11297 Celje - skiadišče D-Per COBISS s Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE SOLE Leto 12 Rogaška Slatina Dejstvo, ki siti k razmišljanju... Zadovoljiv dohodek le v izvozu! Konec poslovnega leta ponavadi temeljiteje pretresemo poslovanje v obdobju, ki je za nami. S primerjavo uspešnosti poslovanja na domačem trgu in na tujih tržiščih smo prišli do zanimivih ugotovitev. Te sicer niso nekaj novega, a so tokrat daleč izrazitejše, kot so bile v prejšnjih letih... Za kaj gre? Za vsak izdelek, ki ga prodamo na tujih tržiščih, iztržimo neprimerno več dohodka, kot ga iztržimo za podobne izdelke, ki jih prodamo na domačem tržišču... Kje iskati vzroke? Politika realnega tečaja Pomemben dejavnik je gotovo politika realnega tečaja dinarja, ki sproža takšna razmerja. Vrednosti posameznih tujih valut v razmerju do drugega so v preteklem letu porastle med 70 in celo več kot 100%, kar velja za ameriški dolar. In prav na to, ameriško tržišče, izvažamo največ naše proizvodnje. Trdimo lahko, da smo bili preteklo leto res priče pospešenemu razvrednotenju našega dinarja. Podobno politi- Jami» 1984 \ Preberite! Prvi pogoj: ustvariti vzdušje za uresničevanje gospodarske stabilizacije 3 Pred pričetkom naložbe 5 Da bi delali plodno in uspešno 6 Spremembe v poko jninskoin val idskem zavarovanju in zdravstvenem varstvu 7 Pet dinarjev za invalide 9 Bomo za »invalidski dinar«? 9 Kakšno zanimanje kažemo v Steklarni za izobraževanje 10 1455 delavcev 12 Vlado Cerovski 12 Franc Mašera 12 Ida Siter 13 Dopisno izobraževanje 13 Za vsakogar nekaj... 14 Steklarji četrtič zmagovalci 15 Nagradna križanka št. 112 16 J Sedaj sproti po malem trepetamo, ali bomo imeli dovolj mazuta. Ko bomo z novo investicijo začeli oskrbovati steklarno s plinom, bomo te skrbi rešeni! - foto Z. Novak ko, vendar manj izrazito, smo vodili tudi v letih 1981 in 1982, medtem ko smo prej dolga leta vodili politiko precenjenega dinarja. Zanimiv je podatek, ki pove, da se je vrednost ameriškega dolarja v letih od 1973 do 1979 povečala le za 3 dinarje letno; in prav v tistih letih smo bili priče vse slabše pokritosti uvoza z izovzom. Na domačem tržišču smo dene naših izdelkov povečali v septembru preteklega leta v povprečju za 20%, v aprilu 1982 pa smo jih povečali za 15%. V tem obdobju so se cene mnogih surovin, repromaterialov in energije podvojile ali celo potrojile. Naj omenimo le najbolj očiten primer! Za kg mazuta oziroma gorilnega olja smo v začetku leta 1983 plačali od 12 do 13,50 dinarjev, sedaj pa plačamo za 1 kg mazuta od 32 do 35 dinarjev. Torej se je mazut v manj kot letu dni podražil za 2,5 krat. Zaradi tega, vse očitnejšega razkoraka med vhodnimi cenami surovin, repromaterialov in predvsem energije na eni strani ter med cenami naših izdelkov, na drugi strani, smo pripravili predlog za podražitev naših izdelkov, vendar nas je odlok o zamrznitvi cen prehitel. Menimo, da je kontrola cen pri svinčenem brušenem steklu nepotrebna, saj je domače tržišče pre-nasičeno s tovrstnimi izdelki in je ponudba večja od povpraševanja. To pa pomeni, da se je treba za kupca že pošteno truditi in se mu prilagajati tudi kar s cenami, glede na dejstvo, da kupna moč močno upada. Diferenciacija, zadovoljiva kvaliteta, približevanje našega imena in naših izdelkov potrošniku na domačem tržišču - to bodo naloge, ki se jih bomo morali čim prej lotiti! Očiten razkorak... Pa poglejmo na dveh reprezentativnih izdelkih domačega in tujega tržišča, kakšna so razmerja med cenami končnih izdelkov! Za goblets Gallio iztržimo na tujem tržišču 6,78 $. Če to preračunamo po sedaj veljavnem srednjem tečaju v dinarje, iztržimo za ta naš izdelek 864 dinarjev. Reprezentativen izdelek na domačem tržišču je izdelek 1459 - kelih za belo vino. Zanj iztržimo po sedaj ve-ljavnem ceniku 209,41 dinarjev. Če predpostavimo, da bi ena steklarska brigada osem ur delala goblets Gallia, bi jih v tem času po veljavnih normativih izdelala 416. Za obrušenje enega takšnega keliha porabimo po normativu 27,50 minut ali za kompletno enodnevno proizvodnjo steklarske brigade 190,67 ur. Za to proizvodnjo bi iztržili 359.424 dinarjev. Če bi pa steklarska brigada osem ur proizvajala izdelek 1459, bi po veljav- nih normativih izdelala 657 kosov. Normativ za obrušenje enega takšnega keliha je 18,51 minut, oziroma bi za vse izdelane kose porabili 202,7 ur. Skupaj bi pa za te izdelke po sedaj veljavnih cenah iztržili 137.582,37 dinarjev. Primerjava porabljenega časa nam kaže, da celo z nekoliko več vloženega dela iztržimo bistveno manj celotnega prihodka na domačem, kot ga iztržimo na tujem tržišču. Iz postavk gospodarskega načrta smo ocenili, da bi morali, če bi hoteli poslovati uspešno, iztržiti pri vsakem loncu kristalin stekla z delom in stroški tozda Osnovne izdelave in tozda Dodelava okrog 94.000 dinarjev in pri loncu svinčenega gladkega stekla okrog 122.000 dinarjev. Za minuto brušenja pa bi morali iztržiti okrog 13,30 dinarjev. Pri izračunu dinarskih cen izvoznega programa ugotavljamo, da se vsi več kot pokrivajo, oziroma da le izvozni program daje zadovoljiv dohodek in akumulacijo, medtem ko domači trg tega ne daje dovolj. Zakaj potem sploh proizvajamo za domači trg, bo kdo vprašal? Zato, ker so kvalitetne zahteve za izvozni program daleč ostrejše in ker ta čas težko lahko kaj bistveno povečamo delež proizvodnje za izvoz. Če s proizvodnjo za domači trg krijemo vse fiksne ali stalne in variabilne ali spremenljiv0 stroške vred, ob polnem izkoriščanju kapacitet, a brez akumulacije, osebnimi dohodki smo že dosegli svoj namen. Torej... Vse podrediti Izvozu... Tako pač glasi logičen sklep vsakega nadaljnjega razmišljanja. Za nas že dolga leta izvoz ni nekaj »nebodisiga-treba«, ampak je realnost, od katere živimo in ki je osnova našega razvoja. A tega, da smo tako življenjsko odvisni od uspešnosti izvoza, se še ne zavedamo v zadostni meri. Zato pomeni vsak dodatni kos, ki ga uspemo proizvesti za izvoz, več dohodka, s tem pa pomeni tudi možnosti za večje osebne dohodke in akumulacije. Že dolgo tudi ni vseeno, ali je izdelek I. vrste - namenjen izvozu, ali ga zbrusimo za domače tržišče. Ogromna je tudi razlika v ceni med cenami kri-stalin izdelkov, namenjenih izvozu, ki so prve vrste, in med cenami tistih, ki so druge vrste. To razmerje je kar 4,5 proti 1. Zato bi nam morala biti poglavitna skrb še več izdelkov usposobiti za prodajo na tuje. To nikakor ni fraza, kot nam kažejo prejšnji primeri in izračuni! Kaj ukreniti? Ne glede na dejstvo, da že sedaj dosegamo več kot 55% celotnega prihodka vesit s prodajo na tuje tržišče, bi lahko ta delež še izboljšali. In ker je v naši proizvodnji človek glavni dejavnik, vprašajmo, kako ga - torej - motivirati, da bo delal še boljše in da bo dejansko vložil vse napore1 za čim večje učinke dela, oziroma da bomo lahko izvozili še več naših izdelkov, saj to takoj pomeni precej večji dohodek in seveda tudi večje osebne dohodke... Možni ukrepi za že boljše naše izvozne dosežke bi lahko bili: • V še večji meri vezati osebni dohodek (vseh delavcev v Steklarni na uspešnost izvoza. • Večkrat sklicati proizvodne sestanke in dopovedati slehernemu delavcu, da sta predvsem od izvoza odvisna naš dohodek ter s tem tudi razvoj in osebni dohodki. • V merila za nagrajevanje v še večji meri vključevati Več za uspešno delo zahtevnih izvoznih artiklov irl v večji meri nagrajevati kvaliteto. • Nenehno ljudi seznanjati z uspešnostjo izvozne proizvodnje v posameznem obdobju in kje so vzroki za neizpolnjevanje zastavljenih načrtov. • Nadaljevati z nagrajevanjem inovacijskih dejavnosti in v to pritegniti čimveč ljudi. • Vsako