Udeleženci folklorne kolonije v Preddvoru s spremljevalko Erno Hudlj. Ved o bivanju otrok iz Globasnice v Preddvoru preberite na zadnji strani — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 65 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 23. 8. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. V ponedeljek cenejši kruh Vse pekarne podjetja Žito na Gorenjskem bodo v ponedeljek začele peči cenejši kruh. Namesto dosedanjega polčrnega kruha iz moke tip 800 bodo pekli črni kruh kot že pred leti iz moke tip 1000. Novi kruh, za katerega pravijo, da bo kvalitetno popolnoma enak sedanjemu, le sredica bo za spoznanje temnejša, bo v maloprodaji veljal 3,60 dinarja za kilogram. Tako bo za 10 odstotkov oziroma 40 par cenejši od dosedanjega polčrnega kruha. Za peko črnega kruha so se v Žito odločili, ker so njihovi mlini začeli proizvajati kvalitetno moko tip 1000. S tem bodo po eni strani dosegli boljši izkoristek pšenice, po drugi pa jo bodo za Peko tega kruha potrebovali manj kot doslej za polčrnega. Pričakujejo, da bo ta pocenitev ob sedanjih nenehnih podražitvah ugodno vplivala tudi na po-, trošnika. Sicer pa za pekarne Žita pomeni uvedba tega kruha za dve pari slabši ekonomski rezultat kot pri polčrnem. Ves ostali izbor kruhov in Peciva na Gorenjskem pa °o v prihodnje ostal nespremenjen. Le v kranjski Pekarni so se odločili, da bodo deloma spet uvedli nočno izmeno in s tem že v jutranjih urah zagotovili večjo izbiro kruha in peciva za potrošnike. A. Z. TOČA UNIČILA POSEVKE NA KRIŠKEM POLJU — Ponoči s srede na četrtek je divjala v okolici Tržiča nevihta s točo. Najhujše je bilo na kriškem polju, kjer je toča v petnajstih minutah poškodovala ali uničila bogate posevke zelenjave in drugih poljščin (koruza, ajda, žitarice). Na včerajšnjem ogledu, ki so se ga razen prizadetih kmetov in predstavnikov Kmetijske zadruge Tržič udeležili tudi predstavniki veletrgovine Živila iz Kranja, ki odkupi večino zelenjave na tem področju in jo pošilja v obmorske kraje do Rovinja, so ugotovili, da je toč.i poškodovala posevke na okrog 80 hektarjih. Čeprav se bodo posledice pokazale šele čez nekaj dni, so ugotovili, da je toča poškodovala ali uničila okrog 70 ton solate in 30 ton kolerabe, radiča, špinače, cvetače, zelja, pese, paradižnika itd. Škodo cenijo na okrog 50 milijonov starih dinarjev. Ce bo solata zaradi udarcev toče še začela gniti (to se bo pokazalo čez nekaj dni), utegne biti škoda še večja. Najbolj so prizadeti kmetje Franc Oranič, Janko Aljančič, Ljubo Teran, Marija Zepič, Stanko Vodnov, Ignac Hladnik, Viktor in Štefka Rozman, Aleks Miloševič, Peter Zepič, Viktor Oranič in Janez Markun. Zanimivo je, da je toča zadnjič poškodovala posevke na kriškem polju pred 7 leti in 4 dnevi in da je začela ob isti uri kot v sredo zvečer: ob 21.45! (jk) — Foto: F. Perdan Prejšnji četrtek so se v dvorani kranjske občinske skupščine v Kranju zbrali upravičenci stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada. Na sestardcu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj in Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, so 95 upravičencem razdelili odločbe o dodelitvi stanovanj. 40 se jih bo vselilo v stolpnico na Planini že prihodnji teden, ostalih 55 pa prihodnji mesec. Zapis s tega svečanega dogodka objavljamo na 5. strani. —A. Z. — Foto: F. Perdan Skoda nekajkrat večja od prvih ocen Komisije za ocenjevanje škode na Kozjanskem zaključujejo delo — porušiti bo treba prek 700 objektov — solidarnostna akcija prepočasna Na Kozjanskem, ki ga je junijski potres močneje prizadel, kot so menili v začetku, si je delo razdelilo štirideset komisij. Škodo so ocenile na 681,399.000 dinarjev. Vse od potresa prizadete objekte so komisije razdelile v štiri kategorije. V IV. kategoriji so objekti, ki jih bo treba porušiti. Prav število teh objektov pa kaže, kako so bile vse poprejšnje ocene o škodi prenizke. Sprva so menili, da je v IV. kategoriji le nekaj več kot 100 hiš in gospodarskih poslopij. Komisije pa so ugotovile, da bo treba porušiti kar 732 objektov. Od tega 516 zasebnih stanovanjskih hiš, 14 stanovanj v družbeni lasti in 202 druga objekta kot so gospodarska poslopja, šole, delavnice in proizvodni obrati. Popolnoma bo treba obnoviti tudi 17 pomembnejših kulturnih spomenikov. Pri ocenjevanju škode so komisije uporabljale enako metodologijo kot jo je SR Slovenija zagovarjala pri ugotavljanju škode pri potresu v Banjaluki. Popis škode na terenu je predvsem obsegal količinsko ugotavljanje predvidenih del — razen v I. kategoriji, kjer so stroške ocenili po dejanski nastali škodi. Komisije so pri delu na terenu vodili predstavniki krajevnih skupnosti. Škodo so ocenjevali na podlagi prijav, ki so jih lastniki hiš in gospodarskih poslopij ter proizvodnih obratov predložili občinski skupščini. Skupno je bilo prizadetih ali porušenih 5300 objektov od tega največ v občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Občinske skupščine oziroma njihovi predstavniki so se na sredini seji koordinacijskega odbora za zbiranje pomoči in odpravljanje škode na Kozjanskem v glavnem strinjale z oceno komisij. Opozorile so le, da škoda še ni povsod določena. To predvsem v nekaterih odročnejših krajih, kjer ljudje škodo še vedno prijavljajo. Ko so razpravljali o ukrepih, so se člani koordinacijskega odbora, predstavniki republiške konference SZDL, republiškega odbora slovenskih sindikatov in predstavniki prizadetih občin zavzeli, da je treba najprej rešiti socialne primere, prav tako pa je treba napraviti vse, da se do zime vsem ljudem zagotovi streha nad glavo. Komisije so pripravile natančno dokumentacijo, na podlagi katere bodo lahko v občinah vodili ustrezno politiko odpravljanja posledic potresa. Poudarili so tudi, da je ocena škode v višini 681 milijonov dinarjev tisti okvir, v katerem bo treba naprej voditi družbeno akcijo. To je akcijo zbiranja pomoči, odobravanje kreditov, pomoč pri delih in podobno. Program odpravljanja škode bo odbor predložil izvršnemu svetu in skupščini SR Slovenije, vsem občinskim skupščinam in družbenopolitičnim organizacijam. Dogovorili so se tudi, da bodo v primeru, če bo akcija trajala dalj časa, upoštevali pri določanju pomoči in posojil nastale podražitve. Zatem je predstavnik SDK podal poročilo o dosedanjem poteku solidarnostne akcije slovenskih kolektivov in posameznikov. Povedal je, da se je do sedaj na solidarnostnem skladu zbralo slabih 55 milijonov, kar je precej manj kot je bilo pričakovati. Posebno slabo je akcija potekala v zasavskih, koroških in nekaterih primorskih občinah. Iz občinskega solidarnostnega sklada pa je denar doslej nakazalo 27 od 59 slovenskih občin. Po predvidevanjih republiškega sekretariata za finance naj bi solidarnostna akcija dala približno 100 milijonov dinarjev. Končana pa mora biti do 1. novembra. Iz do sedaj zbranega denarja so že odobrili občini Šentjur 10 in občini Šmarje 30 milijonov dinarjev pomoči. S tem denarjem naj bi pomagali najhuje prizadetim, da bodo lahko takoj zaceli graditi hiše. ' Na seji so tudi povedali, da nekatere občine, med njimi sta tudi kranjska in tržiška, že načrtujejo dodatno pomoč. Ponekod so se odločili za pomoč pri gradnji šol in zdravstvenih domov, drugod so obljubili, da bodo sestavili posebne ekipe, ki bodo pomagale pri gradnji, delovne organizacije pa so prevzele pokroviteljstvo pri obnovi proizvodnih obratov. L. Bogataj Zelena luč za uran Včeraj so v Kostanjevici pri Krškem predstavniki hrvaškega in slovenskega elektrogospodarstva, Metalke iz Ljubljane, Mašinoimpeksa iz Zagreba in ameriške firme Westinghouse podpisali glavno pogodbo o gradnji naše prve jedrske elektrarne in ureditvi rudnika urana v Žirovskem vrhu v Poljanski dolini. Podpis pogodbe pomeni obenem začetek gradbenih del na izredno pomembnem elektroenergetskem objektu, ki naj bi predvidoma začel obratovati čez pet let, rudnik nad Gorenjo vasjo pa leto dni prej. Firma VVe-stinghouse iz ZDA bo poleg omenjenih del dobavila tudi dve plinski elektrarni. Skupna vrednost vseh del in opreme, podpisanih v pogodbi, je okrog 500 milijonov dolarjev! -J g Si! VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Uspešna akcija Sava 74 Brigadirji in brigadirke zadnje — tretje izmene mladinske delovne akcije Sava 74 so v zadnjih desetih dneh dosegli odlične delovne uspehe. Dvanajst brigad, v katerih je 750 mladink in mladincev iz vse države, je normo dnevno presegalo v poprečju za 135 odstotkov. To je več kot je do sedaj dosegla katerakoli delovna brigada v tej akciji. Udeleženci letošnje največje mladinske delovne akcije urejajo nasip in rečno korito pri Jankomirskem mostu, alejo Borisa Kidriča, letališče Zagreb in gradijo cesto Laci-nja—Batuša. Delovno akcijo bodo sklenili 2. septembra. 700 novih pedagogov V desetletnem obdobju od ustanovitve pedagoške akademije v Gospiću v Liki je ta ustanova izšolala prek 700 učiteljev. Več kot 80 odstotkov učiteljev, ki so končali akademijo, se je zaposlilo v šolah na območju občin Gospić, Donji Lapac, Titova Korenica in Otočac. Drugi pa v sosednjih občinah Dalmacije in Bosanske krajine. Srečanje glasbenikov V Malgaju se je pred nekaj dnevi končalo tradicionalno srečanje mladih glasbenikov-študentov iz vseh republik in pokrajin. Ta srečanja že deset let pripravlja klub študentov tega bosansko-hercegovskega mesta. Nova TE v Ur inju Na gradbišču termoelektrarne Reka I v Urinju pri Reki hitijo s pripravljalnimi deli, da bi jih zaključili do konca meseca. Termoelektrarno, ki bo imela moč 350 mega-vatov, pa naj bi dokončali leta 1977. Gradnja bo veljala okoli milijardo in 500 milijonov dinarjev. Vsako leto bo nova elektrarna proizvedla 800 milijonov kilovatnih ur električne energije. Uspeh istrskih rudarjev Istrski premogovniki so prvo polletje zelo uspešno zaključili. Uspeh je predvsem rezultat izredne prizadevnosti rudarjev, ki jih je bilo približno 100 manj kot so predvidevali načrti. Zato so delali ob sobotah in ob nedeljah ter nakopali 185.000 ton premoga. To pa je kar za 13 odstotkov več kot so načrtovali v začetku leta. Osebne dohodke so povečali v poprečju za 300 dinarjev nad načrtovanimi in so v prvih šestih mesecih znašali poprečno 2100 dinarjev. Zaradi racionalnega poslovanja se je proizvodna cena premoga zmanjšala za 6,4 odstotka, kar je vplivalo na sklade, ki so bogatejši kot kdajkoli doslej. Roa na obisku Na povabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minića je v sredo dopotoval v Jugoslavijo zunanji minister republike Kube dr. Raoul Roa. Obisk je znamenje vse tesnejšega sodelovanja med neuvrščenima socialističnima deželama. Roa bo na obisku do 27. avgusta. Sprejem otrok Žena predsednika republike Tita Jovanka Broz je v Beli vili na Brionih sprejela skupino otrok iz otroškega doma v Bad Godesbergu v ZR Nemčiji. Med nedavnim obiskom v tej državi si je med drugim ogledala tudi ta dom. Po sprejemu se je Jovanka Broz zadržala z otroki v daljšem pogovoru. Zanimala se je za njihovo življenje in vzgojo. Potem pa jim je razkazala Brione. Razstava vojaških predmetov V stavbi krajevnega urada v Bohinjski Bistrici je v teh dneh odprta zanimiva razstava trofejnega orožja in vojaške opreme iz prve in druge svetovne vojne. Pod pokroviteljstvom DPD Svoboda Tomaž Godec sta jo pripravila zbiralca Janko Stušek, uslužbenec občinske skupščine in Tomaž Butkovič, geodet, oba domačina iz Bohinja. Razstavljene so puške, pištole, razno hladno orožje, čelade, obleke, odlikovanja in druga vojaška oprema ter predmeti. Posebno zanimivi so izvirni dokumenti in fotografije o vojskah, ki jih je Janko Stušek zbiral po Bohinju 12 let. Pred dvema letoma pa se mu je pridružil tudi Tomaž Butkovič. Za ureditev zbirke sta zbiralca žrtvovala veliko prostega časa, za posamezne predmete pa sta odštela Praznik KS Ljubno Prebivalci Ljubnega, Otoč, Posav-ca in Praproč v krajevni skupnosti Ljubno bodo jutri (24. avgusta) enaindvajsetič praznovali svoj krajevni praznik. Ta dan pred 33 leti so Nemci ustrelili pet domačinov. Na grobišču prvih talcev na pokopališču v Ljubnem, kamor so po vojni prekopali njihove posmrtne ostanke, že od leta 1946 stoji velik nagrobnik, simbolično zgrajen iz ljubenskega kamna. Sicer pa je k 38 padlim z Ljubnega, Posavca in Praproč treba prišteti še 8 padlih iz Otoč. Njihova imena so vklesana na Dobravi. Vse žrtve v primerjavi s tedanjim številom prebivalcev teh krajev pa pomenijo, da je vsak deseti vaščan dal življenje za svobodo. Pogled nazaj in sedanji napredek v krajevni skupnosti prepričata, da žrtve padlih niso bile zaman. Po novih asfaltiranih vaških cestah in poteh brnijo številni traktorji in avtomobili vaščanov. Ljubno je dobilo dobro telefonsko zvezo, v Otočah se tovarna Iskra razvija v vse večji obrat. Urbanistični načrt Posavca omogoča številnim delavcem 'gradnjo stanovanjskih hiš. Pra-pročani so zgradili vodovod. V zadnjem času pa ljubenska mladina in TVD Partizan zastavljata vse sile za prenovitev telovadnega oziroma kulturnega doma. Krajevni praznik je prebivalcem teh krajev hkrati mejnik ob doseženih uspehih in spodbuda za nadaljnje delo. Jutri zvečer se bodo vaščani spet zbrali k proslavi ob spomeniku na kraju streljanja prvih ljubenskih talcev. Mladinci, pevci, pionirji in drugi pripravljajo program. C. F. Praznik KS Orehek-Drulovka V soboto in nedeljo, 24. in 25. avgusta, praznuje krajevna skupnost Orehek-Drulovka pri Kranju krajevni praznik. Na ta dan leta 1941 je bil prvi sestanek OF tega terena. V soboto, 24. avgusta, bo ob 16. uri nogometna tekma med Orehkom in Grintovcem na igrišču ob gozdičku, ob 20. uri pa bo na istem mestu predvajanje filma Dolina miru. V primeru slabega vremena bodo film vrteli ob istem času v šoli na Orehku. Po končanem filmu bo