KURENT
GUSTAV STRNIŠA
Kurent je doma v deveti deželi. Ko je bil še majhen deček, je služil v kraljevskem gradu za pastirja. Bil je živahen in veset FantiČek, da so ga vsi Ijubili.
Na paSi je vedno vil piščalke in na nje piskal, da je radostna pesem donela daleČ na okoli.
Prigodilo se jet da je Kurenta slišala lepa kraljična, edina kraljeva hčerka. Pokli;        1
cala je dečka k sebi in moral ji je zaigrati lepo pesem.                                                    1
Kraljična ga je posluŠala in deček ji je vedno bolj ugajal. Zdaj je moral veŽkrat v grad. Vedno je zasviral kako drugo pesem in vsak dan je bil kraljični bolj vŠeč, tako, da si ga je nazadnje zaželela za moža.
Pastir tn kraljiČna se pa navadno poročita samo v lepih pravljicah, v resnici pa nikotj ne! Zato je deklica zaslutila, da bo tudi ona težko kdaj uslišana.
In res je kmalu zvedel stari kralj, kakšnega ženina si je izbrala, in takoj je bil slabe volje:
»Pastirja že ne tnaraml Naj raje poroči našega kuharja, ki je lepo debel in dostojen mož!«
Kralj pa ni hotel pokazati bčerki svoje nejevolje in jo žaliti, ker jo je imel preveč rad. Kaje je skrivaj poklical kuharja in mu zaupal:
»V naši deželi je vedno manj dostojnih in raodrih mož. Poroisli, kaj mi naredi moja hči! Zateleba se v pastirja in ga hoLe za moža. Jaz sem si pa vedno mislil, da bi bil ti moj najboljši naslednik, lepo rejen si, pameten in dostojen človek. Pa tudi kuhati znaš in lahko boš dobro postregel vsem sosednjim vladarjem, ki ljubijo slastno jedačo. Tako si boš iahko zagotovil povsod prijateljstvo in mir ter boš srečno vladal.u
»O, Veličanstvo, če ste se za mene odločill, boro že temu bosopetniku pokazal, kaj znam!« se je napihnil kuhar in odhitel v kuhinjo, da bi se mu ne zasmodiia avinjska pečenka.
In ko je dobtl kuhar prvi prosti dan. se je lepo oblekel in šel objskai svojega brata, ki je bil slaven čarovnik. Povedal mu je, kako in kaj, in ga prosil pomoči.
Čarovnik mu je takoj obljubil, da bo pastirja osramotil pred kraljično in še kralja tako ujezii, da bo Kurenta zapodil iz dežele.
Kubar je pomirjen od6el domov, a čarovntk je odkrevsal v gmajno, kjer je Kurent pasel svoje ovčice.                                                                                                        F
Ko je čarovnik  dospet do košate vrbe, od katere si je pastir vedno rezal  veje         ¦ za piščalke, je z ostrim nožem porezal  vse  veje in jih pometal  v  bližnji potok.  Na       I
najdebelejši vrbov izrastek je pa pritisnil svojo Čarovniško palico in zamrtnral:                 M
. Zrasti dolga pet pedi,                                                  ¦
da piščalko uatedi                                                ^^^^B
Kurent, Kurent, ta pastir,                                     ^^^^1
ki je zasejal nemirt«                                            ^^^^^1
Naslednji hip je že zrasla nova veja, lepa in gladka kakor iz stekla.  Čarovnik je        fl
po nji udaril in nad^ljeval:                                                                                            ¦
>Ko postala boš piščal.                                                  M
glas tvoj vse bo razigral,                                               I
)                                           vsak bo plesal in norel,                                                 fl
ko zasliši te vesel!«                                                      I
In že je odšel.                                                                                                        ¦ Še tisti dan je prišel Kurent pod večer po novo ptilico, da bi si naredil piščaL Ko
je opazil, da so vse veje porezane, se je ožalostil. Toda edina veja, ki je ostala, ga je kmalu potolažila, saj je bila lepša kakor vse, kar jih je doslej odrezal.
124
Brž si je naredil piščalko io zapiskal.
PiŠčal se je oglasila, pa je dajaia tako vesele glasove, da je pastir kar sam zaplesal.
Priplesal je do svojih ovčic. Ko so zaslišale glas pišžalke, so začele noreti in skakati ter se vrteti kakor obsedeae.
Plesoč se je Kurent vrnil s plesočimi ovčicami nazaj v kraljevski grad.
Kraij je sedel prav tedaj  pri  kosilu.  Ko je začul piskanje, je skožil kvišku  io zaplesa] s krožnikom v roki, da se mu je pocedila juha po dragoceni žametni oblekl. Tudi   hčerka   je   zaplesala, se    zasmejala    in    požugala pastircu.
V kraljevski kuhinji je pa plesal kuhar in vsa slu: žinčad s posodami vred
Kralj je same jeze pre-bledel iti divje zarohnel.
Sele zdaj se je Kurent spomnil, da mora nehati, a bilo je prepozno,
Kralj je ukazal, da mo: rajo Kureota za kazen i7> gnati.
Tedaj ga je pa prepro= sila hčerka, da je dovolil, da se sme vsako leto vrnUi, toda samo ?,& en dan.
Kraljična mu je še vedno zvesta in kralj je izgubil že vsako nado, da bi poročtla kuharja, ki je že postal ves betežeo in star in tudi kuhati že več ne zna. Danes ali jutri se bo kralj pač odločil za Kurenta in ga vzel za svojega nastednika.
Kurent prihaja na svoji poti vsalco leto za en dan tudi k nam. Tedaj je vse veselo, vse pleše, nori in vriska.
Ko pa postane ženin kraljeve hčere, ga ne bo veČ nazaj in tedaj ga bomo izgubili za vedno. Škoda zares, vsi ga bomo pogrešali! Mar ne?