periodično obdobje izbrati, pohvaliti in nagraditi ljudi, ki so bili še posebej uspešni prav v proizvodnji, namenjeni izvozu. • Uvesti dodatne oblike in možnosti za usposabljanje delavcev, da bi dvignili raven njihove usposobljenosti in njihovega znanja ter s tem tudi izboljšali kvaliteto dela. Za sklep Na dlani je, da bo izvoz še pridobival na pomenu. Smo ena izmed redkih delovnih organizacij, ki z izvozom zasluži precej več, kot zasluži na domačem tržišču in kar bi moral biti dolgoročni cilj naše družbe. Prav bi bilo, da omogočimo razvoj predvsem tistim, ki imajo vse možnosti, da dobro in z ustrezno ceno prodajajo svoje blago v tujini. Tem moramo zagotoviti z ustrezno gospodarsko politiko vsaj takšen položaj, kot ga imajo tisti, ki ne izvažajo, a vendarle dobro živijo na račun zaščitenosti tržišča in visokih cen na domačem tržišču! »Izvoz za vsako ceno« ni bila ravno najbolj primerna parola in nam je povzročila več škode kot koristi. Gre za to, da ne smemo razprodajati našega narodnega bogatstva, ampak si moramo z vztrajnim delom pridobivati ugled, ime pa tudi ustrezen gmotni položaj v mednarodni delitvi dela. Smo kot družba, sposobni korenitega preobrata v svoji miselnosti in v svojem obnašanju? Za nas se ve, da ni izbire! ZLATKO NOVAK Kako naprej v Steklarski šoli? Prvi pogoj: ustvariti vzdušje za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov! Kaže, da je sedaj že vsakomur jasno, kako stabilizacija ni nikakršno strašilo, temveč je zelo težko gospodarsko stanje z odločnimi in bolečimi ukrepi, ki so bolj ali manj prizadeli vsakogar med nami, predvsem pa so prizadeli ljudi, ki živijo samo od svoje plače, posebej tiste, ki imajo podpovprečno nizke prejemke. Skoraj vsi smo prizadeti, vendar vsi se ne odzivamo enako. So ljudje, ki so dojeli, da lahko naš gospodarski položaj popravimo z boljšim delom in tudi z odrekanjem, kar dobršen del pa je takih, ki zahtevajo samo višje cene in večje plače. Med stabilizacijskimi ukrepi, ki jih mora pripraviti in sprejeti sleherna delovna organizacija, bi morali postaviti na prvo mesto ukrep o obveznem informiranju delavcev o stvarnih možnostih za gospodarjenje v letu 1984, ki naj bi dalo takšne rezultate, da bomo zraven primernih osebnih dohodkov' ustvarili tudi sredstva za razvoj. Obvezno informiranje delavcev pomeni, da se morajo ti brezpogojno udeleževati Sestankov, na katerih obravnavamo o našem bodočem delu. Nemogoče je nadaljevati s prakso, da nihče nima več časa za dogovarjanje, ker pač vsi hitijo na avtobuse, potem pa se izgovarjajo, da se brez njih sklepa in da to že ni samoupravljanje. Šele, ko bo sleherni med nami prepričan, da je izhod samo v boljšem delu in da bomo prejemali manj, kot smo ustvarili z delom, ker moramo vračati dolgove, šele tedaj bodo ustvarjene možnosti za enotnost akcije, ki je pogoj za ustvarjanje nujnih stabilizacijskih rezultatov. Enostavno povedano: ustvarjati bomo morah več, kot bomo lahko delali. Zato se moramo najprej dogovoriti, koliko pač želimo imeti, da bomo lahko še rekli, koliko moramo ustvariti. Tu druge logike ni! Letošnji cilj: doseči slovensko povprečje v osebnih dohodkih Tako se, na primer, dogovarjamo, da bi morah biti letos osebni dohodki v Steklarski šoh na ravni povprečnega mesečnega osebnega dohodka v Sloveniji, kar niso pretirane ambicije, saj Lansko leto smo v steklarni položili novo kanalizacijo - foto Z. Novak si to zaradi strokovne zahtevnosti in težkega dela tudi zaslužimo! To željo pa bo zelo težko uresničiti, saj smo bili v letu 1983 za 28% pod slovenskim povprečjem. Zato bi morali najprej nadoknaditi to razliko, zraven pa še spremljati letošnje naraščanje njihovega povprečja. S cenami si ne bomo mogli nič pomagati, saj so do konca polletja zamrznjene. Tako ostaja edino druga pot, to je: povečati proizvodne dosežke... Marsikdo pri tem misli, da bo treba izdelati še več kosov. To bi bilo zelo težko in takšno povečanje bi bilo vseeno malenkostno... Gre za druge načine povečevanja dohodka, kot so: zmanjševanje odpadka (ta je še vedno zdaleč prevelik!), izdelovanje zahtevnejših izdelkov, izboljševanje strokovnosti, boljše izkoriščanje razpoložljivega delovnega časa in natančno izpolnjevanje zastavljenih nalog. mulativno ali spodbudno nagrajevanje. Če bi se odločili za dva sistema nagrajevanja - osnova, to je analitična ocena, bi bila skupna, različna pa bi bila stimulacija in dohodek - bo nastalo vprašanje, kako v enoviti delovni organizaciji uporabljati dva sistema nagrajevanja. Verjetno tako ne bo šlo, temveč bomo morali razmišljati o drugačni organizacijski obliki, ki bo to dopuščala?! V sistemu nagrajevanja bomo verjetno ponovno pregledali sedanjo analitično oceno delovnih opravil. Nekateri pričakujejo od tega nove, mnogo boljše plače, zato jim moramo takoj povedati, da bistvenih sprememb ne bo, ker jih enostavno ne more biti, če naj bi se ocenjevalo pošteno. Verjetno pa bo prišlo do manjših zamenjav v zaporedju opravil zaradi njihove ponovne ocenitve? Ugotavljamo, da sedanji sistem nagrajevanja v šoli ni dober. Zaporedje ocenjenih opravil, ki je bilo določeno z analitično oceno, je močno spremenjeno, ko primerjamo dejansko izplačeva-ne osebne dohodke... Delavci, ki delajo po učinku, so krepko presegli normative in seveda tako tudi dobivajo večje osebne dohodke, medtem ko so tisti, ki so nagrajevani po času, ostali na osebnih dohodkih, ki jih določa ocenjenost opravil po analitični oceni. Zato je razumljivo, da včasih to povzroča večja odstopanja ter s tem sproža med sodelavci nezadovoljstvo. Novak P” SÜskahucl mian Očnjak s pomočnikom pri njunem vsakdanjem delu-foto Z. V uresničevanju stabilizacijskih ukrepov je nujna brezpogojna disciplina O vseh naštetih ukrepih smo že veliko govorili, zadolžili skupine in posameznike, naj proučijo naloge in predlagajo njihove rešitve, toda rezultat je vedno isti. Nalog se ne izpolnjuje; prelaga se jih v nedogled; nihče ni poklican na odgovornost. Kolikor se takšen problem postavi pred člane organov samoupravljanja, pred sindikat ali pred zvezo komunistov, je njihova reakcija vse prej kot odločna. Večina njih pa se sploh ne želi izjasniti! Mislim, da je to največja slabost našega dela. Zato se ji moramo z vso odločnostjo postaviti po robu. Pri stabilizacijskih naporih bomo res morali uporabiti parolo: Kdor ni z nami, je proti nam! V tej akciji ne more biti nekakšne lažne solidarnosti, famili ar-nosti in neodgovornosti. Naše osebne dohodke postaviti v neposredno odvisnost od naših delovnih rezultatov Pri sedanji organiziranosti praktičnega pouka učencev ti ne prispevajo več toliko k delovnim dosežkom Steklarske šole, kot so nekdaj, zato je povsem normalno razmišljati, naj prosvetni delavci preidejo na svoj sistem nagrajevanja na osnovi dohodka, ki ga ustvarjajo s svojim delom. Sredstva, ki jih daje družba za njihovo izobraževalno delo, zadovoljujejo za kritje teh stroškov, šola pa lahko z nudenjem dodatnih izobraževalnih programov na podlagi svobodne menjave dela ustvarja dodatni dohodek, katerega del bi bilo mogoče uporabljati za sti- Prav zaradi tega je prvenstvena naloga, da izdelamo stimulativen ali spodbuden del nagrajevanja, ki bo nudil slehernemu delavcu možnost za izboljšanje njegovega osebnega dohodka. Opozoriti pa je treba, da sam pravilnik ne more nikomur dati več, temveč je treba za to najprej več'ustvariti in šele potem tudi kaj več deliti! Izdelava takšnega pravilnika pa bo zelo zahtevna naloga, zato moramo imeti zanj kakovostne podlage. Ena izmed njih je tudi opis delovnih nalog, ki ga pripravljamo že leta, pa ga vendarle še nismo naredili!? Kot pomoč pri