da bi to očetu po- vedal. Ne le zato, ker se mu je smilil, temveč predvsem zato, ker bi mu oče gotovo branil. Tedaj je rekel oče: »Idi v posteljo, Bernard. Jutri moraš biti čil.« Napravil je nekoliko korakov proti stopnicam. Potem se je ustavil. Začutil je mučno hrepenenje, da bi se vrnil, položil temu fantu glavo na ramo ter se izjokal. Toda premagal se je in postavil nogo na stopnico. 4. »Takšen radikalizem...« ti očetovi besedi sta se neprestano oglašali v Bernardu. Morda je bilo to geslo, ki ga je potreboval, da premaga poslednje omahovanje. Doris je ravnala povsem prav. Nekaterih rešitev ni mogoče odlagati, ker povzroča odlašanje samo muke in človek more iti navsezadnje vendar tako,, kakor bi moral iti takoj spočetka. Ni mu ostajalo nič drugega nego radikalna rešitev in sklenil jo je. Po najtežjih bojih, zakaj vsakemu človeku je osebna svoboda draga. Ni se zavedal, da popravi to stvar, ako se preda kazni. Tudi zato’ ni tega delal, ker je dober kristjan, saj ni bil nič boljši kristjan, nego so tisti najbolj mlačni. Nekoč je čital staro francosko pesem o Magdaleni, ki se je prišla pokorit k Jezusovim nogam. Rekel ji je, da je zdaj že brez krivde, a poslal jo je baje v puščavo, da bi se tam pokorila sedem let. Ko se je vračala iz puščave, se je ozrla na svoje zdelane roke in pomilovala je sama sebe. Takoj se je javil glas iz nebes ter jo poslal spet za sedem let v puščavo, češ, da je ponovno grešila. To se mu je zdelo sirovo, če bi bilo to res, bi se morali vsi upreti Bogu, ki bi tako ravnal. Krščanstvo te vrste je bila resna in nevarna duševna motnja in človek bi rekel, da se v današnjem času ne more več pojavljati. Toda ta nazor, združen s povsem sebičnim interesom družbe, se je pojavljal v bistvu kazenskega prava. Toda čeprav je bil Bernard pravnik, ni verjel, da bi imela družba pravico, vzeti mu prostost zaradi tega, kar je nekoč storil. Družba je imela gotovo pravico segati po prostosti pravih zločincev, toda on se ni smatral za zločinca. Kar je kvečemu mogel dopustiti — ne da bi imel dojma, da se ravna z njim nečuveno krivično — bi bilo kako mednarodno sodišče, neki forum, ki ga ni bilo in ni moglo biti, sestavljen iz neposrednih udeležencev vojne. V tej vojni se je z ljudmi ravnalo brezprimerno sirovo — pognali so jih v stradanje, lakoto in mraz in v neprestani strah za življenje. Res, milijonom je bilo vzeto življenje — največje nasilje, ki se more komu storiti-In zdaj naj bi se — v njegovi osebi — ta sirovo, t nadaljevala in njega naj bi kakor enega tistih vojakov, ki so mislili s svojo stvarjo dobro, sodili ljudje z zapečka zaradi nečesa, česar ne bodo mogli nikoli razumeti tako, kakor je bilo izvršeno. Ali bi bilo to pravilno nravno stališče? Ali bi bilo pravično, da bi zahtevali od nedolžnega človeka, iz katerega so naredili bojevnika, nravne reparacije v času, ko hoče svobodno živeti in poz 'ti? Bernard je vedel, da se predaja v nepravične roke in nepravemu pravu, toda ni se mogel tem11 izogniti, ako se ne sporazume z Danijelom in s Sa' bino, s časlavskim in tudi sam s seboj. Da, najvaž' nejše je bilo, da je že zdavnaj izgubil trdna tla PoCl nogami in da je bil sam po tej stvari tako hipnot1' ziran, da ni vedel ne kod, ne kam. Instinkt, ki je privedel do tega, da je storil takrat to tistim . dem iz Volosjanke, se je izdišal, odkar so mu naznačevali, da ni ravnal prav. Osupnil je, ko 3^ Letz, ta lopov, tiščal vanj in se delal, da je PraJ”^ vzvišen nad njim. Osupnil je, ko je to njegovo pahnilo v hudo bolezen. V teh okolnostih mu ni os jalo nič drugega, nego ostaja človeku, ki se pota? 3 Izdaja »Narodna Prosveta« r Ljubljani, zadrusa ■ o. «., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur c. predstavnik O. Mihalek. vsi v Li