zagorel ob igrišču velik kres. V nedeljo, 25. avgusta, ob 9. uri pa bo v šoli slavnostna seja krajevne skupnosti, na katero so vabljeni vsi odbori ostalih organizacij krajevne skupnosti. Slovesnosti ob dnevu graničarjev Slovesnosti ob 30-let niči Knoja in dneva graničarjev 15. avgusta so bile tudi v vojašnici obmejnih enot v Radovljici. Po sprejemu, ki ga je za predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij priredil major Kanduč, so se radovljiški predstavniki udeležili tudi osrednje proslave graničarjev pri karavli Srečko IVrluuee nad Tržičem. V imenu krajevne organizacije ZZB NOV Radovljica je graničarje pozdravil predsednik Vinko Berce in jim izročil spominsko darilo — bakreno plaketo, ki ponazarja grani carja s psom na straži ob obmejnem kamnu. Plaketo so izdelali kovači iz Krope. JR tudi nekaj denarja. Pri organizaciji razstave sta naletela na podporo in razumevanje kulturnega društva. Razstava bo odprta do torka, 27. avgusta, vsak dan od 16. do 18. ure; v soboto in nedeljo pa od 10. do 18. ure. JR Samoupravljanje v šolah Gradimo samoupravno socialistično družbo, vendar imajo naši otroci več možnosti, da se v šoli seznanijo z zgodovinskimi dogajanji .v Evropi pred Sto in več leti kot pa spoznati se s temelji in osnovnimi smotri ter razvojem družbe, v kateri živijo. Prav v teh dneh pa kaže, da se bo tudi na tem področju nekaj spremenilo. V Ljubljani in Mariboru so se začeli seminarji za več kot 230 predmetnih učiteljev, ki bodo v novem šolskem letu na srednjih šolah predavali nov predmet: samoupravljanje in osnove marksizma. Samoupravljanje bodo -predavali v prvem in drugem letniku vseh srednjih šol, in sicer 105 šolskih ur. V tretjem in četrtem letniku pa bodo na programu osnove marksizma. Ta predmet pa naj bi imel letno na razpolago 70 učnih ur. x Pri predmetu samoupravljanja se bodo učenci seznanjali z značilnostmi družbenih odnosov v razvoju naše samoupravne družbe, pri osnovah marksizma pa z razvojem marksistične misli in še posebej z razvojem marksistične misli v Jugoslaviji. Z novim predmetom bodo začeli na srednjih šolah s konkretnim pojasnjevanjem . značilnosti naše družbe. To je družbe, v kateri bodo mladi živeli in delali: s pravicami in interesi delovnih ljudi v družbenopolitičnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugod. Seminarje sta pripravila marksistični center CK ZKS ter center za strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev republiškega zavoda za šolstvo. Predavajo ugledni družbenopolitični delavci in univerzitetni profesorji. V Škofji Loki te dni nadaljujejo s polaganjem cevovoda glavne kanalizacije, ki bo potekal od Trate do centralne čistilne naprave na Suhi. Delavci SGr Tehnik iz Škofje Loke so začeli z delom že spomladi, trenutno pa polagaj0 cevi s premerom 1,30 metra ob cesti proti Plevni. Zaradi del je prometna žilo od Plevne proti Lipici zaprta za ves promet že od sredine julija in bo ostala se nekaj časa. Vozniki motornih vozil, ki so namenjeni proti Ljubljani, se bodo torej še nakaj časa morali posluževati obvoza prek Trate. Celotna dolžino cevovoda je približno 2000 metrov, seveda pa pri tem niso všteti mno0 priključki. Kanalizacija bo predvidoma dokončno urejena še pred zimo. (•}& — Foto: F. Perdan Milan Potrč v Tržiču Včeraj je obiskal tržiško občino član izvršnega komiteja CK ZKS Miran Potrč. V spremstvu sekretarja občinskega komiteja ZKS Janeza Piškurja je gost obiskal Bombažno predilnico in tkalnico, Tovarno kos in srpov ter Peko. Predvsem se je za-nimal za samoupravljanje v teh delovnih kolektivih, za probleme in dosežke pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, za organizacijo proizvodnje itd. -jk zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Ste se že kdaj vzpenjali v strm breg in pod vsakim grebenom posebej utrujeni upali, da bo za njim prišel težko pričakovani vrh? A vrha, ki bi pomenil konec napornega plezanja, noče in noče biti. Prvemu grebenu sledi drugi, drugemu tretji — in tako naprej, v nedogled. Nekaj podobnega je s sedanjo ciprsko krizo. Navidezno lokalni zaplet dobiva zmeraj širše dimenzije, zmeraj bolj postaja jasno, da smo priče veliki igri, potekajoči v več koncentričnih krogih, zloženih v stožec, katerega konica sega visoko pod meglene, navadnim smrtnikom nedostopne sfere globalnih interesov velesil. Ni poti iz ciprskega labirinta Tisti najnižji, vsem vidni krog dogajanj zaobsega tragedijo domačinov, Ciprčanov pahnjenih v tegobe vojne, ki po svoji kruti logiki praviloma najhuje prizadene ravno nedolžno civilno prebi valst vo, željno miru in trdne, neodvisne politične ureditve. Naslednja dimenzija zapleta vključuje interese Grčije, torej začetnika agresije, in Turčije, intervencionista številka dve. Obe strani zatrjujeta, da jima ni do razkosanja otoka, a si hkrati prizadevata z vojaškimi operacijami čim bolj utrditi položaje in priti na morebitna obnovljena mirovna pogajanja kot zmagovalec. Tretja, še nevarnejša sfera zapleta poteka v občeevropskih razsežnostih, kajti grški izstop iz NATO pakta je do temeljev zamajal varljivo homogenost zahodne vojaške zveze in odprl vrzel v »mehkem« mediteranskem boku jeklenega obroča, ki oklepa Vzhod. Četrto nadstropje žalostne piramide ciprskih zdrah zapolnjujejo strateški računi ZDA. Združene države skušajo spopad obrniti sebi v prid ali — bolje rečeno — ker ne morejo iz njega iztržiti političnega dobička, bi rade vsaj utrpele čim manjšo škodo. Računi so preprosti: Turčija je za Američane mnogo važnejša. Ako jo obdržijo pod nadzorstvom, ako jo podprejo in obrnejo hrbet Grčiji, bodo mogli tudi v bodoče nadzorovati Bospor in Dardane-le, križišča poti v Azijo, nebo nad Sredozemljem in južno mejo Sovjetske zveze. Cena sicer ni majhna (pokopani »dobri odnosi« z Grki, nasilna smrt veleposlanika v Nikoziji Rogerja Da-viesa, proč vržene gospodarske naložbe in vojaška posojila prejšnjemu generalskemu režimu itd.), toda vseeno manjša kakor če bi ravnali obratno ter pokazali naklonjenost do Aten. Sploh je ciprska agonija stvar, ki ne prinaša koristi skoraj nikomur. Izgubile so ZDA, izgubil je NATO, izgubila je Turčija (stroški operacij), izgubilo je — ne nazadnje — tudi ciprsko ljudstvo, oropano demokratičnosti. Kdino Grki so do neke mere lahko zadovoljni. Načrt atenskih polkovnikov se je klavrno izjalovil in diktatorje kot bumerang odnesel s svetovne scene, deželi pa omogočil sneti ledene spone, v katerih je tičala dolgih sedem let. A »revolucija« ni minila brez grenkega priokusa po krvi, brez glodajoČega občutka krivde, da so jo pravzaprav omogočili nesrečni, topov in bomb siti otočani. Novi ameriški predsednik Ge-rald Ford je v torek napravil konec ugibanju, koga bo izbral za svojega podpredsednika, ter uradno objavil, da se je odločb za Nelsona Rockfellerja. Ročk" feller v ameriških političnih vodah ni neznana osebnost. Ka* 15 let je zasedal odgovoren položaj guvernerja zvezne držav« New York, bil trikrat v ožjem izboru republikanskih predsedniških kandidatov, nazadnje Pft je zavzemal zelo pomemben p°" ložaj vodje komisije za kritične ameriške odločitve, v katerem so med drugim še Kissinger «n Schultz. Zdaj je po 20 let trajajočem jurišu le pristal v Beli hiš1; čeprav nekoliko niže kot bi • najbrž želel. Prištevajo ga * »nevtralcem«, zmerno sprejet1' ljivim pri levici in pri desnic1' Izhaja iz multimilijonarske drU' zine in slovi po tem, da je zd0 goreč zagovornik slavnega »svo* hodnega podjetništva«, ki gl°' rificira osebne sposobnosti, z-«1*' nje in iznajdljivost posameznika* V Bukarešti pod pokrovitelj' stvom OZN pravkar poteka »ve* tovna konferenca o prebivalstva^ Našo delegacijo vodi po d p rej* j sednik ZIS dr. Anton Vratuša, *| je skupaj z generalnim sekretaf* jem evropske gospodarske kom'* sije dr. Janezom Stanovnikom minulo sredo, tretji dan razprav» zboru strokovnjakov od vsepov' sod tudi predstavil jugoslov«0' ska stališča in poglede na dem0' grafsko eksplozijo človeštvi; Konferenca naj bi namreč vsaj okvirno, načelno rešila nekate" osnovna vprašanja v zvezi s pre. naglim naraščanjem prebiva stva Zemlje, zaradi katerejjf postaja razkorak med obstoje**! mi zalogami hrane in potrebam po njej vedno večji. Ker nas " leta 2000 že okrog 8 milijard, j seveda treba čimprej najti l/^°tC iz prihajajoče krize, saj konc koncev že danes stradata malo? dve tretjini zemeljske populaciji 1.0. Plodno leto Veliko pozornosti kadrovanju in izobraževanju — uspešno vključevanje mladih v krajevno samoupravo — slabše na srednjih šolah Navadno pregledamo in ocenimo enoletno delo ob izteku leta. Kranjski mladinci pa so o dejavnosti v zadnjih desetih mesecih spregovorili na nedavni seji predsedstva občinske konference. Ugotovili so, da so zanje značilne velike organizacijske spremembe v mladinski organizaciji. Na delo mladih je posebno močno vplivala 3. konferenca ZKJ o mladi generaciji. To se je kazalo predvsem v manjših delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer so ustanavljali nove aktive. Pomembno za delo v tem obdobju je tudi sprejetje n<)ve ustave, prehod na delegatski sistem, volitve in vsekakor priprave Pa 9. kongres zveze slovenske socialistične mladine. ORGANIZIRANOST Novo organiziranost so v občinski mladinski organizaciji začeli izvajati v začetku leta. 2e februarja je bila Ustanovna seja prve specializirane konference — to je konference mladih delavcev. Maja se ji je pridružila se konferenca mladih v krajevnih skupnostih. S tem so bili postavljeni temelji za boljše in bolj učinkovito delo tako mladine v temeljnih organizacijah kot na terenu. Vse je že Pripravljeno za ustanovitev še ene sPecializirane konference: konferen-Ce mladih v izobraževanju, ki bo povezala študirajočo mladino od osnovne šole do univerze. KAROVANJE Kadrovanju je občinska konferen-Ca v Kranju vedno posvečala veliko Pozornosti. To se ji je že obrestovalo ln ni imela težav, ko so izbirali vodiva za specializirane konference. Zelo aktivno se je kranjska mladica vključila v spomladanske volitve. Y občinske organe in zbore je bilo 1Zvoljenih 280 mladincev oziroma 23 odstotkov delegatov. Mladi so tudi sodelovali pri izvedbi volitev. Okradli so volišča in poskrbeli, da so volitve nemoteno potekale. Nekaj aktivov je bilo za izredno prizadevnost posebej nagrajenih. IZOBRAŽEVANJE Izobrazba iii znanje sta dva važna Pogoja za dobro delo mladinskega aktiva. Zato so vsi aktivi že v začetku leta pripravili program izobraževanja in ga uskladili s programom, tfa je pripravila občinska konferenca. S temami in vprašanji, ki jih zanihajo, so se seznanjali na dvodneven seminarjih in enodnevnih predajanjih, ki so jih pripravljali v sodelovanju z Delavsko univerzo v branju. Precej seminarjev pa je pripravila tudi občinska konferenca. Zelo dober program izobraževanja s<) pripravili in ga že deloma tudi |*vedli aktivi v Iskri. Savi, Tekst llm-dusu, IBI, Živilih, Creini, Gorenjskem tisku, Inštitutu Golnik, v ^ražiŠču, dijaškem domu in na ?A.S. Na seminarjih in predavanjih Jvanju vsebine v tovarniških časo-')ls'h in tisti, ki so o delu mladih ('"»to poučeni in znajo sukati pero, S() odgovorni, da o dejavnosti '•'adinske organizacije tudi ka] napišejo. AKTIVI V KS IN NA ŠOLAH Aktivi na terenu se uspešno vklju-U.lejo v krajevno samoupravo, 'Odelujejo z drugimi družbenopoli- tičnimi organizacijami na terenu in samostojno pripravljajo akcije ter dajejo pobude. Večino aktivov pa pesti pomanjkanje denarja. Dotacije občinske konference so tako nizke, da jim marsikatera akcija ne uspe prav zato, ker imajo premalo sredstev. Prav zato so se nekateri aktivi bolj posvetili organizaciji mladinskih plesov in drugih zabavnih prireditev, ki jim prinašajo dohodek, in ob tem zanemarili drugo delo. Konferenca v krajevnih skupnostih je te slabosti že začela odpravljati. Delo aktivov v srednjih in poklicnih šolah je bilo uspešno. Pripravili so več kvizov, športnih tekmovanj in drugih prireditev za mlade. Posebno uspešni pa so bili pri organizaciji izobraževanja. Na več šolah so ustanovili marksistične krožke. Nekoliko več kritike pa bi zaslužila samouprava. Ta skoraj na nobeni šoli ni zaživela tako kot bi želeli. Premalo je bilo narejenega tudi pri povezovanju študentov v interesno skupnost. Mladinski aktiv uspešno deluje na Višji šoli za organizacijo dela, v Iskri in Savi delujeta klub študentov štipendistov in v Kranju študentski servis. Vse te dejavnosti pa so med sabo premalo povezane in njihovo delo je slabo usklajeno. KULTURA Kranjska mladina je letos spomladi, zlasti ob praznovanjih meseca mladosti, pripravila več kulturnih prireditev. Filmsko gledališče je pripravilo 6 predstav filmov z družbeno tematiko in sicer s komentarji. Mladinski aktiv iz Naklega je pripravil recital Včeraj — danes — jutri in Vojna v mladih očeh, kranjski literati Literarni večer, folklorni skupini Sava in Preddvor pa samostojna nastopa. Predstave za mlade so pri- pravili tudi kranjski gimnazijci, mladinci z Visokega in drugih aktivov. SLO Tudi pri uresničevanju programa splošnega ljudskega odpora so bili mladi Kranjčani zelo aktivni. Ustanovili so Prešernovo brigado, ki jo sestavljajo odredi iz posameznih aktivov. Ta brigada pripravlja pohode po poteh partizanov in ima važno vlogo pri obujanju in ohranjevanju tradicij NOB. Sodelujejo tudi ' z Zvezo rezervnih starešin, Zvezo borcev, z oddelkom za narodno obrambo in z raznimi specializiranimi organizacijami pri pripravi akcij v okviru programa priprav na splošni ljudski odpor. Zelo dobre stike so navezali tudi z vojaki v kranjski garniziji in z obmejno stražo na Jezerskem. AKTIVI MLADIH KMETOVALCEV Da bi delo občinske konference pritegnilo čim več mladih, je bil lansko leto ustanovljen tudi aktiv mladih kmetovalcev. Kmečka mladina določena