izdelavi omenjenega opisa bomo uporabili dnevno eviden- tiranje opravljenega dela, kar bo moral vsak dan sproti opravljati vsak delavec sam (velja, seveda, za delavce, ki delajo po času, za katere nimamo dnevne evidence o opravljenem delu!). Seveda vemo, da bo to povzročilo mnogo razburjenja, češ, sedaj bomo še s takšnimi neumnostimi izgubljali čas, toda marsikdo bo zares v zadregi, kako napisati, kaj je sploh delal sedem ur in pol vsak delovni dan... To tembolj, ker bo moral tak opis dnevnega dela s svojim podpisom potrditi neposredni vodja ter s tem jamčiti, da je bilo opisano oziroma evidentirano delo res opravljeno! Letos nas, torej, čaka ogromno dela! Zato ne bomo mogli upoštevati nikakršnih izgovorov za slabo opravljeno ali neopravljeno delo. Kdor ne bo sodeloval v teh naporih, bo moral oditi. Druge možnosti sploh ni! Sedaj že mnogo ljudi brez dela trka tudi na naša vrata in slabi delavci, kdorkoli bi naj to bil, se morajo zavedati, da bodo morali prepustiti delovna mesta boljšim ... V kratkem bo narejen zelo določen načrt stabilizacijskih nalog, katerim bo podrejeno vse, saj nas samo izredna odgovornost in disciplina lahko rešita najhujšega! Direktor LADO TKAVC, dipl. inž. Kaj smo do sedaj že naredili... Pred pričetkom naložbe Do sedaj smo v našem časopisu že poročali, kako potekajo naše aktivnosti na področju investiranja in katere naloge so bile pred nami. Tudi cilji, ki jih hočemo doseči, so nam že poznani. Zato tokrat predstavljamo, kaj smo od tedaj že naredili in kaj vse še moramo narediti do pravega, fizičnega začetka investicijske dejavnosti. Do sedaj smo, namreč, že Izbrali uvozno opremo, izbrali izvajalce in domačo opremo, dobili soglasja in mnenja, moramo pa v zvezi s tem opraviti še pest nalog. Izbor uvozne opreme Komisija za uvoz opreme se je na osnovi prispelih ponudb zunanjih dobaviteljev odločila za naslednje: • Električna kadna peč z zmogljivostjo od 9 do 14 ton v štiriindvajsetih urah, KTG, Anglija. • Proizvodna linija za pihane izdelke (kelihe), FORMA, Avstrija • Proizvodna linija za stiskane izdelke (pepelniki, krožniki, vaze in podobno), WALTER, ZR Nemčija • Avtomat za rezanje kap, za brušenje zunanjih in notranjih robov na pihanih izdelkih, FORMA, Avstrija • Dva brusna avtomata z mikroračunalnikoma in s strojem za profiliranje diamantnih brusnih plošč, FORMA, Avstrija • Avtomatska linija z dvema bobnoma za kislinsko poliranje in absorb-cijo, ACHT AL, ZR Nemčija • Pnevmatični transport zmesi od zmesame do silosa kadne peči, ZIPPE, ZR Nemčija • Oprema za plinofikacijo (oplinje-nje) steklarne z zemeljskim plinom, FRIKEL, ZR Nemčija. Za vso navedeno opremo smo pripravili skupaj z uvoznikom - Conta-lom - ter z Ljubljansko banko predloge pogodb, ki bodo podpisane te dni. Hkrati smo vložili zahtevke za uvoz vse navedene opreme pri samouprav- ni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) ter z ZSEI in ZSZT - SFRJ (z vsemi potrebnimi soglasji) in pričakujemo, da bomo vsa potrebna soglasja dobili v februarju. Izbor izvajalca del in domače opreme Komisija za izbor najugodnejšega izvajalca gradbenih del in instalacijskih del je določila sposobnost štirim priglašenim organizacijam, izmed katerih bo na osnovi zbranih ponudb izbran izvajalec teh del in s katerim bomo sklenili pogodbo. Za domačo opremo še zbiramo ponudbe, na osnovi katerih bomo izbrali dobavitelja in tudi z njim sklenili pogodbo. Zbrane so že tudi ponudbe za prvo fazo plinofikacije, to je uvedbe plinskega kurjenja peči naše steklarne in Steklarske šole. Dela se bodo začela najbrž že v februarju. To bo skupna naložba Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole. Soglasja In mnenja O vseh dokončno izbranih izvajalcih del in dobaviteljih uvozne in domače opreme se bomo nadrobneje seznanili na naslednjih sejah delavskega sveta delovne organizacije, ki bo sklepal o podpisih ustreznih pogodb. Republiška komisija za oceno investicij nam je proti koncu decembra lani odobrila našo načrtovano investicijsko naložbo po predhodno pridobljenem pozitivnem mnenju ustreznih institucij Ljubljanske banke in LB, Splošne banke Celje o zagotovljenih finančnih sredstvih. Dobili smo tudi vsa potrebna predhodna soglasja k gradbenemu dovoljenju, da bo na njihovi osnovi skupščine občine Šmarje pri Jelšah izdala gradbeno dovoljenje. Da tega dobimo, pa moramo dobiti od službe družbenega knjigovodstva še potrdilo o zagotovljenih finančnih sredstvih. Del tehnične dokumentacije je že narejen v kakovosti PZI, to je projektov za izvedbo, njen večji del pa bo narejen do konca februarja. V zvezi s proizvodnim programom nove investicije naše strokovne službe (komerciala, design in prototipna proizvodnja) že pospešeno pripravljajo vse potrebno za razvoj novih vrst izdelkov ter za njihov prodor na tržišča, ki so za nas zanimiva. In kaj še moramo narediti? Da sploh smemo in moremo začeti z deli, moramo storiti še tole: e Pridobiti moramo soglasja za uvoz opreme. e Pridobiti moramo vse ponudbe za izvajalce domačih del in opreme ter izbrati in določiti izvajalce. e Delavski svet delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič« mora odobriti podpis vseh potrebnih pogodb z dobavitelji opreme iz uvoza, domače opreme in izvajalci del. • Izdelati moramo terminski ali časovni načrt opravljanja vseh del in terminski načrt njihovega financiranja. • Dokončati finančno konstrukcijo - na osnovi posojila LB, Splošne banke Celje, sovlagateljev, posojila izvajalcev del in lastne udeležbe. • Na osnovi vsega navedenega moramo pridobiti gradbeno dovoljenje in s tem izpolniti vse pogoje za začetek gradnje. Pri vsem tem pa je še vedno odprto zelo pomembno vprašanje: kakšna bo naša možnost, razpolagati z ustvarjenimi deviznimi prilivi. Novi zakon o deviznem poslovanju in začasni ukrepi na tem področju še ne omogočajo, da bi točno vedeli, s kolikšnim deležem deviz bomo razpolagali in, ali bodo že sklenjeni samoupravni sporazumi, po katerih bomo potencialnim sovlagateljem odstopali delež deviznih sredstev, veljali ali ne. Če se zgodi, da združevanje deviznih sredstev s temi sovlagatelji zaradi novih predpisov ne bo mogoče, se - seveda - podre tudi finančna konstrukcija naše investicije. S tem pa postane vprašljiv tudi začetek in sploh uresničitev načrtovane naložbe. Nobeden izmed predvidenih načinov samoupravnega združevanja in povezovanja pri ustvarjanju skupnih deviznih prilivov nam zaenkrat še ne omogoča, da bi s sedanjimi sovlagatelji sklenili sporazume, ki bi bili skladni z novimi določili. Vendar upamo, da se bo vse pravočasno uredilo in da po tej poti ne bo nobenih problemov, saj jih je že sicer dovolj... Veliko dela je že opravljenega. Na mnoge dileme smo že našli odgovore. Toda še vedno ostaja do dejanskega začetka del dovolj opravil in vprašanj, ki jih porajajo nenehno se spreminjajoči zakoni, predpisi in začasni ukrepi. A kljub vsemu temu smo optimisti! JOŽE ŽNIDAREC V tozdih smo izvolili nova vodstva osnovnih organizacij sindikata Da bi delali plodno in uspešno V decembru, točneje med 20. in 30. minulim mesecem preteklega leta, smo imeli v Steklarni »Boris Kidrič« občne zbore osnovnih organizacij sindikata. Nanje smo se pričeli pripravljati že konec oktobra in v začetku novembra, ko smo sprejeli rokovnik vseh nujnih postopkov in organizacijskih korakov. Pri tem smo upoštevali predvsem navodila občinskega sveta zveze sindikatov, oprli pa smo se tudi na izkušnje, ki smo si jih pridobili v dveletnem mandatu. Zlasti skrbno smo se lotili evidentiranja novih možnih delegatov za izvršne odbore, saj je resnično težko izbirati in izbrati kandidate, za katere bi že vnajprej zagotovo vedeli, da bodo zavzeto in ustvarjalno sodelovali in ki hkrati še niso preobremenjeni z drugim delom. Prav tako smo tudi temeljito analizirali delo v preteklem mandatnem obdobju in ugotovili, da nismo bili dovolj uspešni, saj Vseh naloženih si nalog nismo uresničili. Pri tem smo mislili predvsem na uveljavljanje načela o delitvi po delu in po delovnih rezultatih ter na uveljavljanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Kljub kritičnim in samokritičnim ugotovitvam občnih zborov pa so tudi v našem delovanju področja, ki smo jih z uspehom obladovali. Še zlasti to velja za socialno varnost delavcev in za njihove delovne ter življenjske razmere. Ocenjujemo tudi, da se dokaj uspešno vključujemo v stabilizacijska prizadevanja, saj je naša usmerjenost v izvoz na konvertibilno območje znana, spoznal pa jo je tudi sleherni steklar za edino možno pot, saj je življenjskega pomena za ves naš kolektiv in za našo družbo. Na občnih zborih so bile nakazane tudi usmeritve za sindikalno delovanje v naslednjem mandatu, medtem ko bodo nadrobne delovne načrte pri- pravili in sprejeli izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata. Na občnih zborih smo izvolili tudi nove izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata, njihove predsednike, tajnike in blagajnike. V posameznih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni naslednji sodelavci: Tozd Osnovna izdelava: predsednik Jože Bedenik, tajnik Vinko Srbčič in blagajnik Stanko Podhraški ter člani: Vlado Čonžek, Avgust Drofenik, Branko Gamilec, Ilija Ivankovič, Alojz Ju-triša, Stanko Ogrizek, Vinko Verk in Josip Vražič (1960). Vlagalec zmesi Josip Juvarič pri svojem zahtevnem in težkem vsakdanjem delu - foto Z. Novak 6 Tozd Dodelava: predsednik Zlatko Starček, tajnica Viktorija Bek in blagajnik Avgust Stiplovšek ter člani: Slavko Čoh, Drago Dimeč, Elizabeta Kovačič, Branko Mikuljan, Vojo Obra-dovič in Zora Pešič. Tozd Kristal: predsednik Karli Ho-lešek, tajnica Zdezdana Dangubič in blagajničaka Alenka Kozlevčar ter člani: Slavko Čoh, Alojz Kubale, Anica Kučiš, Otilija Lampret, Miro Podhra-ški, Janez Poš, Marija Pale-Kosovec in Alojz Sekirnik. Tozd Dekor Kozje: predsednik Jože Fridl, tajnik Ignac Franko in blagajni- Morda vas bo zanimalo? čaka Rozalija Rupret ter člani: Angela Božiček, Zdravko Centrih, Karel Ja-grič, Ivan Sikošek, Jože Vrbek in Marija Zakošek. Tozd Servisne dejavnosti: predsednik Ivan Dolšek, tajnik Drago Mlinar in blagajnik Marjan Šimek ter člani: Marin Jurlina, Mirko Kamenpek, Viktor Koražija in Franc Križanec. Delovna skupnost skupnih služb: predsednik Zlatko Novak in blagajničarka Vera Kodelič ter člani: Andrej Dolšak, Miran Gajšek, Jože Goručan, Vida Juhart, Luka Ljuljdjuraj, Milena Štruklec, Bruno Šverko, Nada Zagoda in Jože Znidarec. Upamo in želimo, da se bodo nova izvoljena vodstva osnovnih organizacij sindikata uspešno spoprijela z vsemi težavami, ki nas bodo zagotovo pestile v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah in v času, ko je pred nami prelomno obdobje. Letos bomo začeli z veliko investicijo, ki bo zahtevala od nas, vsaj spočetka, še več dobrega dela kot v preteklosti, in veliko odpovedovanja. Vsem zares želimo kar najbolj plodno in uspešno delo. Hkrati pa jim tudi čestitamo ob izvolitvi! Spremembe v pokojninsko-invalidskem zavarovanju in zdravstvenem varstvu Spremenjena zakonodaja in samoupravna ureditev na področju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja narekuje uskladitev samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela s to novo ureditvijo. Najpomembnejša področja, na katera se nanašajo spremembe, so predvsem: Invalidnost, spremenjena delovna zmožnost, neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti in začasna zadržanost z dela ter prenos uresničevanja nekaterih pravic iz teh naslovov na organizacije združenega dela, v katerih so delavci, ki uveljavljajo te pravice, v delovnem razmerju. Pravice, ki gredo dtiovnim invalidom II. in III. kategorije, se najprej uresničuje v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, razerl za čas invalidovega čakanja na ustrezno delo in za čas njegovega čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo. V teh dveh primerih invalid uveljavlja pravico do nadomestila osebnega dohodka v’tozdu, v katerem združuje svoje delo. Invalidnost Pomembna novost pri ugotavljanju invalidnosti je, da se ugotavlja le glede dela in nalog, na katere je bil delavec razporejen, oziroma jih je opravljal, temveč tudi glede vseh ostalih del in nalog, ki se jih opravlja v neki temeljni organizaciji in ki ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti glede na invalidovo zdravstveno stanje. Šele, če v tozdu ni del in nalog, ki ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi oziroma pridobljeni delovni zmožnosti glede na delavčevo zdravstveno stenje, je podana invalidnost II. ali III. kategorije. V nasprotnem primeru; če so po postopku, ki jo določen v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ugotovi, da so v tozdu druga ustrezna dela ali druge ustrezne naloge, ki jih delavec glede na svoje zdravstveno stanje lahko opravlja, je mogoče govoriti o spremenjeni delovni zmožnosti. » Spremenjena delovna zmožnost V primeru spremenjene delovne zmožnosti je tozd, v katerem je takšen delavec zaposlen, dolžan razporediti ga na delo in naloge, ki glede na njegovo spremenjeno delovno zmožnost ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti, delavec pa je takšno delo dolžan sprejeti. V primeru, da je za opravljanje drugega ustreznega dela potrebna dokvalifikacija, jo je tozd delavcu dolžan omogočiti. Vse pravice, ki izvirajo iz spremenjene delavčeve delovne zmožnosti, uresničuje delavec v tozdu, v katerem združuje svoje delo. Glede nadomestil osebnega dohodka pa je prepuščeno delavcem, da to sami uredijo v svojih samoupravnih aktih. Neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti Kadar zaradi narave dela ah delovnega okolja ustrezna zdravstvena služba ugotovi, da je za nekega delavca neposredna nevarnost invalidnosti, je njegova temeljna organizacija dolžna, razporediti ga na druga ustrezna dela; to je na dela, ki ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, in ki hkrati ne prestavljajo nevarnosti, da bi zaradi takih del postal invalid. Takšnemu delavcu je tozd, v katerem združuje delo, dolžan omogočiti za opravljanje takšnega dela potrebno prekvalifikacijo. Nadomestila osebnega dohodka Zakonodaja prepušča vprašanje o nadomestilih osebnega dohodka v primeru spremenjene delavčeve delovne zmožnosti in v primeru neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti delavcem samim. Pri tem pa razlagalec zakona usmerja k dvema različnima ureditvama, in to za primere, ko je spremenjena delovna zmožnost posledica poškodbe pri delu oziroma posledica poklicne bolezni, in ko je le-ta posledica nesreče oziroma poškodbe zunaj dela in bolezni. Zaradi miselnosti takšnega ločevanja je tudi v osnutku sprememb pravilnika predlagano, da se delavcem s spremenjeno delovno zmožnostjo oziroma delavcem, za katere je neposredna nevarnost, da nastane invalidnost' kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določi večje nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka, kot drugim delavcem. Tu pa je vključen še en pogoj; to je, da do poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni ni prišlo zaradi neuporabljanja zaščitnih sredstev in naprav po delavčevi krivdi. V obeh primerih se nadomestilo osebnega dohodka poveča še glede na dopolnjeno delavčevo delovno dobo, vendar pa to ne more biti večje od osebnega dohodka delavca, če bi še naprej delal na svojem prejšnjem delovnem mestu, oziroma opravljal prejšnja dela in naloge. V vseh primerih, to je tako v primeru invalidnosti kakor tudi v primeru delavčeve spremenjene delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, se upravičenost do razlike osebnega dohodka ugotavlja v delovni organizaciji. Zdravstveno varstvo Zakon o zdravstvenem varstu in ustrezni samoupravni sporazum prenašata uresničevanje večine pravic z zdravstvenega varstva na delovne organizacije oziroma na tozde, v katerih so taki delavci zaposleni. Tako se med drugim prenaša na tozd tudi stroške zdravljenja zaradi nesreč pri delu in poklicnih obolenj ter pretežni del nadomestil do 30 dni in nad 30 dni zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov. Zaradi tega je v 25. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva predlagana tudi drugačna raven nadomestil za čas zadržanosti z dela glede na njeno trajanje in sicer od 75% do 100% od osnove. Tako, na primer, za prve dni zadržanosti z dela in za vse primere odsotnosti zaradi nege družinskega člana gre delavcu le nadomestilo osebnega dohodka v višini 75% od osnove in 100% od osnove v primeru, če je delavec zadržan z dela zaradi poškodbe pri delu ah zaradi poklicne bolezni. Razen nadomestila osebnega dohodka pa pripada delavcu še nadomestilo stroškov za prehrano in za prevoz, in sicer v primerih in pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. ALOJZ JUHART »Nazaj k naravi.../« bi mogli pripisati podpis k tej sliki, ki tudi opozarja, kako bomo morali slej ali prej bolj ceniti zemljo, ki ostaja neobdelana... Predlagamo sklenitev samoupravnega sporazuma... Pet dinarjev za invalide Nobenega dvoma ni, da je naša družba mnogo storila na področju varstva invalidov. Naša zakonodaja je med najbolj naprednimi in najbolj svobodno urejenimi. Žal pa to ni vedno zadosti. Četudi imamo takšno zakonodajo, se prenekatero vprašanje, pomembno za invalide, prepočasi rešuje... Letos smo dobili novi zakon in z njim tudi statut invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja, ki bosta urejala in razreševala to področje. Toda, ali bodo s tem rešene vse težave, ki tarejo invalidne ljudi? Najbrž ne! In prav zato moramo biti invalidi organizacijsko povezani tako v krajevni skupnosti kakor tudi v združenem delu. Društvo invalidov občine Šmarje pri Jelšah povezuje kakšnih dva tisoč invalidnih oseb, kar pomeni 5,4% vsega njenega prebivalstva. Med njimi je 360 ali 5,14% zaposlenih, medtem ko je kar nadaljnjih sto invalidov težje zaposljivih in prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje. Skupni seštevek daje naravnost porazno sliko, nad čemer se je treba temeljito zamisliti. Prav tako se je treba zamisliti nad tem, kako se sploh razrešuje pereče probleme in težave invalidov. Da bi lahko invalidi delovali čim bolj organizirano, potrebujemo finančna sredstva. Teh pa je vedno manj. Zato smo prisiljeni prositi za pomoč svoje zdrave tovariše, naj bi se vsakdo med njimi vsak mesec odpovedal 5 (petim) dinarjem in jih namenil invalidom za uresničevanje našega delovnega načrta. Pet dinarjev pomeni vsako leto komaj nekaj več kot stekleničko piva posamezniku, organiziranim invalidom pa bi to pomenilo znatna sredstva za sofinanciranje njihove dejavnosti. Mi, invalidi, ne moremo kaj več, kot da se zahvalimo s toplo in iskreno besedo za razumevanje ter želimo, da zdrav človek nikdar ne bi prišel med nas kot invalid. Da bi predlog mogli čim prej uresničiti, prilagamo predlog samoupravnega sporazuma o sofinanciranju delovnega načrta Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah, ki naj bi ga obravnavali na zborih delovnih ljudi ob razpravah o zaključnih računih za leto 1983. Invalidi predlagamo samoupravni sporazum Bomo za »invalidski dinar«? Na zborih delovnih ljudi naj bi razpravljali tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o sofinanciranju programa dela Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah. Njegovo besedilo objavljamo v tem sestavku in pričakujemo, da ne bo med nami steklarja, ki bi odklonil nesebično pomoč invalidom! Besedilo predlaganega samoupravnega sporazuma je naslednje: Skladno s 6. in 11. členom Pravil Društva invalidov občine Šmarje pri "Jelšah, ki predstavljajo dejavnost in programsko usmeritev društva, ter z 51. členom ter pravil, ki govori o financiranju dejavnosti društva, sklepamo delovni ljudje - člani osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije - vključeni v občinski svet zveze sindikatov - z Društvom invalidov občine Šmarje pri Jelšah naslednji Samoupravni sporazum o sofinanciranju programa dela Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah (invalidski dinar) 1. člen Delavci, zaposleni v združenem delu, vključeni v osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije, v dogovoru z občinskim svetom Zveze sindika-Q tov Slovenije, se zavezujemo odvajati sredstva v višini 5,00 dinarjev (z bese- do: pet dinarjev) mesečno na zaposlenega v občini in jih namenjati za nemoteno delovanje oziroma izvajanje Rezalka stekla Zdenka Bračun pri rezanju vaz - foto Z. Novak programa dela društva invalidov v občini. • Invalidski dinar (sredstva, prispela na žiro račun društva,) je društvo dolžno trošiti do 50% izključno za uresničevanje programa dela aktivov zaposlenih invalidov v organizacijah združenega dela. • Ostalih 50% sredstev društvo na- Mojster pri stiskalnici Milan Živičnjak s pomočnikom pri njunem vsakdanjem delu -foto Z. Novak menja za uresničevanje skupnega programa dela društva v rekočem letu. • Sredstva po tem sporazumu bodo delovne organizacije nakazovale na žiro račun društva št. 50730-678-51446, Društvo invalidov občine Šmarje pri Jelšah, vselej ob izplačilu osebnih dohodkov. • Invalidski dinar (5,00 dinarjev na zaposlenega mesečno) ne povečuje članarine Zveze sindikatov, pač pa so za sredstva neposredni prispevek delavcev, namenjenih za uresničevanje delovnih programov društva invalidov. 2. člen Društvo invalidov je dolžno vsako leto pravočasno pripraviti letni program dela za naslednje leto in ga skupaj s finančnim načrtom predložiti ob- činskemu svetu zveze sindikatov, na željo osnovnih organizacij pa ga je dolžno predložiti tudi njim, da bodo vselej pravočasno obveščeni o programskih usmeritvah in o delovnem programu društva. Društvo je dolžno vsako leto poročati občinskemu svetu zveze sindikatov o uresničevanju programa v minulem letu. 3. člen Morebitne spremembe tega sporazuma opravijo medsebojno občinski svet zveze sindikatov in Društvo invalidov občine Šmarje (varianta: večina osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije, podpisnic tega sporazuma in društvo invalidov, ki so zavezani za uresničevanje tega sporazuma). 4. člen Sporazum je sklenjen, ko zanj glasu- je večina delavcev v združenem delu -članov osnovnih organizacij zveze sindikatov, v občini, veljati pa začne, ko je objavljen na predpisan način v sredstvih javnega obveščanja. 5. člen Uresničevanje tega sporazuma nadzorujejo samoupravna delavska kontrola Občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah in nadzorni odbor Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče združenega dela. Številka: 99-11/83-1 Datum: 19. 11. 