vprašanja lahko razrešuje le v posebnih organizacijskih oblikah, ki za delavsko in šolsko mladino niso privlačne, niti pomembne. To so predvsem razni seminarji o kmetovanju, kvizi o kmetijstvu, obiski vzornih posestev ter razna predavanja o sodobni reji živine, mlekarstvu in podobnem. REGIJSKO POVEZOVANJE Občinska konferenca v Kranju zelo dobro sodeluje z vsemi občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, poleg tega pa je pobudnik regijskega povezovanja mladinskih organizacij na Gorenjskem, v katerem sodelujejo občinske konference Jesenice, Tržič, Radovljica, Škofja Loka in Kranj. Izvoljen je bil Svet gorenjskih občinskih konferenc. Skupaj so pripravili že več posvetov, akcij in programov dela. Prav sedaj skupno pripravljajo mladinsko politično šolo. L. Bogataj Dvojni praznik v Gorjah Gorjansko območje v radovljiški občini se rahlo vzpenja zahodno od blejske kotline pod obronki mogočne Pokljuke in Mežaklje. Krajevna skupnost Gorje združuje deset vasi z 2705 prebivalci. Med seboj jih povezuje 34 kilometrov krajevnih cest. Po popisu prebivalstva iz leta 1961 je bilo v Gorjah le še 13 odstotkov takšnih, ki so se preživljali izključno s kmetijstvom. Danes to število ne drži več. Sodobna kmetijska mehanizacija je prišla v gorjanski kot in zato mnogi mladi fantje in možje, ki so ostali na kmetijah, lahko še dodatno kaj zaslužijo. Med vojno so Gorje veliko prispevale za svobodo. Že 26. avgusta 1941 je počil prvi partizanski strel. V povračilo pa so Nemci- dva dni kasneje ustrelili pet talcev. Ta dan, 28. avgust, so si prebivalci izbrali za krajevni praznik, Krvni davek za svobodo je na tem področju terjal 159 žrtev, 03 družin je bilo izseljenih, mnogi domovi oropani in požgani. Koliko jih je šlo skozi begunjsko kaznilnico, se ne da natančno ugotoviti. Res pa je, da je bil vsak osemnajsti prebivalec Gorij žrtev okupatorjevega nasilja. Po vojni so se Gorje močno spremenile. Vaščani so leta 1964 s samoprispevkom dogradili osnovno šolo. Stara šola je bila preurejena v vzgojnovarstveno ustanovo, kjer je danes prostora za 70 malčkov. TVD Partizan je odkupil staro pastirsko kočo na planini Kranjske doline in jo preuredil v lično bivališče za vzgojo in krepi t eu mladih tekačev. Pred leti je TVD Partizan obnovil tudi svoj dom v Gorjah, zdaj pa končujejo dela pri prizidku. Tudi Vednji npomeniki ."/tram NOH vZg. Gorjah gasilci so si dozidali svoj dom. GG Bled je za delavce na Dolgem Brdu zgradil več stanovanjskih blokov, Živila Kranj so zgradila moderno samopostrežno trgovino z bifejem in mesnico. Zdaj podobno . trgovino gradi Špecerija Bled. Planinsko društvo je dogradilo postojanko na Doliču, kjer je 80 ležišč. Prihodnje leto nameravajo povečati še postojanko Planiko pod Triglavom. Turistično društvo in KS Gorje sta lani uredila parkirni prostor pred vhodom v sotesko Vintgar. Krajevna skupnost Gorje je bila ustanovljena 1. januarja 1965. V upravljanje je prevzela 34 kilometrov slabih makadamskih cest in pet večjih, obnove potrebnih mostov. Vse mostove so obnovili z betonskimi oporniki. Obnovljena in povečana je bila razsvetljava po vaseh. Povečano je bilo pokopališče. Dograjen vodovod na Pernikih, zdaj pa pripravljajo načrte za vodovod Spodnjih in Zgornjih Lazov.. Asfaltirani sta bili cesti Fortuna—Vintgar in Fortuna—Graben. To je le nekaj glavnih del. Poleg krajevnega praznika letos prebivalci krajevne skupnosti Gorje slavijo še en jubilej, in sicer 80-let-nico obstoja gasilstva. 16. aprila 1894 je velik požar v .Spodnjih Gorjah uničil 16 poslopij. Ker so bili takrat nemočni proti ognju, so ustanovili požarno hrambo — današnje gasilsko društvo. Oez nekaj dni, ko l)odo proslavili jubilej, bodo gasilci prevzeli novo motorno brizgalno in nov gasilski avtomobil z gasilsko opremo. Da so gasilci lahko vse to nabavili, so precej prispevali prebivalci, gasilci sami, nekatera podjetja in občinska gasilska zveza. V počastitev krajevnega praznika in 80-letnice gasilstva bo v Gorjah več prireditev. Jutri (sobota) opoldne se bodo začela športna tekmovanja, ob 18. uri bodo gasilske vaje, OD 20. uri pa bo slavnostna se|a s kulturnim programom v gasilskem domu. Položili bodo tudi vence k spomenikom padlih. V nedeljo, 25. BVgUSta, ob 10. uri bo promenadni koncert gorjanske godbe na pihala. Ob 14. uri bo gasilska parada. Takrat bodo gasilci prevzeli tudi avtomobil in novo brizgalno. Nato bodo nastopili folkloristi in pevci, ob 15. uri pa se bo začela zabava s plesom in srečelovom. V ponedeljek ob 18. uri bo nastop mladih gasilcev, v sredo ob 19. uri pa šahovski dvoboj Gorij z Lescami Zadnja prireditev v okviru letošnje ga praznika bo prihodnjo nedeljo. l. septembra, ko bo ob 14, uri pred domom Partizana telovadni nastop J. Ambrožič X© ljubljanska banka Morda niste vedeli Dnevno lahko dvignete s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji Enote banke poslujejo za stranke: vsak dan od 6.30 do 12. ure, ob sredah od 6.30 do 16.30 ob sobotah zaprto Poslovna enota hranilnica v Kranju (pred »Globusom«) vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure Denar dvigajte z osebno izkaznico Za absolventke gimnazij z zaključnim izpitom, ki nimajo primerne zaposlitve, bo Republiški zavod za zaposlovanje organiziral z Vzgojiteljsko šolo v Ljubljani enoletno šolanje za vzgojiteljice predšolskih otrok. Podrobne informacije daje ter zbira prijave Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4 in izpostave zavoda v Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. Rok prijave je 30. avgust 1974. Osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje naslednja prosta delovna mesta: učitelja glasbenega pouka PU ali P za nedoločen čas; učitelja telesne vzgoje PU ali P za določen čas; učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja predmetni stopnji, U, PU ali P za določen čas. na Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop na delo je 1. september 1974. Enosobno stanovanje za učitelja glasbenega pouka bo na voljo po 1. januarju 1975. Več za razvoj mladinskega turizma Republiška konferenca mladine je pred nekaj dnevi pripravila posvetovanje o problematiki mladinskega turizma. Namenjeno je bilo obravnavi trenutnega stanja na področju mladinskega turizma, predvsem pa dogovorom za akcijo, ki naj bi pripeljala do sistemskih rešitev na tem področju. Na posvetovanju so sodelovali tudi predstavniki HK SZDL ter organizacij, ki se ukvarjajo z organiziranjem mladinskih potovanj in letovanj. Zavzeli so se za takšen razvoj mladinskega turizma, ki bi mladim omogočil letovanja in potovanja pod najugodnejšimi pogoji, ki seveda ne prenesejo ekonomskih cen. Ugotovili so, da v zadnjih nekaj letih ni bilo na področju mladinskega turizma prav nič narejenega. Nismo vlagali v objekte za letovanje mladine. Neurejeno je vprašanje regresiranja mladinskih potovanj. Kritično so ocenili tudi dejavnost družbenopolitičnih organizacij, ki so premalo enotno nastopile in se niso zavzele za šolanje in izobraževanje kadrov, ki bi vodili mladinski turizem. Udeleženci posvetovanja so se zavzeli za izdelavo načrta razvoja mladinskega turizma, ki bi nakazal tudi možnosti za akcije. Hkrati z resolucijo o mladinskem turizmu naj bi ta načrt pripravili do IX. kongresa ZMS. Začele pa naj bi se tudi priprave na ustanovitev samoupravne skupnosti objektov in poslovalnic mladinskega turizma. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti, da bo ta dejavnost lahko izpolnjevala svojo vlogo. Akcijo za ureditev in razvoj mladinskega turizma bo vodila republiška konferenca ZMS ob pomoči RK SZDL. Petek — 23. avgusta 1974 Spodžagani medobčinski plotovi Ob projektu dveh novih turističnih centrov Koble in Soriške planine se je bolj kot kdaj-koli prej pokazalo, kako velika ovira sta neusklajenost in zapiranje v lokalne meje Dve novi zimski turistični središči bosta v kratkem zrasli na Gorenjskem: Kobla in Soriška planina. Menda ni treba še posebej omenjati, kako važen impulz nadaljnjemu gospodarskemu razvoju Bleda in bohinjskega kota in — po drugi plati — Selške doline utegneta dati. V primeru Koble gre za izgradnjo mreže žičnic in prog, ki naj Bohinj in okolico naredijo bolj zanimiv tudi v smučarskem smislu, ki naj torej omogočijo boljšo izkoriščenost obstoječih gostinskih kapacitet v »mrtvi« sezoni ter razbremenijo Vogel, v primeru Soriške planine pa za odprtje kompleksa čudovitih terenov, katerih lega dovoljuje dostop z obeh strani — z loške in radovljiške. In še ena podrobnost bode v oči: nastajajoča centra sta, geografsko vzeto, neposredna soseda, zato ju v perspektivi kaže jemati kot celoto, povezano med seboj prek ceste in niza vlečnih naprav. Prav to je nosilce izgradnje, zbrane v dveh ločenih pripravljalnih odborih, privedlo do spoznanja, da bi bilo treba strniti prizadevanja, kar bi občutno olajšalo nastopanje navzven ter bistveno povečalo možnosti najemanja kreditov in zbiranja denarja nasploh. Na nedavnem sestanku najvišjih predstavnikov radovljiške in škofjeloške občinske skupščine, gospodarske zbornice SRS, turistične zveze Slovenije, podjetja Transturist in projektantov so navzoči res našli skupen jezik ter postavili temelje bodočemu sodelovanju. Seveda ni šlo vse čisto gladko in brez težav, kajti v pogovoru so vzniknili številni pomisleki in nasprotujoči si predlogi, izvirajoči iz razlik v nekaterih osnovnih pogledih in mnenjih. Zakaj? LJUBOSUMNOST IN »PRASTRAH« Poenostavljeno rečeno smo Slovenci, zlasti Gorenjci, neredko žrtve hromeče zaplotniške mentalitete, žrtve zakoreninjene ozkosti, ki človeku ne dovoljuje razglabljati in snovati v globino. Zelje in hotenja so utesnjene v okvir meja določene komune ter vnaprej zavračajo kakršnekoli širokopotezne ideje, segajoče čez lokalne »planke«. Dejstvo je, da je v preteklosti sleherna občina izoblikovala svojo lastno, neodvisno vizijo turistične bodočnosti, ponavadi ljubosumno čuvano pred »kohezijskimi posegi« od zunaj, ter zasejala v glave državljanov značilen »prastrah«, kakor pojav posrečeno imenuje znani škofjeloški gospodarstvenik. »Prastrah« se kaže v zavestnem odporu do povezovanja kopice parcialnih programčkov, povezovanja, ki bi utegnilo ogroziti privilegiran položaj posameznih turističnih območij — privilegiran v očeh krajevnih faktorjev, kajpak. le Člen v verigi načrtovanih projektov Čeprav opisana stališča niso ravno redka, je jasno, da nimajo nikakršnih perspektiv. Banke namreč v skladu z republiškimi in zveznimi priporočili ter s politiko gospodarske zbornice dosledno zavračajo prosilce, ki prihajajo iskat posojila posamično in ki bi radi uresničili nekakšne interne projekte, neprilagojene celovitim, dolgoročnim osnutkom turistične »kultivacije« alpskega sveta, osnutkom, kakršnega so izdelali, denimo, Transturistovci. Kobla in Soriška planina sta vsaka zase nedvomno tipično interna projekta, ko (in če) pa ju bodo tehnično in finančno poenotili ter prikazali zgolj kot člen v verigi predvidenega zaključenega sistema gorskih športnih letovišč »Stari vrh — Soriška planina — Kobla — Vogel — Zatrnik — Triglavske žičnice«, bo zadeva mahoma popolnoma spremenjena. Seveda takšen koncept ne more in ne sme upoštevati medobčinskih meja oziroma različnih polprivatniških želja znotraj njih. Brez omenjenih totalnih preokupacij v organizacijskih prijemih in, še prej, v pojmovanju odgovornih ljudi, ni pričakovati, da bi kdajkoli dobili kredit Mednarodne banke, namenjen naložbi v slovenski alpski turizem, v snežno inačico »Bernardina«. posLEJ z ZDRUŽENIMI MOČMI? Ako ob koncu potegnemo črto pod gornje ugotovitve, moramo navreči tudi ključna spoznanja in sklepe posveta v bohinjskem hotelu Bellevue; kup stičnih točk ter sorodna cilja, ki narekujeta izpeljavo idej o TC Kobla in TC Soriška planina, Ločane in Radovljičane nikakor ne postavlja v vlogo konkurentov, marveč kvečjemu sotrudnikov; v nadaljnji fazi dogovarjanja naj sedejo k isti mizi zastopniki pripravljalnih odborov oziroma investitorjev (v Radovljici so slednji že vplačali začetne zneske ter prižgali zeleno luč prvi etapi del, montaži dveh sedežnic in ene vlečnice, v Škofji Loki pa je konzorcij tik pred formalno ustanovitvijo); preučijo naj, katere postavke v obstoječih načrtih bi veljalo dopolniti, in hkrati pretresejo možnost vzajemnega iskanja dodatnih sredstev. Navzlic zakoreninjenim tradicijam občinske meje očitno padajo. Resda počasi in mukoma, a zavest o škodljivosti »plotov« je zasekala vanje globoke, obetavne razpoke. I. Guzelj Vso trgovino smo zmetali v en koš Podjetje Veletrgovina Živila Kranj, ki letos praznuje 25-letnico obstoja, je s prek 770 zaposlenimi in okrog 120 vajenci največje tovrstno trgovsko podjetje na Gorenjskem. V zadnjih letih je podjetje močno razširilo maloprodajno mrežo. Poslovni prostor so povečali od 6 na 14 tisoč kvadratnih metrov v modernih samopostrežnih površinah. »Na področju razvoja maloprodaje smo res dosegli ugodne rezultate,« pravi direktor podjetja Ciril Ankerst. »Hkrati pa se že od 1969. leta ukvarjamo s problematiko veleprodaje. Blagovni promet v veleprodaji se je v zadnjem obdobju sicer nekajkrat povečal, vendar pa so skladiščni prostori, ki so na osmih krajih v 15 stavbah, več kot neprimerni za sodobno organizacijo dela in uspešnejše poslovanje. Ob približno štiriletnem iskanju rešitev smo lani končno le uspeli zbrati lastna sredstva in dobiti posojila v skupni vrednosti 18 milijonov dinarjev za gradnjo novih skladišč v Naklem.« Z gradnjo so začeli letos v tako imenovani skladiščni coni v Naklem, do katere vodi železniški industrijski tir. To lokacijo za skladišča je določila občinska skupščina. Za podjetje Živila je zelo ugodna, ker je na levem bregu Save, kjer je tudi večina potrošnikov, ki jih oskrbuje vsak dan to podjetje. Predvidoma do konca leta bodo v prvi fazi zgradili okrog 7000 kvadratnih metrov skladiščnega prostora za prehrambeno špecerijsko blago in za sadje ter zelenjavo. S tem bodo v podjetju lahko izpeljali boljšo organizacijo poslovanja, sprostili bodo prostore pri javnih skladiščih v Kranju in omogočili nadaljnje urejanje obvoznice, v Stražišču pa bodo sprostili prostore za nadaljnji razvoj Save. V drugi fazi je potem predvidena izgradnja še 5000 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov s hladilnico z zmogljivostjo 2000 ton. Pravijo, da bodo potem res lahko zagotovili normalno preskrbo potrošnikov z najrazličnejšim blagom. Danes so namreč s preskrbo včasih (predvsem ob raznih konicah) precejšnje težave. To je nedvomno res, saj v podjetju na leto prevzamejo okrog 70.000 ton različnega blaga, ki ga je pred prodajo treba najprej uskladiščiti na osmih različnih mestih v Kranju. Ko so konec minulega leta v podjetju s slavnostno sejo delavskega sveta in podelitvijo priznanj delavcem začeli proslavljati 25-letnico obstoja, je bilo rečeno, da je trgovina že nekaj let v dokaj težavnem položaju in da zato najbrž ne bodo mogli uresničiti predvidenega srednjeročnega razvojnega programa do 1975. leta. Ob takšnih pa smo pogosto priča tudi trditvam in ugotovitvam, da je predvsem trgovina imela in da še vedno ima določen privilegiran položaj v našem družbenem razvoju. Kaj je torej res, smo poprašali za mnenje Cirila Ankersta. »Odgovor je enostavnejši, kot bi morda kdo pričakoval. Že dlje časa vemo, da smo pri nas vso trgovino zmetali v en koš in jo še vedno tako tudi obravnavamo. Na področju razvoja maloprodajne mreže smo pri nas po vojni zelo malo naredili (mislim glede na prostor in tehnično tehnološke zahteve, ki se danes postavljajo pred novo obliko trgovine). V našem podjetju smo po gospodarski reformi (1965) do danes sicer v precejšnji meri uspeli popraviti nerazvito in zanemarjeno maloprodajno mrežo. 1965. leta je na primer odpadlo v našem podjetju 4,9 kvadratnega metra prodajnega prostora na 100 prebivalcev, lani pa 9 kvadratnih metrov. Seveda je to še veliko premalo. V srednjeročnem programu do 1975. leta smo zapisali, da moramo v celoti sanirati maloprodajno mrežo z adaptacijami obstoječih, in gradnjo novih trgovin ter da moramo do takrat zgraditi skladišča. Danes že lahko rečem, da nam to ne bo uspelo. Glede adaptacij se bomo sicer približali uresničitvi programa, pri novogradnjah pa bo izpadlo osem potrošniških centrov; in to tam, kjer so najbolj potrebni. Vzrok je v pomanjkanju investicijskih sredstev — težava, s katero se danes srečuje vsa tovrstna trgovina.« Oglejmo si pobliže te težave. V trgovini so od 26. novembra 1971 zamrznjene razlike v ceni blaga. To pomeni, da k nabavnim cenam, ki so iz dneva v dan večje, trgovina lahko prišteje le tisti znesek k oblikovanju prodajne cene, kot ga je na dan zamrznitve. Ob naraščajočih stroških, vse večjih obveznostih in seveda tudi povečevanju osebnih dohodkov, ostane vse manj denarja za morebitne investicije. Da je težava še večja, so se hkrati še gradbeni stroški močno povečali. 1970. leta je gradnja modernega potrošniškega centra (kot je na primer na Klancu v Kranju) veljala 2,80 milijona di: narjev. Danes je za enakega (kot bo na Planini pri Kranju) premalo 5 milijonov dinarjev. »Največ težav imamo glede zaslužka pri prodaji osnovnih živilskih proizvodov. Pri teh ne zaslužimo toliko kot znašajo poprečni prodajni stroški. Za kar 31,9 odstotka blagovnega prometa v veleprodaji je na primer podjetje zaslužilo 2,82 odstotka. Za kritje stroškov bi potrebovali 7,95 odstotka zaslužka. V maloprodaji pa smo za 27 odstotkov vsega blagovnega prometa zaslužili 5,53 odstotka, da bi pokrili poprečne prodajne stroške pa bi moral znašati zaslužek 12,91 odstotka. Rezultat tega je, da smo lani na primer imeli za 5,784.436 dinarjev manjši dohodek ali če hočete izgubo na tem področju in da to hkrati pomeni po sedanjih gradbenih stroških izgradnjo enega sodobnega potrošniškega centra. To pa potegne s seboj seveda še druge težave. Na Gorenjskem in predvsem v kranjski občini se srečujemo po eni strani s pomanjkanjem delovne sile, po drugi pa z neustreznimi osebnimi dohodki. V našem podjetju so bili 1971. leta poprečni osebni dohodki za 21 odstotkov višji od poprečja v občini, predlanskim še za 7 odstotkov, lani pa so bili že za 2 desetinki odstotka pod poprečjem. Razumljivo je, da delavci odhajajo. Tisti, ki ostanejo, pa velikokrat negodujejo. Sicer pa kot sem že rekel, s podobnimi problemi se srečujejo tudi druga, našemu sorodna podjetja. Vsi v državi danes to vemo, vendar tako imenovane živilske trgovine (kot branže v trgovini) še vedno ne obravnavamo drugače. Najbrž ni težko razumeti, da so vendar le precejšnje razlike med prodajalnami železa ali čevljev in prodajalnami s hitro pokvarljivim blagom. Gradnja enega kvadratnega metra prodajnega prostora je pri slednjem veliko dražja. Poleg tega pa je druga posebnost živilske trgovine, da mora biti čim bliže potrošniku, na vasi, kar gradnjo običajno še podraži. Prodajalne tehničnega in podobnega blaga pa so v centrih oziroma v mestih. To je torej odgovor, zakaj po eni strani slišimo, da je trgovina v privilegiranem položaju, po drugi pa v zelo težkem.« Menda je trenutno še vedno zelo malo izgledov, da bi se položaj iz* boljšal. Pred nedavnim so bile sicer razlike v ceni za nekatere izdelke odmrznjene. Celotna odmrznitev pa je predvidena, ko bodo proizvajalci oziroma dobavitelji blaga in trgovina sklenili sporazum o enotnih merilih ustvarjanja dohodka. V podjetju Živila so pred časom skušal) doseči takšen sporazum z nekaterim) večjimi proizvajalci, vendar so vsi napori v tej smeri praktično propadli. Tako se lahko zgodi, da se bo letos cela vrsta živilskih podjetij pn nas znašla v izgubi. . A. Žalar Boleči sadovi »gospodarskih eksperimentov« Zgodi se, da načrtovalcem in usmerjevalcem razvoja posamezne regije ali regij nenadoma pade na pamet določena ideja, ki je tako od daleč, v pogovorih za pisalnimi mizami, videti sijajna, bleščeča, revolucionarna, probleme razrešujoča. Toda ideja je ideja. Vsi vemo, da — prenesena v prakso — včasih zares obrodi pričakovane sadove, drugič spet pa se izkaže neživljenjska in celo kvarna. Zategadelj jo je treba najprej testirati, najti poskusnega zajčka, katerega kožuh bo rabil kot poligon gospodarsko - administrativnih eksperimentov. Ponavadi si odgovorni za laboratorijskega kunca izberejo kakšno občino, znotraj katere so pod udar vzete težave še posebej pereče, aktualne. Lepo in prav. Nič nimamo proti idejam, nič tudi nimamo proti njihovemu prenašanju v stvarnost. Nerodno je le, če v vlogi bele miške večkrat zapored nastopa ena in ista komuna in če večina na njej preverjenih zamisli doživi »finsko«, če povzročijo veliko škode, pa malo ali nič koristi. Škode potlej seveda ni mogoče popraviti; posledice čuti predvsem prebivalstvo, nezadovoljni »mali človek«. In zdaj k stvari. Dasi takšna občina dejansko obstaja, je ne bomo naravnost imenovali. Tovariši, dobro obveščeni možje, ki so oni dan čisto neformalno pretresali zgodovino krajevnih nadlog, sodijo, da kaže v prihodnje s staro prakso pomesti, kajti sledovi minulih afer (propadli »eksperimenti« bodisi republiškega bodisi regionalnega ali lokalnega porekla v tisku in v javnosti nazadnje namreč zmeraj izpade kot afera, kot napaka krajevne vlade) jim kakor črni oblaki visijo nad glavami. Poglejmo dejstva. Kakih 12, 13 let nazaj je bilo v političnih krogih Gorenjske precej govora o neupravičenih dobičkih, ki spričo pomanjkanja predpisov in nezadostne kontrole ostajajo v žepih zasebnih gostincev. Iščoč ustrezno rešitev so nekateri menili, naj bi inšpekcije ob pomoči varnostnikov izvedle serijo nenadnih revizij ter zajezile goljufije in utaje. Za »štih probo« je izbrano moštvo predlagalo prej omenjeno komuno: vodstvo slednje načrtu ni nasprotovalo. In rezultat? Razkrinkane birte so prijavili sodišču. A namesto da bi mastne kazni »grešnike« spreobrnile in izučile, je sledilo množično vračanje obrtnih dovoljenj. Vsaj ducat lastnikov je zaprlo oštarije in si poiskalo novo zaposlitev. Danes, ko bi v teh predelih radi pospešili turizem, ni ustreznih lokalov. Različne ugodnosti in olajšave so blažev žegen. Gostje, siti hrenovk, pogretih golažev, dunajskih zrezkov in industrijskega vina, zaman iščejo tradicionalne »domače« krčme, kjer sta se nekoč točila originalni cviček in metliška črnina, kjer si dobil žgance, klobaso v zaseki, krofe, potico in sočno krvavico z zeljem. Le tri, štiri bolj ali manj medle kopije gostiln klasičnega kova so ostale pri življenju. Domala istočasno je z nekoliko višjih forumov prišla sugestija, da bi nemara veljalo zapreti privatne žage, kar bo — po prepričanju izvedencev — pomagalo lesni industriji prebroditi zagato in zaustaviti pretirano krčenje dragocene lesne mase. Medtem ko so povsod po Sloveniji previdno čakali, je »naša« občina, hoteč biti zastavonoša, krenila v silovito ofenzivo zoper Žagarje. Deset let kasneje rake in presušena vodna kolesa znatne etnografske vrednosti žalostno razpadajo, tamkajšnja lesna industrija pa — glej čudo! — nikakor ne splava iz krize. Rešuje jo prodaja rezanih desk, ki so, kot je znano, polizdelki. Betežna, od starosti plesniva formula o nujnosti finalizacije proizvodnje zanjo očitno ni uporabna. Ukrep številka tri je zagotovo najbolj razvpit: strogi, v paragrafe zaverovani urbanisti nesrečne komune so prvi (in zadnji) v deželi ubogali drastična navodila prostorskih načrtovalcev ter hrupno, pred očmi zaprepadenega občinstva, pognali v zrak črno gradnjo. Red mora bit', so dejali in poudarili, da je sporno zidovje raslo natanko sredi trase bodoče prometne žile. »Bodoča prometna žila« že dobro leto funkcionira, a kaj ko teče daleč mimo neodstra-njenih sledov dinamitarske vneme oblastnikov. Urbanisti so zdaj predmet (upravičenega) posmeha in /.badanj občanov. Četrti eksperiment, segajoč v leto 1968, je vnesel preplah v vrste obrtnikov. Inšpektorji redoljubne občinske uprave so se lotili lova na šušmurje. V klešče administracije je padel marsikak popoldanski »mojster«, marši kakega spretnega posameznika, dopoldan pridnega delavca, sta napeljevanje elektrike v prijateljevi novi hiši ali pomoč pri sestavljanju vodovodnih cevi v sosedovem prizidku drago stala. Upokojeni rokodelci so zato raje razprodali svoje orodje in začeli »vrtičkariti«, kakor da bi tvegali sitnosti oziroma stroške, mladina pa si je jela izbirati bolj varne poklice. Trenutno stanje je takšno, da obupani občani z lučjo pri belem dnevu lovijo naokrog osebe, voljne in sposobne popraviti televizor ali električni štedilnik, zvariti skupaj okenske »gavtre« ali mrežo čez odtočni jarek ob vhodu v garažo, zamenjati preluknjan žleb, prezidati kamin, prekriti streho, nasaditi lopato, nabrusiti žago .. . Obrt, zlasti storitvena, izumira in niti številne ugodnosti v obliki davčnih olajšav ne zaležejo. Preganjanje šušmarjev sicer ni edini povzročitelj trenutnega stanja, vendar so njegovi učinki nedvomno odigrali vidno vlogo v procesu nezadržnega zmanjševanja števila rokodelcev. Poldrugo leto nazaj smo v osrednjem slovenskem časniku brali intervju z vidnim jugoslovanskim gospodarstvenikom. Povedal je, da so ekonomski poskusi stalen in nepogrešljiv sopotnik napredka — čeprav zmeraj ne izpadejo pozitivno. Strinjamo se, toda predlagali bi, naj eksperimen-talisti v prihodnje, ob morebitnem neuspelem podvigu, zraven izumijo zdravilo, ki bo laboratorijskega »morskega prašička« rešilo hiranja in ga »pravilo vsaj v prejšnje stanje. Najlepši praznik v življenju Prejšnji četrtek popoldne so v Kranju razdelili odločbe 95 upravičencem stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada V kranjski občini že nekaj let beležijo precej velik nenaraven porast prebivalstva. Vsako leto se poveča število zaposlenih za okrog 5 odstotkov. Občinska skupščina, ko je razpravljala o gospodarjenju v občini, je že nekajkrat opozorila, da tolikšno povečanje zaposlenih ni v skladu z ostalimi razvojnimi programi. Z novimi prebivalci, ki prihajajo iz raznih krajev Slovenije in drugih republik, podjetja sicer povečujejo Proizvodnjo, vendar po drugi strani nenormalni porast prebivalcev povzroča vrsto težav načrtovalcem družbenega razvoja v občini. Kljub dobro organizirani stanovanjski gradnji potrebe po stanovanjih nenehno naraščajo. Lani in letos je bilo zgrajenih več novih šol, vendar so šolski prostori ponekod že premajhni. Podobno je pri otroškem varstvu. V zadnjih letih je bilo zgrajenih precej varstvenih ustanov, toda število malčkov potrebnih varstva noče in noče upasti. Preurejenih ali na novo zgrajenih je bilo več trgovin, a jih je še vedno premalo. Nič manjše niso težave na področju zdravstva, kulture, telesne kulture rtd. Skratka, ob nenehnem povečer vanju proizvodnje v delovnih organizacijah, ob uvajanju moderne tehnologije, rastu produktivnosti, ob Precejšnjih investicijah, narodni dohodek na prebivalca nekako ne more njeti korak z vse večjimi potrebami. Strokovnjaki ugotavljajo, da je rešitev iz tega začaranega kroga oziroma potrošne eksplozije v preusmeritvi gospodarstva, modernizaciji, dvigu produktivnosti na račun sodobne tehnologije ter v zmernejšem zaposlovanju. Med najhujšimi problemi v kranjski občini so trenutno stanovanjski, zaposleni v delovnih organizacijah na podlagi samoupravnih sporazumov sicer dajejo 6 odstotkov od bru- Lani je bilo vseljenih 283 stanovanj, letos od 1. maja do 1. julija pa 213. V kratkem bo vseljenih še 110 novih stanovanj, še okrog 400 stanovanj pa je zdaj v gradnji. 200 bo gotovih do konca leta, preostala pa v prvih mesecih prihodnjega leta. Zdaj pripravljajo potrebno dokumentacijo za začetek gradnje nadaljnjih 400 stanovanj. Tako bo do konca leta 1977 po srednjeročnem programu na Planini zgrajenih 1410 novih stanovanj. Rekli smo, da stari del Planine dobiva novo podobo. Na tem področju bo namreč v kratkem vseljenih vseh 605 stanovanj, zgrajen je bil dom za ostarele občane, vrtec, skupna kotlarna, v gradnji pa je tudi samopostrežna trgovina. Gradnja se zdaj nadaljuje na novem predelu, kjer bodo v prihodnje zrasli tudi drugi poslovni prostori (trgovine, specializirane prodajalne, slaščičarna, predvidena je kino dvorana, vrtci, poslovalnica banke itd.). PRAZNIK ZA 95 PRIČAKOVALCEV STANOVANJ Prejšnji četrtek popoldne pa smo bili v Kranju priča prazničnemu dogodku. V veliki dvorani kranjske občinske skupščine so 95 upravičencem stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, razdelili odločbe. 40 jih dobi stanovanja že ta teden, preostalih 55 pa sredi prihodnjega meseca. Med dobitniki teh stanovanj je 43 delavcev oziroma družin z nizkimi osebnimi dohodki, 23 mater samohranilk, 8 starejših občanov, 2 delovno nesposobna občana in 19 mladih družin. Sicer pa je to prva polovica upravičencev stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnega sklada, ki bodo dobili stanovanja v prvi fazi gradnje. Iz finančnih sredstev, s katerimi raz- vanjske politike zelo živahne, hkrati pa so bili takrat v Sloveniji sprejeti nekateri predpisi s področja stanovanjske politike. Pred dvema letoma je bil ustanovljen iniciativni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti, lani, nekaj mesecev zatem, pa je bila ustanovljena tudi samoupravna stanovanjska skupnost z vsemi organi. Bila je to prva takšna skupnost v Sloveniji.« Ko so se delavci v kranjski občini odločali o bodočem prispevku za stanovanjsko gradnjo, so se zaradi velikih potreb po stanovanjih odločili za 6-odstotni prispevek od bruto osebnih dohodkov. 33 odstotkov od tako zbranih sredstev odpade na solidarnostni sklad, 50 odstotkov na obvezno združevanje sredstev, 17 odstotkov pa ostane delovnim organizacijam. Vendar slednje sredstva za stanovanjsko gradnjo še povečujejo. Lani in letos se bo tako nateklo v solidarnostni stanovanjski sklad okrog 45 milijonov novih dinarjev. Ta denar, kot rečeno, bo porabljen za gradnjo omenjenih 182 stanovanj. Nekaj denarja pa je predvide- »28. avgusta bo 10 let, kar čakamo na stanovanje,« je povedal Viktor Pipan zaposlen v Projektu, njegova žena Marija pa dela v Opekarni. Zdaj je 5-članska družina stanovala v baraki 2 D v Struževem, kjer so imeli 34 kvadratnih metrov prostora. »Šest kubičnih metrov drv in 4 tone premoga smo pokurili pozimi, a še nas je zeblo. »Zdaj so dobili trisobno stanovanje v stolpnici številka 5 na Planini. '»ako stanovanje bo imelo tudi osnovno opremo v kuhinji A mir Behtevič iz Save je tudi oče mlade družine. »Tri leta sva stanovala v Britofu. Enega otroka imava z ženo. enega pa pravkar pričakujeva. Dolga, res dolga, so bila leta, ko sva čakala na stanovanje. Posebno težko je bilo na začetku. Metali so naju na cesto. Saj veste, kako je, če se nimaš kam dati. Zahvaljujem se solidarnostnemu skladu in vsem, ki delaio v njem ter vsem kranjskim delavcem, ki dajejo denar za takšna stanovanja, želim v prihodnje čimveč uspehov.« 5-članska družina Franca Štefeta iz Kranja je 12 let čakala na stanovanje. Zdaj so končno dobili trisobnega. Franc je zaposlen v Transportu na Jesenicah, njegova žena pa v obratu Jelovice v Kranju. »Živela sva v nemogočih razmerah, v vlažnem kletnem stanovanju v Kranju. Zahvaljujeva se vsem delovnim ljudem v Kranju.« nega tudi za subvencioniranje stanarin in za nekatere druge stroške. Stanovanja, zgrajena iz solidarnostnega stanovanjskega sklada, je enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu skupaj s komisijami razdelila na podlagi razpisa, kriterijev in prednostne liste. Pri tem so sodelovali predstavniki 17 delovnih organizacij iz občine. Na razpis se je prijavilo 449 občanov, od tega pa je izpolnjevalo pogoje 377 prosilcev. Tako bodo družine z nizkimi osebnimi dohodki dobile 53 stanovanj, matere samohranilke 61, starejši občani 24, delovno nesposobni občani 3 in mlade družine 41 stanovanj. Večino neustreznih stanovanj (predvsem barak), iz katerih se bodo zdaj preselili v nova, bodo takoj po izpraznitvi začeli podirati, nekatera pa bodo skušali obnoviti. S tem v Jcranjski občini nameravajo odstraniti vsa neprimerna stanovanja, v prihodnje pa pričakovalce nastaniti-v sodobna, takšna kot so predpisana z odlokom občinske skupščine. NAJLEPŠI PRAZNIK V ŽIVLJENJU Vroče, zelo vroče je bilo prejšnji četrtek popoldne v Kranju. Termometer je kazal več kot 30 stopinj. Velika dvorana občinske skupščine pa je bila zasedena skoraj do zadnjega sedeža. Mladi, starejši, matere, očetje z otroki so prišli. Točno ob 17. uri so bili vsi zbrani. Nihče ni rfego-doval zaradi vročine v dvorani. Vsi so nestrpno čakali na tako težko in za nekatere dolgo pričakovani trenutek, na uresničitev željenega cilja iz sanj, na tisto, kar pomeni osnovo za urejeno življenje in kar hkrati kaže na skrb družbe do človeka — na stanovanje. Sami ga žal niso mogli kupiti ali zgraditi. Odkritosrčno in burno so pozdravili uvodne besede predsednika enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, prav tako pozdrav predsednika občinskega sindikalnega sveta in pojasnila direktorja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Ko pa so prvi začeli dobivati odločbe, so se v marsikaterih očeh svetile solze sreče. In ko so že držali v rokah potrdila (odločbe), da bodo dobili stanovanja, nekateri niso mogli verjeti, da je res, hkrati pa so ponavljali, da je to njihov največji praznik v življenju: oče je objel družino, mož ženo, mati otroka, nekateri pa so sami zase, na videz mirno slavili enkratni dogodek. Nedvomno za vse pa je bil to resnični praznik v življenju. A. Zalar F. Perdan I? osebnih dohodkov za stanovanj« a*0 gradnjo (ponekod pa podjetja j5^ej° Se dodatna sredstva), vendar ''V|!o posameznikov in družin brez j('"j'.'vanj nenehno narašča. Nekaj h(' bilo treba, da bi rešili vse si a f 'vanjske probleme, ki so v občini a hip, STANOVANJSKI IZBRUH r Y tekanju izrazov bi za pred tremi p.1 začeto stanovanisko gradnio na ( "'ini pri Kranju lahko rekli sta-()"v'»njski izbruh. Podjetje za sta ^"vanjsko in komunalno gospodnr-I v° Kranj je takrat z nekaterimi '"Iheiiinii podjetji podpisalo po-|°Qbo o začetkp gradnje. Od takrat danes je bilo zgrajenih in vselje-f} že 19,r) stanovanj in doni za osta-_ v5- Stari del Planine je tako dobil Izključeno (doto, pravkar pa do-|j a tudi urejeno komunalno podo- polaga solidarnostni sklad, bo do začetka prvih mesecev prihodnjega leta zgrajenih še 87 stanovanj. Tudi ta bodo razdeljena po enakih kriterijih kot sedaj. Pred svečano razdelitvijo odloči), ki so se je udeležili tudi predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij in drugi, je predsednik enote za družbeno pomor v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj Polde Mrak rekel: »Ena od sej predsedstva zveze komunistov Slovenije je bila posvečena prav obravnavi socialne problematike, odpravi neupravičenega socialnega razlikovanja in socialni varnosti delavcev ter občanov. Po tej seji so začeli pospešeno nastajati programi socialne politike, katere del je tudi stanovanjska. V kranjski občini so bile razprave okrog stano- Miro Jerala in Desanka sta dobila enosobno stanovanje kot mladoporočenca. Zdaj sta pet let stanovala v enosobnem zasebnem stanovanju v Stražišču. On je zaposlen v Savi, ona pa v Iskri. »Nisva imela kopalnice, vodo pa sem sam napeljal. Saj komaj verjameva, da se bova res preselila,« sta povedala vsa vesela. Mati samohranilka Fatima Aliba- bič je zaposlena v Tekstilindusu. Zdaj je imela 11,5 kvadratnega metra veliko sobo v Struževem 2 C. Tri otroke ima in dobila bo trisobno stanovanje. Bila je tako vesela, da je lahko rekla le: »Hvala!« Milena Lampe iz podjetja Živila je dve leti čakala na stanovanje. »Tako sem vesela, da ta hip ne vem, kaj bi rekla. Čeprav imam v rokah pogodbo, še vedno ne morem verjeti, da je res. Doslej sem bila podnajemnica, nekaj časa pa sem stanovala doma.« Sleherni od 95 dobitnikov stanovanj je seveda rad podpisal prevzem odločbe 0 dodelitvi stanovanja Milenina sestrična — Brigita Lampe, ki je zaposlena v Iskri, se je vsa vesela komaj zbrala. Rekla je le: »Tako sem vesela! Najlepša hvala! Kranjska občina je lahko za zgled drugim.« Petek — 23. avgusta 1974 Film Pomladni veter pripravljajo za premier o v oktobru Rajko Ranfl, eden mlajših slovenskih filmskih in televizijskih režiserjev, je s svojim najnovejšim filmskim projektom »Pomladni veter« prvi startal. Snemanje je začel v maju in končal sredi junija, zato se je pričakovalo, da bo »Pomladni veter« doživel svojo premiero že na letošnjem puljskem festivalu. Žal pa ni šlo vse po načrtih (naglica gotovo ne bi koristila, prej škodila!) in tako je Rajko Ranfl z glavnima junakoma filma — študentoma Katjo (Mirjana Nikolić) in Petrom (Marinko Šebez) obiskal puljski festival — brez filma. Sedaj pridno montira svoj drugi celovečerni film (prvi film »Mrtva ladja« ni doživel blestečega sprejema pri občinstvu, bolj pri filmskih kritikih), v Vibinem tonskem studiu ga tonsko opremljajo (glasbo je napisal dr. Urban Koder avtor priljubljene filmske glasbe v Klopčičevem »Cvetju v jeseni«) in tako — če ne bo nepredvidenih težav — bodo film predstavili občinstvu (distributer je VESNA FILM) že v letošnji jeseni. Ker so dobro realizirane vedre filmske zgodbe (posebno če so iz sodobnega življenja) v jugoslovanski filmski proizvodnji dokaj redke, povsod z zanimanjem pričakujejo novi slovenski film. Mnogi mislijo, da bo nastala nova »Vesna«, toda po besedah režiserja, ki je tudi scenarist, se bo slovenska »Love storv« od »Vesne« precej razlikovala. Čeprav bo film veder in naj bi ob bogati barvni podobi in prijetni glasbi (v filmu nastopa tudi Ditka Haberl) gledalca predvsem razvedril, ne gre samo za zabavo. Film je prikaz štu-dentovskih usod in dilem, ki se odpirajo same po sebi. Na pragu življenjske in čustvene zrelosti se študentje srečujejo z vprašanji, na katera si še ne zmorejo pravilno odgovoriti. Sto in več obrazov Božidarja Jakca Še slab mesec, do 15. septembra, bo Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki, sicer eno najbolj znanih središč upodabljajoče umetnosti v Sloveniji, prizorišče izredno zanimive razstave, ki nosi naslov »Avtoportreti Božidarja Jakca«. Gre za študijski retrospektivni prikaz povečini doslej popolnoma neznanega gradiva, nastalega v obdobju 1915—1974. Posvetili so ga avtorjevi 75-letnici. »Pri kateremkoli drugem umetniku bi se zdela taka množica avtoportretov pretirana, pri Božidarju Jakcu pa je naraven del celote, ki jo je ustvaril do danes,« je v uvodu obsežnega kataloga, izdanega pred nekaj dnevi, zapisal kritik Luc Me-naše. In res bi bilo škoda, če bi javnost ne imela priložnosti videti in oceniti opusa 143 listov, plošč in platen, na katere je veliki mojster skozi šest desetletij prenašal svoj »jaz«. Kdor vsaj približno pozna Jakca, kronista naše NOB in socialistične revolucije, bo razumel, da skupek risb, skic, olj in pastelov, raz katerih zre v obiskovalca bodisi golobradi mladenič zvedavega obraza in vedo-željnih oči, bodisi zrel mož ostrih potez in predirnega pogleda, ni plod nečimrnosti, temveč izključno sad nikdar pofešene ustvarjalne sle, ki jo je genij strnil v naslednjem življenjskem vodilu: »Delaj, oblikuj samo iz sebe, to je dina zapoved, veljavna za vse čase.« Nekaj let so strokovnjaki zbirali podobe, jih urejali in sortirali — in naposled je nastala bogata, zaokrožena zbirka, kakršne smo doslej sploh srečevali edin . pri Jakcu. Edino Jakac je namreč znal v nešteto odtenkih, tehnikah in izpovednih prijemih ljudem predstaviti svojo Dolenjsko, svojo Dalmacijo, Afriko, Ameriko in Norveško, svojo galerijo pomembnih osebnosti, svoje hraste in viharnike, svojega Tita. Zdaj je seznamu dodal tudi »svojega« Božidarja, Božidarja v različnih trenutkih, situacijah, krajih in razpoloženjih. Dolžni smo omeniti, da sta organizatorjem pri pripravi razstave prav on in soproga Tatjana bila v nepogrešljivo pomoč, saj sta nemalokrat delala do poznih nočnih ur. Odločilen delež k realizaciji prireditve, posvečene Jakčevemu jubileju, pa so poleg ostalih prispevali še meceni; kulturna skupnost SRS, temeljna kulturna skupnost Krško, tovarna zdravil »Krka« Novo mesto, Slovenijales Ljubljana, Slovenske železarne Ljubljana, tovarna papirja in celuloze Krško ter Ljubljanska banka. -ig Srečujejo se tudi s preizkušnjami, ki jih še ne znajo premagati. In ena od takšnih je abortus. . »Pomladni veter« ima namen gledalce predvsem razvedriti, obenem pa mu nevsiljivo omogočiti, da premišlja o pojmu, ki je osnova našemu življenju, a ga tako pogosto zlorabljamo — o ljubezni. In kakšna je zgodba? Vse se dogaja med ljubljanskim Študentskim naseljem pod Rožnikom (tam so del filma posneli), med Akademijo za likovno umetnost in malo podstrešno študentovsko sobico. Peter, študent slikarstva, se zagleda v prikupno Katjo, ki kot model gola pozira na urah študija akta. Kot vedno je tudi v pogledu Katje Peter prepričan, da z osvajanjem ne bo večjih težav. Toda pri lepi študentki glasbe se mu zalomi. Katja je mnogo trši oreh od vseh drugih, ki so nasedle njegovim »don juanskim« ljubezenskim izlivom. In potem pridejo vmes še intrige Katjinih kolegic in sostanovalk v naselju in tudi Petra kolegi zbadajo, da se je »ujel« na Katjine limanice. Pride do obračunov, besednih dvobojev, ne izostanejo pa niti dileme v pogledu odločitev o življenjsko pomembnih vprašanjih. Končno pa filmski junaki le pridejo do spoznanja, da se je zelo tvegano predajati opojnostim pomladnih sapic . .. Torej od Ranflovega filma se veliko pričakuje. To bo film za mlade in stare in prav veseli bi bili, če bi slovenski film res dobil delo po zgledu Leloucha, Truffauta in drugih slavnih režiserjev, ki znajo filmski medij podrediti jasno zastavljeni zgodbi. To pa gledalci v filmih iščejo. Ranfl je nedavno izjavil: »Rad bi zadovoljil gledalce, še raje pa bi naredil film, ki bo umetniško vreden in ne nazadnje bi rad pripomogel k finančnemu uspehu slovenske kinematografije.« No in na koncu naj povemo, da je bila ekipa Viba filma, ki je »Pomladni veter« posnela, sestavljena iz mladih igralcev več republik. Glavno moško vlogo Petra je zaigral novosadski igralec Marinko Šebez, ki je uspešno igral v filmu »Partizani«, in še nekaterih drugih. Glavno žensko vlogo bi sprva morala igrati nadebudna slovenska igralka, toda zaradi nekaterih »slečenih« prizorov je sodelovanje odklonila in tako je do vloge Katje prišla mlada beograjska študentka zgodovine umetnosti Mirjana Nikolić, ki ima za seboj že kar precej filmskih in televizijskih vlog. Od ostalih, ki v filmu nastopajo, naj omenimo Borisa Kralja, Marka Simčiča, Marjeto Gregorač, Polono Vetrih, mlado Kranjčanko Marino Urbane, Jureta Kavška itd. Direktor fotografije je vodilni slovenski snemalec mlajše generacije Jure Perva-nje, glasbo pa je napisal — kot smo že omenili — dr. Urban Koder. Franc Mikec Velik razmah amaterske kulturne dejavnosti Pomanjkanje kadrov na podeželju — Prenovljeni kulturni domovi v Železnikih, Retečah, Sorici in Selcih — Škofja Loka naj dobi eno samo močno gledališko skupino »Moram reči, da po ustanovitvi kulturne skupnosti, čeprav je v Škofji Loki močno razvita muzejska dejavnost, delovanje spomeniškega varstva ter knjižnic, ne moremo trditi, da bi zaradi tega primanjkovalo sredstev za širok razmah amaterske kulture v občini,« mi je pred dnevi v krajšem pogovoru dejal predsednik zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Škofja Loka Peter Finžgar. »Bolehamo pa — to je značilno za vso amatersko kulturno dejavnost — za tem, da na podeželju primanjkuje vseh vrst kadrov, ker le-ti raje odhajajo v centre. Posledica tega je, da v manjših krajih nismo sposobni programirati, načrtovati, še manj pa vse to zapisati in spraviti v neke okvire. Zaradi vsega tega često prihaja do neobjektivne delitve sredstev, ki jih kulturna skupnost namenja amaterski kulturi.« Kakšna pa so merila za nagrajevanje amaterskih kulturnih skupin? »V občini aktivno deluje 32 prosvetnih društev in samostojnih kulturnih organizacij: od ženskega vokalnega kvarteta, prek" folklornih skupin, tamburašev, mladinske kulturne skupine, dramskih skupin, do dveh mešanih pevskih zborov. Pri taki raznolikosti je težko najti prava merila za objektivno nagrajevanje. Rešitev bo potrebno poiskati v tem, da predsedstvo ZKPO in njegova sedanja struktura ne bo samo organizacijsko politična, ampak tudi in predvsem strokovno posvetovalna in svetovalna. V okviru ZKPO trenutno deluje pet skupin: za gledališko, glasbeno (vokalno in instrumentalno), likovno in knjižnično dejavnost. V vsaki od teh je do sedem ljudi, ki skrbe za delo in programe na določenem področju.« Lani je Škofja Loka praznovala 1000-letni jubilej. V praznovanje so se vključile tudi številne amaterske kulturne skupine. Kako je letos z delovanjem le-teh? . »Ob 1000-letnici loškega ozemlja je vsa kulturna dejavnost v občini doživela razmah, ki nam daje enkratno priložnost, da vse to negujemo naprej. Prav v jubilejnem letu smo uredili letno gledališče na gradu ter preuredili kulturne domove v Železnikih, Retečah, Sorici in Selcih. Za vso amatersko dejavnost v občini je velika naloga in obveznost, da obstoječe razpoloženje v amaterski kulturi kvalitetno povezujemo in poglabljamo. Zdi se mi, da se bomo kulturniki morali marsikaj naučiti od delavcev, ki delajo v naši TTKS; tu sem mislil predvsem na organizacijsko povezanost, pametno zastavljena merila za pravilno nagrajevanje klubov in društev itd. Letos na meravamo najprej do konca urediti letno gledališče na gradu. Potrebno bo postaviti sanitarije, garderobe, improviziran dovod električne energije pa nadomestiti z novim. Že v kratkem bomo začeli tudi z dolgo pričakovano adaptacijo prostorov Loškega gledališča na Spodnjem trgu. Vsa našteta dejstva nudijo naravnost odlično materialno osnovo za živahno kulturno delovanje. Temu pa moramo podrediti osebne interese, katerih posledica je razdrobljenost: združiti ,stare in mlade' ljubitelje dramske umetnosti v Škofji Loki v eno samo močno gledališko skupino, ki ima poleg mnogih prednosti in dobre materialne osnove v mestu pod Lubnikom tudi bogato tradicijo. Samo tako gledališče bo s pestrim .repertoarjem zadovoljevalo potrebe naših delovnih ljudi v sezoni v loškem gledališču, poleti pa na loških prireditvah na letnem grajskem prizorišču.« Kaj je z loškim pihalnim orkestrom? Že dlje časa o njem ni glasu? »Loški pihalni orkester je prenehal z delom pred približno pol leta. Kaj je orkester pomenil, smo se zavedli šele zdaj! Vodstvo ZKPO je skupno z učitelji glasbene šole že našlo najboljše rešitve za njegovo ponovno oživitev. Predvidevamo, da s prostori za vadbo glasbenikov ne bomo imeli več težav. Obetamo si jih v pred nedavnim izpraznjenem pu-štalskem gradu.« In kakšni so nadaljnji načrti ZKPO na področju amaterske kulturne dejavnosti? Predsedstvo ZKPO razmišlja in išče ustreznega človeka — predvsem organizatorja, povezovalca vseh teh dejavnosti, ki naj bi na osnovi programov vseh prosvetno kulturnih organizacij istočasno analitično pripravil kratkoročni in srednjeročni program razvoja amaterske kulture v občini. Jasno je, da brc/ načrtovanja na današnji stopnji družbenega razvoja najbrž ne bo šlo!« J. Govekar Glavni ustvarjalci filma Pomladni veter: desno režiser in scenarist Rajko Ranfl, levo igralca Mirjana Nikolić in Marinko Šebez. Gostovanje folklorne skupine Sava Kranj v Franciji Videti in spoznavati tuje dežele, ljudi in njihove običaje, to je želja vsakega človeka in nujnost, če hočeš najti sebe, svoj narod med drugimi narodi. Kako vesel si šele, ko te povabijo, da pridi, da bi te spoznali, da bi spoznali folkloro tvojega naroda, ki so zanjo slišali, da je zelo bogata in pisana. Tudi letos smo odpotovali čez našo mejo, da pokažemo, kaj so plesali naši dedje, kaj so pele naše babice, da jim približamo tisti del naše kulture, ki je značilna za naš narod. Hkrati pa je to tudi trden temelj za most med narodi. Kdor ljubi folkloro svojega naroda, ljubi in zna ceniti tudi folkloro drugih narodov. Tokrat je povabilo prišlo iz Francije, dežele, za katero brez dvoma lahko zapišem, da zna ceniti tradicijo bolj kot katera druga evropska dežela. Eno izmed dejstev, ki to lahko potrdi, so številni festivali folklore, ki so v novejšem času dobili mednarodno obeležje. Tako smo sodelovali na 20. mednarodnem festivalu folklore v Savernu in na mednarodnem tednu, folklore v Saint-Dieju. Mesti ležita v Alzaciji, v gozdnatih Vogezih, in sodita med srednje veliki mesti, ki vneto gojita svoja festivala. To ni bilo naše prvo srečanje s Francijo, ampak že tretje. Še nikoli pa ni bil naš program tako bogat in pisan, kot je bil tokrat. Včasih je bilo res vroče in naporno, a topel aplavz, navdušenje in kipeče presenečenje publike sta nam preganjala utrujenost. Saverne je mesto vrtnic. Gojijo jih 300 različnih vrst in lahko jih občuduješ povsod. Z vsemi nastopi, skupaj so bili štirje, smo predstavili pisanost folklorne zapuščine naših narodov. Upravičeno smo lahko ponosni nanjo. Bili so res lepi večeri folklore nar godke okrog sebe. S pomočjo hčerke Ane prebira časopis. Zelo rada gleda televizijo in posluša radio. Kadar je spored posebno zanimiv, ostane pred sprejemnikom tudi do enajstih zvečer. Ko smo jo vprašali, kaj si najbolj želi, si je malo za šalo, m (tlo c(ires. zaželela zdravja do smrti. Ob njenem visokem jubileju /o bodo obiskali številni sorodniki, znanci in predstavniki organizacij iz Begunj in Radovl/ice. — li. B. prireditelji — domače turistično in gasilsko društvo — odprli razstavo čipk! Mnoge domače klekljarice so se na njej predstavile s svojimi najboljšimi izdelki, poslasticami, ki so bile prava paša za oči radovednih obiskovalcev. Kajpak je bila večina razstavljenih čipk že v kratkem času prodanih! Strokovna žirija je kle-kljaricam, ki so sodelovale na razstavi s svojimi izdelki, podelila tudi nagrade. Prehodni pokal je prejela domačinka Mici Primožič, drugo mesto je zasedla Ana Lotrič, tretje pa Lina Markelj. Vse čipkarice so prejele tudi privlačne praktične nagrade domačin podjetij. Popoldanski del nedeljske prireditve se je začel s tekmovanjem klekljane. Skoraj pol ure so obiskovalci vneto spodbujali več deset parov ženskih rok, ki so spretno vrtele klekeljne in še borile s sekundami. Vmes sta udeležence čipkarskega dne pridno zabavala tamburaški orkester »Bisernica« iz Reteč in napovedovalec Janez Ziherl iz Škofje Loke. Na tekmovanju je letos že četrtič zapored zmagala domačinka Marica Šmid. Po treh zaporednih zmagah je šampionka lani prejela pokal v trajno last, letos pa ji je spet pripadel prehodni pokal. Drugo mesto je pripadlo Marici Oblak iz Trebije, tretje Barbari Ušeničnik iz Trebije, četrto Ivici Pečelin iz Gorenje vasi in peto mesto Mileni Kokalj iz Trebije. Še posebno toplo so gledalci na prireditvi pozdravili gotovo trenutno eno najstarejših čipkaric na Gorenjskem 93-letno Frančiško Ga-ličič iz Gorenje vasi ter sestro in brata Francko (81) in Luko (77) Lotrič iz Železnikov. No, pionirke iz Železnikov Heda Potočnik, Marjana Šturm ter Mirjam Kramar pa so dokazale, dđ se za klekljarski naraščaj ne gre bati. Najstarejše in najmlajše čipkarice in čipkarji so nastopili tokrat izven konkurence. Po končanem tekmovanju je predsednik turističnega društva Železniki Jože Košmelj vsem sodelujočim izročil praktične nagrade. Po končani prireditvi so se, kajpak, obiskovalci zavrteli na plesišču. Do poznih večernih ur jih je zabaval ansambel bratov Arnol iz Železnikov, ki je po desetih letih ponovno nastopil na čipkarskem dnevu. Domačini pa so poskrbeli za številne domače specialitete! J. Govekar V tejle moji skromni rubriki-ci sem se enkrat že spotaknil ob prodajo in preskrbo s kruhom v trgovinah po Gorjah. Kot mi sporočajo prizadeti občani, je bodica takrat sicer pomagala, vendar ne za dolgo: odgovorni uslužbenci so menda spet »pozabili«, koliko hlebcev, štruc in žemelj na dan običajno pospravijo vaščani, čeprav bi po enem tednu lahko to brez papirja in svinčnika ugotovil vsak trgovski vajenec. Povejmo še, da leska pekarna kruh dostavlja dvakrat dnevno, v dopoldanskih in popoldanskih urah, a vseeno se v vmesnem času v prodajalnah neredko nabere množica kupcev, ki ponižno čakajo na najosnovnejši prehrambeni artikel slehernega Slovenca. In vredno je malo postati, kajti kdor ni potrpežljiv, utegne pozneje oditi domov z dolgim nosom in s praznim cekarjem. Drži, da imajo trenutno v kraju precej turistov, toda njihova preskrba zagotovo ni kriva stiske v maloprodajnem omrežju. Gorjani zdaj vljudno prosijo poklicane, naj vključijo svoje speče načrtovalske sposobnosti ter zagotovijo ljudem dovolj kruha vsaj v prihodnjem tednu, od 24. avgusta do 1. septembra, ko bodo slavili krajevni praznik. V nasprotnem primeru namreč utegnejo kolone potrošnikov kar preveč spominjati na turobno obdobje okupacije, polncr lakote in pomanjkanja. Pa lep pozrav, tovariši izza »pultov«! Na Jesenicah so veliki, kolektivni pikniki še vedno močno v modi. Tamkajšnja podjetja jih baje organizirajo celo v popoldanskem času, sredi delovnega tedna. Odgovorni pravijo, da za utrjevanje tovarištva in medsebojnega razumevanja, za krepitev telesa in duha delavcev ni škoda nobenih žrtev. Toda ta krepitev, to utrjevanje je že kar preveč intenzivno, saj zaradi strahovitega mačka ljudje naslednje jutro niso sposobni niti govoriti, kaj šele konstruktivno poglabljati pred nekaj urami sklenjene prijateljske vezi. Stanovalci hiš ob Sorski cesti in na Suhi v Škofji Loki so že lep čas prisiljeni prenašati neprijeten smrad iz velikih zbiralnih komor bližnje centralne čistilne naprave, ki je začela obratovati konec aprila letos. Upajo, da se bodo napovedi strokovnjakov uresničile in da bo oster zadah z dograditvijo nekaterih dodatnih pomožnih objektov v »drek fabrki« (oprostite izrazu, ampak nisem si ga jaz izmislil) odpravljen. Lepo in prav. A kaj ko poleg vonjav iz zbiralnih in prečiščevalnih bazenov okolico moti tudi »divje« odlagališče smeti ob Sori, »proizvod« taistih občanov, ki bentijo nad pokvarjenim ozračjem. V grmičevju vzdolž obale najdete najrazličnejše zavržene predmete — od izrabljenih avtomobilskih zračnic, strganih hlač, loncev in nočnih posod, do odsluženega štedilnika. In ker je teren odprt, sončen, postaja pravi raj za najrazličnejšo golazen, med katero prevladujejo rejeni modrasi. V klopčiče zviti lenarijo na razgretih pločevinastih škatlah in na toplem emajlu odsluženih gospodinjskih pripomočkov ter spravljajo v strah priložnostne sprehajalce. Loškim sanitarcem predlagam, da smetišče zaščitijo in ga spremenijo v rezervat plazilcev, če že ni mogoče kako drugače ukrepati. G JLđ A is* / Petek — 23. avgusta 1974 J 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 . 17 18 ■ 19 20 22 ■ 23 * 1 26 27 m 28 29 ■ 30 31 32 33 *■ 35 36 37 ■38 39 40 Ti 1 ■ 1 44 45 46 ■ 1 48 ■ 49 F ■ 52 53 ■ : 55 ■ 56 57 58 59 60 51 62 63 'odoravno: 1. izražanje misli z govorjenjem, 6. kitajsko jezero pod vzhodno Himalajo, severno od ržave Butan, 10. vulgaren izrar za otroka, 14. severnoameriško indijansko pleme, 15. grški filozof Atenah, učitelj Aleksandra Velikega, 17. metalno orožje v Južni Ameriki, z jermeni povezane rogle, 18. rt na severu Nemčije v zahodnem Baltiškem morju, 19. ime pesnice Skerlove, 20. kratica a element, 21. največji pritok Volge, 23. čistilno sredstvo, izdelek milarne, 25. Victor Hugo, 26. borožena kraja, 28. Goa, nekdanja portugalska posest na zahodni obali Dekana v Indiji, 30. neizbež-a usoda, tudi vdanost v usodo, 32. otok in zaliv na severu Sardinije, 35. sned snedena, požrešnica, 36. den izmed najradikalnej.ših vodij francoske revolucije, Jean-Paul, 38. prostor nad ometom, 40. rislov, ki izraža, da kaj nima ponovitve, 42. nočna ptica z velikimi naprej usmerjenimi nepremičnimi črni, 43. starorimski pozdrav, 46. kratica za Ljubljanski dnevnik, 47. koralni otok, 49. uralsko-mon-olsko ljudstvo, Samojedi, 51. arabski žrebec, 52. grška reka na Peloponezu, Evrotas, 54. starogrški ipar, 56. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja, 58. izločevalnik, vrsta priprav za separiranje, 0. jed iz kosov mesa, dušenega v začinjeni omaki, 61. ime RTV napovedovalke Lesjakove, 62. iz ; apirja narejeno pokrivalo, 63. simbol vladarske časti, tudi prevleka za zob navpično: 1. gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom, 2. vrsta dalmatinskega črnega ina, 3. del valovanja, 4. svetopisemska oseba, star mož, 5. avtomobilska oznaka za Rijeko, 6. aslon, španska stena, 7. starorimski podzemni svet, Orcus, 8. mesnjak, benigni tvor iz mišičnega kiva, 9. lunek, žebelj, ki drži kolo na osi, 10. severnoitalijanski veletok, reka Pad, 11. oče, 12. zver s okatim telesom in gostim kožuhom, 13. sorodstvo, 16. vražni obesek, ki naj prinese srečo, 18. najvišji >og starih Egipčanov, 22. kdor agitira, 24. del statev, 27. urejen javni nasad s sprehajališči, 29. mejna eka med Turčijo in ZSSR, 31. ime pevke Malus, 33. židovsko ime, po bibliji žena Abrahama, 34. otok redi Malih Sundskih otokov v Indoneziji, 36. medenika, aromatična zdravilna rastlina, 37. ime pisa-elja, dramatika in pisca radijskih in TV iger, Hienga, 39. vrsta žita, ki je zlasti krma za konje, 41. lomača oblika moškega imena Tone, 44. velik tropski kuščar, 45. del stavbe med dvema stropoma, 8. letva, 50. ime violinista in glasbenega pedagoga Ozima, 53. kratica za in podobno, 55. struja, 57. ;ratica za nekdanji Okrajni ljudski odbor, 59. kratica za ad acta, med akte, 60. Gustav Krklec »Rešitve pošljite do torka, 27. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše 3ijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din. 3.: 30 din rešitev križanke iz petkove številke i. okulist, 8. askeza, 14. kovinar, 15. staruha, 17. ilo, 18. avantura, 20. en, 21. Todd, 23. Opi, 24. da, •5. kri, 26. snežnica, 29. talon, 31. Intes, 32. NK, 34. Nena, 35. koča, 37. CT, 38. Tonin, 40. Ozark, 42. mitator, 45. nar, 46. Ra, 48. Ita, 49. Aven, 51. ud, 52. gangrena, 55. Ika, 56. seminar, 58. zelenec, 60. onjak, 61. acetati izžrebani reševalei Prejeli smo 99 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Irena Zaplotnik, 64204 Golnik, .etenice 6; 2. nagrado (40 din) Leo Suchy, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 3. nagrado (30 din) Mirko >tare, 64260 Bled, Partizanska 12. Nagrade bomo poslali po pošti. Kilogrami po štiridesetem Marsikatera ženska se sprijazni s em, da se po štiridesetem letu začne )očasi rediti in meni, da ne more >rav nič storiti proti temu menda leizbežnemu pridobivanju kilogra-nov. Znan rek pa pravi, da je treba >o prekoračenem štiridesetem letu esti le toliko, koliko se mora za >hranjanje telesnih funkcij. V mla-lih letib tam okoli petnajstega ahko vsakdo poje kolikor hoče in nnogo čez mero, pa vendarle ni o aki debelosti navadno nobenega ledu. Kaj je potem? Roko na srce: še edno v teh letih jemo kot smo pri ridesetih ali dvajsetih, gibljemo pa e veliko veliko manj. Manj je hoje, nanj je veselega tekanja, manj porta, manj plesa. Vse manj energi- Mačka Mačka je prijetna domača žival >trokom in odraslim v veselje. Ze najlmo žival je treba navaditi na avgusta slov. barv. film SREČNO, KEKEC <>i> 10, uri, franc barv, film ALFREDOVE NEZGODE ob 16., 17 in 19. uri, premiera angl. barv filma zabloda ob 21 url 26. avgusta špan.-ital. barv. film IME MU JE SVETI DUH ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 23. avgusta ital. barv. film KALIBER 9 ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer.-ital. barv. film ČRNI UBIJALEC ob 14. uri, ital, barv. film KALIBER 9 ob 16. uri, angl. barv. film JANE EYRE — SIROTA IZ LOVVOODA ob 18. uri, jug. barv. film RAZUMEŠ, STARI? ob 20. uri 26. avgusta jug. barv. film RAZUMEŠ, STARI? ob 18. in 20. uri Tržič 23. avgusta amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 25. avgusta franc. barv. film VESELI RE-KRUTI ob 17. in 19. uri 26. avgusta franc. barv. film VESELI RE-KRUTI ob 18. uri Kamnik DOM 23. avgusta amer. barv. film BOMBA IZ KANSAS CITYJA ob 18. in 20. uri 24. avgusta ital. barv. film ČEMU UBIJAŠ, FANT? ob 20. uri 25. avgusta amer. barv. film SIN REVOLVE-RAŠA ob 15. uri, ital. barv. film ČEMU UBIJAŠ. FANT? ob 17. in 19. uri 26. avgusta amer. barv. film SIN REVOLVE-RAŠA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 23. avgusta franc. barv. film AMERIŠKA NOČ ob 18. in 20. uri 24. avgusta franc. barv. film ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 18. in 20. uri 25. avgusta franc. barv. film ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 23. avgusta franc. barv. film ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 20. uri 24. avgusta franc. barv. film AMERIŠKA NOČ ob 20. uri 25. avgusta nem. barv. film TRIJE ZELENI PSI ob 18. in 20. uri Radovljica 24. avgusta amer. barv. film ŽRTVOVANI ob 18. uri, franc. barv. film POGREB V LOS ANGELESU ob 20. uri 25. avgusta ital. barv. film LOVCI NA NAGRADE ob 16. uri, franc. barv. film POGREB V LOS ANGELESU ob 18. uri, amer. barv. film ŽRTVOVANI ob 20. uri 26. avgusta ital. barv. film TUKAJ NI BOGA ob 20. uri Jesenice RADIO 23. avgusta angl.-ital. barv. CS film "ROP PO NALOGU BRITANSKE TAJNE POLICIJE 24. in 25. avgusta amer.-ital. barv. CS film IŠČE SE BIVŠI ŠERIF 26. avgusta amer. barv. CS film DETEKTIV SHAFT Jesenice PLAVŽ 23. avgusta amer. barv. film PADALCI PRIHAJAJO 24. in 25. avgusta amer. barv. CS film DETEKTIV SHAFT 26. avgusta amer.-ital. barv. CS film IŠČE SE BIVŠI ŠERIF poročili so se V KRANJU Avsec Miloš in Jeremič Božana, Reja Janez in Lorenčič Frančiška, Menart Karel in Trelc Boža, Bukovšak Pavel in Zavrl Ivanka, Maček Janez in Cuderman Angela, Rozman Bojan in Skumavec Dragica, Gartnar Valentin in Mlakar Lidija, Jermen Jernej in Korenjak Marija, Zaplotnik Dušan in Merela Matilda, Knaflič Andrej in Globočnik Silva, Podjed Mirko in Urbas Iljana, Guček Mihael in Pegan Marija, Kern Štefan in Žagar Nevenka, Kotnik Janez in Vrtačnik Marija, Ažman Marjan in Cergol Slavka, Kovačević Mato in Ažman Marija V ŠKOFJI LOKI Žitnik Jožef in Stale Cvetka, Furlan Jože in Cerovski Marija, Vidmar Ciril in Trček Frančiška, Jenko Ivan in Hafner Mira, Polenšek Bojan in Ramoveš Zofija VTRZlCU Štefe Stojan in Tumpič Vesna, Meglic Danilo in Polanšek Majda, Šparovec Vincenc in Golmajer Jožica, Bergant Ciril in Zelenik Elizabeta, Nemanič Franc in Obradovič Nedeljka umrli so V KRANJU Kolone Roman, roj. 1973, Leban Marija, roj. 1902, Kadunc Ivana, roj.11914, Luznar Oto, roj. 1924 V ŠKOFJI LOKI Porenta Marijana, roj. 1898 V TRZlCU tržni pregled JESENICE Solata 3,70 din, korenček 5 din, slive 4 do 7 din, jabolka 7,70 din, limone 14,50 din, česen 19 din, čebula 4 din, fižol 8,50 din pesa 3,20 din, paradižnik 5,50 do 6 din, paprika 7,50 do 8,50 din, ajdova moka 16,92 din, koruzna moka 3,35 din, jajčka 1,10 do 1,15 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 56 din, skuta 12 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 7,20 din, cvetača 6 din, krompir 1,85 din KRANJ Solata 5 din, špinača 8 din, korenček 4 do 5 din, slive 6 din, jabolka 4 do 5 din, limone 12 din, česen 18 din, čebula 5 din, fižol 6 din, pesa 5 din, kaša 12 din, paradižnik 6 do 7 din, breskve 9 din, hruške 10 din, med 35 din, lubenice (i din, ajdova moka 13 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,40 din, surovo maslo 18 din, smetana 20 din, orehi 50 din. skuta 18 din, sladko zelje 2 din, kislo /el |c 6 din, cvetača 8 din, paprika 10 din, krompir 2 din TRZlC Solata 5 din, korenček 6 do 10 din, slive 8 din, jabolka H din, limone H) do 1") din. (Vsen 20 din, Čebula 7 din. fižol 7 din, pesa 5 din, kaša 13 din, paradilnik 7 din, lubenic« k dm, »i* 14 dm. Kumar« 7 dm, banane 8 din, hruške 8 do K) din, breskve 8 din, fige 14 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 do 1,40 din, surovo maalo t'» din, smetana 20 din, orehi 60 din, klobas* 1,1 din, skuta 12 din, sladko zelje 1 din, kislo /elje 6 din, paprika 10 din, krompir 2 do 2,50 din televizija SOBOTA, 24. AVGUSTA 15.05 Vaterpolo SZ : Madžarska — barvni posnetek z evropskega prvenstva (Lj), 15.50 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos (EVR-Lj), 17.15 Nogomet Ćelik-: Dinamo — prenos (Sa), 18.45 Kaj počnemo ob nedeljah tZg), 19.15 Violinski solo — barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Zabava vas Julie Andrevvs — barvna oddaja, 21.35 Columbo — serijski barvni film, 22.45 TV dnevnik, 23.00 Vaterpolo Jugoslavija : ZRN — barvni posnetek z evropskega prvenstva (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.15 Vaterpolo Jugoslavija : ZRN (EVR-Zg), 20.15 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.45 Augden Nash: Štihovi, 21.25 Dokumenti v času, 22.30 Otok rdečih ptic (Bg II) NEDELJA, 25. AVGUSTA 8.55 Dunaj: vaterpolo Jugoslavija : Španija — barvni prenos (EVR-Lj), 9.45 E. Zola: V kipe-čem loncu — barvna TV nadaljevanka, 10.40 Ljudje in zemlja, 11.40 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti — barvna filma, 12.35 Poročila, 15.00 Evropsko prvenstvo v skokih v vodo — barvna oddaja (Lj), 15.55 Dunaj: evropsko prvenstvo v plavanju — barvni prenos (EVR-Lj), 17.10 Evropsko in svetovno prvenstvo v lokostrelstvu (Zg), 17.30 Naši zbori: Moški pevski zbor Vres iz Prevalj — barvna oddaja, 18.05 Poročila, 18.10 Dunkirk — angleški film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 Znamenite pustolovščine: Pivar-diere — barvna TV nanizanka, 21.30 En svet za vse — aktualna oddaja (Lj), 22.00 Športni pregled (Bg), 22.35 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Filmske novele, 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK, 26. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.15 Obzornik, 18.30 Po neznani delti — barvni film .(Lj), 19.00 Mladi za mlade (Sk), 19.30 Poklicno usmerjanje v Podčetrtku, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 G. BUchner: Leonce in Lena — predstava SLG Celje, 22.r0 Kulturne diagonale, 22.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Jure Slon — oddaja TV Ljubljana, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Knjige in misli (Zg), 19.00 Mladi za mlade (Sk), 19.30 Risanke (Bg),'20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Ena vas, ena hiša — dokumentarna oddaja (Zg II), 21.05 Višnja na Tašmajdanu — film. 22.30 24 ur (Bg II) □ TOREK, 27. AVGUSTA 16.50 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.15 Obzornik, 18.30 Pet pedi, 19.00 Praznoverje — 1. del, 19.20 Strauss: Koncert za oboo in mali orkester, Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. Odlaganje je brezplačno. * Turistično društvo Kranj loterija %\ b o (K M 0 58930 62780 14290 563010 098090 11 21941 29931 461681 373841 62 12 272 (x)672 85692 463302 367012 3 90.11.1 76463 69533 37673 40693 62943 32543 54 64 77454 02554 27074 263764 076424 TJ 4> s .r °£ m T3 10 600 1(xx) 1000 5.000 10.000 20 8(x) 1.000 5.0(x) 10.0(x) 20 40 100 8(x) 800 5.000 5.000 10 600 600 6 Srečni dobitnik glavne nagrade — potovanja v Hannover v ZR Nemčiji' v goste tovarni Geha — 13-letni Aleš Krumpestar iz Naklega po končanem žrebanju ni mogel skriti presenečenja. »Vsako leto sem pošiljal kupone, a doslej nisem imel sreče,« mi je dejal Aleš. »Pisalne pripomočke tovarne Geha dobro poznam. Že doslej sem pisal z njihovimi flumt-stri in svinčniki. Tale ,srečni' kupon sem prinesel šele danes. Dobil sem ga pri starem očetu Lovru v Naklem. Mislim, da bosta tudi oče in '«nama presenečena. Pa še sestra, hodi v prvi razred, mi bo zavidala ta ,uspeh'.«Kajpak smo Alešu, ki jutri s predstavnikom Hermesa iz Ljubljane Dušanom Pangosom potuje v Hannover, zaželeli srečno pot in še v prihodnje veliko sreče pri žrebanjih! »Presenečeni smo bili,« mi je dejala Aleševa mama, ko smo jo poklicali po telefonu. »Seveda bo fant potoval v Nemčijo. Le potni list mu moramo še preskrbeti.« Ostalim srečnim izžrebancem bo podjetje Hermes nagrade firme Geha v nekaj dneh poslalo po pošti! J. G. inozemskih tvrdk, mčanem žrebanju Jspehi na letošnjem so obiskovalci po- mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi Mali oglasi: do 10 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam eno leto stare KOKOŠI. Zadraga 18, Duplje 5124 Ugodno prodam SPALNICO z vložki, orehov furnir. Faletič, Moša Pijade 9, Kranj 5268 Prodam dve IVERNI PLOŠCI 2,00 x 5,20 metra. Voklo 44 5298 Prodam novo 96-basno KLAVIRSKO HARMONIKO »vveltmeister«, še z garancijo. Naslov pri: Turistično društvo, Škofja Loka 5299 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in eno leto stare KOKOŠI — nesnice. Strahinj 38, Naklo 5300 Prodam JARCA. Sp. Brnik 66 5301 Prodam BIKCA, 1 leto starega. Dvorje 53, Cerklje 5302 Prodam dva nova FOTELJA na koleščkih. Kranj, Cirilova 15, Ore-hek. Ogled vsak dan popoldan 5303 Ugodno prodam otroški VOZIČEK r- globok in mrežasto STAJICO. Ogled vsak dan popoldan. Podnart 25 5316 Prodam dva in pol leta staro TE-LICO, 7 mesecev brejo. Kemperle Marjan, Rudno 10, Železniki 5304 Prodam suhe TRAMOVE 13 x xl7cm, 5 m dolge, nove za ostrešje. Kokalj, Ekspres popravljalnica čevljev za trgovino GLOBUS — Kranj, tel. 24-765 5305 Prodam KOBILO, 9 let staro, mirno, vajeno vseh del. Čirčiče 34 5306 GRADITELJI! interesenti opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn Svoje zastopstvo sem preselil iz Nazorjeve 4 v novo stanovanje, Oprešnikova 15 v bližino samopostrežne trgovine na Klancu. Pišite, obiščem vas na domu. Se priporočam! Andrej Smolej Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kern, Kranj, Partizanska 5 5307 Ugodno prodam vprežni OBRAČALNIK Pobeda. Jan, Višelnica 13, Zg. Gorje 5308 Prodam PEĆNICE (rabljene) za kamin — primerne za vveekend. Feldin-Polak, Naklo 151 5309 Prodam 7 mesecev brejo TELICO in BIKCA. Srednja vas 13, Šenčur 5310 Ugodno prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO. Frelih, Planina 36, Kranj 5311 Poceni prodam dobro ohranjeni 2 dvodelni OKNI 100x 120 z omaricami za rolete in 1 okno 100 x 80. Vprašati v Trbojah 88 5312 Prodam PISKE, rjave, stare dva meseca. Mlakarjeva 58, Šenčur 5313 Prodam DESKE, 2 cm, za »fab-jon«. Ciperle Jože, Dvorje 31, Cerklje 5314 Prodam KRAVI po izbiri. Zabije 1, Golnik 5315 Prodam mlado KRAVO, ki bo v 20 dneh teletila. Olševek 16, Preddvor 5360 Prodam mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje 5361 Prodam strešno OPEKO ŠPICAK in BOBROVEC. Zalog 67, Cerklje 5362 Ugodno prodam televizor RR NIŠ v dobrem stanju. Grad 5, Cerklje t 5363 Prodam KRAVO tik pred telet it vijo. Poženik 9, Cerklje 5364 Prodam GUMI VOZ, 16-colski. Cerklje 281 5365 Prodam dobrega delovnega VOLA, vajenega vseh kmečkih del. Stiska vas 6, Cerklje 5366 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Praprotna polica 14, Cerklje 5367 Prodam dva PRAŠIČA za rejo. Cešnjevck 5, Cerklje 5368 Prodani KOŠ TRUNA, osem mesecev starega. Praprotna polica 20, Cerklje •' 536!) Prodam vprežni IZRUVAČ krompirja. Bukovica 20, Vodice 5370 Prodam PSA, dobrega čuvaja, za kmetijo. Moša Pijade 10, Kranj 5371 Poceni prodam ročni VOZTČEK (dirca), sobno PEC Gorenje, nov ŠTEDILNIK Gorenje — le nerafa Ijen, KUHALNIK na 3 plošre Klek- wq. Kadunc, Zasavska 40, Kranj ' 5372 JOGI /a po- Prodam itelj bore r. Prodam 7 kv. . Zftidar Jože, Šenčur, Partizanska .'inn«st O Dr. Aleš Paternoster, zdravnik v Gorenjskem letovišču Pineta: »Poleti je Pineta pri Novigradu res nekakšen drugi dom Kranjčanov in Gorenjcev. Ce greš zvečer v kakšen gostinski lokal, se ti zazdi, kot da bi sedel v kakšni restavraciji na Gorenjskem. Tukaj že četrto leto z družino preživljam dopust. Res je bolj delovnega značaja, vendar sem zelo zadovoljen. Tudi letos od 10. do 29. avgusta bova z medicinsko sestro Marico Bohinc opravljala delo in imela hkrati do: pust. Skrbiva za zdravstveno plat 140 otrok v zdravstveni koloniji. Ker starše nedvomno zanima, kako se njihovi otroci v teh dneh počutijo na morju v Novigradu, naj povem, da je bilo doslej vse v redu. Lahko rečem, da še nobeno leto ni bilo tako malo obolenj, opeklin ali prask. Na začetku so nekaterim sicer malo nagajali morski ježki, a smo to nadlogo hitro odpravili. Otroci se imajo zares zelo dobro. Hrana je odlična, poleg zdravega morskega zraka in vode pa imajo vsak (lan tudi zabavo ob različnih kulturnih in športnih prireditvah.« Milica Šavs iz Preddvora je . družino na dopustu v počitniški hišici zveze borcev Kranj: »Z. možem in s tremi otroki sva že prej večkrat prišla v Novigrad. Ko otroci še niso hodili v šolo, sva raje prišla z družino semkaj junija. Zdaj pa raje pridemo julija ali avgusta. Mož Ciril (zaposlen je v Veletrgovini Kokra Kranj) porabi del dopusta, jaz pa sem upokojena in sem tu na oddihu. Enkrat smo bili na dopustu na Rabu. Milo je lepo, vendar se mi zdi, da je v Novigradu -še lepše. Le obala je morda malo manj primerna za otroke. Vse drugo, tako brana kot okolje, je zelo lepo; posebno zdaj, ko je pred leti zasajeno grmičevje in drevje že precej odraslo. Ne rečem, da ne bi šli tudi kam niže na Jadran na oddih, toda kaj, ko je za takšen skupinski desetdnevni dopust običajno ,špaga' prekratka. Tako bomo najbrž tudi v prihodnje prišli za kakšnih 10 dni sem. Nekako smo se navadili, da gremo vsako leto malo na morje, malo pa doma na Gorenjskem v hribe.« Francka Tepina, upravnica Počitniškega doma Tekstilindus v Pineti pri Novigradu: »Naš počitniški dom je razen Gorenjskega letovišča za otroke največji v primerjavi / domovi, ki jih imajo druga slovenska podjetja. Običajno je odprt od 1. junija do 20. septembra. V počitniških hišicah imamo 175 postelj, lahko pa dodamo le 25 dodatnih ležišč. Dom je namenjen našim delavcem. V tako imenovani pred ali po sezoni in sem ter tja med sezono pa sprejmemo tudi druge, če je prostor. Naši delavci imajo poleg rednega regresa za dopust v domu še 20 dinarjev popusta na pen-/.ionsko ceno. To znese 55 dinarjev na dan, za druge goste, med katerimi pa je spel največ Kranjčanov oziroma Gorenjcev in nekaj Ljubljančanov, je pen/ion 75 dinarjev. Letos smo doslej zabeležili okrog 15.000 prenočitev. Kaže, da bo sezona malo slabša kot lani. Julija nam je namreč precej nagajal dež. Zanimivo pa je, da je letos v primerjavi s prejšnjimi leti ta čas še vedno vse polno. Ce bo še september lep, bomo le tos imeli kakšnih 20.000 prenočitev. Kje jaz preživim dopust? Na morju res ne. Morja (sicer ne dopust niškega ) imam čez poletne mesece dovolj. Ko se vrnem v Kranj, dopust preživim doma; včasih v hribih. Ce bo letos oktobra lepo vreme, boni morda šla malo na Krvavec« A. Zalar V Preddvoru letos že drugič folklorna kolonija Tudi tako pomagamo koroškim Slovencem Lani seje folklorne kolonije udeležilo 20 deklic t^J^K^^kt^m ITI deckOV IZ BllCOVSa, letOS pa SO preddvorske prepričanje, da le-ti v boju za narod- družine gostile prav toliko otrok iz Globasnice ^emf8t°j ln TE^ek* v Podiuni Večina otrok iz Globasnice se je v folklorni koloniji v Preddvoru prvič srečala s polko in valčkom ter slovenskimi narodnimi plesi. Mladi plesalci s posebnim navdušenjem plešejo znana plesa Žaklje šivat in Šuštarski ples — Foto: F. Perdan Komisija za zamejce pri občinski konferenci SZDL Kranj in osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, ki je med prvimi v republiki začela gojiti tudi med osnovnošolsko mladino zanimanje za folklorne plese, sta lani v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca prvič organizirali v Preddvoru folklorno kolonijo za otroke koroških Slovencev! Ob denarni pomoči Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in kranjske občine, kulturne skupnosti Kranj, temeljne izobraževalne skupnosti Kranj in občinske konference SZDL Kranj, ki so spoznali, da je učenje otrok koroških Slovencev slovenskih narodnih plesov in njih seznanjanje s kulturno dediščino matičnega naroda učinkovita pomoč sonarodnjakom, so lani Preddvorčani prvič gostili 20 otrok iz Bilčovsa. In ne zaman! Koroška mladež tega, kar se je naučila v Preddvoru, ni pozabila, temveč goji slovensko folklorno tradicijo vztrajno naprej ... V nedeljo se je začela v Preddvoru že druga folklorna kolonija. Preddvorske družine, katerih otroci plešejo pri folklorni skupini osnovne šole Matije Valjavca, bodo do jutri gostile 20 dečkov in deklic, starih med 10 in 14 leti, iz Globasnice v Podiuni, onstran Pece. Mladi Globasničani pod vodstvom folklornih delavcev preddvorske osnovne šole Lenke Krišelj in Milana Udirja ter ob pomoči ravnatelja šole Vinka Jenka in predstavnika občinske konference SZDL Kranj Toneta Robleka spoznavajo osnovne skrivnosti slovenske folklore. Razen tega se seznanjajo z narodnostno in kulturno zgodovino matičnega naroda, njegovim jezikom in obiskujejo znane gorenjske turistične in kulturne kraje. Otroci koroških Slovencev iz Globasnice so že obiskali Kranj, Prešernovo hišo, Prešernov gaj, Vrbo, Bled, Doslovce, Rodine, Drago, Begunje itd. V popoldanskem času, ko ni bilo vaj, pa so družine gostiteljice še posebej poskrbele za njihovo udobno bivanje in počutje. Deklice in dečki iz Globasnice se v Preddvoru resnično počutijo kot doma. Čeprav jim je prve dni »naša« govorica povzročala nekaj preglavic, so jih nadarjeni in »brihtni« prijatelji kmalu odstranili. Enako dovzetni in prizadevni so tudi pri »pouku« folklore, ki mu zavzeto sledi tudi Erna Hudlj iz Globasnice, spremljevalka kolonije. Odločila se je, da bo udeležence folklorne kolonije tudi doma naprej učila ter se trudila, da znanje, pridobljeno v Preddvoru, ne bo splahnelo. Gostje iz Globasnice se bodo jutri ob 10. uri (v primeru lepega vremena na vrtu Vzgojnega zavoda v Preddvoru, v primeru slabega vremena pa v osnovni šoli) prvič predstavili, in sicer družno s preddvorskimi pionirji, s katerimi so skupaj vadili. Tako kot lani so tudi letos koroški in naši otroci navezali nova znanstva in prijateljstva. Zbližale pa so se tudi njihove družine. Jutrišnjega nastopa v Preddvoru se bo zanesljivo udeležilo precej koroških Sloven- Karavanke osvojile Alzacijo Turneja folklorne skupine Karavanke iz Tržiča po Alzaciji nadvse uspešna — Uspeh tudi v Italiji — Vabila za ponovna gostovanja Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, ustanovljena pred osmimi leti, je dosegla med 4. in 11. avgustom nov, velik mednarodni uspeli! Na pobudo in v organizaciji komiteja pobratenja med Tržičem in alzaškitn mestom Ste Marie aux Mineš so tržiški folkloristi šest dni nastopali po alzaških mestih in vaseh. Povsod so bili izredno toplo in prijateljsko sprejeti. Za njihovo udobno bivanje in nastope je skrbel posebni komite na čelu z gospodom Pauloin Baumanom, županom s Tržičem pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš. Gospod Paul Bauman je TrŽicane spremljal na vsakem koraku in skrbel, da so o njih pisali zajetni al/.aški časniki. Takšnega sprejema in zanimanja nihče od skupine ni pričakoval . . . Na prvem nastopu v Liepvru je bilo 000 gledalcev, na drugem v zna menitein samostanu, znanem po akustični dvorani, Guebvvillerju 7.r>() ljudi, v Ribeauvillu je tržiikim plesalcem, pevcem m muzikantom u ploskalo 1500 ljudi, v Schei vv illeeju 600, V Ste Marie aux Minesu 700 ljudi in v planinski postojanki Murv. nedaleč od Ste Mane au\ Minesa, spet par sto ljudi! To niso bili le domačini, temveč številni francoski in tuji turisti, ki iščejo oddiha v alzaških krajih. Goste iz Tržiča so še posebno prisrčno pozdravili Jugoslovani, ki žive v teh krajih. V Guebvvillerju je na primer kar Ž0 odstotkov prebivalcev jugoslovanskega porekla! Gostovanje po' Alzaciji je terjalo od TržičanOV velik napor. V šestih dneh so nastopili šestkrat. Kraji, kjer so Karavanke nastopale, so bili od Ste Marie aux Minesa oddaljeni tudi po 80 kilometrov, kar je bil za plesalce, pevce Bratje Zupan iz Kovorja in narodnozabavni ansambel, ki sta novost v programu Karavank, dodaten napor. Razen tega so gosti telji po vsakem nastopu Tržičane povabili na bogat sprejem pri najvidnejših predstavnikih krajev, kjer so nastopali. Člani folklorne skupine Karavan ke, pevci in nuizikantje so se v Ste Marie aux Minesu poklonili tudi Krt vam fašističnega terorja v tabo rišču, podružnici Mauthausna, kjer so trpeli tudi številni Jugoslovani. Takoj po vrnitvi iz Francije je dobila trž.iška folklorna skupina Karavanke pismo župana Ste Marie aux Minesa gospoda Paula Bau mana, v katerem se zahvaljuje za vse, kar so Tržičani pokazali v Fran ciji, in zagotavlja, da bodo oni tudi v prihodu je vedno dobrodošli gostje Alzacije in širše Francije. Kaže, da bodo odšli Tržičani na podobno, še daljšo turnejo po Franciji leta 1976! To ponovno potrjuje, da je bil nastop Tržičanov v Franciji zares uspešen. Kazen tega so plesalci in sodelavci folklorne skupine Karavanke po vrnitvi iz Francije obiskali še Italijo, kjer so nastopili dvakrat. Nastopa si |e ogledalo več kot looo ljudi. Marija Smrečnik (14 let) iz Globasnice je učenka Slovenske gimnazije iz Celovca. Je aktivna članica Slovenskega kulturnega društva Glo-basnica. »Bivanje v Preddvoru je nadvse prijetno. Posebno gostoljubna je Križnarjeva družina, kjer stanujem,« je dejala in pristavila, da je bila že dvakrat na počitnicah ob Jadranu. Prvič v Savudriji in drugič v Biogradu. 12-letni Jože Gregorič iz Podjune pri Globasnici stanuje pri družini Skoda v Preddvoru. Z mamico, Slovenko iz okolice Dobrne, je bil Že nekajkrat pri nas. Preddvorska folklorna kolonija pa je zanj prijetna novost. Zal so se ob zadnjem gostovanju Karavank v Franciji in Italiji pokazale nekatere težave, s katerimi se srečujejo amaterske kulturne skupine, ki presežejo meje občine, republike in države ter posežejo po priznanjih na tujem. Nastopi, posebno na tujem, vzamejo amater jem veliko časa in delovnih dni, ki se j i ni organizacije združenega dela (povsem razumljivo) težko odpovedo. Grenko so bili razočarani nekateri plesalci, ko so po vrnitvi z uspešne turneje, ki bogati prijateljstvo med mestoma in narodi ter državami sveta, spoznali, da jim organizacije združenega dela niso odobrile plačanega dopusta. Večina članov Karavank je delavcev in se jim takšen izpad pri delovnih dneh krepko pozna. Zato bi se kazalo pri podobnih primerih v prihodnje temeljiteje pogovorit i! J. Košu jek Pogin rib v Sori V torek dopoldne je v Sori pfl Goričanah poginilo večje število rib. Do pogina rib je po dosedanjih podatkih prišlo zaradi malomarnost i delavca Tovarne celuloze v Gorica nah, ko leta pri prečrpavanju natrijevega hipoklorida v posebno posodo /a dodajanje te kemikalije v pioi/ vodnjo ni upošteval posebnih navo (lil v obratu. Kot vse kaže, so inan|š<' količine hipoklorida odtekle v kanal in povzročile zastrupitev rib. I'(> ocenah jih je bilo mrtvih okrog sto kilogramov. K tolikšnemu poginu sta precej pripomogla tudi visoka temperatura ter nizka Sora. -jg