1983 Sestavni del tega sporazuma so veljavno podpisane pristopne izjave predstavnikov osnovnih organizacij zveze sindikatov. Rezultati neke ankete... Kakšno zanimanje kažemo v Steklarni za izobraževanje? V oktobrski izdaji Steklarja smo objavili anketo, s katero smo poskušali ugotoviti, kakšno je med delavci steklarne zanimanje za razne izobraževalne oblike. Izpolnili naj bi jo vsi člani kolektiva, vendar se velika večina anketiranju ni odzvala. Anketo je izpolnilo 151 delavcev. In. kaj smo iz njihovih odgovorov na zastavljena vprašanja ugotovili? Med tistimi, ki niste izpolnili ankete, je bilo največ proizvodnih delavcev in delavcev z naj nižjimi stopnjami izobrazbe. Bolj zaskrbljujoče in težje razumljivo pa je dejstvo, da ankete prav tako niste izpolnili mnogi delavci, ki sicer opravljate najodgovornejša dela in naloge. Že glede na svoj položaj v delovnem procesu bi morali pokazati več posluha za takšno obliko dela. Kakor je že v uvodu zapisano, je anketo izpolnilo 151 delavcev, največ s poklicno in srednjo šolo. Če izhajamo iz predpostavke, ki je najbolj logična in delno tudi preverjena, ste anketo izpolnili predvsem tisti delavci, ki se želite izobraževati. Večina tistih, ki ankete niste oddali, pa najbrž ne čutite potrebe po izobraževanju?! Med delavci, ki ste izpolnili anketo, bi si trije radi pridobili osnovnošolsko izobrazbo, pet bi jih rado končalo steklarsko šolo, štirje pa bi radi dokončali kakšno drugo poklicno šolo, na primer: gostinsko, trgovsko ter elektro (dva delavca). Največ zanim. > kaže tisti, ki ste anketo izpolnili, za ,i. iobi-tev srednješolske in višješolsk- oziroma visokošolske izobrazbe. To je 'ah-ko delno posledica tega, da so poten- cialni kandidati za pridobitev te stopnje izobrazbe, to ste deiavci s poklicno ah s srednjo šolo, oddali največ anketnih listov. Če pa sprejmemo predpostavko, da se je večina delavcev, ki vas izobraževanje zanima, potrudila in izpolnila anketo (in najbrž jo lahko, če upoštevamo še dodatno informiranje ter spodbujanje), potem bi smeh trditi, da delavci z nižjo stopnjo izobrazbe (nedokončana ah dokončana osnovna šola) ne čutite kaj prida želje po svojem nadaljnjem izobraževanju in razvoju. Srednjo izobrazbo bi si rado pridobilo 11 delavcev in sicer v naslednjih smereh: trije ekonomsko, dva administrativno in po eden tehniško ah administrativno, tehniško ah delovodsko, steklarsko tehniško ah delovodsko in gasilsko. Dva delavca sta navedla sa- Popraviti bo treba tudi ostrešje na starem generatorju ~ foto Z. Novak mo, da si želita pridobiti srednjo izobrazbo, nista pa navedla smeri. Na višji ali visoki šoli oziroma fakulteti bi želelo študirati 17 delavcev in sicer: šest na visoki ekonomsko-ko-mercialni šoli (eden računalništvo), trije na visoki šoli za organizacijq dela (dva računalništvo) in po eden: višjo pravno šolo, višjo upravno šolo, kemijsko tehnologijo, pravo, strojništvo, ekonomijo, ekologijo - varstvo pri delu in telesno kulturo. Iz pregleda je razvidno, da večina smeri ne pride v poštev za potrebe steklarne na sedanji stopnji njenega razvoja. Nekatere interese pa bi se dalo koristno združiti s potrebami naše delovne organizacije, medtem ko bi bila pri drugih rešitev morebiti preusmeritev. Precej zanimanja kažete nekateri delavci za izpopolnjevanje strokovne in splošne izobraženosti. Mišljeni so tečaji, seminarji, predavanja in podobne izobraževalne oblike. Kar 114 delavcev vas je izjavilo, da bi se udeležili seminarjev s področja svojega strokovnega dela, 85 delavcev pa bi se vas udeležilo seminarjev s področja samoupravnega odločanja. Če bi delavci v večjem številu izpolnili vprašalnike, bi bilo takih soglasnih odgovorov najbrž še več. Iz pogo- Samo zares najvišja kakovost izdelkov nam zagotavlja uspeh na tujih tržiščih in v prodaji doma - foto T. Tomič vorov z delavci smo, namreč, ugotovili, da jih je dosti razumelo vprašalnik v tem smislu, kakor da se nanaša samo na redne oblike izobraževanja. Zanimanje za izpopolnjevanje izobraženosti ter za sodelovanje na seminarjih in tečajih narašča z naraščanjem stopnje izobraženosti. Nižja kot je stopnja dosežene izobrazbe, manj je zanimanja za dodatno izobraževanje, in obratno. Tako kažejo tudi druge tovrstne ankete in raziskave, saj potrjujejo skoraj vse, da zanimanje za izobraževanje ter za samoupravne in družbenopolitične aktivnosti narašča s stopnjo izobraženosti vprašancev. Od tega odstopajo samo delavci z najvišjo stopnjo izobrazbe! In tudi v naši delovni organizaciji je slika podobna: če še upoštevamo dejansko stopnjo in kakovost samoupravnih aktivnosti pri nas, potem smemo povzeti, kako bi bilo nujno že zaradi tega več skrbi nameniti nadaljnjemu izboljševanju oziroma dviganju izobrazbene ravni delavcev! Naj za konec pripišem še nekaj besed o samem anketiranju! To obliko se v praksi dosti uporablja, saj je mogoče z njo dokaj hitro in zanesljivo zbrati potrebne podatke. Seveda, le pod pogojem, da je anketiranje sistematično izpeljano in da so tisti, ki jim je anketa namenjena, do- volj osveščeni in pripravljeni sodelovati. Očitno je, da pri nas velik del delavcev ni navajen in tudi ni preveč pripravljen na sodelovanje v takem smislu (tudi, če ne upoštevamo samo naših izkušenj). Med mnogimi smo lahko ugotovili, da preprosto niso razumeli, za kaj sploh gre... Nekatere je bilo strah, češ da jih hočemo s tem prisiliti v razne izobraževalne oblike. Nekateri pa ankete niso izpolnili preprosto iz malomarnosti ali iz lenobe! Ugotovili pa smo lahko še nekaj - da namreč precej delavcev Steklarja sploh ne bere ali pa ga bere zelo površno. Vsi člani našega kolektiva bi morali razumeti, da določenih podatkov ne zbiramo zaradi tega, da bi pač zbirali podatke, ampak da jih zbiramo predvsem in samo zato, ker jih pri svojem delu nujno potrebujemo. V našem primeru je bil naš cilj, da bi na osnovi ugotovljenih vaših interesov ali zanimanj lažje naredili izobraževalni načrt in na njegovi podlagi organizirali določene izobraževalne akcije. In če smo poskušali zbrati želje delavcev po izobraževanju, smo to storili predvsem zaradi tega, ker nismo hoteli, da bi naredili tak plan mimo vaših dejanskih potreb! JASNA REBERNJAK Tudi s takšnimi izdelki se ponašamo rogaški steklarji - foto Z. Novak Kadrovske zanimivosti za december 1455 delavcev V decembru lani je bilo zaposlenih v Steklarni »Boris Kidrič« 1455 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 441, v tozdu Dodelava 163, v tozdu Kristal 386, v tozdu Dekor 174, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše steklo 12 In v Delovni skupnosti skupnih služb 181. Med nas je prišlo ta mesec 18 novih delavčev, zapustilo pa nas jih je 8. Prišli V decembru je prišlo med nas 18 delavk in delavcev in sicer: v tozd Osnovna izdelava za krogličarje: Josip Droždan, Stanislav Plavčak in Vladimir Vrbovški ter za odnašalce: Stje-pan Barič, Jože Drofenik, Albin Križanec, Tomiča Poslek in Dušan Tanšek; v tozd Kristal za brisalke stekla: Snežana Balon, Jožica Drofenik, Marija Drofenik, Darinka Kramar, Tatjana Sajko in Darinka Šket; v tozd Servisne dejavnosti za. mazuterja Vinko Kunštek in v Delovno skupnost skupnih služb za prevzemnega kontrolorja I Alojz Srarnl (premeščen iz tozda Osnovna izdelava) ter za pripravnika Zvonimir Junež. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in kar najboljše počutje med nami! Odšli V decembru nas je zapustila o delavk in delavcev in sicer: iz tozda Osnovna izdelava krogličarji: Josip Podhraški, Alojz Sedenik in Dragan Stevanovič, ki so bili vsi izključeni, ter odnašalec Darko Vandekar, ki je bil tudi izključen, medtem ko je bil pomočnik Alojz Šraml, ki je bil premeščen v delovno skupnost skupnih služb; iz tozda Dekor v Kozjem brusilec II. delovnega področja Drago Omerzel in brusilka III. delovnega področja Bernarda Brilej, ki sta odšla po odpovedi; iz Delovne skupnosti skupnih služb skladiščni delavec Franc Žerak, ki je bil izključen, in vodja nabave Ida Siter, ki se je redno upokojila. Poročila se je V decembru se je poročila Vlasta Ceršak - poročena Fenrih. Mladoporo- Zahvala Vsem sodelavcem steklarne, ki ste nama solidarno pomagali, se iskreno zahvaljujeva! Zora in Stipe Pešič čenki čestitamo in ji želimo na novi življenjski poti vse najlepše! Rodili so se V decembru so se rodile naše sodelavke, oziroma so se rodili našim sodelavcem: Martin Bezamovski - sin Bernarde Centrih, Tanja Biruš - Lidijina hči, Janko Hemavs - Olgin in Jankov sin, Tomi Kolar - Marijin sin, Dejan Košanski » Božičin in Stjepanov sin, Saša Podhraški - Blaženkina hči, Anita Tepeš - Jadrankina hči, Elvis Vončina - Aničin sin in Nataša Zušan -Emina hči. Staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo dobrega v življenju! ZDENKA SITER Zahvala Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in očeta Ivana Halužana se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje in ker ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti! Žena z otroci in ostalo sorodstvo Upokojili so se... Vlado Cerovski S 1. novembrom se je upokojil kro-gličar in nabiralec Vlado Cerovski, ki je nazadnje zaradi bolezni opravljal odnašalsko delo. Vlado se je rodil 12. decembra 1932 v Pišlinu. Že zelo mlad je ostal brez očeta, zato se je moral že zgodaj, skupaj s sestro in materjo, spoprijeti z življenjskimi tegobami. Doma so Imeli majhno kmetijo, na kateri je moral že kot majhen deček opravljati tudi vsa težka dela. Ker kmetija in življenje na njej nista nudila najnujnejšega za življenje, si je moral Vlado poiskati dodatnega zaslužka. Leta 1948 se je zaposlil v naši steklarni kot stiskalec in odnašalec, potem pa je napredoval v krogličarja in končno v nabiralca. Svoje delo je opravljal vestno in odgovorno ter si z ustvarjenim dohodkom ustvaril lastni dom in družino. Toda, kakor prenekateremu steklarju, tudi Vladu bolezen ni prizanesla. Zbolel je in prevzeti je moral lažje delo. Pkrevalificirati se je moral "in spet opravljati delo odnašalca. A, žal, mu tudi na novem delovnem mestu bolezen ni prizanesla. Vse več časa je bil na bolniškem dopustu. In tako je pričakal tudi svojo upokojitev. Vlado Cerovski je v svojem življenju z mnogo truda in samoodpovedovanja že do sedaj veliko ustvaril. Zato mu vsi sodelavci želimo, da bi v krogu svojih najbližjih še dolga leta užival sadove svojega dela. In kličemu mu še na mnoga leta! SODELAVCI Franc Mašera Nedavno tega se je upokojil sodelavec iz transportne skupine Franc Mašera ... Odredili so mu invalidsko upokojitev! Franc se je rodil leta 1935 v vasici Sečovo v številčni družini, saj je bilo doma kar osem otrok. Zaradi tega je moral naš sodelavec po končani osnovni šoli čim prej na delo, da je razbremenil starše. Težko je bilo, namreč, preživljati tako veliko družino v tistih težkih povojnih časih. Leta 1950 se je Franc zaposlil v Ste- klarni »Boris Kidrič« kot brusilec. Začel je v učni brigadi in delal pet let kot brusilec. Potem se je poizkusil v grobi brusilnici, nakar je delal še kot steklar pri peči. Vendar je bil zaradi bolezni premeščen v transportno skupino. Veliko surovin in črepinj je šlo skozi Francove roke. Delal je marljivo, zavzeto, skrbno. Ker se mu je zdravje slabšalo, je moral delo opustiti in se invalidsko upokojiti. Franca Mašero poznamo kot vestne- Upokojil se je tudi nabiralec dna Vlado Ce-rovski ga delavca in dobrega tovariša. Želimo mu zdravja in zadovoljstva v družini! BORIS FÜHRER Ida Siter Z zadnjim dnem lanskega leta, prav na Silvestrovo, se je od kolektiva steklarne poslovila naša dolgoletna sodelavka Ida Siter. Odšla je, namreč, v zasluženi pokoj... Ida, rojena 7. aprila 1928, se je zaposlila v steklarni v najtežjih časih, takoj po vojni, ko je bilo treba obnoviti Priložnost za marsikoga... Na Silvestrovo seje upokojila Ida Siter, referentka nabave izmučeno in porušeno domovino, pa tudi steklarno. Delala je v vezalnici. Kot aktivistka v SKOJ je bila vedno pripravljena na udarniško delo, ki ga tiste čase res ni bilo malo. Ker se je s svojim marljivim delom nenehno dokazovala, je hitro napredovala. Premeščena je bila na obračun osebnih dohodkov za brusilce ter medtem za tri leta prekinila delovno razmerje. Ko se je vrnila med nas, je prevzela delo v tehničnem sektorju, potem je bila premeščena v komercialo, leta 1961 pa je postala referentka nabave. To delo je opravljala do upokojitve. Ida je ves čas svojega dela v steklarni delovala zavzeto tudi v družbenopo- Invalidsko se je upokojil Franc Mašera iz transportne skupine liričnih organizacijah. Kot aktivistka SKOJ je bila že leta 1948 sprejeta v Zvezo komunistov Jugoslavije. Zadnja leta je tudi zelo ustvarjalno delala v sindikatu. Vsi, ki Ido Siter poznamo, vemo, da je bila vseskozi dobra delavka, da ji nobeno delo ni bilo pretežko, da bolniškega dopusta skorajda ni poznala, da je bila odlična delovna tovarišica in prijateljica. Zato jo bomo v kolektivu še dolgo pogrešali. Svoji nekdanji sodelavki Idi želimo, da bi bila še dolgo zdrava, da bi še veliko let uživala pokojnino in da bi se še večkrat oglasila v steklarni! SODELAVCI Dopisno izobraževanje Izobraževalni center Dopisne delavske univerze Univerzumiz Ljubljane organizira izobraževanje po dopisno-seminarski metodi, ki temelji na učnem gradivu, samoizobraževanju udeležencev izobraževanja-dopisnikov, seminarjih, konzultacijah in preverjanju znanja. Zaradi prožnosti oblik je to izobraževanje primemo za vsakogar, tudi za tiste, ki živijo daleč od študijskih središč, saj stalni osebni stiki niso nujni. Vsak dopisnik si lahko prilagaja ritem učenja glede na svoje časovne in delovne zmožnosti, ima pa tudi možnost obiskovati seminarje in posvete pri posameznih predmetih. Osnovno izobraževanje po dopisni metodi Vse delavce delovne organizacije, ki nimajo končane osnovne šole, vabimo, da spet sežejo po knjigi, končajo osnovno šolo ter dosežejo cilj, zastavljen v mladosti. V dopisno osnovno šolo se vključujejo ljudje, ki niso končali posameznih razredov ali pa so šolanje prekinili, ko so izpolnili šolsko obveznost. Končana osnovna šola je temeljni pogoj za nadaljevanje šolanja na srednji šoli in torej odpira vsakemu delavcu možnosti osebnega in poklicnega razvoja. Izobraževanje je za delavce ljubljanskih občin brezplačno, za kandidate zunaj Ljubljane morajo izobraževalne skupnosti njihovih občin odobriti povračilo šolnine pred vpisom v šolo. Za nepismene delavce je organiziran začetni pouk branja in pisanja. V dopisno osnovno šolo se vključujejo odrasli ljudje, stari do 50 let. Njim so prilagojene tudi metode in oblike dela. Seminarji so enkrat tedensko, pod vodstvom učiteljev pa udeleženci izobraževanja samostojno rešujejo naloge in se pripravljajo za seminarsko delo in za izpite. Predmeti so razvrščeni zaporedno, tako da so delavci ves čas izobraževanja enakomerno obremenjeni in jim je s tem delo olajšano. Osnovna šola deluje po predpisanem učnem načrtu za odrasle in upošteva prejšnje znanje ter življenjske in delovne izkušnje posameznikov. Izobraževanje v osnovni šoli je izpolnitev načela Zveze sindikatov Slovenije: Vsak delavec naj ima popolno osnovno šolo! Učenje tujih jezikov po dopisni metodi Če se želite učiti tujega jezika, pa nimate možnosti obiskovati tečaja, začnite študirati po dopisni metodi. Prejeli boste ustrezno gradivo s kaseto in teste. Korigirane teste z opombami boste prejeli po pošti. Čas in hitrost učenja sta prepuščena vam. Drugo izobraževanje po dopisni metodi - filmska in televizijska šola - tečaj strojepisja, tečaj za skladišč- Srečanja z drugimi delovnimi organizacijami ZTO Celje: Steklarna »BK«, 24. aprila v Rogaški Slatini Tehnokristal Kardeljevo: Steklarna »BK«, 26. maja v Kardeljevu »Kristal« Sombor: Steklarna »BK«, 23. junija v Rogaški Slatini Steklarna »Straža« : Steklarna »BK«, 9. septembra v Humu na Sutli Steklarna Hrastnik Steklarna »BK«, 15. septembra v Hrastniku. Trimske akcije Plavalni tečaj od 22. do 28. januarja v hotelu Donat Družinski pohod, 1. maja, Boč - Donačka gora Kolesarjenje, 19. maja - Rogaška Slatina - Kumrovec - Rogaška Slatina Nabiranje gob, 25. avgusta - Donačka gora. Srečanje mladincev.z drugimi delovnimi organizacijami Mladinske delavske športne igre ob dnevu mladosti, od 21. do 30. maja v Rogaški Slatini Mladinske steklarske delavske športne igre (Straža, Kristal Samobor, Steklarna »BK«) v Humu na Sutli Memorialni turnir »N-E-H«, 15. oktobra v Humu na Sutli Mladinske delavske športne igre krajevnih skupnosti, 20. oktobra v Rogaški Slatini. Delavske športne igre med tozdi Steklarne »Boris Kidrič« Namizni tenis, 23. februarja v osnovni šoli Rogatec, organizator Erih Lešnik Streljanje, 22. marca v Rogaški Slatini, organizator Janez Poš nike, tečaj za tehnične risarje, tečaj za slikopleskarje, tečaj za delovodje, tečaji iz varstva pri delu, tečaj za kovinarske delavce, tečaj za stavce, tečaj za vzdrževalce klimatskih naprav, tečaj za vzdrževalce dvigal, tečaj za vzdrževalce poslovnih stavb in tečaj za kon- Ribolov, 20. maja na Vonarskem jezeru, organizator Miroslav Žekar Pikado, 30. maja v Steklarni »Boris Kidrič«, organizator Stipe Pešič Mah ndgomet, 16. junija v Rogaški Slatini, organizator Milorad Kračun Plavanje, 30. junija v Rogaški Slatini, organizator Zlatko Novak Nabiranje gob, 18. septembra, organizator Jovo Tišma Šah, 15. oktobra v Steklarni »Boris Kidrič«, organizator Jovo Tišma Kegljanje za moške, 27. oktobra v Šentjurju, organizator Milan Žgajner Kegljanje za ženske, 12. decembra v Rogaški Šlatini, organizatorica Marija Perkovič. Občinske sindikalne delavske športne igre Šah, 29. januarja v Rogaški Slatini, organizatorica Steklarna »Boris Kidrič« trolorje kvalitete v proizvodnji. Za vse izobraževalne oblike se lahko prijavite takoj na naslov: BDU UNIVERZUM, Izobraževalni center, Ljubljana, Parmova 39 Informacije lahko dobite tudi po telefonu (061) 312-133 ali 312-141. Kegljanje, 19. februarja v Rogaški Slatini, organizator Zdravilišče Namizni tenis, 8. marca v osnovni šoli Rogatec, organizator Prosveta Streljanje, 18. maja v Rogaški Slatini, organizatorica Steklarska šola. Mah nogomet, 6. maja v Rogaški Slatini, organizator Kors - Ikom Ribolov, 10. junija na Vonarskem jezeru, organizator Ribiško društvo Sotla Balinanje, 10. julija v Rogaški Slatini, organizator Zdravilišče Plavanje, 9. avgusta v Rogaški Slatini, organizator Gokop Vlečenje vrvi, 9. septembra v Rogaški Slatini, organizator Ingrad Atletika, 30. septembra v Mestinju, organizatorica OZTK Rokomet, 6. novembra v Šmarju, organizatorica Uprava Sob Košarka, 12. novembra v Šmarju, organizatorica Prosveta Kegljanje, II. del, 14. novembra v Rogaški Šlatini, organizator Zdravilišče. STIPE PEŠIČ Takole poteka rekreacijski odmor naših sodelavk v brusilnici! foto Z. Novak Program delavskih športnih iger za leto 1984 Za vsakogar nekaj... Komisija za šport in rekreacijo steklarne je pripravila program tekmovanj, srečanj in trimskih akcij za leto 1984, ki je dokaj bogat, pa bo zato treba dosti zavzetega in odgovornega dela, če ga bomo hoteli uresničiti! Končane so delavske športne igre 1983 Steklarji četrtič zmagovalci Komisija za šport in rekreacijo naše steklarne je v letu 1983 uspešno izvedla več športnih srečanj in tekmovanj. Lahko zapišemo, da je delala uspešno... V programu smo si zastavili tudi tekmovanja v nekaterih športno-rekrea-cijskih panogah. Sodelovali so delavci oziroma zastopstva iz vseh tozdov, najuspešnejši pa so bili tekmovalci iz tozda Kristal, ki so zmagali s skupaj zbranimi 54 točkami ter s tem tudi osvojili prehodni pokal. Drugo mesto so osvojili tekmovalci tozda Osnovna izdelava z 51 zbranimi točkami, na tretje mesto so se uvrstili udeleženci tekmovanj iz tozda Servisne dejavnosti z 32 točkami, četrta je bila Delovna skupnost skupnih služb z 20 točkami, peti Dekor Kozje z 10 točkami in šesti tekmovalci tozda Dodelava s 5 zbranimi točkami. V posameznih tekmovalnih discipli- nah so sodelujoča moštva uspela takole: , Namizni tenis: 1, Delovna skupnost 12 točk, 2. Kristal 8 točk, 3. Osnovna izdelava 5 točk. Streljanje; 1. Kristal 12 točk, 2. Delovna skupnost 8 točk, 3. Osnovna izdelava 5 točk. Ribolov: 1. Osnovna izdelava 12 točk, 2. Servisne dejavnosti 8 točk, 3, Kristal 5 točk. Mali nogomet: 1, Kristal 14 točk, 2. Dekor 10 točk, 3. Osnovna izdelava 7 točk, 4. Servisne dejavnosti 5 točk, Pikado: 1. Servisne ■ dejavnosti 14 točk, 2. Osnovna izdelava 10 točk, 3. Kristal 7 točk, 4, Dodelava 5 točk. Kegljanje: 1. Osnovna izdelava 12 točk, 2. Kristal 8 točk, 3. Servisne dejavnosti 5 točk. In kako v medtozdovskih srečanjih točkujemo? Večino športno-rekreacij skih tekmovanj točkujemo po tabelah Jožeta Maliča. Najboljše uvrščenim moštvom še prisodi dodatne točke, vsaj za prva tri mesta. Zato je najbolj primeren in uporaben naslednji način točkovanja: zadnja ekipa dobi 5 točk, predzadnja 6, in tako proti prvim trem, nakar dobi tre j a ekipa še dve dodatni točki, druga dobi še tri dodatne točke, in prva dobi še štiri dodatne točke. Tekmovali pa smo tudi posamično v šestih disciplinah ter tako dobili za leto 1983 najboljše športnike steklarne. Ti so: • Streljanje - Slavko Coh - 168 krogov • Ribolov - Štefan Jutriša - 158 rib • Pikado ženske - Branka Gluhak -89 krogov • Pikado moški - Anton Mikša -167 krogov • Šah - Alojz Kuhale - 11 točk • • Kegljanje ženske - Marjana Ka-hrimanovič - 177 podrtih kegljev v 50 lučajih • Kegljam j e moški - Stipe Pešič -427 podrtih kegljev v 100 lučajih. Poleg teh tekmovanj pa je komisija za šport in rekreacijo organizirala še športna srečanja z drugimi delovnimi organizacijami, kot so; ŽTO Celje, Steklarna Hrastnik, steklarna Straža, Hum na Sutli in Steklarska šola, sodelovali pa smo tudi v občinskih sindikalnih delavskih športnih igrah in to v štirinajstih športnih disciplinah. Tudi lansko leto smo bili zelo uspešni in spet osvojili prehodni pokal, takrat že četrtič zapored! Po vsem zapisanem lahko povzamem, da smo bili steklarji v lanskem letu na športno-rekreacij skem področju zelo uspešni. Zato smo z doseženim zadovoljni. Še bolj pa bi nas vse skupaj veselilo, če bi se delavci steklarne množičneje vključevali v te dejavnosti! Najuspešnejšim tekmovalcem v letu 1983 za dosežene rezultate ikreno čestitamo! STIPE PEŠIC Zmagovalno kegljaško moštvo v medtoz-dovskem tekmovanju - foto Z. Novak Zmagovalci delavskih športnih iger v letu 1983 v posameznih disciplinah - foto Z. Novak Za razvedrilo Nagradna križanka št 112 Med reševalce nagradne križanke št, 112 bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabitie pripisati na ovojnico: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 112. Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva časopisa »Steklar« najpozneje do 15. februarja 1984. Tokrat je žreb namenil prvo nagrado 200 dinarjev Samu Siterju, drugo nagrado 160 dinarjev Rozaliji Rupret in tretjo nagrado 130 dinarjev Sanielu Šketu. Nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 111 - vodoravno: SREČNO IN USP, Adriana, te, katran, krš, etat, bran, V, zvon, Pirano, Oslo, korpus, N, štor, Larsen, Mo, črtalo, Air, lov, IM, nasek, Imeno, LIP, Nome, total, Onan, sila, roke, za vas Ljuba, Ot. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič- 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana