CELJE, 14. NOVEMBRA 1974 — ŠTEVILKA 45 — LETO XXVni — CENA 2 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Minuli teden smo v uredništvu bili zelo zavzeti. Bil je kongres v Celju, pa je naši hiši bilo naloženo, da se brigamo za kolege-novinarje iz vse Jugoslavije — no, pa tudi poročati smo morali o 8. kongresu slovenskih sindikatov, kar lahko preberete na prvi, drugi in tretji strani — in seveda na zadnji, toda tam bolj zabav- ne zadeve. Naš glavni in odgovorni se ta teden potepa po Aziji na svoji poti okoli sveta, mi pa se pripravljamo na slovesno številko za Dan republike. Ker bo številka bo- gata, obsežna, prihodnji teden v četrtek Novega tednika ne bo, pač pa bo slavnostna številka v vaših rokah v ponedeljek 25. novembra. Izjemoma bo oglasna služba spre. jemala oglase do četrtka. Ima. kdo kak prijeten zapis, ki bi bil kot nalašč za praz- nik republike? Pošljite nam ga. pozdrav iz uredništva Osmi kongres slovenskih sindikatov je za nami. Številni delegati so se razšli v svoje delovne sredine, kjer bodo kongresni skle- pi zaživeli svoje polno življenje. Vse seveda ne bo šlo tako gladko. Toda delegatski duh je v organizaciji delavcev, v sindikatu že dovolj močan, da bo lahko razbijal ovire, ki so še ostale. Delo bo potekalo naprej, kakor je rekel predsednik Janez Barborič ob koncu kongresa: »To je začetek, ne konec!« Foto: Drago Mšdved 8. KONGRES ZSS USPEŠNO KONČAL DELO NE ZAKLJUČEK - ZAČETEK s temi besedami Janeza Barboriča, ki jih je iz- rekel ob zaključku 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije lahko najkrajše in najbolj točno označimo vse tisto, kar je aktivnost sindikalnega članstva po- kazala in dokazala v predkongresnem in kongres- nem obdobju. Takšne enotnosti res skorajda ne pomnimo. Enotnost in odločnost, da kongres resnično sprej- me tiste sklepe, ki jih sindikalni člani potrebu- jejo za svoje delo, je bila temeljna značilnost mi- nulih mesecev. Da sprejme sklepe, ki dajejo pogoje, možnosti in obveznosti za skladno in odločno de- lovanje najmnožičnejše razredne organizacije de- lovcev v tistih smereh, ki so delovnemu človeku najbliže. Predkongresni čas in seveda tudi kongres sam, sta to nalogo dobro opravila. Sindikat je sprejel smernice in sklepe za svoje bodoče delo. Dobre sklepe, ki so jih pomagali izoblikovati v vseh de- lovnih sredinah, saj skorajda ni sklepa, ki v j^^v- ni razpravi ali na kongresu samem ne bi doživel dopolnitev in sprememb. Sklepi, kot osnova bodočemu delu so torej tu. »Vendar kongres ni zaključek ampak pričetek novega obdobja.« Te besede predsednika slovenskih sindikatov obvezujejo za prihodnje. Z novo organi- ziranostjo sindikatov smo dobili takšen sindikat, ki je sposoben združiti delavce in njihove interese na vsakem koraku in v vsakem okolju. Tak sin- dikat je sposoben izboriti si vse tisto, kar je do- bro za d^avoa. In takšen sindikat je dober sindikat. To seveda še ni vse. Sami sklepi bodo bore ma- lo pomenili, če jtii n« ^omo pričeli takoj in od-, ločno izpolnjevati. Vsi! Za izpolnjevanje sklepov 8. kongresa, ki ga že danes, mimogrede povedano, označujejo kot prelomnico v sindikalnem delu, smo zadolženi vsi. Kajti vsi mi smo člani sindikata. To, da ne rabimo forumskega sindikata pa smo že več- krat jasno in odločno povedali. In prav v tem je tudi smisel obeh citiranih stav- kov Janeza Barboriča. Prav to povesta stavka: »kongres ni zaključek ampak začetek« ter »negujmo enotnost čla^istva kot osnovo naše uspešnosti«. Kongres obljublja veliko. Ne samo zato, ker je sprejel dobre sklepe. To je bila konec koncev nje- gova naloga. Samo delo kongresa, komisij, sleher- nega delegata je tisto, ki obeta, da bo 8. kongres dejansko ostal zapisan kot prelomnica v delu sin- dikata Kajti kongres je jasno pokazal, da so čla- ni sindikata siti dolgih a praznih govorov, še bolj siti zgolj poslušanja. Delegati kongresa so pokazali in dokazali, kot so poudarili na zasedanju komisije za družbeni standard in socialno varnost, da želijcr člani sindikata tudi sami kaj povedati, saj najbolje ';edo, kje jih žulji. In če so bile te odločne besede delavcev temeljna značilnost predkongresnih raz- prav, pred dnevi pa tudi kongresa, res ne moremo pričakovati drugega, kot da bo to postala temeljna značilnost dela celotnega sindikalnega članstva. To pa Je tisto, za kar se vsi zavzemamo. In če tole pokongresno razmišljanje zaključim še z enim ci- tatom, bi se ponovno odločil za besede Janeza Bar- boriča: »Z enako zavzetostjo, kot v priprave na kon- gres se moramo vreči z vsem srcem, prepričanjem, revolucionarno ostrino, a prav zato človeško pošte- na, v uresničitev sprejetih nalog.« BRANKO STAMEJCIO CELJE: OBISK FRANCETA POPITA v četrtek, to je danes, bo obiskal Celje France Popit, predsednik centralnega komiteja ZKS. Dopoldne se bo naj- prej srečal s 40 komunisti celjske občinske organizacije ZK in se z njimi pogovarjal o najpomembnejših nalogah ter dejavnosti ZK v občini. V štorsld železarni se bo sestal z razširjenim svetom ZK. Štorski komunisti ga bodo sezna- nili s samoupravno organiziranostjo delavcev v tovarni. Na- to pa se bo France Popit sestal s samoupravno delovno skupino in si ogledal varljarno. Tudi popoldanski program predsednikovega obiska bo zelo bogat. Ogledal si bo novo osnovno šolo Slavka Šlandra in imel pogovor z razširjenim svetom ZK — prosvetnih delavcev o najpomembnejših vpra- šanjih s področja vzgoje in izobraževanja v Celju. Odšel bo še v EMO, kjer bodo govorili s člani ZK o mestu EMA v združenem podjetju Iskra-Gorenje. Predsednika Popita je povabil v Celje komite občinske konference ZKS Celje. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — 14. november 1974' BOJI MLINI NA VETER? Mesec november, mesec boja proti alkoholizmu, nas je spet opomni na hobotni- co, ki steza roke v našo družbo — na pijančevanje, več ali manj specifično za ves slovenski narod. Grobi in neprimerni izraz, v preteklosti prepovedan (izogibamo pa se ga še da- nes), rabimo danes name- noma. Zato, da bi podkrepi- li nemoč boja proti alkoho- lizmu. Ce hočemo biti resnično pošteni, potem ne smemo zanikati dejstev, da je bilo v zadnjih treh letih v boju proti alkoholizmu nekaj le narejenega. Moramo se ji bližati in v tej zavesti tudi temu pri- merno ukrepati, izhajajoč iz dejstev, da je v lanskem le- tu v Jugoslaviji zamujenih zaradi alkoholizma 25 mili- jonov delovnih dni. Da je samo v Sloveniji okoli 80 tisoč alkoholikov, da imamo za nje samo 20« bolniških postelj, da pri nas popije- mo okoli 15 litrov čistega alkohola na prebivalca let- no, da nimamo dovolj dis- panzerjev za bolnike, ki se drogirajo s alkoholom, da nimamo . .. DovoljI Boj bo neuspešen še naprej, če ne bo vsestran- ske družbene podpore, ki pa jo je sicer opaziti v po- sameznih občinah. Te pod- pirajo klube zdravljenih al- koholikov, prispevako celo finančna sredstva — a to ni dovolj, širšega prodora v srčiko naše družbe pa boj proti alkoholizmu še ni za- jel. Skrivamo glavo v pe- sek in armado bolnikov prepuščamo peščici entuzi- astov, ki v tem boju že omagujejo. Barikade so po- stavili, boj izza njih pa je toliko utrudljiv, da sami ne zmorejo več. Potrebujejo pomoči, naše pomoči, širše družbene pomoči, rehabilita- cijo zdravljenjih alkoholi- kov, ki po zdravljenju osta- jajo sami. Največkrat zara- di našega neznanja, ker mi- slimo, da je ozdravljeni al- koholik že zdrav in urejen človek. Kot zavrta osebnost se alkoliolfk po "zdravljenju ponovno vključi v družbo in se začne po lestvici svojega življenja ponovno vzpenjati. Ce ne bo pri tem naletel na razumevanje najbližnjih lju- di v družini in kolektivu bo njegova rehabilitacija- neus- pešna. Tako zanj in za vso njegovo druščino, ki je še na poti ozdravljenja. Vsak ozdravljen bolnik je v vsa- ki sredini svetal vzgled, ki pa mu moramo pomagati tu- di naprej, tako, da bo lahko uspeval, delar ustvarjalno in dohitel tisto, kar je zamu- dil v svojih pivskih časih. Premalo takih svetlih ljudi je še med nami in pre- redki so, da bi lahko v kra- tkem času boja proti alko- holizmu s svojim vzgledom vplivali na hiirejši in učin- kovitejši način. So pa in njim se b: mo pridružili še ostali, če bomo zmogli pri- praviti več dispanzerjev, več terapevtov, ki bodo za svo- je delo dobili tudi prizna- nja, več bo'niških postelj, več materialnih sredstev, več izobrazbe, več osvešče- nosti. A začnimo pri sebi, v de- lovnem kolektivu, med pri- jatelji in sorodnik Vidimo jih in ničesar ne ukrepamo, pri tem pa po- zabljamo, da smo za nje soodgovorni. Da za nje veČ ne storimo je krivo nezna- nje o alkoholni borbi in po- sledicah, ki izvirajo iz nje. Jje kadar bomo vsi dojeli ši- rok spekter razkrajajoče ra- ne, potem bo delo lažje, ZDENKA STOPAR MOZAIK KONGRESNIH VTISOV Praznik na vsakem koraku in vendarle delovno razpo- loženje. Celje je z zastavami in primerno okrašeno /a tiste deževne jesenske dn'i sprejelo delegate in goste osmega kongresa zveze sindikatov Slovenije. Na trgu pred kongresno dvorano (kino Union) je igrala godba, zunaj, na pločnikih se je zbrala množica ljudi. Kongres je začel s svojim delom natanko ob napovedani uri. Bilo je v četrtek, 7. novembra ob devetih dopoldne. Začelo .se je zaključno delo tiste aktivnosti, ki .se je pri- čelo pred meseci. Začelo se je delo okoli potrjevanja in dokončnega oblikovanja statuta Zveze sindikatov Slovenije in .sklepov, o katerih je ogromna večina vseh sindikalnih članov v naši republik"i sklepala že v pripravah na kongres. .Med gosti velikega dogovora in srečanja delegatov sin- dikalnih organizacij v Sloveniji so bili tudi FRANC LES- KOŠEK-LUKA, SERCEJ KRAIGLER. FRANCE POPIT, MI- TJA RIBIČIČ, MARIJAN BRECELJ, LIDIJA JiENTJURC, ANDREJ MARINC, JANKO RUDOLF, LJUiiO JASNIC, FRANC TAVCAR-ROK in drugi. Drugi dn je bil med gost^ tudi STANE DOLANC. Tu so bili tudi drugi predstavniki sindikata naših delavcev, zaposlenih v Avstriji in Zvezni re- publiki Nemčiji, pa gosti sindikalnih organizacij in zbor- nic iz Avstrije, Italije in Madžarske. Uvodne formalnosti. Pozdravi in volitve kongresnih or- ganov. Delegatt so z enominutnim molkom počastili spomin umrlih članov sindikata med sedmim in osmim kongresom. Izredno pozornost sta vzbudila poročilo predsednika Janeza Barboriča o nalogah sindikatov pri uresničevaii.ju vodilne vloge delavskega razreda in pozdravni govor pred- sednika CK ZKS Franceia Popita. Že prvi dan dopoldne je kongres sprejel sklep, ki je vzbudil viharno odobravanje. Zlati znak sindikatov Sloveni- je za velike revolucionarne zasluge so podelili FRANCU LESKOŠKU-I^KI. MIHI MARINKU, in IVANU MAČKU MATIJI. Visoko odličje je sprejel le Franc Leskošek-Luka, ker sta bila Miha Marinko m Ivan Maček zaradi bolezni zadržana. Takoj na začetku druge plenarne seje je predsedujoči dejal: »Danes slavimo 57. obletnico oktobrske revolucije in na današnji dan, sedmega novembra, sovpada 31). oblet- nica smrti komandanta Staneta, človeka, ki je zrasel iz naših delavskih vrst, revolucionarja, španskega borca, le- gendarnega partizanskega komandanta. Predla.i;am kongre- su, da na komemoracijo v počastitev kamandanta St;ineta v Lokve pri Črnomlju pošljemo delegacijo, kH naj v imenu kongresa položi k spomeniku spominski venec« Delegati so predlog sprejeli. Kongres je nadaljeval delo v komisijah, drugi dan, na zaključku pa ponovno na plenarni seji, o čemer poročamo posebej. Tako je sprejel sklepe, statut . .. skratka akcijski pro- gram za delo v prihodnje. Kongres so počastili tudi štev"ilni delovni kolektivi, saj je sedmega in osmega novembra prišlo na naslov kongresa slovenskih sindikatov nad 250 pozdravnih brzojavk iz naj- različnejših delovnih sredin sirom po Sloveniji. Tik pred zaključkom so delegati sprejeli tudi besedilo pozdravne brzojavke predsedniku Titu: »Danes se v delavskem C-elju končuje naš sindikalni kongres. To je bil, po večmesečnih razpravah med delavci Slovenije, sklepni dogovor o naših stališčih in nalogah za uveljavljanje samoupravnega posožaja, odgovornosti in pra- vic delavcem. Obdobje priprav na sprejemnaje nove usta- ve, kongresi Zveze komunistov in naša lastna aktivnost v uresničevanju skupno dogovornjenih nalog so nas idej- no, organizacijsko in akcijsko utrdili. Močni smo in pri- pravljeni smo delati.« Celjski kongres slovenskih sindikatov bo ostal kot tra- jen dokument obračuna minulega dela in zlasti kot napo tilo za nadaljnjo krepitev samoupravnega položaja delavca. OBSODBA OŽIVLJANJA NEOFAŠIZMA Kongres slovenskiJi sin- dikatov je na predlog občinskega odbora sindi- kata delavcev družbenih služb Celje sprejel tudi ostro obsodbo kršitev pravic Koroških Sloven- cev in gradiščanskih Hr- vatov. Ob tem, ko je izrazil ogorčenje nad avstrijsko politiko sistematičnega zavlačevanja in neizpol- njevanja obvez državne pogodbe, je kongres pod- prl prizadevanje naše vlade, pri reševanju teh vprašanj. Delavski razred repu- blike Avstrije pa je kon- gres pozval, da v skladu z načeli* proletarskega in- temacionalizma in soli- darnosti zahteva od svo- je vlade, naj neutegonia prične izvajati pre\zete mednarodne obveznosti. ^ TRNO DELITEV Tako nekako so izzvenele razprave na komisiji za do- hodek in njegovo delitev, v.: kateri je sodelovalo 154 de^' legatov, razpravljalo pa 31 delegatov in dva gosta. Ve- čina delegatov se je zavzela za predlagane osnutke skle- pov, ki, dopolnjeni z javno razpravo, dejansko ustrezno opredeljujejo naloge sindika- tov v zvezi s produktivnost- jo in dohodkom, samoup- ravnimi odnosi pri razpore- janju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohod- ke ter na področju planira- nja in družbenoekonomske- ga sistema. Razpravljale! pa so želeli, bolj kot dopolniti te sklepe, opozoriti na ne- katera strukturna neskladja v našem gospodarskem si- stemu, informirati kongres o položaju v svojih panogah in podobno. Nekateri disku- santi so opozarjali tudi na nujnost zagotovitve skladne- ga razvoja regij, opozarjali iia hitrejši proces povezova- nja med panogami, zlasti še med proizvodnjo in trgovi- no ter podobno. Skratka delo v komisiji je bilo dovolj plodno, o če- mer priča tudi dejstvo, da je kongres na osnovi dela komisije sprejel več pomem- bnih dopolnitev k sklepom. Opozoriti velja zlasti na do- polnilo, ki zahteva več dis- cipline in povečano odgo- vornost pri delitvi dohodka. Kljub temu pa nismo mo- gli mimo dejstva, da je ve- čina diskutantov v svojih razpravah načenjala prob- lem cen, kar ni izzvenelo najbolj smotrno, pa tudi kla- sično »delavsko-sindikalno« ne. V komisiji za razvoj sa- moupravljanja nismo imeli bistvenih pripomb na pred- ložene sklepe, ki naj bi jih kongres sprejel. Nedaj dlje so se ustavljali pri neka-' terih formulacijah, zlasti pa so hoteli točno zapisati, kai vse se podrazumeva v splet^ aktivnosti v samoupravnem procesu, ki naj ima javno priznan status, ki ne more biti predmet volje ali muha- vosti posameznika. Posebno pozonost so po- nesvečali razvoju samoup- ravne delavske kontrole, ki; baje zlasti v velikih kolek-; tivih ne pride dovolj do iz- raza. Zavzemali so se zaveč- čo družbeno, predvsem mar- ksistično izobrazbo delav- cem-samoupravljalcev in na- stopali proti pojemanju sa- moupravne vneme v nekate- rih panogah, predvsem pa pravosodnih organih, ki so med družbenimi službami nekoč nosili zastavo samo- upravljanja. Delegati s področja pro- meta so si le izborili pravi- co, da ob samoupravnih pro- blemih razgrnejo tudi neka- tere druge, takšne ki zade- vajo ekonomska in sistem-, ska vprašanja. Želja pred^,. sedstva v tej komisiji je namreč bila, da bi se delega- ti čim bolj držali okvirne te- me — to je samoupravlja- nja kakršno je v praksi in kakršno naj bi bilo. No če pa po eni strani radi pou- darimo, da ni samoupravlja- nja brez pristojnosti v sfe- ri delitve in ekonomske os- nove, potem tudi samoup- ravnih procesov ni moč raz- ložiti, ne da bi pojasnili in razgrnili vzroke, ki tiče v bazi, iz katere izvirajo vsi odnosi. POVEZAVA JE NUJNA V komisiji za družbeni standard in socialno varnost je veliko delegatov razprav- ljalo na. temo zdravstvenega varstva delavcev, beneficira- ne dobe v posameznih pok- licih in ne na zadnjem me- stu tudi o težavnem položa- ju zdravstvenih delavcev. Zlasti so opo2.arjali na in- validnost, ki je zlasti v celj- ski regiji izrazita. Zaprepa- ščujoč je podatek, da se v delovnih organizacijah celj- ske regije vsako leto nabe- re od 1.200 do 1.500 invali- dov vseh treh kategorij, od tega 550 do 700 invalidov pr- ve kategorije, ki so zreli za upokojitev. Te številke p«>' menijo eno četrtino vseh in- validov v Sloveniji, Zakaj^ tako, kakšni so pogoji, vka^, terih delajo ljudje, bodoči:' invalidi? Je to »bogastvo; revnih« ali pa še vedno ne' dovolj organizirana skrb zar delovne pogoje, v ka^-erih so se zjiašli predvsem v zaosta- lih in od centra odmaknje- nih krajih, predvsem neraz- viti predeli Slovenije? O tem so spregovorili zdravniki, ki v teh krajih delajo, sprego- vorili pa so tudi ljudje, po- trošniki, ki čutijo premaj- hno zdravstveno zaščito v mestih, po zdravstvenih do- movih, čakalna doba je že vrsto let v ospredju, kadar govorimo o zaščiti delavče- vih zdravstvenih pravic. Zal, le govorimo, kdaj pa bo bolje, so se vprašali tu- di delegati na osmem kon- gresu sindikatov v Celju. POZABIMO OBMEJfSE KMETE Pomemben delež k uspeš- nemu delu kongresa je dala tudi komisija za organizira- nost in razvoj sindikatov. Odprla je nekaj problemov, ki so sicer potrdili celovi- tost in skladnost kongresnih dokumentov pa navzlic temu opozorili, da' so tu vpraša- nja, ki jim moramo posve- titi večjo pozornost. Hvale- žna je ugotavitev, da se de- legati v razpravi niso ustav- ljali pri ozkih »sindikalnih« vprašanjih. Navzlic temu so misli o drugačni delitvi čla- narine vzbudile pozornost. Sicer pa, tudi to vprašanje bo rešeno na sedmem kon- gresu Zveze sindikatov Ju- goslavije enotno za vse. Hvaležna je ugotovitev, da je veliko delegatov opozori- lo na delež sindikatov p" krepitvi splošnega ljudske.ga odpora, pri samozaščiti in podobno. Delegati so po- zdravili predlog, da naj bi v tem okviru skrbeli zlasti za ctomejne kmečke prede- le,' jih gospodarsko krepil^i in tako preprečevali odhode ljudi s teh posestev. V razpravi sta med dvaj- setimi delegati goviorila tudi dva iz celjskega območja- Vtem kot je Antonija Pero- vič cCelje-Ingrad) opozorila na nalogo inlormativniln sred- stev v delovnih sredinah s 1 Drugi in zaključni dan kongresa je prišel v Celje tudi sekretar izvršnega komiteja CK ZIKJ Stane Dolanc. Foto: D. M. §t. 45 — 14. november 1974 NOVI TEDNIK — stran S MOZAIK KONGRESNIH VTISOV gtališča nadaljnje krepitve jamoupravljanja, je aplavz požel tudi Sinjo Jezernik (Celje-Tehnomercator), ko je ^ejal, da moramo bratstvo ju enotnost med jugoslovan- skimi narodi krepiti in raz- Jirjati. ČAKAL, NE DOČAKAL Med 53-timi delegati, ki so razpravljali v komisiji za drtižbeni standard in social- no varnost, sem kot poro- čevalec zaman čakal na raz- pravo o športni rekreaciji in oddihu v delovnih orga- nizacijah. O tem je sicer iniel namen razpravljati de- legat iz Celja EDO R02ANC, vendar je na željo predse- dujočega — kdor želi zaradi velikega števila razpravljal- cev oddati pismeno razpra- vo — tudi storil. Tako je to pomembno področje, ki je zlasti razširjeno v celj- skih delovnih organizacijah (desetletne uspešno organi- zirane sindikalne športne ig- re z več tisoč sodelujočimi v različnih panogah in še drugih oblikah), ostalo žal nekako v senci, saj tudi dru- gi o tem niso spregovorili. Tudi Edo Tžanc je po kon- gresu povedal, da ga to mo- ti in da je bilo premalo konkretnega povedanega o rekreaciji med zaposlenimi. Lahko rečemo, da je to ško- da, saj gre za področje, ki je v današnjem času vseka- kor še kako aktualno. tv: v DELEGA- CIJI IVAN KRAMER V delegaciji Zveze sindika-* tov Slovenije, ki bo sode-; lovala na sedmem kongresu: Zveze sindikatov Jugoslavi* je, ,je tudi Ivan Kramer,| predsednik občinskega sin- dikalnega sveta v Celju. V NOVEM VODSTVU I Novi, na osmem kongresu izvoljeni, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Ima 68 članov. Na njegovem čelu je ponovno Janez Bar- borič, diplomirani inženir metalurgije iz štorske žele- zarne. Poleg njega so v sve- tu še naslednji delegati Iz na.šega območja: Danilo Do- bovičnik (Velenje), Marjan Grossmann (Zreče), Anika Krumpačnik (Nazarje), Maj- da Meštrov (Celje) in Tone Romih (Velenje). Med gosti osmega kongre- sa slovenskih sindikatov v Celju je bilo tudi devetnajst sindikalnih delavcev iz Ita- lije, Avstrije in Madžarske. Poleg tega, da so prisostvo- vali delu kongresa, zlasti ple- narni seji, so obiskali še celjsko zlatarno. Celjsko ko- čo in Stari grad, sprejel pa jih je tudi predsednik re- publiškega sveta Zveze sin- dikatov Slovenije inž. Janez Barborič. Del predsedstva na kongresu Foto: Drago Medved DOMAČE PRIZNANJE »Osmi kimgres Zveze sindiliatov Slovenije Je za nanii, za nami so tudi napori, ki so jilt delovne organizacije, liakor tudi posamezniki vložili v priprave za izvedbo kongresa. Ob tej priložnosti izrekamo iskreno zahvalo v imenu občin- skega sindikalnega sveta Celje vsem delovnim organizacijam in posameznikom za njihovo nesebično iii požrtovalno delo v pripravah, kakor tudi pri izvedbi kongresa« — Občimkl sin- dikalni svet C^lje, predsednik Ivan Kramer. PLsmo s to vsebino, je občinski sindikalni svet v CJeiju te dni naslovil naslednoiim delovnim orgartiaacijam v Celju in nekatea-ah drugih krajiili: Kino Union, Do.m JLA in komandantu gamiaije, Kovin,otehna, TohiiomercatOT, Zavod za socialno zavarovanje, Reklaana, Opre- ma, Aero, Z'jat.ama Aurea, Taper, Skupščina ca so v večini ženske. Takoj je bilo že od nekdaj, čeprav ni v emajlimi- ci lahko delo. Težka delo so večinoma pri žarilnih pečeih in pri ročnem nanašanju emajla. V soirov^iiiskem obratu je strojna oprema stara, pa kljub temu še vedno »pri- ma« zato, ker stroje ne- gUijejo sikrbne roke delavcev. Sicer pa je v tem obratu več vidnih kontrastov. V eni vrsti stare stiskalnice, na naSiPTOtni strani pa se tu in tam bohotijo nove, na katere so delavci zelo ponosni. Za razliko od surovinskega obrata se je emajlimica IX) vojni bolj »modernizirala«. Postavljene so bile nove kon- tinudrane žarilne peči n mar. si!ra.j drugega, v zadnjem ča- su pa nova naprava za avtx>- mtatično nan?šan=e emajla. Iz- vršeno je bilo nekaj koristnih racionailizacij v emajlimici in v 5urovin'^k'^m oddelku. OS- NOVA VSEGA PA so LJU- DJE. PRIDNE LJUDJE Predsednik delavske^ sveta Anton Cerair nam je povedal glede uveljavljanja ustavnih določil v TOZD: »Seje delav- skega sveta za sedaj še niso vsebinsko dovolj bogate. Vse premalo razju-avljamo o de- narju, o gospodarjenju z vse- mi sredstvi in seveda tudi o delitvi dohodka tn osebnega dohodka. Ta delitev še ni urejena tako kot si želimo. Delitev osebnega dohodka je na žalost taka, da lenega ne moreš kaznovati, pridnega de- lavca pa ne učinkovito nagra- diti. Moram reči, da je 99 od. stotkov vseh delavcev izredno prizade^mih in pridnih in tem ljudem se moramo zahvaliti, za dosedanje uspehe. Doslej smo plan dosegli in ni ovire, da ne bi dosegli tudi letnega plana.« Dolgoletni delavec Prane Belak pa nam je v razgovoru povedal: »Zelo si pirizadeva- mo, da bi dosegli najboljše uspehe v naSem gospodarje- nju. Doslej smo piremogavali vse težave in tako jih tomo tudi v bodoče. Za sedaj še marsikaj teče po starih tirih toda s postop- nim uveljavljenjem pravilni- ka o organizaciji in sistemi- zaciji delovnih mest. ki bo sprejet, se bodo razmere iz- boljšale.« Naša delitev osebnega do- hodka kot vsi vemo še nii urejena tako kot si želimo. Postaviti bomo moraU name- sto zastarelih kriterijev nove, take, ki bodo zares omogočali nagrajevanje po dejansiko opravljenem delu. Ko bomo to storili, nam bo mnogo lažje in dosegli bomo tudi večje uspehe. Z delavcem Stankom Hro- vatičem smo se pogovarjali na njegovem delovnem mestu pri stiskalnici. Kot čLan de- lavskega sveta TOZD nam je povedal: »Delegatski sistem se počasi postopoma uveljav- lja. Pred sejo delavskega sve- ta se vedno pogovorim z de- lovnimi skupnostmi kaj me- nijo o gospodarskih proble- mih, ki bodo obravnavani na seji. Tako lažje povem na seji mnenje sodelavcev. Ce bomo pošteno zavihali rokave vsi brez izjeme, bomo lahko v letošnjem letu dosegli do- bre gospodarske rezultate. To moramo storiti vsi brez izje- me. Zal so pri tip s tudi mani pridni, čeprav jih ie malo. V bodoče bomo morali bolje urediti naš si^em nagraje- vanja. Tisti, ki ne ooravi do- ločenega dela in pohajkuje med delovnim časom, ne mo- re biti plačan tako kot tisti, ki da vse moči od sebe za večio storilnost dela in do zadnje sekunde izkoristi svoj delovni čas. da dobro opravi SA-^oje delo in č'm več naredi.« EMIL JEJCIC Anton Cerar Stanko Hrovatič ŽALSKO GOSPODARSTVO ^^^^^^ ^^^^l^j^^^a v žalski občini so po le- tošnjih 9. mesecih gospodajr- jenja zaba]ežiii ugodne gos- podarske dosežke, ki jih do- sti bolje ocenjujejo kot tiste, o katerih simo poročali ob polletju. Celotni dohodek je za 44"/o višji kot v enakem lanskem obdobju, dohodelc se je v povprečju * povečal za 38%, ostanek dohodka pa je primer j r.iino z enakim lan- skim obdobjem za 42'''o višji. Že danes je torej jasno, da se zastavljeni plan — 10% letna rezilna rast družbenega proizvoda, zadovoljivo ures- ničuje. Povsio^d seveda ni ide- alno. Posebej zaiskrbliajoč je položaj v strojni industriji in kmetijstvu, ki sta še ved- no pod vplivom cen. Ob viso- kih Ei'rO'šk.h surcvin so cene ostale zamrznjene, če vemo, kako veJiuk deiež v gcspo- darstAOi občine zavzemarta ti dve panogi, ki sodita med nosiiloe gosp ^Uarskega raz- voja, smo lan.i^o z dosežki še bolj zadovoljni. Za primer le nelnfercnce ZK in sekretarji osnovnih organizacij v OZD in TOZD. Teme dogovorov o bodočih akeijah so izredno pestre. Naj jih vsaj nekaj r.ašleji-mo. Težišče razgovorov je na dogovorih o poglabljanju dosežene stopnji- razvoja samoupravnih odno- sov. Tu govorijo o spodljudah za nadaljnjo rast samoupravlja- nja v že uslanovij nih TOZD, pa tudi o možniislih za nadalje- \anji' akcij TOZD. Marsik.je v občini je namreč drlo na trm piKtročju zastalo, saj tiufi Slevilčiio izredno močili kolektivi delujejo le v eni organizaciji. Komunisti govore nadal.ic o spr;je;nih v organizacijo, o nalogah koiiiuni.stov v prii)rav;..h na r-lvrendum o saniopri.spev- ku, pretežen del razprav pa nainenjiijo tudi d;.govorom o akci- jiili spomladi v izobražev.^lni sezoni. Izobraževanju komunistov in neposrednih proizvajalcev posvečajo v žalski občini namreč maksimalno pozornost. Tiidi letos bodo zato pripravili več oddelkov političnih šol prve in dra.iie slopn.je. Oddpl!;e bodo pripravlj.".li v posameznih delovnih organizacijah. fte o eni akciji se ža:.ski .komunisti konkretno dogovarja.jo. (ire za njihovo udeležbo pri kund;dacij:,kih postopkih in v pri- pravah na vciitve v skupščine lomelj.iih interesni!] skupnosti. Skratka, komiuiisti v ža!ski občini jil.^.dno zastavljajo svoje delo na vseh tistih področjih, kjer je njihov prispevek lahko dragocen. -stab- TRŽIŠČA BODOČNOSTI Na zadnjem partijskem kongresu jugoslovans>cih ko- munistov so upravičeno označili kot veliko čablodo mnenje, da je gospodarsko sodelovanje z deielami t razvoju predvsem mednarodna solidarnostna poteza, ne pa obojestransko koristna in perspektivna akcija. Kljub temu, da so to ze zdavnaj zgotovile '^azvite kapitalistične države, pa se v slovenskem gospodar stvu ne moremo pohvaliti, da bi tako spoznanje že prodrlo in v praksi rodilo obilne sadove. Vemo za posamezne izredno uspešne primere sodeloimnja & temi deželami, (na primer Slovenijales in tJmonaj vemo za posamezne zelo koristne in s sredstvi pod prte pobude za pospeševanje takega sodelovanja (m primer pobuda Ljubljanske banke in Industrije us- nja Vrhnika za ustanovitev sklada za pospeševanje so. delovanja z deželami v razvoju), vemo pa tudi. da so rezultati še daleč za potrebami in možnostmi. In predvsem, da Slovenija manj vitenzivno sledi proce- su sodelovanja z deželami v razvoju kot jugoslovan- sko gospodarstvo v celoti. Resda smo dosegli določen napredek, ki ga prikazujejo podatki o deležu trgova- nja z deželami v razvoju v slovenski zunanji trgovini: Napredek je očite7i, vendar je sodelovanje z de- želami v razvoju glede na strukturo naše zunanje trgo- vine videti še vedno obrobnega pomena. V jugoslo- vanskem merilu presega njegov obseg vsaj desetino zunanjetrgovinskega prometa in to je le veliko ugod- nejše. Glede na potrebe po surovinah; ki jih ne manjka v naravnih bogastvih dežel v razvoju, bi pri- čakovali ravno nasprotno — da bo Slovenija to sode-. lovanje hitreje krepila. Prav tako zaradi velike od visnosti dinamike slovenske industrijske proizvodnje od izvoza. Naslednja pomanjkljivost je preozka regio- nalna razporejenost našega sodelovanja s temi država- mi in verjetno je tudi to eden izmed vzrokov .za prepo- časen napredek. Predvsem se zanimamo za Afriko in Bližnji vzhod, dokaj zanemarjamo pa predvsem deže- le Južne Amerike in velik del Azije. Še tam, kjer smo se že dokaj uveljavili so neredko nastopi našik gospodarskih organizacij preveč razdrobljeni. Vse to so pomanjkljivosti, ki jih moramo v našem sodelovanju z deželami v razvoju odpraviti zaradi obo- jestranskih koristi. Gre za pomembna tržišča bodoč- nosti, za katero si oblikujemo pomembno etapo < novim srednjeročnim planom razvoja do leta 1980 in z dolgoročnim razvojnim konceptom Jugoslavije za pri- hodnje desetletje. Takrat bo trditev o tržiščih bodoč- nosti v gospodarski praksi že krepko potrjena. Zato je prav zdaj čas, da se teh nalog lotimo bolj organi- zirano in bolj učinkovito. Tone Krašorec LIP KONJICE Prod nedavnim so člani de- lavskega sveta OZD LIP Slo- venske Konjice obravnavali na svoji seji tudi poslovanje podjetja v devetih mesecih letošnjega leta. Ugotovili so, da se je v tem letu izrazito dvignila proizvodnja stavbne- ga pohištva ter da je bilo povpraševanje pa teh izdel- kih, kakor tudi po ostalih izdelkih podjetja večje od ponudbe. Lesno industrijsko podjeitje bo v letošnjem letu povečalo svoj dohodek za 7.5 odstotkov, saj bo predvidoma znašal ob koncu leta 225 mi- lijonov novih dinarjev. Tudi storilnost se bo povečala — računajo, da bo večja kar za 18 odstotkov., PrUiodnje leio bo v Lesno industrijskem podjetju V3e teklo v znamenju tehnologije in kvalitete ter boljše stopnje obdelave lesa. Cilji vseh pla- nov za naslednje leto so zei" anibiciozni in postavljaj; pred ceioten kolektiv obiic nalog. Naj naštejem le nelcs.' teh ciljev: celotni dohodei! podjetja naj bi znašal v le'.'^ 1975 300 milijonov dinarjev, amortizacija 10 milijonv, iZ' voz 50 milijonov in povprek ni osebni dohodek naj znašal 3'dOQ dinarjev. Breme kolektiva je tore: težko, še posebej zato. kc' se pogoji poslovanja iz dne-, va v dan bolj zaostrujejo. P .^vendar člani delavskega svet in vodilni delavci v podjetji zatrjujejo, da so postavljeiK številke realne in priprave S poslovanje že v teku. Novi i rekonstruirani obrati boati. Pravzaprav to niti ni bil ženski klepet, marveč resen pogovor o problematiki ot- roškega dispanzerja, v Ce- lju, kjer je višja medicinska sesitra Juilčka ziaposlena že 22 let. Težki delovni pogoji na tem oddelku zdravstvenega doma siromašijo delo zdrav- stvenih delavcev, ker svoje- ga dela ne morejo opravlja- ti tako kot bi radi. Kljub trudu in prizadevnosti, da bi opravljali delo korektno se srečujejo s tako prostor- sko stisko, da jim je to onemogočeno. Zdravstveni delavci delajo v treh ordi- nacijah, čakalnica za otro- ke pa je samo ena. ENA ZA BOLNE IN- ZDRAVE OTROKE. Čeprav imajo de- lo razdeljeno tako, da se po možnosti otroci ne sre- čujejo v skupnih prostorih, se to včasih tudi zgodi. Zmanjka celo časa med vmesnimi turnusi, da bi edi- no čakalnico prezračili in razkužili. Naj k temu dodamo ved- no večji priliv iz regije za preglede na tem oddelku, ker danes tudi na podeže- lju niso več zadovoljni s splošnim zd^^avnikom (ka- dar pa gre za otroke pa to- liko mani), je situacija na otroškem oddelku toliko bolj aktualna Samo v prvem polletju, letošnjega leta je bilo na tem oddelku oprav- ljenih 4.000 cepljenj (preven- tivnih), pa v tej številki ni- so zajeti niti sistematski pregledi v otroških vrtcih. Skupaj pa so v tem letu v otroškem dispanzerju zabe- ležili že preko 18.000 obi- skov. Ker na tem oddelku pri- rnanjljiuje tit^ii zdravstv^ACr ga kadra (šUri bi še rabili), predvsem pa medicinskih se- ster, bo delegatka DVOR- ŠEKOVA tudi v tej smeri za- stavila svojo besedo. In za- kaj ne? Za nove prostore, ki jih bodo morali najti v okviru sedanjih. Idejni na- črt za adaptacijo je priprav- ljen, treba pa bo najti de- nar, da bo prišlo do prezi- dav. Nujni sta namreč dve čakalnici — za bolne in zdrave otroke, zraven pa so- dijo tudi ustrezni boksi. Za vse to pa je potreben de- nar, za katerega se bo de- legatka višja medicinska se- stra Julčka Dvoršekova, ki se družbeno udejstvuje že čez dvajset let, tudi potego- vala. Tako razume svoje delegatsko poslanstvo —- da najprej pomaga svoji de- lovni enoti in njene težave prenaša naprej. Misli tudi, da če je delo prikazano nav- zven, bo obrodilo tudi bolj- še rezultate. , Zdenka Stopar KRANJČANI NA OBISKU V CELJU v torek ,je bila na obi- sku v Celju osemčlanska delegacija občinske skup- ščine in občinskih druž- beno političnih organiza- cij i/. Kranja. Srečanje v Celju so iz- koristili za izmenjavo mnenj in izkušenj pri uveljavljanju delegatskih skupščin in sploh dele- gatskega sistema. Razgovor je bil na se- dežu cel.iske občinske skup.ščine OBRAZI JOŽICA BRAČKO še vedno je navezana na /Abiko, tisto Zibiko, ki jo je letos prizadel potres in ki vendar ni ostala 'iama. Jožica to ve in pravi, da se nekateri tega premalo zavedajo, da premalo ceni- jo jMmoč. da'skoparijo z rokami. Jožica je še vsa »zibiška«. Cestokrat jo ma- hne domov, med zibiške hribe. Ni jih malo^ teh hribov. In vendar ti hribi dajo tako malo za življenje. Ljudje odhajajo, beže, le tu in tam se vračajo. Tudi ona je odšla, za boljšim, srečnejšim življenjem. V Celje. v administrativno šolo. Toda to je bilo pre- malo in malo pozneje že lahko v šolskih seznamih večerne ekonomske zasle- dimo njeno ime. Zelja po znanju je tem ljudem last- na: kar je bilo zamujene- ga pred leti. je treba do- hiteti. Jožica stremi še na- prej. Vpisala se je na pravno fakulteto v Mari- boru, seveda izredno, red- no bi bilo nemogoče. Red- no dela v občinski skup- ščini, kjer je zaposlena že nekaj let. Že v Zibiki je Jožica spoznala, da bi bil velik nesmisel zapirati se vase. Bila je predsednica mla- dinskega aktiva, vozila se je v Celje v šolo in poma- gala pri organiziranju kul- turnih prireditev, izletov in podobnega. Da je dela- ti za skupnost lepo, je to rej spoznata dovolj zgo- daj in to njeno vnemo so opazili tudi v Šmarju, na občinski konferenci Zveze mladine, kjer jo kmalu za- tem lah!x) zasledimo kot sekretarja občinske konfe- rence. To je bilo v letih 1971/4972. Kar je bilo za- četo v Zibiki, se JE Z USPEHOM NADALJEVA- LO v Šmarju: danes je Jožica članica predsedstva občinske konference Zve- ze socialistične mladine občine Šmarje pri Jelšah in predsednica komisije za družbeno ekonomske odnose. Da je bilo njeno doseda- nje dela zares tvorno in da je vedno služilo na- prednim idejam in mi- slim, lahko razberemo že iz zaujMnja konference, ki je Jožici poverila težko in odgovorno, toda čast- no nalogo: Jožica bo na IX. kongresu Zveze socia- listične mladine v Beogra- du delegat in kot sama pravi, se bo na kongresu oglasila k besedi, ki bodo hkrati besede vseh šmar- skih mladincev. »Mislim, da se ne bom dosti zmotila če rečem, da se dandanes, to velja vsaj za našo občino, z mladimi premalo ukvarja- mo. Ne vključujemo jih dovolj v samoupravno od- ločanje, kar seveda ne ve- lja za vse delovne orga- nizacije. Posvečamo jim premalo pozornosti! Rahel premik je sicer čutiti v pokongresnem obdobju, vendar menim, da bo slej ko prej moralo biti neka- terim vodilnim jasno, da mi mladi nismo le us- tvarjalci dohodka, pač pa tudi ustvarjalci jutrišnje- ga dne in da imamo vso pravico enakopravno od- ločati o vsem.« MILENKOSTRAŠEK IZVENABON- MAJSKI KONCERT IZ v E N ABON M A JSKI koncert češkega akademskega zbora k Brna 21. XI. v Narodnem •lomu, bo gotovo zadovoljil' številne celjske pevce in pri-' iatel.je petja. BRNENSKV akademickv pevecky 2bor spada med najboljše te.ške zbore in bo sodeloval fta festivalu revolucionarne Slasbe v .Ajdovščini. Prosili So pa. da bi lahko koncerti- fali tudi v Celju, ki ga v ^rnu prav dobro poznajo po "iladinskem pevskem fesfiva- 'u. Na tem festivalu je sO' deloval mladinski zbor MLA- J^OST iz Brna. Ti pevci ^0 našli v Celju mnogo pri- jateljev. Mnogi pevci tega zbora pa pojo danes \ aka- demskem pevskem zboru. Pevce češkega akademskega zbora bodo vzeli pod streho in v goste člani celjskega gimnazijskega pevskCj^a zbo- ra, ki so lansko leto gostova- li v Olomoucu in tako obno- vili prijateljstvo. Program koncerta bo zelo zanimiv. Zbor bo pel za zače- tek stare češke pesmi iz 10. 12., 13. in 15. stoletja. Na programu so pa tudi trije mo- teti našega Gallusa, pesmi Smetane, Dvoraka in sodob- nikov Soštakoviča, Slavicke- ga, Rezincka in drugih. Res zanimiv pregled češke glasbe- ne ustvarjalnosti. VstopnVce dobite v predprodaji v Turis- tično-informacijskem uradu — Stanetova — Abonenti in dijaki ima,jo .50 odst. popust. PREDAVANJE SLAVISTIČ- NEGA DRUŠTVA Celjska podružnica Slavis- tičnega društva Slovenije je priredila svoje prvo predava- nje v letošnjem šolskem le- tu. O obravnavi berila pri skupinskem pouku je preda- val prof. Stanko Kotnik s Pedagoške akademije v Ma- riboru. Teoretično in z nekaj praktičnimi primeri je raz- grnil problem .skupinskega dela pri pouku slovenščine, za katerega so nekateri še vedno mnenja, da ni prime- ren za ta predmet. Vendar je to oblika, ki močno indi- vidualizira pouk in razvija številne lastnosti, po katerih srmi naša šola. če dodamo, da je skupinski pouk kot ustvarjen za dino v šolah s celodnevnim bivanjem je ra- zumljivo, da je bilo predava- nje deležno vse pozornosti. Kakih štirideset poslušalcev je z zanimanjem sledilo pre- davanju iin vsi so bili mne- nja, da je treba pripraviti še več podobnih predavanj. KONJICE: KNJIŽNICA V TEŽAVAH Čeprav tare knjižnico v Slovenskih Konjicah huda prostorska stiska, beleži iz leta v leto več obiskovalcev. Tako je bilo konec lanskega leta vpisanih v evidenčno knjigo nekaj več kot 7000 obiskovalcev, letos pa raču- najo, da jih bo nekaj več kot 8000. V konjiški knjižni hram prihaja na.jveč mladina, ki si sposoja večinoma knjige domačih avtorjev, najbolj brana knjiga tako med mla- dino, kot tudi med odraslimi obiskovalci pa je knjiga Za- gorke Jurič z naslovom Pekel na prestolu. Ljudsko knjižnico v Slo- venskih Konjicah financira temeljna kulturna skupnost. Knjižnica dobi za svojo de- javnost približno 30 milijo- nov starih dinarjev letno, ta- ko da lahko nameni nakupu knjig le kakih 8 milijonov di- narjev. Težave pa so v tem, da je Ičnjižnica še pred dve- ma letoma dobila za 8 milijo- nov starih dinarjev 1800 knjig, za isto vsoto dena.rja pa letos samo 1300 knjig. ■ Težav torej ni malo. Mor- da pa bo knjižnica s pomočjo vseh delovnih ljudi, ki se bo- do dogovarjali o letošnji po- trošnji temeljne kulturne kulturne skupnosti Slovenske Konjice, le zadihala v novih prostorih in bodo knjižničar- ke lahko razvrstile knjige sa- mo v eno, ne pa v tri vrste na tesnih policah, kot je bilo to doslej? D. S. TURIZEM To ni spomin na lanska sezono, marveč posnetek z nedeljskega smučanja, 10. t, m., na Golteh. Čeprav so se prvi smučarji že prej pognali po strminah, lahko soboto in nedeljo, 9. in 10. t. m., smatramo kot začetek letošnje smučarske sezone. Uvod je bil kot naročen. Dovolj snega in lepo, sončno vreme. Tako je nekaj sto smučarjev prišlo na svoj račun. Golte so torej do- bro začele letošnjo sezono. Da bi bil tudi konec tak! (Foto: T. Tavčar) PRIREDITVE Več aiLi maiij staixie in številne priiloišnoscne turi- stične prireditve so dobile na širšem cedjskeon območ- ju že svojo veljavo. Mnoge med njimi budi neteajietno tradicicinalnost. Ce bi vprašali — aLi jih imamo preveč adi premalo, bi morali odgovoriti, da jiih je po številu v glavnem dovolj, da pm. manjka nekaj taikšnih, bi bile vodilne, skratka večje, takšne, ki bi vselej privab- ljale veliko število obiskovailcev, turistov . . . V Celju ima pustni kamevaa že petnajstletno tra- dicijo, svojo veljavo, čepra^v s prekinjeno črto, imajo tudi poletne prireditve. V zadnjem času so znova na pohodu in vse kaže, da bo poslej prostor tisti, ki bo spodbudil k njihovi stalnosti. Lepo tradicijo imajo tu- di jesenske sejemske prireditve, ki pa bodo z izgrad- njo turistično rekreacijskega središča pod Golovcem prešle iz improvizacij v povsem drugačno okolje. S tem pa tudi v drugačen obseg in morda tudi spreme- njeno organiizacijo. Rogaška Slatina se lahko ponaša z največjim šte- vilom turističnih prireditev. Vsako leto se jih zsvrsti okolij pettdeset. Tu so že p>ovseni uveljavili ceiOten six)re'd. Med njimi prevtladujejo zabavne, čeprav tudi drugih, na visokem kulturno umetnišikem nivoju, ne manjka. To še posebej velja za likovne razstave in nastope instrumentalnih oziroma vokalnih skupin, so- listov itd. Vse pa kaže, da bi pri oceni rogaških turi- stičnih prireditev morali opozoriti na mnenja jesen- skega plenuma celjske turistične zveze, ki je opozoril, da bi se Rogašika Slatina morala odločiti vsaj za eno večjo prireditev, ki bi moraTa dobiti pečat tradicio- nalnosti. Pa tudi mikavnosti. V Velenju sta od mnogih ostaili le dve — tonibcda in pustni karneval. Včasih jih je bilo več. V Laškem se laitko slej ko prej p>ostavijo s svojim »pivom in cvetjem«, v Gornjem gradu s čebelarskim prazniikom, na Ljubnem s flosarskim balom, v Lučah s turističnim rajanjem, v Brasflovčah s hmeljaT.5kim dnevom, na Dobrni z lovskim pracnikom itd. Sicer pa je treba za Dobrno dodati, da je letos preš'La na stalnost prireditev in da je prvi poskus lepo uspeil. Navzlic temu bi bilo prav, če bi se tudi v tem zdra- viliškem kraju odločili vsaj za eno večjo, ki bi prav tao morala dobiti i>ečat stalnosti. Morda bi lahlco to vlogo zaupali lovskemu dnevu, ga iapopolnili, pro- gramsko razširifli in še kaj. Četudi konjiško območje ne sodi v delokrog celj- ske turistične zveze, je vendarle treba opozoriti na prireditev v Ločah, na Zreče in kovaške praznike in na še kaj. Pogojev za stalnost turističnih prireditev je tudi na tem območju veliko. Tudi Rogla nudi nekaj takšnih priložnosti. Več za to dejavnost bodo morali napraviti v Šent- jurju, morda na Planini pri Sevnici, v Šmarju pri Jelšah. Povsem drugačna slika pa se nam odpre, če oce- nimo te prireditve z organizacijske in finančne plati. Nobene skrivnosti ni, da je uspeh takšne ali drugačne turistične prireditve odvisen od njenega financiranja. Le redke med njimi so našle oziroma dobile svoje stalne pokrovitelje, ki prevzemajo del stroškov za or- ganizacijo. Kjer takšnega razumevanja ni, je seveda vse bolj v rokah naključnosti in še posebej priza- devnih amaterskih turističnih delavcev.. Zato ni na- ključje, da je tudi zadnji plenum celjske turistične zveze opozoril na problem financiranja in ugotovil, da je to pravzaprav prvi pogoj za uspešnost in nadaljnjo razširitev te turistične dejavnosti, ____________. ______________MB PREDAVANJA Celjska turistična zveza je tudi za letošnjo zimsko sezono pripravila več predavanj oziroma predavate- ljev, ki bodo lahko obiskali različne kraje in tamkaj posredovali zanimive teme ter pokazali barvne diapo- - zitive. Gre med drugim za teme kot Urejeno okolje, Hišni vrt. Biseri slovenske zemlje in druge. V Celju bo uvodno predavanje danes, v četrtek, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Znani ljubljanski turistični predavatelj prof., Ciril Hubad bo prikazal 350 barvnih diapozitivov pod skupnun na- slovom »Gremo v Pariz«. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — 14. november 1974 NdMI TEDNIK MED DELEGATJ CELJE DELEGATSKI SISTEM JE ZAŽIVEL v delovni organizaciji KLIMA v Celju smo se najprej ustavili pri vodji delegacije TOZD industrij- ska montaža Romanu Ba- stlu, ki se je prijazno odzval povabilu na pogo- vor. Takole je pripove- doval o delu delegacije v TOZD industrijska mon- taža: »Naše delo je predvsem vezano na teren, in je po navadi težko sklicati vse ljudi skupaj. Zato pKišlje- mo delegate na teren, le- ti prenesejo že predelan in skrčen material z iz- pisanimi glavnimi točka- mi ljudem na teren. Do- menijo se tudi za rok, ko naj bi delavci na terenu odgovorili na prineseno gradivo. Moram poveda- ti, da je zanimanje pri naših ljudeh za tak sistem in način dela izredna ve- liko. Seveda so bile v za- četku majhne težave s se- znanjanjem in vpeljeva- njem ljudi v nov sistem. Zavedali smo se, da po- trebujejo ljudje določen čas, da se prilagodijo in dodobra seznanijo z no- vim sistemom. Zdaj se zbere na sestanku včasih tudi 50 ljudi, ki sprožajo zelo pomembna vpraša- nja in hkrati zelo aktivno sodelujejo pri vseh raz- pravah. Radi prihajajo na sestanke, saj tako vidijo .svoj neposreden vpliv na delo. Take živahne raz- prave pa ne tečejo samo takrat, ko dobimo gradi- vo iz skupščine, temveč tudi takrat, ko se v be- ležkah delegatov zberejo vprašanja in pripombe, ki so vredne širšega razgo- vora. Prav zato delavci na terenu z veseljem spreje- majo delegate in se z nji- mi radi pogovarjajo. To so tcrej prvi koraki v nov delegatski sistem in moram priznati, da se pri nas kažejo z zelo lepe strani.« V TOZD indiistrijska IMiha Močnik proizvodnja pa smo na- šli namestnika vodje de- legacije, Miho Močnika, strojnega tehnika. Pripo- vedoval je o delu v TOZD industrijska proizvodnja: »Na naših sestankih pregledamo gradivo, ki ga dobimo, se pogovorimo o vseh pomembnih stvareh ter določimo delegate za sejo zbora proizvajalcev. Gradivo dobi vsak dele- gat, v pogled pa je vsa- komur, ki to želi. Navad- no to gradivo pregleda- mo doma in vnesemo svo- je pripombe. Delegatski sistem je zelo praktičen in zaenkrat še sploh ni- smo naleteli na pomanjk- ljivosti. Kadrovski sestav dele- gacije je zelo raznolik. Se- stavljamo jo ljudje s srednjo, višjo in visoko izobrazbo ter kvalificirani in nekvalificirani delavci. Vodja naše delegacije pa je Tine Vrhove« Tako sta nam pripove- dovala Roman Bastl in Miha Močnik o delovanju delegatskega sistema v delovni organizaciji KLI- MA Celje. ŠENTJUR: TTKS K MNOŽIČNOSTI Prav te dni so v pol- nem teku kandidacijske konference za sestavo od- borov in skupščin inte- resnih skupnosti. Na teh konferencah, ki so v vseh delovnih organizacijah, us- tanovah in krajevnih skup- nostih, seznanjajo obča- ne z delom in uspehi raz- ličnih skupnosti v minu- lem letu in predlagajo na- črte dela za leto 1975, ki so količinsko ovrednote- ni. Oglejmo si eno izmed teh skupnosti, ki ima ra- zmeromci kratko življenj- .sko dobo. saj je bila ustanovljen?, šele lani. To. je temeljna telesno kul- turna skupnost TTKS (v okrajšavi). Ob svoji usta- novitvi v 1. 1973 je TTKS našla na področju občine razmeroma slabo razvito telesno kulturo, že v le- tošnjem letu pa je doseg- la znatne premike v po- večanju množičnosti in pridobitvi novih prosto- rov za telesno kulturo. Materialni pogoji so se v društvu znatno izboljšali, kar pa ne moremo trditi za kadre; prav zato v ne- katerih društvih še ni pri- šlo do večjih premikov. V občini je čutiti veliko pomanikanje s^-adicna z atletsko stezo, kjer bi lah- ko organizirali večja ob- činska in medobčinska te- kmovanja. V letu 1975 bo- do pripravili načrte za stadion — kakih poseb- nih izgledov za njegovo izgradnjo v letu 1975 pa zaenkrat ni. Ker sta od lani v občini odprti že dve telovadnici, so se mo- žnosti za zimsko vadbo anaitno izboljšale. Z grad- njo nove šole na Ponikvi, pri kateri bo tudi telova- dnica in ki bo nared do septembra 1975, se bodo tudi tam delovni pogoji znatno izboljšali. Osnovna usmeritev TTKS v letu ■ 1975 bo v množič- nosti organizacije kro- sov, smučanja, kolesarje- nja, akcije naučimo se plavati in širitvi sindikal- nih .športnih iger, nadalje v pridobivanju kadrov s štipendiranjem in izgra- jevanju objektov za raz- voj množične telesne kul- ture v občini. Sem sodi asfaltiranje šolskega igri- šča v Dramljah, priprava del za izgradnjo stadiona v Šentjurju ter sodelova- nje pri izgradnji telovad- nice pri osnovni šoli Go- rica pri Slivnici. E. REČNTK Le malo časa nas loči do volitev članov delega- cij za skupščine SIS, ko bodo delavci 5. decembra v TOZD volili svoje dele- gacije, v nedeljo, 8. de- cembra pa vsi delovni lju- dje in občani v KS člane delegacij za skupščine v.seh samoupravnih inte- resnih skupnosti. To po- meni, da bodo delavci dvakrat volili: v svoji te- meljni organizaciji združe- nega dela in v kraje\Tii skupnosti. S konstitutiranjem SIS bo zaključen krog ustav- nega oblikovanja samoup- ravnega mehanizma v si- stemu socialističnega sa- moupravljanja. Zakon bo uredil odnose v skupnem in enakopravnem odloča- nju znotraj skupščinskega sisftema ter postopek, po katerem bodo reševali spore, do katerih lahko ipride med skupščinami SIS ter ustreznimi zbori skupščine družbeno poli- tične skupnosti. Samoup- ravne interesne skupnosti bodo morale poskrbeti za strokovno in kvalificirano spremljanje in načrtova- nje razvoja na svojem področju, predvsem zara- di funkcije, ki jo nase pre- vzemajo. To zahteva, da oi-gandzirajo racionalno strokovno službo. Ker bo- do SIS sodelovale pri sklepanju skupščine druž- beno politične skupnosti, se prepleta odgovornost strokovnih služb in izvršil- nih organov SIS z odgo- vornostjo izvršnega sveta občinske skupščine za sta- nje v občini. Dvoje osred- njih vprašrnj na katera moramo odgovoriti že zdaj, kajti s konstituira- njem SIS je treba zagoto- vijti tudi pogoje za. njiho- vo odgovorno prevzema- nje državnih funkcij, ki so do družbe ostale, le da njihovo izvrševanje po- družabljamo. Seveda pa gre pri tem za celo vrsto še drugih, nič manj po- membnih vprašanj. V razmišljanjih o racio- nalni organizaciji strokov- nih služb SIS izhajamo iz tega: 1. da je treba za vse ali več sakiioupravnih inte- resnih skupnosti na ravni občine oz. za tiste, ki ni- so sp>ecifično organizirane enaka opravila enotno op- ravljati; 2. da je treba na pod- ročjih za katere so usta- novljene SIS organizirati strokovno službo, ki bo spramljala in načrtovala skladen razvoj na vseh teh področjih; 3. da je treba strok. službe SIS povezati v od- govornost izvršnega sveta obč. skupščine in tako za- gotoviti njegovo celovito odgovornost za stanje v občini. V sklop enakih opravil v samoupravnih interes- nih skupnostih na ravni občine sodijo zlasti admi- nistrativno tehnična služ- ba in služba evidentiranja in preverjanja pravilno- sti in pravočasnosti vpla- čanih združenih sredstev. Nobene ovire ni videti, če- mu teh služb ne bi orga- ni-zirali enotno za več SIS, s tem, da se ta služba or- ganizira ob tisti sedanji službi SIS, kii je najbolj razvita. Ob tem se poraja še vprašanje enotnih stro- kovnih finančnih služb iz- vajalcev dejavnosti v ob- čini, (npr. za vse osnovne šole enotna, prav tako za vse vzgojno varstvene za- vode itd.). Doslej SIS niso bile ni- ti organizirane, niti uspo- sobljene za spremljanje in načrtovanje skladnega raz- voja na vseh družbenih področjih. Skladnega, ne samo z gospodarsko sfero, temveč tudi na družbe- nem področju. Cemu npr. ne bi organizirali enotne strokovne službe za vse SIS v občini, ki bi sprem- ljala in analizirala stanje na družbenih področjih in načrtovala skladen razvoj. Mar bi škodovalo intere- som in potrebam delovnih ljudi, če bi takrat ko gra- dimo novo stanovanjsko sosesko načrtovali in pra- vočasno zgradili tudi šolo, vrtec itd? Aii drugače, de- lovni ljudje in občani ne morejo uspešno načrtova- ti in zagotavljati uresniči- tev svojih skupnih potreb in interesov le na posa- meznem družbenem pod- ročju, temveč svoje celo- vite potrebe. Na integra- cijo človekovih interesov opozarja že ustava SRS (npr. 59. in 175. člen, ko določa, da se SIS lahko združujejo v združenje SIS zaradi soodločanja v skupščini družbeno poli- tične skupnosti. Pa tudi sicer zakoni za posamez- na področja SIS glede strokovnih služb določajo, da SIS »lahko ustanovi svo- jo službo ali pa se za op- ravljanje teh opravil dogo- vori z Ustrezno drugo inte- resno skupnostjo, organi- zacijo ali organom« (npr. 24. čl. predloga zakona o SIS za vzgojo in izobraže- vanje). Zakoni o samoupravnih interesnih skupnostih do- ločajo, da »skupnost up- ravlja skupščina skupno- S!ti«, da »člani SIS nadzo- rujejo delo organov uprav- ljanja in strokovnih služb« ter da ima skupnost za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativ- nih opravil strokovno službo.« Zakoni tedaj iz- recno ne predvidevajo (razen na področju vzgo- je in izobraževanja ter kultiLre) da »skupščine skupnosti poverijo določe- ne izvršilne funkcije svo- jim izvršilnim organom, ki so ji odgovorni za de- lo.« Taka rešitev je smo- trna, ker je treba podrob- no organizacijo in sestav skupščine skupnosti pre- pustiti samoupravni ure- ditvi. Samoupravna orga- niziranost SIS je odvisna od vsebine in narave nje- nega delovanja in od raz- merja do skupščine druž- beno politične skupnosti in njenega izvršnega sveta. Rešitve bodo tu morale predvsem zagotoviti pove- zanost in medsebojno od- visnost. Ker je izvršni svet odgovoren skupščini za stanje na vseh področ- jih družbenega življenja, za izvajanje politike ter izrvrševanje zakonov in drugih splošTiih aktov kot tudi za delo upravnih or- ganov, se mora ta najširše povezovati z družbeno po- litičnimi, samoupravnimi in str?kovnimi dejavniki. frav zaradi te svoje funk- cije, ob dejstvu, da SIS prevzemajo največji del družbenih nalog, se mora v organizaciji IS odraziti dogovarjanje in usklajeva- nje dela med državnimi in samoupravnimi struktu- rami. To povezovanje bo moč doseči s pritegnitvi- jo vodij strokovnih izvrš- nih služb SIS v delo orga- nov IS (komiteji, odbori), določiti pa bo tudi treba v katerih primerih je stro- kovna služba SIS odvisna od uskladitve z upra-vndmi organi. Seveda pa s - tem niso izčrpana vsa vprašanja bo- dočega delovanja samoup- ravnih interesnih skupno- sti. Še posebno pozornost bodo SIS morale nameniti obveščanju delegatov in pri tem skrbni pripravi gradiv, da bodo le-ta krat- ka in bistvena ter razum- ljiva za slehernega dele- gata, da bi ta skupaj z drugimi lahko odločal. Ne preveč ob.sežna pa tudi za- to da »gore papirja« ne bodo vlekle delegatskega sistema in delegatskih raz- merij v slab odbornišiki sistem. PIŠE: BOJAN VOVK (2) DEUGATOPtli^SIkON AMANDMA - KAJ JE TO? v minulih dveh letih smo vsliko slišali o amandmajih, zlasti v zvezi z nastajanjem nove ustave. Amandman prevaja slovenski pravopis dobe- sedno v dopolnihii oziroma spremiiijevaini pred- log. Ustavni am&ndmaji so toroj spreminjali aili dopolnjevali prejšnje ustavne čKne in ko so bili vsi temeljito ter vsestransko predeba.tirani, plebiscitamo in množično potrjeni, je bila spre- jeta nova ustava. Amandma je torej zelo pomemben in posle- dičen samoupravni instrument, ki ga seveda ne kaže uporabiti za vsako malenkost in ki ga po drugi strani tudi ne gre podcenjevati. V nekate- rih občinah celjskega obm.očja že imajo prve izkušnje s to rečjo. Amandma je vse kaj dru- gega kot delegatsko vprašanje, predlog posa- meznika ali skupine, pa naj bo kar cele dele- gacije. Predlog ni vselej nekaj novega, je mor- da le prispevek za lažje in boljše reševanje kakšnega problema. Seveda je lahko tudi pre- prost predlog spreminjevahii, dopolnilni, ven- dar na ravni debate, tehtanja, presoje. Amand- ma pa je vselej dobesedno spremmjevalen ali dopolnilen. Predlog je na primer, če rečemo, da naj bo na nekem področju prispsvna stopnja višja, amandma mora vsebovati natančno bese- dilo novega predloga ali predloga odloka, zako- na in podobnega instrumenta, in sicer s kon- kretno- navedbo, za koiliko višja naj bo stopnja. Seveda lahko napisano novo besedilo in kon- kretni predlog vsebuje tudi navddtn predlog. Toda čim predlagatelj, ki v našem delegatskem sistemu more biti le delegat v pooblastilu ce- lotne delegacije (o tem mora biti predložen zapisnik), nikoli pa delegat kot posameznik svoj predlog imenuje amandma. Amandma se- veda sproži precej zapleten in včas.li dolgotrajen postopek, vsaj v sedanjem delegatskem siste- mu. Najprej mora o njem razpravljati izvršni svet občinske skupščine in ga 2 vso potrebno dokumentacijo posredovati vsem dalegacijam v razpravo, ker le tako lahko delegati na seji skupščine glasujejo za prvotni ali pa za spre- menjeni ali amandmajski predlog. Amandma je zelo pomemben in demokrati- čen instrument, seveda pa ni za igračkanje, kajti postopek, ki mu s^edi ni zastonj in kar je še važnejše, zaustavilo tek neke družbene za- deve za daljši čas — to pa je tvegana odgovor- nost, ki jo sprejme nase predlagatetj. J. KRAŠOVEC §t. 45 — 14. november 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 NOVI TEDNIK MED DELEGATI CELJE IN MOZIRJE v četrtek, 21. t. m. se bodo zbrali k četrtim se- jam delegati vseh zborov dveh občinskih skupščin na našem območju, v Ce- lju tn Mozirju. V središču pozornosti na sejah v Celju bo oce- na družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrov- ske politike v občini, za- tem delo komisije za ugo- tavljanje izvora premože- nja ter obravnava stališč in ukrepov o skupni in splošni porabi v občini v obdobju devetih mesecev letos. Izredno zanimiva zna biti tudi razprava o onesnaženju zraka in vo- da v Celju, še zlasti, ker je izvršni svet na eni svo- jih zadnjih sej ugotovil, da se je s':anje bistveno izboljšalo. Navzlic temu problemov ne manjka oziroma stanje ni takš- no, da bi lahko rekli — vse je v redu in prav. Za- to pričakujemo, da bodo tudi dele.gati občinske skupščine potrdili stali- šče . izvršnega sveta, ki narekuje namestitev či- stilnih naprav na vseh mest'h, ki so vir za one- snaževanje okolja in na- daljevanje opazovani ter meritev za onesnažitev okolja. V zaključnem delu seje se bodo delegati srečali z odlokom o ureditvi ne- katerih vprašanj s pod- ročja obrti, zatern z odlo- kom o urejanju, vzdrže- vanju in varstvu zelenih površin v občini, z odlo- kom o gradnji cest in ga- raž na Otoku ter z odlo- kom o prekrških zoper javni red in mir. Končni del zasedanja bo veljal E>oiočilu sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavo- dov v celjski občini. Tako v Celju. In v Mo- zirju? Delegati se bodo znova srečali s prostorsko sti- sko. Gre za značilen pro- blem mozdrske občine. V središču doline namreč nimajo prostorov za loče- ne seje posameznih zbo- rov, sicer pa je tudi edi- na velika sejna dvorana skoraj pretesna 2a hkrat- no srečanje delegatov vseh treh zborov. Delegati mozirske ob- činske skupščine bomo odločali o družbenem do- govoru o financiranju sa- nacije, povečanju zmoglji- vosti, vzdrževanju in grad- nji visokogorskih planin- skih postojank in nadela- vi planinskih potov. V predlogu dnevnega reda za skupno sejo sta še predloga o ustanovitvi skupnosti socialnega skrb- stva ter skupnosti otro- škega varstva v občini. Si- cer pa bodo odločali še o razporeditvi delovne- ga časa in sprejemanju strank pri organih obči- ne, o združitvi veterinar- ske postaje v Mozirju v veterinarski zavod v Ce- lju i^d. MB In nemarna razvalina sredi novega naselja v Laškem čaka . . . čaka ... in čaka na kdo ve katero po vrsti... delegatsko vprašanje (Foto: J. Kr.) ŽALEC:O REFERENDUMil Jutri bo v Žalcu že 5. skupna seja vseh treh zborov občinske skupšči- ne. Glavna točka dnevne- ga reda tega zasedanja bo tudi tokrat razprava in sklepanje o predlogu programa vlaganj v druž- bene dejavnosti iz sred- stev samoprispevka in družbenega dogovora. De- legati bodo razpravljali O spremenjenem in dopol- njenem predlogu progra- ma, kot so ga izobliko- vali po javni razpravi. Ce bodo program spreje- li, bodo delegati sprejeli tudi predlog odloka o razpisu referenduma, s ka- terim bodo delno sofinan- cirali izgradnjo objektov iz programa A. Ta zaje- ma, kot je znano, objek- te otroškega in šolskega varstva, posebnega in osnovnega šolstva, sred- njega in poklicnega šol- stva, zdravstva, dejavnost krajevnih skupnosti ter komunalno izgradnjo. De- lež sredstev iz referendu- ma in družbenega dogo- vora skupaj bo za pro- gram .4 dobrih 12 mili- jard starih dinarjev. ZA PRAZNIK - AMBULANTA Pri predsedniku krajev- ne skupnosti Radeče, To- netu Zupančiču, je stekel pogovor o delu in načrtih radeške krajevne skupno- sti. Načrti, ki so jih spre- jeli za letošnje leto, so že skoraj izvršeni, do konca leta pa bodo prav goto- vo. In kar na začetku je treba povedati, da naloge, ki so si jih naložili, niso tako majhne. Prva nalo- ga in skrb jim je bila: do- graditi zdravstveni dom, kajti sedanji je bil čez noč premajhen. Pri finan- ciranju so pomagale vse delovne organizacije na področju krajevne skup- nosti, ki so dale za izgrad- njo zdravstvenega doma celodnevne zaslužke štirih delovnih dni. Slavnostna otvoritev ambulante bo 29. novembra. Med izvršenimi naloga- mi iz načrta za letošnje leto so tudi urejeni ploč- niki. Upajo, da bodo do konca leta 7.gradili tudi vodovod »Uiunk«, kar pa je odvisno cd vremena, ki jim je letos kar pre- cej časa kazalo roge. V načrtu unajo tudi razi- skavo novih zajetij za vo- dovod, čeprav pitna voda v Radečah še m; problem, je prav, da ob povečanju in nenehni rasti mdustrij- ' ske proizvodnje ter po- spešeni gradnji stanovanj- skih blokov, mislijo na- prej. V teku je tudi re- gulacija Sopote, ki so jo financirale delovne orga- nizacije s področja Radeč in Vodna skupnost Novo mesto. Za krajevni praz- nik so odprli prepotrebni mladinski klub. Tako je tudi mladina dobila s\?oj t^rostcr, kjer se laliku sestaja in prire- ja družabne večere. Iz samoprispevka obča- nov in najetih kreditov se začenja gradnja še ene- ga novega trakta osnovne šole. V kratkem bo rese nih precej stanovanjskih stisk. Dograjen je nam- reč 24-stancvanjski blok, začeli pa so graditi še enega, ki ga bodo finan- cirale delovne organiza- cije, zveza borcev in so- lidarnostni sklad. Na področju krajevne skupnosti Radeče bi lah- ko bilo narejenega še ve- liko več, pa še vedno ni končan urbanistični na- črt, od katerega je vse odvisno. Še eno delovno zmago bodo slavili 29. novembra. V »Peti« bodo odprli nov obrat v vrednosti ene sta- re milijarde in pol. V proizvodni hali bo no- va kotlovnica in modemi stroji za boljši tehnolo- ški postopek; kupili pa bodo tudi novo žago. Bliža se konec leta, to- rej čas novoletne obda- ritve otrok. V radeški kra- jevni skupnosti so na ko- nec mislili že na začetku. In prav je tako. Planirali so sredstva za obdaritev otrok in tudi starejših ljudi, kar je še posebno lepa in humana poteza. Tako smo preleteli de- lo krajevne skupnosti Ra- deče od začetka do kon- ca letošnjega leta. Veliko načrtov za letošnje leto je torej uresničenih, osta- nejo še razmišljanja in tekoči problemi, ki pa se jih v tej prizadevni kra- jevni skupnosti gotovo ne bodo prestra-šili. K tako uspešnemu delu pa prav gotovo pripomore izredna povezanost med delovni- mi organizacijami in kra- jevno skupnostjo Radeče. MATE.TA PODJED PIŠE: JOŽE WXm (2) _ čutimo, da je vse več sredin, ki so začele spozna- vati zaklad vseh možnosti lokalne informacije. Kot dober primer moremo navesti program lokalne radio- difuzije na Slovenskem, ki ga je sprejela republiška skupščina. Ta za začetek vsaj načelno, s predvideno konkretno udejanitvijo nakazuje razvojne vidike lokal- ne radiodifuzije. V minulih letih komisija za infor- mativno in propagandno dejavnost pri CK ZKS ni vselej vabila na različne posvete urednike pokrajinskih časnikov in tudi SZDL je prepustila združenju pokra- jinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj, naj se samo spopada z natrpano lestvico neubrano uglašenih problemov. Toda lam in letos smo bili tudi pokrajin- ski časniki prvikrat deležni republiške subvencije za papir (50 odstotkov). Ni veliko. A več kot materialna kompenzacija je upoštevanje družbenega statusa lokal- ne informacije. Novega vrednotenja, torej. Načelni politični odnos, spremenjen v času ustavne reforme, da lokalna informacija ne odmeva v enakih intervalih tudi v občinah in regijah. Organizacijo ob- veščanja kot primarni pogoj boljšega samoupravljanja niso vnesli med prednostne naloge v vsaki občini, kaj šele v vsaki delovni sredini. Ko smo v Sloveniji ne- katere redakcije ponudile kolektivom, naj naročijo ča- sopis (lokalni in republiški/ delegatom, so ponekod v tej ponudbi videli samo komercialne namene. Le zakaj bi. so se spraševali, plačevali časopise delega- tom? če hočejo biti obveščeni, naj si časopis kupijo. Ti isti modrijani so molčali na vprašanje, ali v ko- lektivu razpravljajo v takem slogu tudi takrat, ko naj bi kopica vodilnih delavcev odšla na »velepomembno« ekskurzijo v tujino za devize, ali pa ko morajo odlo- čati o višinah potrebnih in nepotrebnih dnevnic. O banketih in podobno. V tem vprašanju je lep kos de- magogije, vendar nekatere strukture, predvsem tehno- menažerske, drugačne interpretacije slabše razumevajo. Se jasneje se nedefiniran lokalni odnos do lokalne informacije kaže v pisanem spletu materialnih, kad- rovskih, ustanoviteljskih, organizacijskih, samouprav- nih in drugih problemov lokalce.v. To neskladje med povečano vlogo lokalne informacije, ki je ne zahteva le politika, ampak jo življenjsko naglasa delegatski sistem, z realnimi razmerami v občinah, pokrajinah in v lokalnih informacijskih sredstvih, je navedlo zdru- ženje pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih po- staj Slovenije na iskanje poti, ki bodo uveljavile po- litično ustvarjalno funkcijo lokalcev za uresničevanje delegatskih razmerij in stališč X. kongresa ZKJ. Katere naloge smo si zapisali v redakcijske delov- ne načrte? Kot izhodišče smo si zavestno izbrali v ustavi na- kazano pot podružabljanja lokalnih sredstev obvešča- nja. V ustavi smo zapisali, da si delavski razred za- gotavlja oblast, vladajočo pozicijo v družbenem odloča- nju »z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihov družbeno ekonomski po- ložaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odlo- čanje« pri opravljanju funkcij oblasti in upravljanju drugih družbenih zadev, že sama narava obveščanja skriva v sebi elemente doziranja, monopolnega rav- nanja (izviri in selekcija informacij), etatistične oziro- ma proračunske odvisnosti (dohodek lokalnih informa- cijskih sredstev se pretežno formira na trgu in na osnovi subvencije ali ustanoviteljskega deleža) in to našteto, poleg vsega ostalega, se zliva v eno samo zna- čilnost bivanja lokalne informacije — v odtujenost. V kolikor lokalna sredstva obveščanja v delegat- skih razmerjih ne bi prisluhnila 'korenitim spremem- bam v družbenih odnosih, bi se nenadoma znašla na levem bregu združenega dela in ne bi zmogla prekora- čiti Rubikona. Če si hočemo še tako trdno povezati oči pred resnico, se vendar ne moremo izogniti kri- tičnemu pogledu v odtujenost delovnega človeka in občana od NJEGOVE lokalne informacije. Kajti in- formacija je bila njegova le v toliko, da jo je sprejel ali ne, ah pravilneje, da je bila novica odtisnjena na papirju m poslana skozi eter široki, nepregledni mno- žici recipientov ali anonimnemu posamezniku. Krilatica, kdor ima v rokah informacije, ima tudi moč, je zrasla iz korenine, ki je trdno oprijeta zemlje. Res pa je seveda tudi, da vrč toliko časa hodi k vod- njaku po vodo, dokler se ne razbije. Podružbljanje lokalnih sredstev obveščanja je po- temtakem neločljiv del revolucionarne borbe ZK, da delavec odpravi spone alienacije na vseh področjih združenega dela. Da postane tudi informiranost dejav- nost, kot dejavnost posebnega družbenega pomena pod- ročje združevanja, povezovanja, dogovarjanja in odlo- čanja svobodni proizvajalcev in občanov. Njegova moč v utrditvi samoupravnega življenja v vseh delovnih in krajevnih sredinah. In tudi bič, ki bo ošvrknil in boleče razgalil vse, kar nasprotuje naši temeljni usme- ritvi — uveljavitvi Marxove vizije svobodnega, social- nega, neodtujenega človeka. Prvi konkretni odgodor na teoretično jasne želje je zahteval, da smo se čvrsto dogovorili za ustanovi- telja. To je SZDL, kt prevzame poleg pravic tudi dolž- nosti. Podružbljanje se začenja z izdajateljskimi sveti, s sosveti bralcev, z drugimi oblikami neposrednega vključevanja bralcev in poslušalcev v politiko obvešča- nja. Neizčrpno globok je vodnjak pisanih kanalov tvor- nega vplivanja recipientov lokalne informacije na re- dakcijsko politiko. Najbolj prepričljivo izraža zven zavestno sprožene- ga podružbljanja lokalne informacije koncepcija ured- niške politike. Register novinarskih žanrov v pokrajin- skem časniku ali lokalnem radijskem programu govori, čemu daje prednost v komentiranju, poročanju, usmer- janju bralcev ah poslušalcev informacijske radoved- nosti posamezni medij. Lokalni mediji smo v središče postavili človeka. Ne le »forumsko« poročanje. Ne le politiziranje s sklepi in stališči. Ne le odsevi in registracije dejav- nosti političnih forumov. Takšna pot novinarskega rav nanja se bo morala postopoma posipati z nepriljub- ljenimi praški dnevne politike. Sredstvo obveščanja pa mora ostati v redakcijski politiki avtonomno kakor zahteva programska zasnova ustanovitelja in politika ZK, usmerjena k človeku, k njegovemu tvornemu iska- nju. 8. stran — NOVI TEDNIK št. 45 — 14. november 197^ Staro steklo in keramika v prejšnji številki smo ob- javili članek Milene Moško- nove o starem steklu, danes pa o stari libojski keramiki, ki je razstavljena v Rogaški Slatini. Savinjska dolina ima v zgo- dovini proizvodnje keramike svojo bogato tradicijo, kar dokazujejo številni ohranjeni predmeti, zlasti izdelki doma- čih lončarskih delavnic od srednjega veka do danes m izdelki keramične industrij- ske proizvodnje, ki deluje v tem predelu Slovenije že vse od začetka preteklega stolet- ja. Za proizvajanje domače obrtne lončarske in industrij- ske keramike so bili dani tu vsi osnovni pogoji, kot boga- ta ležišča surovin — razne vrste gline, kremenčevega peska, goriva in vodne sile, ki je prinašala potrebno ener- gijo- Največ teh danosti za raz- voj keramičnih podjetij je bi. lo v Libojah pri Celju, v ozki dolini ob potoku Bistri- ca, kjer se je že ob koncu 18. stoletja začelo razvijati industrijsko naselje zaradi iz- delovanja galuna in nato stekla. Tu so bila v nepo- sredni bližini tudi nahajali- šča rjavega premoga, ki je že takrat pomenil važno komponento pri formiranju industrijskega delovanja. V tej dolini so v 19. stole- tju tuji industrialci zgradi- li s svojim kapitalom dve ke- ramični tovarni. Zaposlili so v njih svoje strokovnjake in okoliške lončarje ter domačo nekvalificirano delovno silo. Prva tovarna je nastala v Nemškem dolu, druga v Ka- sazah. Obe podjetji sta do- življali nagle napredke, veča- li sta obseg investicij, pa tu- di proizvodnje. Lastniki, ki so se pogosto menjavali, so zaradi gospodarskih kriz za- šli večkrat v velike finančne težave. Daljšo dobo so se ob- držali le Sonnenbergi v Nemškem dolu in Schiitzi v Kasazah, katere lahko smat- ramo tudi za proizvajalce najboljše libojske keramike, saj si je njihova keramika prav zaradi kvalitete izdel- kov utrla pot na svetovna tržišča. Zanimivo pa je, da so se v neposredni bližini libojske- ga keramičnega centra poja- vila tudi manjša keramična podjetja — v Gotovljah, Cap- Ijah pri Vranskem in v Gri- žah, ki so bila sčasoma za- radi finančnih situacij ali za- radi konkurenčnih momentov priključena tovarnam v Libo- jah, ali pa zaradi nerentabil- nosti celo ukinjena. Tovarna v Kasazah deluje še danes kot Keramična industrija Li- boje. Ohranjeni predmeti stare libojske keramike so za nas zgovorni zgodovinski doku- menti, ki nas seznanjajo z dosežki najzgodnejše kera- mične industrijske proizvod- nje v naši državi. To so iz- delki, ki so s svojo uporab- nostjo in oblikovnostjo zado voljevali želje tedanjega po- trošnika doma in v svetu. Izdelki so značilni za čas nastanka, zato nosijo pečat bidermajerja (Nemški dol), historicizma, secesije (zlasti bratov Schlitz) in stilnih na- čel prvih desetletij našega stoletja. Schiitzovi izdelki slovijo zlasti zaradi mnogovrstnosti predmetov, posnetih po raz- nih dobah (od gotike do ro- kokoja) in deželah (Italija. Japonska, Kitajska, itd.). Za- radi razkošnih oblik, igrivih poslikav, sijajnih barv in ble- ščečih loščev. Ta keramika je bila izred- no cenjena in iskana v svo- ji dobi. Na svetovnih razsta- vah se je plasirala med naj- atraktivnejše evropske proiz- vajalce in vrata tržišča so ji bila odprta po širnem svetu. Danes obravnavamo to in sploh vso staro libojsko ke- ramiko kot zanimivost kul- turne zgodovine celjskega ob- močja. Milena Moškon ! Kozjanski kulturni teden Priti nedavnim je bilo v Lesič- ni-ni na Kozjanskem uslaiiovljeno prosvetno drilštvo PilšUnj-Lesično, sama ustanovitev pa je bila liro- nana s precej uspešno otvoritvijo del akademskega slikarja Staneta .lagodiča in literarnim večerom. Novo u.stanovljeno prosvetno dru- štvo naj bi bilo v bodoče organi- zator in pa pobudnik vseh kultur- no prosvetnih akcij, za katere lah- ko rečemo, da imajo v t#m prede- lu že tradicijo, ki je nekaj let po vojni sicer nekako zamrla in se pred leti znova poživila. Vsekakor je najbolj zanimiva ideja, ki je nastala še pred usta- novitvijo društva, da bi se na ob- močju obeh Icrajev, združenih v Krajevni »Oiupnosti Lesično v pri- hodnjem obdobju organiziral ne- kakšen kulturni teden, ki naj bi zaživel, seveda v bolj skromru ob- liki, že naslednje leto. Osrčje kul- turnega tedna naj bi bilo na l'il- štanju, ki bi bil za takšno zasnovo najbolj primeren, saj je celovit, arhitektonsko zelo zanimivo ubran trg, ki je zaščiten z zakonom o spomeniškem varstvu in je za takš- ne prireditve pravzaprav tudi zelo primeren. Predstavniki prosvetnega ilruštva Pilšanj-Lesično pa vzpo- redno z idejo o kulturnem tednu razmišljajo o nekakšni slikarski koloniji, ki pa ne bi bila ome.jena le na mesec ali dva v letu, pač pa bi bila na razpolago sloven- skim umetnikom skozi vse leto. Za ta projekt so že izbrani ob.jekti, potrebni za galerijo in uprarae pro.store, potrebno je le še soglas- je nekaterih krajevnih faktorjev in kar je najvažnejše, mnogo razu- mevanja za načrt podjetnih Koz- jancev je pokazala tudi šmarska kulturna skupnost, ki bo priprav- ljenost krajanov podprla tudi fi- nančno, saj meni, da naj bi bil kozjanski kulturni teden z galerijo osrednja šmarska kulturna manife- stacija. Seveda sama ideja o kozjanskem kulturnem tednu še ni docela iz- kristalizirana. Vsekakor ne bi bilo najbolje, če bi stvairl zastavili pre- več na široko in v tednu dni str- pali v program kulturne priredit- ve, ki so si med seboj docela raz- lične, bi pa dopolnjevale o^aiovni program, kot npr. srečanje ama- terskih odrov, morda najprej v občinskem merilu in pozneje t medobčinskem. Kozjanski kulturni teden bi hkrati lahko izrabili kot ugodno priložnosl za simpozije in razna druga strokovna srečanja. Kakoi je ideja vr»>dna pohvale in razmišljanja, pa je hkrati treba oimizoriti, da je pri tak.šni organi- zauijski formi potrebno mnogo pri- zadevnosti itrajanov kot tudi ob- čin.skih institucij, da bo organiza.- cija tako velikega projekta zares uspela iii končno tudi pomoč osta- lih krajev, kajti teden se ne bi zaman imenoval »kozjanski«. Naj- brž tudi ne bi bilo najbolje, če bi se di-uštvo povsem hermetično zaprlo vase. Prosvetno di-uštvo PiLštaJij-I>esiC- no torej povsem upravičeno raču- na na pomoč vseh, ki jim je pri srcu kultura, da bi njihov kozjan- ski kulturni teden, ki je zaenkrat res še !de.ja, naslednje leto dejan- ,sko zaživel. Ob nenehnem zatrjevanju, da bo- do Kozjaivsko rešile le dobre ceste, lahko mirno trdimo, da bomo s cestami morali dati Kozjanskemu še kakšno drugo obeležje in pri- vlačnost. In zakaj ne prav na kul- turnem področje? Možnosti .ie do- volj. Milenko .Strašek Ob razstavi Alopa Zavolovška Olja in akvareli Kulturna skupnost in knjiž- nica Velenje sta pripravila v likovnem razstavišču knjižni- ce razstavo domačega slikar- ja, ki je pedagog na šoli Gu- stava Siliha in gimnazije v Velenju. Brez dvoma je Za- volovšek kot pedagog izredno prizadeven na obeh šolah, ziaito je tembolj razveseljivo, da je iz obdobja zadnjih treh let razstavil skupno kar 34 del v oljoi in aikvarelu. Sli- kaiT. ki je rojak iz Gornje Savinjske doline je končal akademijo likovnih umetnosti pri profesorju Marku čelebo- noviču v Beogradu. čeprav je angažiran pred- vsem kot pedagog, za kar je prejel celo vrsto prizr^j, med drugim tudi na III. re publiški razstavi otroških li- kovnih del v Ljubljani, se v prostem času uspešno posve- ča tudi ustvarjanju. Njegov motivni svet se nananša pred- vsem na okoliško pnjkrajino, ki jo podoživlja izrazito reali- stdčno v skopo umirjeni t)^- vni skali. Olja velekega for- mata prikajujejo motive iz Velenja, Koroške in Gornje Savinjske doline. V svojih po- dobah je Zavolovšek sliltaT, ki nam na platnih ohranja va.ško idiliko in njeno starin- sko arhitekturo. Zadnje ča- se pa je opaziti, da se posve- ča tudi eksperimentiranju, kar je razvidno iz slik Pejsaž ter Njive in Gozd, v katerih se je odmaknil od realnega sveta in se posvetil bolj igri prečiščenih barvnih tonov. Na razstavi sta le dve figu- ralni kcmcipoziciji in en sam dekliški portret v olju, ki ga prikazuje tudi naša sli- ka. Iz tega vsekakor lahko sklepamo, da se slikar posve- ča v pretežni meri slikanju zunaj v naravi. To je še zlasti razvidno iz številnih uspelih akvarelov, ki bo nastali v zadnjih po6itiil(;ah ob jadran- ski obali. Le-l; so proti olj- nemu slikarstvu izrazitejši, saj so v toplih obmorsikih barvah slikarjeva ustvarjalna hotenja prišla bolj do veljave. Po omenjeni razstavi bi lahiko zaključili, da je slikar pred- vsem mojster v tehniki ak- varela. Alojz Zavel" ovšek je od leta 1956 dalje imel kar 8 samostojnih razstav, tako v Beogradu kjer je študiral, ka- kor tudi v Celju in sirom Slovenije. Poleg teh je so- deloval še na številnih sku- pinskih rastavah doma in v zamejst^'^l. letos pa tudi v slikarski koloni i i v Izlakah in na EXTEMPORE 74 v Pi- ranu. V. KOJC S polic studijske knjižnice Kneževič G., 1. Kordi.š: Stanibene i Javne -zgrade. Zagreb 19TZ. 5. H 5703. Kolobov S.: Armirane zidane konstrukcije. Zagreb 1967. S. .572!). Peco A.: Osnovi »kcentologije srpskohr\ atskog jezika. Beograd 1971. S. 42037. Gandhi I.: liabrana dela. Beograd 1973. S. 42108. Kartelj V.: Največe mLsterije sveU. Btograd 1974. S. 42100. Hess D.: Fabrplan der Gene. Stutt^art 1972. S. 42110. Maller N.: Marilvn Monroe. Biografija, /^reb 1974. S 42127. Herrmanii K.: Spiellheorie und lint'are,s Programmieren. i. rev. u. erw. Aufl. Koln 1974. S. 42m. Ostojič B.: Kamen u bubregu. Beograd & Za«reb 1970. S. 3«744. Schulle Sasse J.; Die Kritik aii der Trivialliteratur seit der Auf- kliirung. Munchen 1971. S. 36715/6. Kostič C: Sociologia sel». Beograd 19G9. S. 3«792. IvSič S.: .Sla>enska poredbena gramatika. Zagreb 1970. S. 37702. Horvalovič M.: Engleski za gradvince i arliitektonce. Beograd 1969. S. .%788. Tercet pevcev Prominentni solisti soprani- stka Zlata Ognjanovič, mezzo- sopranlslka Eva Novšak-Hou- ške in tenorist Rajko Ko- ritnik so bili gostje na 3. abonmajskem k(mcertu v Ce- lju 6. novembra. Se pred ve- černim koncertom so absol- \\tk\\ 4 koncerte za mladino v Štorah in v Narodnem do- mu v Olju. Po prisrčnem sprejemu in Izrednem odnosu šolskega vodstva je treba pod- črtati osnovno šolo v Storah. Telovadnico so spremenili v koncertno dvorano, jo primer- no okrasili z rožami m z na- pisom »Viva la miisica«. Otro- ci so pazfiivo poslušali pro- gram, ki .je bil za nje prav primemo izbran. Samospevom Sivhuberta in Brahmsa so sle- dile pt^mi sloveitskih skladate- ljev Osterca. Kreka in Simo- tiitija. Dvofakovi inoravski du- eli so razvneli mlade po.slu- Salce, nič manj arije iz oper »f.armen«, »Rigo-letto« in za zaključek dvospev iz »Prodane neveste«. Na večernem koncertu, ki pa ni bil dobro obiskan, sla obe s<»listki iaunenoina izvaja- li Schuberta in Brahmsa, po- sebno ugodno je presenetil Ltoš Krei s priredbami ljud- skih motivov ».^tiri rožice« in medjimurske »Ivek se je ženil«. Krek je ubraJ originalno pot s priredbo, klavirskemu par- tu je zaupal zahtevno nalogo, ga oplemenitil z bogatimi rit- mičnimi elementi in z bravu- roznimi melodičnimi okraski, tako da j» bil klavir nosilec ideje ne da bi bil pokril so- lista. Skladbo, vredne nasled- nika A. Lajovica, je izvrstno interpretirala mezzosopraniska Kva Novšakova. doživeto in s temperamentom. Tudi Oster- č^e miniature si zablesiele v izvedbi Zlate Ognjanovič, ki suvereno obvlada svoj lep gla- .sovnl material ter ga posre- duje prepro.sto, muzikalno pre- pričljivo. Tudi intcrpreiacija arije »Rusalkc« je žela zaslu- 2«'no priznan,|e. Tenorist Rajko Koritnik pa ni bil v najboljši kondici,ii vsicd pravkar prebo- lele grif«-. Klavirsko spremlja- vo ,je oskrbel tehnično in mu- zikalno na visoki stopnji Lju- y bo Rar»čigaj. I E^on Kunej Naša armada v delih vojakov v muzeju revolucije Celje ho v dneh od 19. no- vembra do 8 decembra zanimiva likovna razstava »Jugoslovanska ljudska armada v delih vojakov — li- kovnih umetnikov« iz zbirke galerije Doma JLA t2 Beograda, ki jo prirejata Muzej revolucije Celje in Dom JLA Celje. Razstava z 32 slikarskimi deli likovnih umetnikov — vojakov je še posebno privlačna zato, ker na zanimiv in svojski način upodablja in prikazuje življenje v JLA in okrog nje, kakor so ga doživljali mladi umetniki, ki so svoj prosti čas v JLA uporabi- li za izpoved in ustvarjanje. Razstava, katere otvoritev bo v torek, 19. novem- bra 1974 ob 17. uri v Muzeju revolucije, je še en do- kaz dobrega sodelovanja Muzeja revolucije z domom JLA v Celju in Galerijo Doma JLA iz Beograda. S. MRVIC Plakat našega filma Med osrednjimi prireditvami Tedna domačega filma od 12. do 18. decembra v Celju tao tudi razstava slo- venskega filmskega plakata. Razstava bo v Muzeju revolucije. Odprli jo bodo prvi dan prireditve, to je 12. decembra ob 17. uri. Obiskovalci si bodo lahko ogle- dali okrog .50 razstavljenih plakatov — od prvih po- skusov propagandne predstavitve domačega filma pred več kot 30 leti pa vse do zadnjih filmov. Razstavo slovenskega filmskega plakata v Celju pripravlja Stane Perčič, član organizacijskega odbora TDF in hkrati direktor likovnega salona, skupaj z filmskim muzejem Slovenije. Podatek, da bo ljubitelj sedme umetnosti prvikrat lahko videl strnjen presek upodobitve filmskih scen na našern plakatu, je dovolj prepričljiv v ugotavljanju, kako filmski plakat trmasto tišči v ozadju v snovanju filmskega dela. Film se ne začne in ne neha le pri ideji, scenariju in realizaciji. Tudi propaganda, pred- stavitev filmskega dela na plakatu sodi v sklenjen krog umetnikove izpovedi, ki jo je izrazil v filmski z.uodbi. Zal ni tako. Ko bomo gledali plakat, se bomo po- smihali komercialni revnosti, neizvirnosti in klavrnim posladkanim podobam, ki jih plakati prinašajo v ve- čini primerov. Skorajda brez vsakršne angažirane ideje." Brez posluha za estetsko čistost in harmonijo, za stili- ziran pristop k fotografiranju ali obnavljanju filmskih scen. Razstava slovenskega f imskega plakata bo torej tudi opomin. Stane Perčič je o našem filmsicem pla- katu dejal: »V otroški dobi našega filma smo slepo prevzeli vsebino-motiv plakata (kar ne velja povsem za pr\'a povojna leta) in nudili plakatu enako vsebino kot zahodni svet. Pri tem pa vemo, da sta namen m vse- bina našega filma drugačna, kar pa se ni bistveno odrazilo na filmskem plakatu. Plakat je postal slej ko prej ujet v mreže poenostavljene reprodukcije dogod- kov in obrazov s filma, seznamov ustvarjalcev :n se še naprej zgledoval po miselnosti filmskih producentov zapadnega sveta. Le redko se je naš plakat povzpel nad to miselnostjo, da bi p>ostal apel globlje vsebine, angažiran z idejo filma. Film in s tem plakat sta da- nes namenjena predvsem mlajšemu obiskovalcu -n de- lavcu samoupravljalcu, ki še nista zašla v zavestno ali podzavestno v kolesje potrošniške družbe ...« Razstava slovenskega filmskega plakata bo zanimi- va ne samo kot zgodovinski pogled v izvire prvih pla- katnih prikazov. Pač pa bo res predvsem kritični pre- gled, kje smo idejnoestetsko in izrazno pri slovenskem filmskem plakatu ostali in kaj to pomeni v filmskem vzgajanju gledalca. §t. 45 — 14. november 197*^ NOVI TEDNIK — stran 9 DOGODKI VINSKI VRH: TRBOVEUČANl MARLJIVO GRADE šola na Vinskem vrtiu, ki jo grade zasavske občine, dobro na- preduje kljub slabemu vremenu, vendar upajn, da jo liodo spra- vili pod streho vsaj še to leto. Tudi I^anjalučani in Celjani v ."Šentvidu ter Mestinju dobro na- predujejo, prav kmalu pa bo, po videzu sudeC, tudi uradni začetek del na šoli v Pristavi, ki jo bodo gradili ?.Jariborčani. —mst— KONJICE: DELAVCI O SAMOUPRAVLJANJU Komisija za samoupravljanje pri občinskem komiteju ZK Slo- venske Konjice pripravlja obsežno poročilo o uveljavljanju določil ustave v temeljnih organizacijah združtnega dela in OZD v občini. Člani k<>misije so imeli doslej več razgovorov z neposrednimi pro- izvajalci v večjih delovnih organizacijah lionjiške občine, že priliod- nji teden pa se bodo pogovarjali tudi z delavci manjših podjetij. Iz teh razgovorov bodo izvedeli, ali so v delovnih organizacijah storili res vse, da bi neposredno odločanje čimbolj približali de- lavcem, zvedeli bodo, kakšen je položaj delavcev v TOZD in če se je nov sistem neposrednega upravljanja in odločanja delavcev spre- menil samo formalno ali tudi vsebinsko. O vseh ugotovitvah, ki jih bodo člani komisije za samoupravljanje izluščili iz razgovorov z delavci, bodo poročali na konferenci ŽK, ki bo sredi meseca no- vembra. Na njej bodo komunisti sprejeli tudi konkretne predloge, kako naj v posameznih delovnih organizacijah, ki še niso izpolnile vseh zahtev nove ustave, vsebinsko spremene položaj delavcev v združcnen delu. D. S. ŠENTJUR: Z UMAZANO VODO JE KONEC Nedvomno smo vsi potrošniki vode iz šentjurskega vodovoda veseli take vesti, pa še to, da nam zlepa ne bo zmanjkalo vode. Na komunalnem podjetju smo zvedeli, da je 10 km dolg cevovod, premera SO cm, od Škofje vasi do Stnljurja izročen svojemu namenu. Ti.sti trije zloglasni vodnjaki v Primožu, ki so zajemali vse preveč površinske vode in so ob slehernem močnejšem dežju prispevali v vodovod pravo »žlabudro« so opuščeni in bodo posib- mal služili le še kot skrajna rezerva. Po piati vode za nadaljn.je gi-adnje ne bo ovir. / E. Rečnik LOKA PRI ŽUSMU: ŠE MALO PA SELITEV Dela pri gradnji montažnih hiš na potresnem področju Loke pri Zusniu so v polnem razmahu, šentjiirsko komunalno podjet.je zaključuje gradbena dela, pri katcrili je imelo vsled nenehnega dežja in razmočenih tal hude ovire. Marlesovi monterji hite z deli, kolikor morejo, tako se bodo prve stranke preselile iz stanovanj- skih prikolic v hiše do Itonca novembra. Cestno podjetje Celje izdeluje načrte za ureditev okolja in če ne bo prehudih vremen- . skih motenj, bo do konca leta urejena tudi okolica novega mon- ' tažnega naselja. E. Rečnik ZLATA POROKA ZLAT.\ I»OROKA — vse bolj redke so. Čeprav nas čas neusmiljeno priganja in imamo vedno manj časa, da bi se posvečali dragocenemu in toplemu družinskem življenju, nas takole od časa do časa le kdo razveseli kot svetel žarek. To sta bila v soboto dopoldne v celjski poročni dvorani zakonca ZINKA in FRANC KOŠTOMAJ, ki sta v svojem skupnem življenju prehodila marsikatero bridko pa tudi prijetno pot. V soboto dopoldne sta po petdesetih letih skupnega zakonskega življenja ponovno stopila pred matičarja in si izmenjala poročna prstana. Oba sta roje- na Celjana. Franc KoštoiiiaJ je imel pred zadnjo vojno v Celju trgoVmo, deset let pa se je ukvarjal tudi s pirote- hniko. Od začetka vojne pa vse do upokojitve je delal na železnici kot prometnik. In FRANC KOŠTOMAJ je bil tisti, ki ,je zadnje leto svetovne vojne rešil Cel.je pred veliko katastrofo na železniški postaji. Tam je namreč stal vlak naložen z eksplozivom in bi moral biti tam tudi razstre- Ijen. Ko je Franc Koštomaj to ugotovil, .je hitro premestil celotno kompozicijh proti .štoram. \ to so spomini, o ka- terih Franc Koštomaj noče zgubljati veliko besed. Sopro- ga Zinka nam je zaupala, da je bilo teh petdeset let sku- pnega živl,jen.ia dolgih in kratkih, štiri otroke. Vero, Mila- na. Staneta in Dušana sta vzgojila tako, da so danes lahko vsi ponosni na svoje starše. Le Dušana ni več med njimi. V devetnajstem letu starosti ga je ljubezen in strast do planin vel.jala življenje. Pred 26 leti se je v gorah smrtno ponesrečil. Toliko let skupnega življenja terja premnogo iiaporov in premagovanj. To vzdržijo resnično močni, v sebi trdni a z ljubeznijo polni ljudje. Brez vsega tega ne bi takne poli zmo.gla ZINKA IN FRANC KOŠTOMA.!, ki sta že med redkimi, ki nas lahko razveselita s tako visokim .jubile,jem. Mnogim iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi mi Um POKUCm USMSeiJAl^JE PISE 35 ROMAN BOBEN Zdaj, ko smo se pogo- vorili o tem, kdo vam bo pomagal pri končni odlo- čitvi in kje boste lahko rešili tudi svoje material- ne probleme, je prav, da spregovorimo tudi o vseh možnih odločitvah. Danes je to namenjeno osmošol- cern in vsem tistim, ki bodo šolanje zaključili v šestem in sedmem razre- du. Ce nekoliko poenostavi- mo celotno stvar in si zamislimo, da stojimo na sredini križišča, jo po- temtakem, lahko mahne- mo po eni od štirih cest, ki so nam na razpolago. Torej, izbirati moramo med štirimi možnostmi. To je seveda šele prva odločitev — zelo pomem- bna — ne pa edina. Ko jo bomo mahnili po ce- sti, ki smo jo izbrali, nas čaka še ena odločitev. Z glavne ceste se namreč odcepi še nešteto manjših poti in tudi eno od teh bo potrebno izbirati. Ven- dar ostanimo pri naši prvi odločitvi. Na križišču moramo izbirati eno od štirih cest. Katero? Jože se bo po izstopu iz osnovne šole odločil, da se ne bo vpisal v no- beno posebno strokovno šolo, ampak se bo kar zaposlil ter se strokovno usposabljal na delovnem mestu. Kot vidimo, se bo Jože odločil za priučeva- nje. Ta pot strokovnega usposabljanja je danes razmeroma še najmanj poznana in nekako naj- manj uho j ena, pa čeprav je glede na splošni raz- voj poklicev najmoder- nejša, najbolj v skladu s potekom tehničnega in industrijskega razvoja. Marija pa se bo vpisala v industrijsko šolo. Indu- strijske šole spadajo v isto skupino kot šole za razne obrtne poklice, kmetijske šole, admini- strativne in podobne šo- le. Vse te imenujemo po- klicne šole. To je ena od možnih odločitev. Druga cesta pa nas bo popeljala v" tehniške in njim podobne šole. Sem spadajo tehni.ške, zdrav- stvene, ekonomske šole, pedagoške gimnazije itd. Po tej poti bo gotovo od- šlo mnogo deklet in fan- tov. Posebno rad pa bi opozoril dekleta, da je prav tu mnogo poklicev, ki so se jim do sedaj bolj ali manj izogibala — kar pa prav gotovo ni bilo dobro. Manj se jih bo odloči- lo za cesto, ki vodi v umetniške šole. Saj to je tudi razumljivo — v teh šolah se zahtevajo poseb- ne sposobnosti, ki pa ni- so prav pogoste. To so, posluh, ročne spretnosti, sposobnost dobrega opa- zovanja in podobno. Za tiste, ki imajo nekaj od tega, tudi odločitev po navadi ni težka. In četrta cesta! Ta pe- lje v gimnazijo. Po tej poti bosta npr. odšla Pe- ter in Alenka. Ze v osno- vni šoli sta si pridobila veliko znanja pa tudi zu- naj šole sta nabirala znanje iz knjig z najrazličnejših področij. 2e od nekdaj sta imela največjo željo, da bi zvedela in spoznala čim več. Zato je zanju res najboljše, da se bosta vpisala na gimnazijo in se dokončno odločila šele čez štiri leta. Torej, dragi fantje in dekleta, v splošnem po- znamo štiri glavne smeri usposabljanja za poklic. Štiri ceste nas vodijo s križišča in to: — cesta, ki pelje k pri- učevanju na delovnem mestu ali pa v poklicno šolo, — cesta, ki pelje v teh- niške ali njim podobne šole, — cesta, ki pelje v ume- tniške šole in — cesta, ki pelje v gim- nazijo. Ko bosie izbrali eno od teh štirih cest — in to morate napraviti čim- prej — ste napravili prvi korak. Manjka še drugi — toda lažje ga bo napra- viti, če bo za vami že prvi. še nekaj. Nikar ne pobeg- nite s križišča. Na vseh štirih cestah je prostora za vse. MEDKONGRESm ODMEVI Ko SO zastave na celj- skih ulicah še plapolale in je potekal drugi dan kon- gresa sandikatov v Celju, smo se z beležko v roki napotili v delovne kolek- tive, da bi poizvedel! za mnenje o delu kongresa, o sklepih in izhodiščih pa tudi o tem, kako bodo z-a- stopane delavčeve zahteve in interesi. Boris Šuštar iz RTV servisa na Trgu svobode je o kongresu dejal, da je nedvomno priznanje pri- zadevanjem celjskega sin- dikalnega življenja za boljši delavčev jutri in hkrati potrditev vseh že sprejetih aktov in uresni- čevanje nove ustave. »Ce- lje je dostojno sprejelo delegate, organizacija pa je bila na višku,« je še de- jal za zaključek. Dragiša Vukovič, vlako vodja je bil v dneh kon- gresa sicer polno zapo- slen, ker je delal, zato ni mogel kongresa zasledo- vati v celoti, vendar pravi, da so delavci kot tudi on pred kongresom pričako- vali od njega mnogo. »Mi- slim, da je kongres fron- ta, kjer se bije boj za nas, delavce, in da je potrdi- tev in manifestacija vseh predkongresnih akcij, ki jih je bilo v Celju precej. Odveč bi bilo misliti, da je s kongresom, s sklepi in izhodišči za nadaljnje delo, opravljeno vse. Se malo ne: če bomo do po- tankosti izvrševali vse, kar je bilo izrečenega, do- ločenega, potem lahko upamo, da bodo dosegli to, kar govorimo že dol- go: popolno osvoboditev delavca in njegovega de- la.« Jože Jesenek je sprem- ljal kongres kolikor mu je dovoljeval njegov pro- sti čas šoserja pri Izletni- ku v Celju. »Upam, da se bo polo- žaj delavca po kongresu še izboljšal in da bi se mi vsi, skupaj z vodilnimi držali sklepov in stališč, od katerih se nemalokrat preveč oddaljujemo. Celje je staro industrijsko me- sto z delavsko tradicijo in zaradi tega je prav, da je bil kongres pri nas. To je tudi zadoščenje za naše delo in prav zaradi tega« smo lahko ponosni.« Jože Jesenek je še dejal, da upa, da se bo po kon- gresu premaknilo z mrt- vega tira vprašanje beni- ficiranega staža za šofer- je, kajti«, vsi vemo, da je naše delo izredno na- porno in ne vidim razlo; ga, zakaj nam nasprotu- jejo. MILENKO STRAŠEK Boris Šuštar Dragiša Vukovič Jože Jesenek V ŠMARJU JE BIL NABOR Iz Celja se je naborna ko- misija preselila že prejšnji teden v Šmarje pri Jelšah, kjer je dva dni odločala, kdo je in kdo ni sposoben za služ- bo domovini. Na prvi pogled je večina mladeničev, ki so hrupno komentirajoč vso za- devo, stali pri vhodu v sveča no okrašen prostor, izgledala zdravstveno in tudi drugače docela sposobna, vendar smo o samem naboru v šmarski občini želeli izvedeti bolj tehtne podatke. O rezultatih nabora je spre- govoril dr. SAVA CALASAN ob pomoči predsednika na- borne komisije Branimira Petroviča: »V teh dneh, kolikor je trajal nabor v Šmarju pri Jelšah, smo bili pravzaprav kar zadovoljni še posebej zato, ker je območje šmar- ske občine manj razvito ob- močje in bi torej človek pri- čakoval, da bo stanje veliko slabše. To je praksa že od nekdaj. Reči moram, da je zdravstveno stanje kandida- tov zelo v redu, žal pa tega ne moremo trditi za šolsko izobrazbo, ki je pod sloven- skim povprečjem. Mnogim kandidatom zaradi tega ne morem.o ug^rditi. Nekateri bi radi služj'ii vojsko tam, kjer se zahteva več izobrazbe, kot pa jo lahko večina teh kandi- datov nudi. Tu mislim pred^ vsem na nepopolno osemlet- ko. Vsi pa bi več ali manj ra- di bili šoferji v katerem koli rodu vojske, kar pa je seveda prav tako nemogoče.« Nabor v šmarski občini je znova pokazal, da mnogo pre- veliko učencev prekmalu kon- ča obvezno šolanje in da bo v bodoče prav temu proble- mu treba posvetiti mnogo več pozornosti. Dogaja se, da se precej teh mladih lju- di pozneje vpisuje v večerne oseanletke. Milenko Strašeik, V VSAK DOM NOVI TEDNIK 10. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 14. november I974 i VZGLED v Slovenskih Konjicah imamo tudi vzorno in pri- jazno mladino. Mednjo štejem tudi dekle, pri- kupno prodajalko v naši samopostrežbi. Stranka se enostavno mora usta- viti pri delikatesnem pul- tu, če to želi ali pa ne. S svojo prijaznostjo, ved- no nasmejanim obrazom in pozornostjo do stran- ke, te kar samo od sebe potegne v trgovino. Veli- ko strank si pridobi s s svojo ljubeznivostjo in prijetnim obnašanjem. Pri njej boste vedno solidno, hitro in lepo postrežem. Tudi pri tehtanju je zelo natančna, raje vidi, da je kakšen gram več kot pa manj. Želim, da bi bilo takš- nih prodajalk še več, saj človek veliko raje stopi v lokal, kjer te pozdravi prodajalec z nasmejanim obrazom. Bralka MARIJA iz Slov. Konjic" KUPEC IN PRODAJALEC Dne 22. oktobra letos, sem obiskala trgovino »Volna« z namenom, da si izberem plašč za zimo. S tem nf.menom je vsto- pila v trgovino tudi moja soseda. K njej je pristo- pila mlada črnolasa pro- dajalka. Ker med zim- skimi plašči ni našla nič sebi primernega, jo je prijazno vprašala, če ima- jo morda na zalogi tudi plašče iz »diolen lofta«. »Saj vidite, da teh plaščev pri nas nimamo«, ji je osomo odgovorila proda- jalka. »Pojdite jih iskat tja, kjer jih imajo«, je še dodala. V zadregi ob ta- ko neprijazni postrežbi, je moja soseda odšla iz tr- govine. Jaz pa sem še nekaj časa ostala v trgovini ih si ogledovala plašče. Sli- šala sem glasen komentar te prodajalke, češ, kakšni čudaki so kupci in kaj vse zahtevajo. Bila sem priča skromnim željam moje sosede in me je za- to tak nastop prodajalke tem bolj začudil. Prodaja- lec je v trgovini vendar zato, da strankam, če se le da, ugodi, jim pri na- kupu pomaga in svetuje. S takim nastopom proda- jalec škodi stranki, trgo- vini in tudi sebi. Prodajalka v »Volni« ni osamljen primer. Ničkoli- kokrat se kupec, razoča- ran nad nevljudno postre- žbo, nikdar več ne vrne v to trgovino. Na srečo imamo tudi prijazne pro- dajalce, ki znajo biti do kupca pozorni in prija- zni, mu pomagajo in sve- tujejo ter ga na tak na- čin še večkrat privabijo v svojo trgovino. Bodimo kulturni in kre- pimo medsebojne odnose! MARJANA LESKOVŠE2C Dob je pri Planini AKCIJA ODVEČ Naj vam opišem, kaj mislim o vaši akciji »od naročnika do naročnika«. Najprej vam povem, da kupujem NT že od takrat, ko je bil še Celjski ted- nik. Ker sem družinska uix>koJenka z bolj tanko pokojnino, si Novi tednik ne naročam. Tako je tre- ba zanj več odšteti, kot pa takole vsak teden 2 din. Raje si kaj drugega ne kupim za ta denar, da lahko prihranim za NT. Takole si mislim o tej vaši akciji. Kdor želi ime- ti NT, si ga bo kupil. Za to ni potrebno, da mu ga kdo pod nos rine. Jaz te- ga že ne bi naredila, ker če je revež, ga težke ku- pi, če je pa bogat, pa ni- ma časa citati časopise, saj mora tekati okoli, da si še več »luksusa« pri- bori. Po mojem bo ta akcija čisto odveč saj vidim, da dostikrat NT ves teden leži v trafikah pa ni no- benega zanminnia z&m. Pa brez zamere! KARLA TRPIN DRAGA KARLA! Veseli^ nas, da , kljub tanki mesečni kuverti, re- dno kupujete Novi ted- nik. Upamo, da boste tu- di v prihodnje ostala na- ša zvesta bralka. Mi pa smo vam dolžni kratko pojasnilo glede pkcije »od naročnika do naročnika«. Moram vam povedati, da nikogar ne silimo, naj postane naš naročnik. Tednik ponu- jamo tistim, ki ga še ni- majo. Več vas bo bralcev in naročnikov, lažje bo- mo izhajali in bolj ob- širno, zato nam kar pri- voščite še kakšne.ga tako zvestega bralca Novega tednika, kot ste vi. Hva- la za pisemce in oglasi- te se še kaj! VOJAK SEM Bosno mnogi smatrajo za manj kulturno repub- liko, vendar moram takoj povedati, da se tisti, ki talco mislijo, motijo. Na- ši bratje znajo ceniti in spoštovati človeka, še po- sebno vojaka, že ob pr- vem stiku z Banjaluko sem naletel na težavo, ker nisem vedel, kako naj pri- dem v kasarno. Vprašal sem za pot mlado dekle in kar verjeti nisem mo- gel, da me je dekle spre- mno čisto do spreiemnih vrat kasarne. Bilo je to zanjo nekaj vsakdanjega in spomnil sem se vzvi- šenih slovenskih deklet, ki vojaka še pogledajo ne. Nekaj dni sem bil do- ma na dopustu. Ko sem odhajal, sem seveda spet oblekel vojaško suknjo. Na postajo me je spre- mil brat in ker je bilo do odhoda vlaka še nekaj časa, sva se napotila v »Zvezdo«. Prisedla sva k mizi, pri kateri so že se- dela tri dekleta. Grenak občutek me je spreletel, ko sem slišal šepet de- klet prijateljicam: »Po- glej, tam ie še prosta mi- za, presedimo se, tu je voiska.« Le kaj si mislijo dekleta? Da vojak morda ni človek? Biti vojak in služit domovini je ven- dar čast! Doživel sem še več podobnih primerov in to v istem dnevu. V trgo- vini sem bil postrežen zadnii. čeprav sem pri- šel med pr\dmi, ko sem na ulici ustavil znanko, se n' TTnoniia zame. Tu, v Banjaluki kaj ta- kega ne doživi noben vo- jak. VILI JAZBEC Vojak iz Banjaluke ZAKAJ TAKO Dne 17. oktobra 1.1. sem ob 5. uri in 15 minut, tako kot ostali potniki, čakal na avtobus za Celje, na avtobusni postaji v Šentjurju. Za lokalnim av- tobusom je pripeljal na postajo avtobus celjskega Izletnika, z registracijo CE 220-9L Med zstopa- iočimi je bila tudi žena z otrokom. V trenutku, ko je hotela izstopiti iz avtobusa, je voznik začel izpeljevati. V zadnjem tre- nutku se je žena ujela in mslo je manjkalo, da ni padla. Mislim, da je bilo rav- nanje voznika tega avto- busa sKrajno malomarno. Naj omenim še to, da mi m razumljivo, zakaj ome- nfeni voznik ni hotel vze- ti v avtobus potnikov, ki Letos smo se že drugič zbrali pri prijazni Svetkovi mami s Podviiia pt-i Polzeli, kamor nas je povabila na ; veselo martinovanje. Nekaj kostanja smo spekli pod zadnjimi sončnimi žarki letošnje jeseni, mošt je bil^ že tako čist in prosojen, da smo ga kar upravičeno imenovali vino in sploh ni manjkalo dobrot. MuzikantJ Jože je še harmoniko raztegnil in... Svetkova ma ma, še enkrat hvala za vse in mnogo sreče. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 3 PISE: FRANJO FIJAVŽ še veliko bolj kot opisane in nekatere druge manj- še akcije političnih al^tivistov (propagandne — trošenje letakov po cestah in naseljih ter ekonomske — za pre- skrbo partizanov), je odmeval po vsej dolini v prvih dneh novembra 1942 napad na p>oštni avtobus, ki je vzdrževal vsakodnevno zvezo od Gornjega grada do že- lezniške postaje v šmartnem ob Paki. Avtobus je spremljalo motorizirano vojaštvo. To se je zgodilo v bližini Sp. Kraš. Napad je bil dogovorjen in priprav- ljen na pobudo sekretarja okrožnega komiteja KP za Savinjsko dolino Albina Vipotnika — Strgarja. Se- stanka, na katerem so se dogovorili za napad, sta se za štab II. grupe odredov udeležila namestnik komandan- ta Peter Stante — Skala in politfcomisar Dušan Kveder — Tomaž, medtem ko je odšel tiste dni komandant II. grupe Franc Rozman — Stane s skupino partizanov na Pohorje k Pohorskemu bataljonu. Partizanom, ki so jih takrat na dogovorjeno mesto akcije pripeljali iz Dobro- velj vodiči—domačini oz. politični aktivisti Franci Žmavc — Mrazkov, Ivan Mogu — Marko in Tone Tum- šek — Cene, je uspelo uničiti del vojaškega spremstva tega transporta in upleniti precej orožja in hrane ter požgati voijiaška vozila. Ni jim u.spelo zažgati avlobusa, ker so pritekli Nemcem v pomoč wermani iz bližnje postojanke. Toda, od tedaj in vse do osvoboditve, po za- dreški dolini avtobus ni več vozil. Tudi vcijaški kami- oni so se poslej na relaciji Mozirje—Gornji grad »ob- našali« po svoje! če so prevažali vojake, so morali le-ti v F^istem polju izstopiti'in nekaj kilometrov peša- čiti, tako da so ostali v kamionih le šoferji. Nazarje je doprineslo za NOB velike žrtve. Ker se v teli sestavkih zadržujemo časovno v glav- nem v prvem in drugem letu narodnoosvobodilnega gi- banja, je treba za Nazarje poudariti, da so bili le r^- ki presledki — od tistih prvih znakov podtalnega giba- nja v avgustu 1941. leLa, namreč poškodovanja promet- nili znalLOv, razbitja nemških krajevnih napisov, po-dža- ganja telefonskih drogov in si., pa vse do osvoboditve zgornje Savinjske doline — ko na njihovem področju ni bilo živahnejše dejavnosti političnega aktiva in par- tizanov. Na spomoniku, ki je posvečen ustreljenim tal- cem, v borbi padlim borcem in sploh vsem žrtvam okupatorjevega nasilja, je vklesanih 49 imen, ki zadol- žujejo preživele, da naj nikdar ne pozabijo na njih in številne druge žrtve, padle v boju za svobodo in boljše življenje. V veži gasilskega doma se nahaja spominska plošča, posvečena šestim gasilcem, ki so padli v boju z okupatorjem. Nemci so iz Nazarij izselili sorazmerno z nekaterimi drugimi kraji v Zgornji Savinj.ski dolini (Mozirje, Gor- nji grad. Bočna) manjše število ljudi. Zato pa so jih kasneje na veliko ix>šiljali v intei-nacijo. Interniranih je bilo oseb, od katerih se jih 12 ni več vrnilo med svoje domače. Ustrsljenih je bilo pet oseb, ena je pre- minila ob sovražnem obstreljevanju naselja. V zaporih je bilo razen tistih, ki so bili ustreljeni ali odvedeni v taborišča, zaprtih in m.učenih še 14 oseb. V Nazarjih je bilo požgan'h nekoliko hiš in gospodarsldh poslopij. Ob tem opisovanju žrtev je prav, da se na kratko spomnimo, razen listih, ki smo jih v opisovanju že srečali, še dveh, ki sta tako značilni za tista grozna lota. Malo je še živečih, ki so poznali tedanj^a pred- stojnika frančiškanskega samostana in nazarskega žup- nika. To je bil Kerubin Tušek, rojen 1876. letav Št. Lenartu nad Škof j o Loko. Nemci so ga skupno z dru- gimi frančiškani zaprli. Odselili so jih v Rajhenburg in še dalje. Tuška so zaradi bolezni izpustili. Vrnil se je nazaj v Nazarje. Domači izdajlci so ga večkrat ova- jali, dokler ga ni okupator ponovno aretiral in odgnal v taborišče Dachau v januarju 1943. leta, kjer je v maju istega leta pjodlegel. Naj bi bil ta mož, lahko re- čemo, p>o starostni dobi, najstarejša žrtev iz cenitra Nazaauj za vzgled tistim, ki v težki preizkušnji niso čvrsto in zvesto stali na strani svojega ljudstva in do- movLne. In petem žrtev še ne devet let starega otroka — ponirja, ki je v letih 1914 in 1945 dostikrat nesel par- tizanom važna poročila skozi sovražnikove zasede! Fra- njo Urtelj, junaški deček, rojen 1936. leta, je bil v Žla- bru nekaj tednov pred osovboditvijo tik poleg svoje rojstne hiše ob nemškem obstreljevanju zadet od mine. Na licu mesta je izkrvavel kurirček, ki ima marsikako zaslugo za dobre izide bojev tamkajšnjih partizanov. Zavedne hiše v dolinskih naseljih, gorske kmetije in prav tako bajte gozdar,jev in kočar,|ev, raztresene po obronkih hribov in planjavah, so bile aktivistom topla zatočišča Seveda bi morali za. popolnejšo sliko tedanjih raz- mer opisati na desetine hiš in domačij, ki so nudile v prvem in drugem letu vojne, torej v dobi najtežjih voj- nih let, zatočišče političnim aktivistom in partizanom. O tem bi nadaljevali dnigič kaj več in med njimi o Ježovnikovih, vulgo Rebemikovi, a partizansko Piki imenovanih, kjer so vse od jeseni 1942 do osvolxxiitve imeli politični delavci bunker in zelo močno oporišče. Vsa dinožina je enotno delovala po preskrbovalni in obveščevalni plati. Opisati bo treba še več takšnih hiš kot je bila hiša Zupanovih, kjer so poleg aktivista Zvo- neta pomagali širiti gibanje OF vsi člani družine, po- sebno njegove sestre. Težko usodo je delila v tistUi letih Julka, poročena z mežnarjem Antonom Remicem na Creti. Remiea so Nemci po znameniti borbi na Cre- ti 1941 aretirali in ga v januarju 1942. leta v maribor- skih z?.porih ustrelili. Julka sama pa se je vsa leta voj- ne v glavnem zadrževala v gozdovih in bunkerjih ter pomagala partizanom. Veliko je bilo takšnih hLš, ki so zelo veliko prispevale k uspešnemu delovanju ix>litič- nih aktivistov. . ./._.._.__,______._.......... 45 14. november 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 sc se hoteli odpeljati pro- ti Storam, oziroma proti Celju, čeprav je bilo v avtobusu še dovolj pro- stora. Zaradi podobnih dogod- kov se velikokrat zgcdi, da so nekateri avtobusi v jutranjih urah le malo zasedeni, medtem ko so ostali nabito polni. V imenu potnikov bi želel, da do podobnih pri- petljajev ne bi več pri- šlo in da bi imeli neka- teri vczniki avtobusov lep- ši in bolj human odnos do potnikov. Verjetno ni treba pou- darjati, da lahko nekate- ri vozniki z neodgovor- nim ravnanjem kvarijo ugled drugim voznikom in celotnemu kolektivu Iz- letnika Celje. BOGDAN PODPLATAN, Šentjur pri Celju KOZJANSKEGA ZMAJA SVETLEJŠI DNEVI Kozjanski zmaj se pre- buja, mišljen je namreč tisti v kozjansKem grbu, prebuja pa ga tendencio- zno, enostransko besedi- čenje o kraju, do konca pa ga je razdražil in pre- budil članek v Novem te- dniku z datumom 10. ok- tober pod naslovom Koz- janskega zmaja hude no- či. Novinar je namreč pri- šel v Kozje z željo, da naenkrat prileti celo Koz- je skupaj in daje izjave, kakršnekoli, samo da se nekaj pLše. Ker pa je to bilo nenadoma, tudi je bi- lo slabo obveščeno in ker je bil to delovni dan in so Kozjanci tudi zaposle- ni in ker imajo Kozjani tudi SVOJO voljo, niso pri- leteli vsi na en mah, da ugodijo želji novinarja, se je pač pisalo v njih delni odsotnosti. Pisalo pa se je neresnico češ, da so Kozjani med sabo skre- gani da se grizejo in da ne upajo dajati nobenih izjav. Ker pa to ni res in kar ni res, boli, je to zbodlo celo kozjanskega zmaja v grbu ker se mu je zazdelo, da tu nekaj ni v redu in da je ost na- perjena tudi v njega. Objektivna resnica je ta, da se Kozjani med se- boj zelo dobro razumejo in tudi iskreno sodeluje- jo, še posebno sedaj v skupnosti, posebno pa še primejo ob vsakem več- jem problemu in so v si- li vsi skupaj kot en mož. Dejstvo pa je, da Kozjani v svojem žargonu govore bolj glasno in bi nekdo ob strani mislil, da se kre- gajo in upajo dostikrat povedati resnico, kar pa očitno nekaterim ni po volji, ker ne morejo ri- bariti v kalnem. Kozjani želijo čiste račune. Že pred meseci je tudi izšel izpod peresa istega pisca članek v Novem te- dniku o sprtosti in nera- zumevanju med občani Kozjega in Lesičnega, kar ni bilo nikdar res, ker se ta kraja od nekdaj dobro razumeta in tudi gcspo- .darsko sodelujeta. Torej, ne vidi se nam Kozjanom prav, da nekdo skuša umetno narediti razdor med samimi občani kraja in dobrih sosedskih od- nosov. Kozjani sami so znali vse obdobje nazaj orga- nizirano in sporazumno reševati svoje probleme v vseh akcijah, naj bo to v zbiranju sredstev ali pa v prostovoljnih akcijah, ki jih v Kozjem ni bilo malo. Nismo čakali sa- mo na tuja sredstva, am- pak smo čvrsto prijeli sami in šele potem ko je bilo že kaj videti, prosili za dodatna sredstva dru.g- je. Tako smo bili uspeš- ni v gradnji šole, bencin- ske črpalke, gradnji vo- dovoda, .gasilnega doma in tudi pri gradnjah na- ših mladih industrijskih obratov. Vedno in povsod pa se najde med pšenico Ijulj- ka, plevel in zato je bil sprejet tudi sklep, oziro- ma želja, da ne more vsa- kdo dajati kakršnihkoli izjav v imenu krajevne skupnosti, oziroma SZDL, lahko pa v svojem imenu daje izjave vsak, ki to želi, saj velja zakon o svobodi tiska in govora tudi v Kozjem. Tako je bilo na eni zad- njih sej v Kozjem skle- njeno, da naj se pokliče novinarja zaradi proble- ma gostišča v Kozjem. Na tej seji smo tudi zadolžili tajnika krajevne skupno- sti, da z novinarjem to uredi, ker problem tudi dobro pozna. Ko pa je novinar naenkrat prišel v- Kozje, je hotel imeti pred seboj množico krajanov za dajanje izjav o vseh mogočih problemih, kar pa se je na žalost izjalo- vilo iz znanih vzrokov, ki so že zgoraj navedeni. Ce bi to vedeli že prej, bi sklicali množični sesta- nek in se o vsem general- no pogovorili. Vidimo, da ni čisto res, da se v Kozjem »neko- ga« bojimo in zato ne da- jemo izjav, pač pa je na- ša notranja politika enot- na in se vsi borimo za boljši jutri-šnji dan Koz- jega. Priznamo pa delno slabost in sicer pri neka- tei-ih posameznikih, ki v preveliki vnemi in zano- su za kraj gredo nekoliko predaleč v takozvani lo- kalpatriotizem, posebno še, če so v to izzvani. Ko- zjani so s svojim delom znali ohraniti trg Kozje kot naravni center ožjega Kozjanskega in je tudi v pefspektivnem razvoju ja- sno zapisano, kakšno bo mesto Kozjega. Od ob- čanov samih pa je zelo veliko odvisno, ali bodo nakazani razvoj pospeše- vali ali pa zavirali, FRANC VALENCAK Kozje MOJA SRAKA Nekega junijskega dne me je pot zanesla v gczd. Nenadoma sem zagledala na tleh tri drobne ptičke. Bile so čisto nebogljene in odnesla sem jih do- mov. Očka mi je povedal, da so to srake. Sklenila sem^ da odnesem eno to- varišu v šolo, drugi dve pa obdržim. Žal mi je od njiju ostala samo ena. Da- la sem ji ime Sraki. Za Sraki se je začelo novo, kaj nenavadno življenje. Poskušala sem jo lepo vzgajati in privaditi na hišni red. Toda nastopile so težave. Ker je bila ne- kaj dni zaprta v zabojč- ku, je postala žalostna. Odnesla sem jo na dvori- šče. Postajala je vse bolj radovedna in naučila se je tudi letati. Po nekaj dneh je že odletela v gozd, a se je kmalu vrni- ki^s^^ii aSS .^esela. <3^,Sl^, je tako privadila našega doma in da je postala naš družinski član. Vse lepo in prav, am- pak ta moja Sraki je vse bolj uveljavljala svoje na- vade. Tega je nisem uči- la, a glejte kaj vse dela. Prenočuje v hiši, včasih kar v zabojčku. Nekega jutra je bila strašno glas- na, zato jo je oče izpu- stil. Priletela je naravnost v mojo posteljo in me po- vlekla za lase. Zbudila sem se, pogledala okrog sebe in tudi na uro. Glej, glej, kot bi Sraki vedela, da moram v šolo! Moja Sraki rada jč meso. Višek obroka skrije in ga poje kasneje. Zelo je nagajiva. Ce le more, mimogrede spuli kokoškam kakšno pero, utrga cvet na kakš- ni roži, da se mama jezi. Najraje se zadržuje kar v kuhinji. Ima dober nos! Točno ve, kdaj se kuha meso. Takrat oblega šte- dilnik in stopiclja okrog mame. Šele dober zalo- gaj ček jo pomiri. Pa tu- di rimiena barva domačih rezancev je zelo vabljiva. Kadar jih mama reže, ji tudi Sraki pomaga cefra- ti. Ob jesenskih turobnih dnevih pa se moja pored- nica najlepše počuti v to- pli kuhinji, kjer ob pri- jetnih zvokih radia rada zadremlje. Ko se prebu- di, se gleda in občuduje v ogledalu ter tako vrešči in žvrgoli, kot bi bila ona gospodar v hiši. Vem, da bo nekega dne odletela v gozd za vedno, ta moja Sraki. Vem pa tudi, da ml bo zelo hudo za njo, saj me je v tem času, ko je odraščala, na- učila opazovati in razu- meti tudi čudoviti svet ptic. ŽUCKO VANJA, 7. b Članica biološkega krožka Osnovna šola Hudinja PIŠE: 8 LUDVIK VIDMAR 1. ena od teh so avtobusna postajališča. Na našem območju so precej redka tista, ki so zgrajena izven ceste in avtobusi obstajajo na cestišču ter v takšnem trenutku predstavljajo oviro. V takšnih situacijah so tudi pogoste nesreče avtobusnih potnikov; 2. ni urejenih parkirišč in počivališč, niti ob glav- nih cestah. Vozila, ki se vključujejo s počivališč, pred- stavljajo nevaren objekt, zlasti ob pomanjkljivi signa- lizaciji; 3. pešci so premalo zavarovani in obratno — tudi preveč brezobzirni. Označbe v obliki »zebre« prehodov za pešce so na vozišču navadno izbrisane. Obstaja več- ni spor o tem, kdo naj počaka in kdo ima prednost, ali pešec ali voznik. V zadevah, ki jih obravnavamo, se javljajo tudi ustrezni ugovori, češ nenadoma je stopil na cesto oz. prehitro je pripeljal. Te težave bi lahko zmanjšali z zarisano belo črto na vozišču in sicer na ustrezni razdalji od prehoda za pešce. Ta, ki je, zari- sana sedaj, tik pred prehodom za pešce, je brez po- trebe in brezsmiselna; 4. prometna signalizacija je marsikdaj pomanjkljiva. Opozorilnih znakov je premalo in še ti po velikosti ne ustrezajo, ker so premajhni ali na neustreznih mestih. Za znake prepovedi velja v bistvu enako. Označbe na cestišču so skromne, pomanjkljive, slabo vidne in iz- brisane. V ilustracijo stanja bi lahko navedli primer promet- ne nesreče na Frankolovem, kjer je voznik tovornjaka zbil otroka. Bilo je to v času, ko je bila vožnja skozi Frankolovo omejena na hitrost 60 km. Izvedenec v tej zadevi je rekel, da je takšna hitrost že sama po sebi prevelika glede na specifičnost naselja. Ne glede na vse to, pa je pozneje ta prometni znak bil odstranjen in je dejansko sedaj vožnja skozi Frankolovo sproščena. V to skupino bi lahko prištevali še ureditev eno- smernega prometa, probleme zimskega prometa, različ- na dela na cestah, vendar bi vse to postajalo mono- tono. Menimo, da pa bo že vsaj teh nekaj opozoril predstavljalo naš prispevek k reševanju prometne pro- blematike. Ne bo odveč, če omenimo še dva primera, ki pred- stavljata posebno skupino faktorjev, namreč tehnično stanje vozil. Ni še dolgo od prometnih nesreč, v katerih se je to- vornjaku med vožnjo v Žalcu oz. prikolici pri Radečah snelo kolo in zdrvelo naprej, v smeri vožnje. V obeh primerih sta bila pešca mrtva. Izvedensko delo je po- kazalo, da ni šlo za napako v materialu ali kaj podob- nega, ampak da so bile matice slabo pritrjene. 'Primer navajamo zato, ker gre za voznikovo dolž- nost po eni strani, glede pregleda vozila, kot tudi da se postavlja vprašanje odgovornosti njegovega predpo- stavljenega, po drugi strani, in ki je v razsojenem pri- meru bila tudi ugotovljena, poleg voznikove. Tudi tahograf je del opreme vozila. Po svoji funk- cionalnosti bi lahko pomenil dokazno sredstvo, ki bi lahko bilo tako v korist kot v škodo vozniku, pod po- gojem, da je pravnilno deloval. Zato tudi pri ogledih zasežemo celotno aparaturo, ki jo pozneje pregleda iz- vedenec. Pravilnost delovanja pomaga pri ugotavljanju hitrosti. To je posebno pomembno, če ni zavornih sle- di, hitrost pa je bila morda odločilna. V delu smo imeli primer, ko je prikolica zadela pešca do smrti, voznik pa se je branil, da ni vozil prehitro in se skli- ceval na tahograf. Izvedenec je ugotovil, da tahograf ni pravilno deloval, ter je nasprotno zaključeval, v okvi- ru svojega mnenja, da je ravno prevelika hitrost bila posredi in tudi vzrok zanašanja prikolice. Prisotna je lahko še vrsta okvar tako na zavornem ali krmilnem mehanizmu, svetlobnih teles, vzmetenju, ki se lahko pokažejo kot neprijetne za voznika, če jih je pred nesrečo poznal. Danes pa že razpolagamo s takšnimi tehničnimi bazami ter izkušenimi izvedenci, ki lako takoj po dogodku presodijo, kako je bilo z okvarami, ki so bile vzrok nesreče, ali so torej bile že pred nesrečo in jih je lahko voznik poznal ali pa so na.«topile tako nenadoma, da jih vozniku, njih in po- sledice ni mogoče pripisati v krivdo. Ob zaključku ni naš namen dajati recepte ali na- potila. Prometne nesreče s svojimi žrtvami so dialek- tična nujnost in del človeškega ravnanja. Verjetno bo- mo že veliko storili, če jih spravimo v okvir nujnosti. Tu pa nikdar ne storimo dovolj. Naši ukrepi bi morali biti usmerjeni na tri osnovne grupe dejavnikov: člo- vek—vozilo—cesta. Od tod naprej pa se deli vpliv in možnost ukrepanja. Preprečevanje bi moralo biti usmerjeno tja, kjer so faktorji najvplivnejši, to pa lah- ko ugotovimo le ob poznavanju vzrokov in povodov. Reševanje takšnih zadev zahteva zato osveščenega pra- vosodnega delavca, ki ne bo reševal zadeve, kot šte- vilke svojega dela in se pri tem izčrpaval v drastičnih kaznih, temveč bo iskal vzroke dogodka ter potem skušal pomagati posamezniku zaradi njegovega bodo- čega ravnanja, skupnosti pa s primernim preventivnim ukrepom. Zato naj bodo ta razmišljanja le eden od pripomočkov, da širša javnost spozna tudi to plat pra- vosodne problematike. KONEC 12. stran — NOVI TEDNIK St. 45 — 14. november 1 BALNEOLOŠKI INŠTITUT V CELJU ZDRAVILNE VODE - SKUPAJ! Naše območje je bogato po izvirih naravnih mineralnih vod, zato misel, ki bi združila vsa dosedanja dognanja iz balneologije ali vede o pri- rodnih mineralnih vodah, ni čisto nova. S prizade- vanjem pionirja te vede na Slovenskem, mag. sc. dr. JANEZA KRAŠEVCA, je Celje dobilo v teh dneh prvi balneološki inštitut v Sloveniji. Intervju z magistrom je pripravila Zdenka Sto- parjeva. Kaj je balneologija v sklo- pu celotne medicine? Pod pojmom balneologija razumemo razne metode zdravljenja s pomočjo prirod- nih mineralnih vod in to s pitjem, kopelmi, inhalacijami ter drugimi oblikami kot npr. s peloidi. Pri vsem tem išče- mo mehanične, termične in kemične, pa predvsem druge fiziološke efekte na človeško telo v fazi rehabilitacije, ko telo ni moglo z drugimi me- todami ozdraveli. Lahko tu- di rečemo, da je balneologi- ja interdisciplinirna stroka, se pravi, da posega ne samo v vse medicinske, ampak tu- di sorodne stroke fizike, ke- mije in biologije. In kaj smatramo za mineralno vo- do? Na sestanku Izvršnega odbora evropskega združenja GESEM marca 1974 je bilo rečeno, da je mineralna vo- da bakteriološko zdrava vo- da, katere poreklo je v pod- zemeljskih slojih in prihaja navzven skozi eno ali več na- ravnih ali umetnih vrtin in se ocenjuje v odvisnosti pri- sotnosti nekaterih mineralov in drugih sestavin. Praktično pa imenujemo to vodo, ki vsebuje več kot 1 g topljivih trdnih snovi na 1 liter vode in ima naravno temperaturo večjo od 20 stopinj Celzija ter vsebuje male količine snovi s posebno močnim fi- ziološkim delovanjem. Zakaj se je pokazala potre- ba po ustanovitvi nekega cen- tra v Sloveniji, ki bi koordi- niral to dejavnost? Kot vse medicinske stroke, tudi balneologija potrebuje koordinacijski, organizacijski in predvsem raziskovalni or- gan, že pred leti je bil v Rogaški Slatini Zavod za bal- neologijo, pa je zaradi raz- nih subjektivnih in objektiv- nih razlogov »ugasnil«, kas- neje pa se je v Mariboru razvil »Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mi- neralnih vod«, katerega usta- novitelj je bilo Zdravilišče Rogaška Slatina. Ta center zelo uspešno posluje, vendar je usmerjen v analize mine- ralnih vod, izdajo atestov, tehnologijo eksploatacije in druge kemično tehnološke analize. Nujno pa se je po- kazala potreba še po dru- gem delu te stroke, to je raziskavah in razvoju biome- dicinskih vej. Marsikaj v bal- neologiji ni dorečenega, še več, vsi vemo za učinke in uspehe, raziskav pa na tem področju ni bilo dosti niti pri nas, niti v tujini. Tiadi ocenjevanje uspešnosti zdra- vljenja je bolj subjektivno gojeno. Računati moramo tu- di z najnovejšo »kugo«, če jo tako imenujem, to je na- raščanje onesnaženja člove- škega okolja. Zato tudi naj- bljižja povezava balneologije s klimatologijo. To je veja, ki se bavi z vplivom ozrač- ja in vremenskega stanja na človeški organizem. V Slove- niji sami pa imamo že do- sedaj preko deset bolj ali manj razvitih zdravilišč in .še mnogo termalnih vrelcev, ki so neraziskani. Na drugi strani pa tudi nekaj klimat- skih zdravilišč in krajev. Važna naloga klimatologije kot dela meteorologije pa so tudi raziskave in vplivanja na izboljšanje ozračja in zmanjšanja onesnaževanja. Kaj so naloge inštituta? * Odgovor: Inštitut naj ima predvserh sledeče naloge: spremlja razvoj in napredek medicinske znanosti, naravo- slovja in tehnologije na pod- ročju balneologije in klima- tologije, opravlja v zdravili- ščih s tamkajšnjimi strokov- njaki in opremo raziskoval- ne naloge. Pri tem pa se po- vezuje tudi z drugimi insti- tucijami, ki s tako opremo in kadri razpolagajo. Nadalje skrbi za napredek balneokli- matološke stroke, pomaga metodološko in strokovno z lastnim kadrom in s strokov- njaki posameznih drugih raz- iskovalnih organizacij, skrbi za medsebojno povezavo zdravilišč in usklajeno stro- kovno sodelovanje, uvaja iz- sledke svojih dognanj v prak- so, organizira dokumentacij- sko informacijsko službo s področja balneo in klimato- logije ter mejnih medicinskih vej in podobno. Smatram, da se bodo naloge kar sa- me ponujale, saj je še toli- ko nedorečenega. Ena od specifičnih nalog za Celje kot druga industrijska središča pa bi bilo tudi v naprej sle- diti vpliv klime na človeko- vo zdravje, posebno s pod- ročja dihal, saj v meritvah onesnaženja ozračja in obde- lavi podatkov vodimo v slo- venskem in jugoslovanskem merilu. Problematika, ki bi ,jo ta inštitut raziskoval? Odgovor: Ravnokar sem podal nekaj nalog s področ- ja raziskovanj. No, nadalje gre tudi za raziskave na pod- ročju srca in ožilja, kjer imamo vodilno zdravilišče v Radencih, raziskave na pod- ročju prebavil v Rogaški Sla- tini, področje revmatologije in-drugih degenerativnih obo- lenj gibal v Dobrni, Cateških toplicah, Šmarjeških toplicah in drugod. Pred nami je raz- voj Atomskih toplic v Pod- četrtku, poznamo še mnogo termalnih vrelcev v Sloveniji, kot so Kotlje, Ptuj, Moravci, Topolšica in drugi. Po eni strani je logično, da vsako zdravilišče zagotavlja za svoj razvoj določena če že ne vsa finančna sredstva, na drugi strani pa morajo biti stro- kovno raziskovalne naloge ta- ko zastavljene, da jih osvoji in sofinancira tudi Republi- ška raziskovalna skupnost, pa celo drugi činitelji, kot so Skupnost zdravstvenega zavarovanja, Invalidsko-po- kojninskega zavarovanja in podobno. Kako ste prišli vi do ide- je, da se bavite s to prob- lematiko? Odgovor: Problematika s katero se bavi balneologija mi je znana kot zdravniku že 14 let, saj sem v prvih letih službovanja lahko sode- loval z zdraviliščem, kasneje sem tudi deloval v njem. Tu- do kot otorinolaringolog sem se srečaval in se še s prob- lemi, ko ni dovolj efektna vsa kirurška in medikamen- tozna terapija. Potreben je še tisti del, ki bi popravil ali pa preprečeval nadaljne okvare, v moji stroki pred- vsem dihal. Ne spuščam se v vso obsežno problematiko otroške astme, kroničnih bronhitisov otrok in odraslih, kroničnih vnetij obnosnih votlin, pa seveda brezmejna patalogija okvar živčno mi- šičnega aparata po poškod- bah ter poškodbe hrbtenice v zgornjih in spodnjih okon- čin in ne nazadnje problem nekaterih dolgotrajnih in sla- bo zazdravljenih obolenj ko- že kot npr. luskavica. Glejte, vsak zdravnik se dnevno sre- čuje s tem problemom in re- habilitacijo v zdravilišču. Me- ne osebno pa še posebej za- nima učinek morske in mi- neralne vode pri alergičnih in drugih kroničnih obole. njih nosu, obnosnih votlin in spodnjih dihalnih poti. Z balneologije se srečujem že več let na področju alergo- logije, da ne govorim o zad- njih petih letih na sedanjem delovnem mestu. Že prej sem omenil, da me iiOt oto- rinolar'ngologa še posebej za- nima tisto, o čemer ni dosti raziskanega, to je objektiv- ne, dokazljive spremembe, ki nastopajo pod vplivom pitja in inhalacijske terapije na di- halno sluznico, pa tudi to, da nas v modernem vsakda- njem življenju obdajajo tudi škodljivi aerosoli v ozra Uporabljamo množico aei lov kot terapevtskih in metičnih sprayev, medicu neutemeljene inhalacije podobno. Vse to narav zahteva organizirano, ek raziskovalno delo tam, ti pogoji že obstojajo ii tako strokovnjakom kot nikom najbližji. Kaj pomeni ta institu celjsko regijo v sklopu venije? Odgovor: Predvsem bi poudaril, da je prišla p( ba, če tako rečem iz »bi to je od zdravilišč in zd liških krajev Slovenije si Drugo kar pa je omog( to na našem območju p tudi interes in razumov samoupravnih organov S ščine zdravstvenega za^ vanja in varstva v Celju, nega strokovnega sveta Izvršilnega odbora, da s( li pripravljeni na soustai tev. Dejstvo, ki ga je Medicinska fakulteta v I Ijani poudarila je, da je no na našem območju naravnih zdravilišč, je { vo botrovalo temu, da se institut ustanovi v Celju, je bilo sprejeto tudi na moupravnih in strokovnil rumih Zveze nara\Tnh s vilišč in zdraviliških ki Slovenije. Na podlagi sk o ustanovitvi v Celju s ni te Zveze 26. sepien 1974 in Skupnosti zdravi nega varstva in zavarov 29. oktobra 1974 je dal republiški sekretariat zdravstvo in socialno vai 4. nov. t. leta svoje sogl Tako stoji pred nami na) da kar najbolje zastav programe dela in razi; sestavimo ekipo, ki bo ( njenemu razreševanju r v tej medicinski veji najl ustrezala. Pripomniti je ba, da bo potrebno tudi ge, dosedaj še ne vkljui zdraviliške kraje pritegni sodelovanju, pa celo iz mejnega področja sosed republik. Upamo, da bo za Slovenijo kot Celje memben institut začel žel januarju prihodnjega svojim nalogam usp ustrezno delovati. OBMOČJE Pred kratkim je bilo na okrožnem sodišču v Celju posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik vr- hovnega sodišča SRS Jože Pavličič. Razpravljali so o izvrševanju akcijskih progra- mov in o delovnem položa- ju. Poleg vodij oddelkov okrožnega sodišča so poro- čali tudi predsedniki občin- skih sodišč Celje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Žalec. Po skrbni analizi ugotovljenega stanja so ocenili, da sodišča pri- zadevno in uspešno izvršu- jejo svoje akcijske progra- me, zlasti kar zadeva starej- še sodne primere in zadeve gospodarskega . kriminala. Soglasno so sklenili, da bo- do z izvrševanjem akcijskih programov intenzivno nada- ljevali in poskrbeli za čim- prejšnje dokočanje nakaza- nih prioritetnih starejših za- dev. V posebni točki dnev« reda so obravnavali kad ske probleme. Ugotovili da je sodnikov premalo, sti pri občinskih sodišči' Šmarju pri Jelšah, v SI. njicah in v Celju pa tudi okrožnem sodišču. Nezad no število sodnikov je re problem teh sodišč in t na ovira ,za uspešnejše hitrejše opravljanje pravosodja. Sklenili so, začno brez odlašanja nai šo akcijo za izpopolnitev vila sodnikov pri občini sodiščih, hkrati pa bodo čeli s smotrnim kadf njem sodnikov za okro sodišče. Ob koncu so sogla.snO razili željo, naj posta'' posvetovanja te vrste oblika koordinacije dela dišč in reševanja sk^P problemov. RADEČE Kulturno življenje v Ra- dečah poživlja v glavnem šolsko pionirsko društvo, ki se je na radeški osnovni šo- li formiralo iz vseh vrst krožkov; leti zdaj živijo in delajo v okviru šolskega kulturnega društva. Pobud- nik in vodja tega društva mladih kulturnih delavcev, je profesor in ravnatelj šo- le Janez Pešec. Že njegov oče se je v Radečah ukvar- jal z amatersko kulturo, si ustanovil ansambel z odra- slimi amaterskimi igralci, ki ga je dolgo vrsto let uspeš- no vodil od premiere do pre- miere. 'Amaterskega kultur- nega društva odraslih danes ni več. Enako dobro in v zadovoljstvo vseh občanov, pa ga nadomešča že prej omenjeno šolsko društvo, ki xelo uspešno sodeluje tudi z gkisbeno šolo, moškim pev- skim zborom Svoboda in sindikalno godbo iz Papir- nice. To pa so hkrati tudi nosilci vsega kulturnega živ- ljenja v Radečah. Omeniti še velja pevski zbor na Jag- njenici, ki deluje v okviru Svobode. Tako ta društva skupno nastopajo na raznih proslavah, praznikih in ob drugih prireditvah, šolsko kulturno društvo prireja za letošnje novo leto delo Ru- že Lucije, Zaromil. Ob kon- cu šolskega leta pa bodo up- rizorili delo Pavla Golie, Princeska in pastirček. Tu in tam poživi kultur- no življenje v Radečah go- stovanje SGL iz Celja, če- prav je na žalost treba po- vedati, da predstave celjske- ga gledališča niso najbolje obiskane, posebno ne tiste z novejšo in morda malo bolj zahtevno tematiko. Ve- liko več je zanimanja za preproste ljudske igre, to- rej gre tu predvsem za de- la, ki jih ljudje že pozna- jo. Skoda. Vendar upamo, da bodo iz vrst pionirskega kulturnega društva izšli tudi mladi in navdušeni entuziasti. ki bo- do polnili dvorano kulturne- ga doma. Nekoč tako uspešni ama- terski dramatiki v Radečah raste nov rod, če naj ver- jamemo reku, da iz malega raste veliko. Bo kdo, ki bo te mlade igralce in pevce prestregel, ko bodo sfrčali iz šole na svoje v širne mož- nosti, ki jih nudi življenje. MATEJA PODJED JIMsMie msao pa poiek»io va>e isri pionlrakem kttltonaem dnifi^iu št. 45 — 14. november 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 PROMET PO NOVEM ZAKONU VOZNIKI DA, PEŠCI NE Inšpektor UJV Celje Franc Stiherl je v razgovoru za Novi tednik povedal nekaj zanimiviti podatkov o sta- nju na naših cestah po spre- jetju novega zakona, ki je začel veljati pred dobrim mesecem, 1. oktobra. Zani- mivo je, da je bilo v ok- tobru prejšnjega leta — to- rej odkar velja novi zakon — na območju UJV Celje za 17,8 odstotka manj pro- metnih nesreč, kot v istem mesecu lani. Bilo je tudi manj poškodovanih in to za 19,0 odstotka ter kar za 47 odstotka manj smrtnih žr- tev kot lani v oktobru. Sta- nje prometne varnosti se je tako v celoti izboljšalo v primerjavi z lanskim oktob- rom za 23 odstotkov pri ne- srečah in posledicah. »Vzrok izboljšanju ni sa- mo novi zakon, ki ima sicer precejšen vpliv na to, am- pak tudi okrepitev in nad- zor naše službe na cestah, pripoveduje inšpektor Franc Rihter. »Nekaj podatkov. Le- tos oktobra je bilo vlože- nih zaradi kršitev cesto-pro- metnih predpisov 700 prijav, lani v istem mesecu eiiO. Mandatne kazni so bile le- tos 3000 din, lani 4000 din. Seveda vse v oktobru. Po- večalo pa se .je število od- vzema vozniških dovol.jenj, ki smo jih v oktobru odvze- li kar v 20.5-tih primerili, največ zaradi vinjenosti — 64 — in zaradi prevoza žele- zniških prog — 80! Med nji- mi Je bilo kar 21 profesio- nalnih voznikov.« Prvi mesec veljave je imel novi zakon poseben vpliv na voznike motornih vozil, ob- čutno manj pa na pešce, ki se ne zavedajo, da novi za- kon velja za vse uporabni- ke cest — torej tudi za njih — in da v njem išče- jo »luknje« ter svojo »vlada- vino«. Vozniki so zlasti po- stali disciplinirani pred pre- hodi za pešce in v križiščih (semaforje ne prevozijo več ob rumeni ali rdeči luči ali vsaj v občutno zmanjšanem številu), niso pa dovolj ra- zumeli novega zakona tam, kjer so umetno ustvarjali ko- lone, ker niso hoteli prehite- vati, pa je to dovoljeno. Omenili smo že, da so po- seben problem pešci, tako pri prehodu za njih, kot tu- di drugje. Tako je UJV Ce- lje organizirala dve akciji, ki sta bili namenjeni prav pešcem in kolesarjem. Opo- zoril je bilo izrečenih 434, mandatno kaznovanih zaradi nepravilnega prečkanja 166 in tistih, ki so prečkali pre- hod v trenutku, ko je bilo v neposredni bližini vozilo, 158. V obeh akcijah pa so še kaznovali 277 voznikov, zoper 133 je bil vložen pred- log za kaznovanje, 103 pa so dvzeli vozniško dovoljenje zaradi hujših kršitev (alko- hol, prehitevanje, izsiljeva- nje, prevoz železniške pro- ge itd.). Na Martinovo soboto je bila tudi petuma akcija na nekaterih mestih celjske UJV, predvsem zaradi alko- hola. Ustavili so 900 vozni- kov. 35 jih je vozilo pod vplivom alkohola (takojšen odvzem vozniškega dovolje- nja), 20 so jih predlagali sodniku za prekrške, 119 je bila izrečena mandatna ka- zen, U so odvzeli promet- no dovoljenje zaradi tehnič- nih pomanjkljivosti na vozi- lih in 34 so jih opozorili za- radi formalnih kršitev. Takšni so torej podatki po enem mesecu veljave nove^ ga zakona. Dejstva so zna- na: navkljub vsemu se je iz- boljšala disciplina voznikov, poslabšala pa disciplina peš- cev. Inšpektor Franc štiherl (postregel je tudi s podat- kom, da je do U. novem- bra umrlo na cestah celj- ske UJV 95 ljudi, lani v ce- lem letu 155) je zagotovil, da bodo z akcijami za uved- bo reda nadaljevali, saj ne želijo, da bi bile naše ceste še bolj krvave in žrtev še več. Nekaj zaključkov pa bi morali iz tega potegniti tu- di pešci, kajti zakon velja za vse. TONE VRABL SLAVJE NA PAŠKEM KOZJAKU Pred dnevi so v izredno lepem son- čnem popoldnevu velenjski planinci na Paškem Kozjaku proslavljali četrt sto- letja svojega uspešnega in plodnega de lovanja. Zbrali so se nekdanji in seda- nji agilni odborniki društva ter drugi gostje, katere je najprej pozdravil se- danji predsednik društva prof. Peter FICKO. Le-ta je poudaril, da je hkrati z rastjo mladega in razvijajočega mesta Velenja raslo in se krepilo tudi planin- sko društvo, ki je od začetnih 87 članov v 25 letih naraslo na 1945. Tako je se- daj PD Velenje med 127 planinskimi društvi v Sloveniji po številu članstva na 8. mestu, kar je vsekakor zelo lep uspeh. Poudaril je, da je društvu uspe- lo v svoje vrste vključiti vse tiste ru- darje in dmge delavce ter mladino, ki si po napornem delu in učenju želi oddiha in sprostitve v naših gorah.. To je uspelo še zlasti zato, ker je društvo do sedaj organiziralo kar 68 izletov na vsa slovenska pogorja, udeležencev na vseh teh izletih pa je bilo kar preko 3000. Pred kratkim so odprli tudi Šale- ško planinsko pot, ki pelje po obron- kih planin šaleške doline in ima 21 postojank z ž-gi za posebne legitimaci- je, ki so vsakomur na voljo. Po preho- jeni poti pa bQ prejel vsak udeleženec poseben spominski znak. Tovariš Picko je še posebej pohvalil neumorne odbornike IVANA in Staneta JAMNIKARJA, Alojza PENŠKA, Vinka OCEPKA in Franca OJSTERSKA, ki so za svoje dolgoletno delovanje prejeli tudi posebna priznanja. Tekom 25 let je društvo zabeležilo vrsto uspehov ta- ko pri obnovi in dograditvi Doma na Kozjaku, do Icaiterega so pred kratkim speljali tudi povsem novo cesto, ki ne služi samo planincem, ampak tudi de- lavcem in kmetom s področja Paškega Kozjaka za boljšo in hitrejšo povezavo s šaleško dolino. Pri vsem tem je zlasti pomembno tudi to, da so člani šaleškega alpinisti- čnega odseka tekom nekaj let dosegli izredno pomembne vzpone na izredno težko dostopne vrhove ter si tako upra- vičeno pridobili celo obče jugoslovan- sko kakor tudi evropsko reputacijo v svetovni alpinistični areni. Tovariš Fi- cko je še poudaril, da so šaleški alpi- nisti žlahtnina in da je treba to dejav- nost v bodoče še bolj podpirati. Navzoče planinske delavce ter druge je v imenu Planinske z/eze Slovenije pozdravil profesor Tine Orel, &\ se je agilnim planinskim delavcem .z Vele- nja zahvalil za njihovo vsestransko de- lovanje v prid planinske miselnosti in jim hkrati čestital k lepemu jubileju. Čestitkam se je pridružil tudi pred- stavnik planinskega društva Šoštanj, ki je velenjskim planincem ob njiho- vem jubileju poklonil umetniško sliko domačega slikarja Jožeta Svetine. * V. KOJC OD RINi^F no <;OTlE — OD RINKE DO SOTLE — OH R!WKE DO <50TLE — or> P|MKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R^ i FOTOKRONIKA Med kongresom slovenskih sindikatov v Celju, Je skupina pred- sednikov Občinskih sindikalnih svetov obiskala Velenje, kjer si je ogledala TOO Gorenje in REK, TOZD Termoelektrarno Šoštenj. Povsod so bUi kratki razgovori % vodilnimi sindikalnimi delavci v omenjenih delovnih organizacijah in ogledi. Foto: Lojze OJsteršek Velenje je obskala 20-članska delegacija naprednih ieena iz Celovca, katero je vodila predsednica MILENA GROBf.ACHER (na sliki sprejtma por^irave pionirjev velen.jsUe občine oziroma pionirja MARKA LEMPETA iz OŠ Guitav Šilih). Delegacijo naprednih slo- venskih žena v/. Avstrije Je sprejel predsednik IS cbčine Velenje FR.\NJO ing. KTJtUN, nato pa so jim pripravili kulturni program, v katereih Je poleg recitatorjev nastopil tudi dekliški pevski zbor velenjske gimnazije. Po ogledu TGO (iorenje in vzgojno varstvene ustanove so bile še v Šoštanju, kjer so si tudi ob kulturnem programu ogledale spominsko sobo Karla Destovnika-Kajulia v tam- kajšnji šoli. Da so bile slovenske žene nad sprejemom in žfljami, da se končno reši vprašanje Slovencev v Avstriji, zadovoljne, ni treba posebej poudarjati. Foto: Lojze Ojsteršek Takšen je hil prizor t« dni na P olzeli, ko so kmetje pripeljali na odkup jabolka za predelavo. Foto: T. Tavčar NAŠ KRAJ ® LAŠKO: MLADI INVALIDI Stara sem 18 let in sem članica In- validskega društva v Laškem. 2e dalj časa živim v Laškem, obiskujem pa srednjo ekonomsko šolo. Mladi inva- lidi Diškega in bližnje okolice smo ze- lo veseli, da je občina poskrbela tudi za nas invalide, saj dolgo časa ni bilo nikogar, ki bi skrbel zia nas. Končno je tudi nam, invalidom po- sijalo sonce, saj imamo zdaj organi- zacijo, ki z veseljem in pcsluhom do nas, rešuje probleme invalidske mla- dine. Organizira nam izlete in tako tu- di mi lahko spoznavamo lepoto naše domovine. Tudi ob najrazličnejših praznikih so nas spomni naše društvo. Dobmio skromna darila, za katera smo mu vsi neizmerno hvaležni, čudovit je obču- tek, da nismo zapostavljeni, čeprav smo invahdi. Zahvalila bi se rada tov. predsedniku Invalidskega društva tn vsem ostalim sodelavcem, ki skrbijo za nas, invalidno mladino, želim, da bi naše društvo še naprej tako uspeš- no delalo in, da bi se mu sirom po naši domovini, kjer takih društev še ni, priključila tn ustanovila nova, ki bi imela prav toliko .posluha do inva- lidske mladine, kot ga ima naše, v La- škem. članica invalidskega društva Laško VERA CEGLEC ^ PRIZADEVNI ŠOŠTANJČANI Občni zbor SSD Biba Rdck, ki je bn na beilcvoški šoli in združen s športnim dnem, kjer so učenci višjih razredoiv prehodili pot nad 20 km iz Šoštanja do Belih vod in nazaj v svo- je mesto, je iizizvenel v pflodno delov- no konferenco. Poleg bogatih poročil o opravljenem deilu so na zboru spre- jedi nove delovne nailoge, ki članstvo tega društva, enega najboiljših v re- pulbliki, zavezuje k novim oblikam in vsebini življenja. SSD B. Ročk štetje nad 5(X) članov, ki so največje reizuil- tate sivojega dela- dosegli pri izgradnji, teflovadnice solidarnosti, razvoju ta- bomištva in planinstva, košarke, ro- kometa, smučanja in šaha. Vso pri- znanje zaslužijo tudi zvesti pripadniki ginrmastike, saj so izvedli kvalitetno samostojno telovadno akademijo. V re- viji SAMORASTNIK zasledimo tudi vrsto prispevkov iz športa. Vadba, po- hodi, iizileti, taborenja, nastopi m bo- gat sistem te&movsnj — to so bile karakteristike društvenega delovanja, ki ga bodo letos še dopiCjnili glede na reczultate ankete vsega članstva — kaj si želijo pri oblikovanju novega društvenega programa. Za najboljši športni razred je bil i^^ran 7 a, za najboljšo športnico pa B-ajc" Karmen, ki je v za.dnjem letu kot predsednica tudi -vzorna vodila to društvo. Tui^i učenci beflcvorfee šo'e, čeorciv skromna sikupina, imajo svoje ŠŠD in so ob tej priHiki poročali o svojem de- lu pri razvoju smučanja, strelstva in šaha ter svojih srečanjih s pionirji iz Raveai in TopoJščice. Člani ŠŠD so postavljali vrsto vpra šanj predstavnikom TTKS Veflenje TVD Partizan Šoštanj, C ŠŠD v SRS in Zš o delovanju in financiranju ŠŠD, možnostih razširitve društvene dejavnosti, ustrezne pomoči širše skup- nosti pri razvoju množične telesne kulture. Lahko »rdimo, da so dobili konkretne odgovore, saj sta predsed nik lO TTKS Velenje in predscdrJk TVD Partizan Šoštanj tov. Baje Rudi ter ravnateilj sode tov. Natek Matjaž zagotovila društvu tudi v prihodnje vso moralno in materialno pomoč nri opravljanju njihovega dela. Za pred- sednico novega UO je bila izvoljena Lidija Trobina, za tajnico Jana Božič ŠŠD pa bodo pomagali tudi dijaki in dijakinje velenjske gimnazije iiz šošta nja, ki so zrasli v tem društ-vu. K, JUG ^ KONJICE: AKCIJA RK Na pjobiido Republiškega odbora RK bodo tudi v Silčvenskih Konjicah organizirali v naslednjem letu akcijo zbiranja starega papirja in drugega odpadnega materii-.Ia. Akcijo bo vodi^ občinski odbor RK, njen namen pa bo dvojen. Prvič ta, da bo RK z akci- jo pomagal in^dustrijskim podjetjean ki rabi,jo odpadni papir in ostale od paidne materiale kot osnovno surovi- no, drugič pa ta, da se bo organiza- cija R.K tako neposredno vključila v boj proti onesnaževanju okolja, člani konjiškega oabcra RK bodo organi- zirali akcijo tako, da bodo vsem go- spodinjstvom v občini poslaili pl^stič ne vreče, v katere bodo občani nalo- žili paipir, staro obleko in drug od- padni material, nato pa bo-do te vreče pobirali in jih pošiljali podjetjem, ki tafk odpadni material potrebujejo. ASc-" cija RK bo sitekla v prvih mesecih'^ prihodnjega leta. D. S. ® ROGATEC: NOVA TOVARNA ZA ŠMARČANE Prejšnji teden so v Rogatcu po- ložili temeljini kamen za tovarno Ma- ' dilniških kondenza.torjev,- ki jih bedo ' izdelovaHi za matično tovarno v Vele- nju. Nova tovarna bo temeljna organi- zacija združenega de^a T"GO Gorenje Velenje, v njej pa bodo v prvi fazi zaposlili 60 ljudi, pozneje pa okoli 5(K). Po sedanjih izračunih bo gradnja tovarne zahtevala okoli 30 milijonov dinarjev, Gorenje pa bo v osnovna sredstva te tovarne vložilo 2 milijona 2CO.O0O dinarjev. Ob polaganju temeiljnega kamna v Rogatcu je bila izrečena miseO., da je postavitev nove tovarne hlaidilniških kondenzatorjev pomoč m^nj razvite- mu območju šmarske občine. MST SREČANJE KLEPI Premnogi šentjurčan i krat pogleda avto in tabl z napisom »TAXI«. To bi bilo nič nenavadno, če bilo v Šentjurju več taxi® — a je edini. Pogovor naju je z lasnik< Verbič Rajkom zianesel ta da sem kmalu izvedeli mai kao o edinem taxistu v Se jurju. Je Celjan, sedaj pa stani v Trnovcu pri Šentjurju, končani osnovni šoli, je i daljeval šolanje na pokli< šoli v Celju. Nazadnje je zaposlen pri podjetju »KO PAS«. Glede na to, da je večkrat ločen od družine ti po tisoč kilometrov, si je lel vrniti v Šentjur. Tako je odlodtl in pričel sv< novo službo. VODNA SKUPNOST Jutri dopoldne bodo pre stavniki temeljnih in org nizacij združenega dela, sk pnosti, ki opravljajo gosp darsko In komunalno dejai nost, občani, ki opravljaj samostojno obrtno ali dn go gospodarsko dejavno; ter krajevnih skupnosti po( pisovali samoupravni spo.'-! zum o ustanovitvi območn vodne skupnosti Savinja - Sotla. Tako se tudi vodno gosp darstvo prilagaja in spre j ma načela nove ustave. Gi za ustanovitev samoupravni interesnih skupnosti za vo( no gospodarstvo, v kateri bodo usklajevali svoje inti rese vsi koristniki vode i posebna podjetja — po n( vem podjetja za urejanje v da — za opravljanje vodn( gospodarskih storitev. IpTLE — OD RINKE DO SOTLE — On ^l^ll^P HO SOTIE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO f^OTLE TAKSIJU si zadovoljen? ra je bilo težko. Stran- ke so bile redke, toda iz dneva v dan se njihovo šte- vilo povečuje.« In kaj pravi žena na tvoj poklic? »Sjjrva je bila nezaupljiva, saj se je zavedala, da se bom teško uveljavil, ker sem prvi voznik taxij!a v Šetjurju. Vse- eno pa je bila vesela, saj se sedaj lahko bolj posvečam družini.« Ali ugodiš vsabi želji? »Da. Upoštevam tudi tele- fonska naročila.« In tvoje želje? »Imam jih več, ki pa jih ne morem povedati, ker bi si jih potem zaželel še kdo drug«. Nato se nasmehne. Da hi se miu vse želje izpol-. nile. B. PODPLAT AN VELENJSKI INVALIDI - NAJPREJ SPISEK KMinjem občnem zhoru ra invalidov za vclcnj- občino je predsednik društva EDViRD CJENTRIH (na sliki) med drugim pove- dal tudi ea.skrbljujoč poda- tek. Medtem ko je pred dve- ma letoma bilo v velenjski občini 305 invalidov (toliko v društvu), jih je letos že 740, seveda pa še vsi niti ni- so zajeti v tej že tako veliki številki. V glavnem so v dru. štvu vključeni delovni invali- di, zato bodo v priliodnjem obdobju naredili vse, da bi izpopolnili spisek vseh inva- lidnih oseb, zla.s-tl tistih, ki so na terenu. Tudi v zadnjih letih je bi- lo dejo društva Invalidov v glavnem usmerjeno v razne pomoči Invalidnim osebam (strokovni nasveti, omogoča- nje raznih zaposlitev itd.), prirejanje izletov, sodelovanje 8 sorodnimi društvi v Mozir- ju, Žalcu, Laškem in drugod ter športno rekreacijskem pod- ročju. Tu so zelo povečali število članov in tudi dosegli lepe uspehe, saj je med dru- gim Rastko Lah celo postal svetovni prvak v plavanju na igrah v IX!ndonu. Zelo dobro so bila obiskana številna pre- davanja o invalidskem in po- kojninskem zavarovanju, us- pešno pa je bilo tudi sodelo- vanje z nekaterimi delovnimi organizacijami v Velenju in-. Šoštanju. Med splošnimi pre- davanji so prevladovala pre- davanja o boleznih hrbtenice, živčnih in živčno mišičnih bo- leznih, tuberkulozi, raku in sladkorni bolezni. S takšnim delom bodo na- daljevali tudi v prihodnjem obdobju, največ pozorno.sti pa bodo posvetili izpopolnitvi spiska o vseh invalidnih ose- bah na velenjskem pojlroejn. Tudi v naslednjem obdobju bo vod:l društvo invalidov za velen.jsko občino dosedanji predsednik Edvprd Centrih. Tekst In foto: I/>JZE 05STERŠEK SPOMIN NA DR. POTOKARJA Septembra leta 1944, sem se znašla v bolnici Juden burg. čakala sem na porod. Ob viziti naslednjega dne me je zdravnik vprašal, od kod sem doma. Ko so os- tudi člani ekipe odšli, mi je ta zdravnik po slovensko prišepnil, da pride kasneje k meni. Res je prišel in zanimalo ga je vse o meni, o moji družini in o Celju. 2'udi on je bil doma iz Celja. Dr. potokarja smo ime U vsi zelo radi. Nekaj dni kasneje je bil v bolnici alarm. Sestra Ber- ta is Maribora mi je povedala, da dr. Potokarja ni več. Kaj se je zgodilo z njim, ni nihče od nas nikoli izvedel. Marsikdo v bolnici se je razjokal ob spominu nanj. Nam, njegovim rojakom je ostal v najlepšem spominu. Dva dni zatem, 21. septembra, sem rodila hC^ko Cvetko, žel je živela le 17 mesecev. MARIJA ČRETNIK, Tomšičev trg 8, Celje NOVO ZA MLADE Ne, ne bodo več pravili: »Da- nes mladi le še posedajo po lokalih!« To trdijo štiirje mila- di glasbeniki, ki skušajo s svojo milo m&loliijo vzbuditi v mladih nežnost in lepoto — torej še tisto malo romanti- ke, Id je v današnjih časih že skoraj pozabljena. Elegija, mila, otožna pe- sem, ELEGIJA, vokalno in- strumentalni ansambel. Iz- brali so sd to ime, preprosto in mcrda uspešno. Stari znanec Radovan An- gel ovič, ki je tolkel na bob- ne že pri ansamblu »Celjsk^ grofje«, je sipet pričel z de- lom. Odločil se je za novo skupino, z novimi načrti, se zagrizel v delo in zdaj že vadi skupaj z Romanom Mužačem, ki igra kitaro, Zvonetom Vrunčem, ki igra bas in Ra- dovanom Rea z orglami. Vsak dan pridno vadijo v Mladin- skem fcluibu, kjer so jim dali prostor. Kot člani in pred- stavniki Mladinskega kluba bodo igrali večkrat v samem klubu brez kakršnegakoli ho- norairja. Upajo, da se bodo uveljavili tudi drugod. ■ Vsem je glasba pri si-cu in igraijo le za razvedrilo s svojimi lastnimi inštrumenti. Poleg tega so že vsi igrali pri drugih ansamblih, ki so ka.sneje razpadli. Vsi so tudi zaposileni in tako vadijo po- poldne v prostem času. Igra- jo pa predvsem komercialno glasbo. Mladi bodo tako raje prihajali v Mladins^ki klub, ki je namenijen prav njim. Tako bodo mladi pritegnili made in vsi bodo zadovoljni. MIRA PLAHUTNIK PRVI KRAJEVNI PRAZNIK VDRAMLJAH Lepo nedeljsko sorsčno jutro je bilo, da malo takšnih v letošnji jeseni. Praznične Dramlje .s« bile v zastavah, ko so zjutraj imeli slavnostno, sejo krajevne skupnosti in družbcnopolitičnili organizacij kraja. Prisotni gostje so bili predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šentjur- inž. Jože Bučer, predsednik občinske konference SZDL inž. Stanko Lesnika, predsednik občinskega združenja ZB NOV tov. Peter Hlastec in drugi. Na slavnostni seji je predsednik KO SZDL Franc Trupej orisal dosedanje de- lovne uspehe in nakazal razvoj kraja v prihodnjih letih. Drugi del proslave jc bil v Lazah. Tu je biJa odkrita spominska plošča LUDVIKU MASTNAKU, prvemu organi- zator.ju narodnoosvobodilnega gibanja v Dramljah. Ustre- ljen .je bil že leta 1941 od okupatorja, V tej hiši .je leta 1941 bil sedež partizanske tiskarne. Prav pri tej hiši, kjer je spominska plošča in pri sosednjih, se je 30. 10. 1941 ustavil prvi štajerski bataljon. Po govoru je vkulturnem delu proslave sodelovala šolska mladina, člani ZSMS, pevski zbor in godba na pi- hala. Na sliki Peter Hlastec govori ob odkritju spomin- ske plošče. MALA ANKETA OBRNJENI K LJUDEM Nastajajoče samoupravne interesne skupnosci s po- sameznih področij dela oblikujejo v teh dneh svoj lasten obraz. Programi so nared in na vpogled vsem delovnim ljudem, porabnikom in potrošnikom. Ledina je zorana in od nas je odvisno kako jo bomo obde- lovali naprej. Za mnenja o delu interesnih skupnosti na začetku IK>ti in o tem kaj pričakujejo od njih smo vprašali predsednike skupščin ali izvršiliiih odborov .oosamez- nih interesnih skupnosti. ANTON AŠKERC, pred- sednik skupščine kultur- ne skupnosti Celje: »Kul- tura ne bo več na piede- staJu le nekaterih, ker že postaja last mnogUi. Pro- dor v bazo, med delavce, povezovanje z delovnimi organizacijami, podružb- Ijanje kulture — to so iz- hodišča, ki si jih je naša temeljna skupnost zadala v program. Prepričan sem, da se bo interes za kulturne dobrine povečal, ker danes že moramo ra- čunati na osveščenost de- lavca, ki se želi kulturno izobraževati. Povezava po- sameznih kulturnih usta- nov z delovnimi organi- zacijami je vzpodbudna, je pa tudi nujna, ker le tako bomo pretrgali krog nerazumevanja, ki je med potrošniki in porabniki kulture že dolgo priso- ten.« ALOJZ POTOČNIK, pred- sednik izvršilnega odbora interesne skupnosti zdrav- stvenega varstva in zava- rovanja: »Odkar gremo s svojim zdravstvenim pro- gramom med ljudi, med potrošnike, smo zanj bolj odgovorni. Ljudem pa ga moramo razložiti in po- vedati, zakaj dajemo toli- ko denarja, zakaj zdravi- mo alkoholike, zakaj po- trebujemo denar za on- kološki in.šti*ut v Ljublja- ni, pa ga bo morda zmanj- kalo za celj .ske investici- je. Morda, pravim, ker govorim na sPlošno. Po- trošnik zdravstvenega var- stva danes sme reči kakš- no besedo, saj daje zanj iz svojega žepa. Samo ve- deti moraf, kam gre ta denar in za kaj. Poveza- va ie nujna in v tem je tudi smisel posameznih in'':eresnih skupnosti.« xMILA STAMEJClČ, pred- sednica iz^TŠJiega odbora temeljne skupnos:;i otro- škega varstva, Celje: »Skrb in odgovornost za skladen razvoj in našim možnostim us. reza joče za- dovoljevanje skupnih po- treb je tista prvina v de- lovanju novili delegatskih skupščin samoupravnih in- teresnih skupnosti, ki jo je treba najbolj izposta- viti. V delegacijah se bo- do preverjale in usklaje- vale potrebe in možnosti, tu bodo delovni ljudje po- stavljali zahteve, določali prioriteto glede na obseg in težino problemov, ki jih želijo razreševati in skladno s tem usmerjali presežek svojega dela. Menim, da je največ od- visno od razvitosti samo- upravnih razmerij.« FRANC RAMSKUGLER, predsednik izvršnega od- bora temeljne telesne kul- turne skupnosti: »Naša začasna skupščina je na- letela na nekaj težav, ven- dar izhodišča so postav- ljena, ljudje pa jih bodo sprejeli ali odklonili. Mi- slim, da so temelji trdni, gradili pa bomo seveda v prihodnjih letih in upam, da bomo zgradili boljši odnos med porab- niki in potrošniki kot je bil doslej. Telesna kultu- ra mora postati množič- na in v Celju imamo že nekaj takšnih pozitivnih akcij. Ne bom jih naš-te- val, pokazale pa so, da so ljudje zanje sprejem- ljivi. Z njimi bomo nada- ljevali, delali pa bomo tudi, da bo telesna kultu- ra lasit vsakega posamez- nika, tudi tistega, ki ni športnik.« Usklajevanje potreb in možnosti, povezovanje med potrošniki in porabniki, pravica — vedeti o tem, kam gre denar, ki smo ga zaslužiili in kdo z njim razpola- ga, to je nekaj osnovnih izhod'šč pred katerimi stoje danes posamezne temeljne interesne skupnosti. Z. S. ^ — 3'iios oa iMNia ob aiios oci 3>iN]y oo — nios aa iMNi^i m — nios oa smn*« ^ iiios oa imm m 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 45 — 14. november I97J KMltlJSfVtf RAZGOVOR POD ZELENIM POHORJEM „ŠPANOVIJA", KI GRE! Gorenje nad Zrečami je slikovita poliorska vas, še strnjena kot venec okoli cerkve in šole. Tu so sosed- je še vedno sosedje. Višje zgoraj proti Resniku so kme- tije raztresene kot redko posejana njiva, kjer je so- sed redek svat. Tu v Gore- nju je Pavličeva kmetija. Go- spodar Ivan jih ima 44, po letih žene Eme ni spodobno spraševati. Imata štiri otro- ke, kar vse štiri dekleta. Nič zato. S hčerami pridejo sinovi — zetje. Grunt, ki ga obdelujeta Ivan in Ema zvečine sama, meri okoli 21 hektarjev. Okoli sedem in pol hektarja je obdelovalne zemlje, vse drugo so gozdovi. Nekaj go- zda je Ivan pred nedavnim dokupil. Nekoč so na pose- stvu poleg gospodarjev bili še hlapci in dekle ter vselej kup otrok. Veliko delovnih rok je bilo. No, pa tudi da- nes ni neobdelan noben ko- šček, le za delo v gozdu včasih ne gre brez »šihtaa- jev«. N IVSE STARO KAR ZA PODRETI Na zunaj je Pavličev hlev kot vsi drugi Stara oblika navzven, kar precej obsežen, nobenih modernih potez. Toda ' znotraj je hlev ure- jen po najnovejših načrtih. Je urejen za splakovanje, ima napajalnike in krmilno mizo. To je že zelo veliko in dosti pripomore k lažje- mu gospodai jenju. Zakaj ni zidal novega hleva? Odgovor je bil zelo preprost! »Novega bi ne mogel po- staviti. Ne bi si mogel privo- ščiti takih izdatkov, za po- pravilo pa je nekako šlo. Saj je bil še čvrst in prosto- ren hlev Ni vse staro kar za podreti.« ČAKAJO NA DOGO- VOR MED GG IN KZ Pavličevi imajo povprečno 28 kubičnin metrov odkaza- nega lesa letno. Zdaj ko je več hoste, ga bo okoli 50 kubikov. Lesa je vse prema- lo, da bi se dalo živeti le od njega. Vsaj 150 kubikov letno bi ga moral sekati, da bi pri sedanjih cenah mogla družina živeti spodobno živ- ljenje. No in tako so veza- ni tudi na drugo proizvod- njo. V Gorenju, tej gorski vasi, niso enaki pogoji kot v dolini ob bregovih Dravi- nje. Tu ne zraste koruza, ki bi jo mogli »šrotano« ali si- lirano pokladati živini. Da zraste, mora živina pomu- liti in prežvečiti na tone se- na in trave. Druge krme ni. Pitanje je torej kar zahtev- na reč, če ni draga, je pa vsaj zamudna, da je živinče spitano do zahtevane teže. Ivan Pavlic meni, da bi bilo Gorenje bolj primerno, za proizvodnjo mleka. Kme-j tje bi morali imeti več krav.' Več krav pa zato nimajo, ker odkupa mleka ni. Mleko za prašičjo pičo ni rentabil- na stvar. Okoli dvajset kme- tov bi v Gorenju in bližnji okolici moglo pridelovati mleko in cesta v dolino je prevozna poleti in pozimi. O vsem tem bi se morali po- govoriti na višji ravni. Po- govoriti bi se morali kme- tijska zadruga in gozdno go- spodarstvo, kajti pohorski kmetje so kooperanti na obeh straneh. Kaj če se dva botra zanašata drug na dru- gega? Potem ostane pobič navadno brez ure v žepu . . . SODELOVANJE GRE BREZ PREPIRA Pavličevi traktorja nimajo, vendar ga bodo morali ime- ti. Sedaj so trije v »špano- viji« ža en traktor. Vse gre dobro, če gre za spravilo lesa, za oranje, kak prevoz. Zatakne se in tesno posta- ne ob košnji. Ob takšnem vremenu, kot je bilo letos, bi ne imel krme pod stre- ho, če bi ne bilo prevetro- valnika. Traktorjev bo mo- ralo biti na Gorenju več. V skupni lastnini in upo- rabi imajo črpalko in sod za greznico in še nekatere dru- ge stroje za gozd in polje- delstvo. V tej vaški kmečki skupnosti so poleg Pavlica še Anton Dečar, Ivan Rut- nik, Jože Dečar, Jože Hoh- lar in Ivan Hren. Nekatere stvari bodo tudi še v pri- hodnje imeli skupno, saj se vendar ne izplača, da bi vsak imel vse. In razumejo sel ŠE ENKRAT — POHORJE NI DOLINA Ivan Pavlic odkrito pove, zakaj z zakonom o gozdovih niso zadovoljni. Dokler ob gozdarstvu ne bo razvita do- polnilna kmetijska dejav- nost, bo pohorski kmet mo- ral iskati dopolnilni zaslu- žek. Onim v dolini je lažje. Bliže tovarnam in mnogim delovnim mestom v gospo- darstvu so. Lažje ulovijo tu in tam kak dinar. Pohorski kmet, ki je nekaj lesa žagal, je vložil nekaj živega dela in tako nekaj živega dela tu- di prodal. Ce so cene lesa plafcnirane, sicer pa ne- ustrezne za les do spravila v dolino, takega dodatnega zaslužka ne bi smeli jemati za zlo. Tako pa so Pohorci v škripcih. Lesa za posek je premalo. Kolikor ga je, ima šibko ceno. Pitanci ne gredo v denar, mleka nihče ne odkupuje — kako naj po- tem pohorski kmet dobi de- nar za šolanje otrok, davke, zavarovanje, kakšen časopis, knjigo in še kaj? O vsem tem in še čem se je sukal pomenek pod zele- nim Pohorjem. J. KRAŠOVEC Nedaleč od Šentjurja leži vas Kameno. V vasi .je prib- ližno trideset hišnih številk. Pretežno so to kmetije, ki ima- jo tudi po deset glav živine, predvsem so to krave molzni- ce. Tako se tu zbere precej litrov mleka, ki ima v današnji prehrani velik pomen. Na pobudo vaščanov je bila v vasi ustanovljena zbiralnica mleka. To akcijo je podprl tudi kmeti.fski kombinat. Pred tem so morali vaščani nositi mleko v Šentjur, če so ga hoteli prodati. Z ustanovitvijo zbiralnice je bilo gospodinjam prihranjenega veliko časa Ln truda. Vse bi bilo lepo in prav, če ta zbiralnica mleka ne bi po treh letih razpadla. Vaščani so se .jezili, da jim mleko ni bilo pravilno merjeno, da jih ,je odjemalka v najhujšem mrazu pustila čakati po deset minut in še več, z izgovorom, da ima pač drugo delo, čeprav je bila za prevzem mleka plačana in je bil določen tudi čas prevzema. Vaščani so se upravičeno začeli pritoževati odgovor- nim na Kmetijskem kombinatu, vendar so naleteli na glu- ha ušesa. Zbiralnice tako ni več. Vaščani spet odvažajo mleko, vsak zase pač, v Primož. Beremo in govorimo o tem, kako .jo treba kmetu po- magati in skrbeti za naše kmetijstvo, rezultati pa so bolj jalovi. Menim, da bi se morali ob tem zamisliti tudi v Kmeti.j- skem kombinatu ln urediti vse potrebno, da bi odkup mle- ka nemoteno potek il. IJilo bi to v dobro kmetu in naši družbi. C. D., Šentjur LETINA 1 Letošnja sadna letina je Sa- vinjčane postavila pred nov problem. Sadje so doslej na- mreč lahko prodali, večkrat ga je celo prirnan j kovalo. Le- tos pa se je stanje obrnilo. Problem je namreč, kako obUno letino pospraviti in prodati. Tako veliko sadja leži pod drevjem, da se ga kmetom zaradi nizkih odkup- nih cen ne splača pobirati. Jabolka plačujejo od 30 do 50 par za kilogram. Ta cena bi bila sicer sprejemljiva, če bi veljala za sadje na tleh. Da pa bi kmetje plačevali po- biranje bi to storili v svojo škodo. Tudi tistih, ki bi ja- bolka pobrali in odpeljali brezplačno ni. Predelovalna industrija zmore predelati le polovico vse letine. Kmetijskemu kombinatu »Hmezad« so letos ponudili kmetje okoli 100 ton sadja. Predstavniki kombinata so se pogovarjali s predstavniki nemške predelovalne industri- je o odkupu našega sadja, vendar je zadeva zaradi pre- nizkih odkupnih cen padla v vodo. Tudi pogovori s kupci iz Belgije niso bili uspešni. Obiskali smo Andraž nad Polzelo, kjer je bila letošnja letina sadja obilna. TONE OGRAJENSEK iz Dobriča je povedal: »Kolikor sem imel posod za jabolčnik, sem jih napolnil. Kljub temu imam doma 3 tone nabranih jabolk, vendar do danes še ni bilo nobenega kupca. Ob- ratu kmetijstva v Polzeli sem prodal jabolka po 50 par, kar je sicer zelo malo, kljub temu pa bolj .še kot nič.« MA- RIJA CRETNIK, prav tako iz Dobriča, pravi: »Sadja se letos res ne izplača prodajati. Poleg pobiralcev sem morala plačati še prevoz, tako da ostane zelo malo.« IVAN PO- TEKO, upravnik obrata kme- tijstvo Polzela je povedal, da si zelo prizadeva pomagati kmetom pri prodaji sadja. Odkupili ga bodo nekaj več kot 100 ton. Pridelovalci in kupci sadja so sklenil, da bodo prodajne cene prvovrstnega plantažne- ga sadja določali vsak mesec sproti. Za november so se že dogovorili za najvišjo ceno: 5,,50din za kilogram. Kljub prizadevanju pa sad-_ je še vedno leži pod drevesi' in bo tam verjetno tudi osta- lo- Tekst in foto: TONE TAVČAR Tone Ograjenšek Marija Čretnik Ivan Poteko št. 45 — 14. november 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 PO SLEDEH DELEGATSKEGA VPRAŠANJA BRATOVŠČINA ČRNE TEME O POGUMNI ČETICI DROBCENIH ŠOLARJEV S KRIŽAN VRHA NAD BISTRICO OB SOTLI, KI ZANIKA, DA JO JE STRAH, A NE VEDO, DA JE TISTA TESNOBA OKOLI SRČKOV STRAH IN NE KAKŠNA BELO OBLEČE- NA PRIKAZEN • OB TEM PA ŠE BESEDICA, ČEPRAV NE NARAVNOST, O ENAKOSTI OTROK V TEMELJ- NEM IZOBRAŽEVALNEM PROCESU, KI JE ZAPISANA V USTAVI, URESNIČENA PA ŠE NI ... Na eni zadnjih sej zborov občinske skupščine občine Šmarje pri Jelšah je delegat Ciril Robek iz Trebč pri Bistrici ob Sotli povprašal, kaj bo z njihovimi otroki, ki hodijo pozno v noč domov iz šole, prestra- šeni v trdi temi kolovratijo po blatu, v temini gozda, v snegu in dežju na vse strani vse tja do Križanega vrha, kamor odhajajo najoddalje- nejši. Rečeno mu je bilo, da bo dala odgovor Temeljna izobraževalna skupnost pismeno in da bo lahko potem obvestil svojo delegacijo in preko nje ostale občane, ki so zaskrbljeni in nezadovoljni s križevo potjo svojih otrok. Iz delegatskega vpraša- nja Cirila Robeka se je rodila ideja, ki smo jo nekaj dni po seji zborov skupščine tudi uresničili. S Francem Rautnerjem smo se podali na pot, ki nam je v mnogočem od- prla oči. ZUNAJ SE ŽE TEMNI Nič kaj prijeten dan ni bil. Bil je eden tistih, ki so s svojo vlažnostjo na- polnjevali že tako žalost- no jesensko vzdušje, za- lito z deževjem prejšnjih dni. Nad Križan vrhom, preko celih, v nedogled raztresenih vasi Trebč, so viseli deževni oblaki in rahla tema se je že vlači- la po opustelih senožetih in obrisih gozdov v da- ljavi. Pri Vrbančičevih v Trebčah je brlela luč, skrita za zavesami. Vsto- pili smo. »Lepo, da st« se spom- nili na to deco,« sta deja- la Vrbančičeva dva, Ela in Tonček, ko smo mo- drovali za mizo o križih in težavah križanvrhskih otrok. »Ob petih F>opoldne končajo s poukom in okoli šeste ure že vidimo prve drobljance, ki dokaj hitro korakajo mimo na- še hiše,« je živahno pri- povedovala Ela Vrbančič. Takrat je že temno v tak- šnem letnem času, a za deco se najhujše začne. Velikokrat smo slišali, da se otroci, zbrani v gruči- ce, ustavijo v hribu sredi gozda in zajokajo ker jih je strah teme. Nekaj se jih pri nas izloči iz sku- pinice in odidejo na dru- go stran, največ pa jih potem krene proti Kri- žan vrhu. Ce je lepo, še nekako gre, a če je dež in sneg, potem je joj. Ne veste, kako se mi smili- jo,« je končala s svojim pripovedovanjem Vrban- čičeva, Tonček mož pa ni bil tako prizanesljiv. »Ni vrag, da ne bi mo- gli tega nekako rešiti.« Kako? DOLGA, DOLGA POT Iz vogala Vrbančičeve hiše so se prikazali prvi drobljanci. Rutice deklic in na oči potisnejene ka- pe in klobuki malih mož so se pomikali v hrib. Vstali smo in se zahvalili Vrbančičevim za prijaz- nost in gostoljubnost. Sredi prvo, drugo, tre- tje in četrtošolčkov smo se počutili več kot pri- jetno. O kakšni zadržano- sti pred tujimi Ijudmii ni bilo govora. Sredi velikih in skoraj pretežkih šol- skih torbic smo krenili v breg, doživetjem naproti. Tisto s predstavljanjem smo opravili na pol ura- dno, brez podajanja rok in vendar je bilo prisrč- no. Spoznali smo Resni- kova dva, Marinko in Jo- žija, Kovačičevo Darinko, Kunejevega Jožija, Ulčni- kovega Bena, Marjanco Kunejevo in soimenjaki- njo Bratuševo. Bilo je še nekaj drugih, a so po kakšni uri hoje izginili v breg, v temo. Ni bilo treba kaj dosti vpraševati, le težko je bilo ugotoviti v tej trdi temi, ki jo je razsvetlje- val le ozek pramen majh- ne svetilke, kdo je govo- ril. Le to vem, da je prvi Joži v šoli dober in dru- gi prav tako, da je Beno prav dober, obe Marjanci tudi in da tudi Marinka in Darinka dobro rineta skozi goste gozdove šol- skega znanja. Takšnega s preveč dvojkami med nji- mi ni, bodite no pamet- ni, saj to se vendar ne spodobi. No, Marjanca, Joži, Be- no, Marinka in drugi imajo pač nesrečo, da so od Bistrice oddaljeni sko- raj dve uri, saj drugače teh večernih poti ne bi bilo. Na tej poti pa se marsikaj zgodi, kot se je Resnikovi Marinki, ki je prišla domov s povezano roko, ker je pač padla. V šoli so ji ročico lepo po- vezali in ji jo pritrdili na povezo, to pa okoli vratu in Marinka je veselo če- bljala naprej. Da ne bi slučajno kdo mislil, da med njimi ni bilo kava- lirja: Ulčnikov Beno je jadrno vzel Marinki težko torbico in si jo obesil na prsi in družbica je rešila problem. Ostale torbice je naložil Resnikov Joži na edino kolo, ki obstaja v tej bratovščini »črne teme« in potem so vsi pomagali riniti kolo. NI NAS STRAH! Radovednost pa takšna! Vprašali smo jih, če jih je kaj strah hoditi po tej te- mi. »Strah?«, so začude- no vprašali, kot da prvič slišijo to nemogočo be- sedo. »Ne, strah nas res ni. Ce jočemo? Kje pa! Le kdo si je to izmislil? Da bi jokali? Ej, kateri od »ta malih« včasih res zacvili, če zatuli sova ali zalaja lisjak, drugače pa ni sile.« Četica ne mara prizna- ti, četica trdno drži sku- paj, četica je kot eden. Prišli smo do gozda in kar naenkrat se je iz te- me oglasilo malo glasneje »lahko noč« in potem či- sto tiho, nekaj podobnega glasu piščančka »lahko noč«. V grmovje sta, ne da bi vedeli, izginila Da- rinka Kovačič in Joško Kunej, ki ga je komaj za pedenj, prvošolčka. Da ne bi prehitro pobegnila v svojo črno temo, smo jih ■še pobarali, kako dolgo bosta hodila skozi gozd. »O, le četrt ure, nič več.« In že sta izginila. Skupinica se je manj- šala, kolona manjšala, živžav se je počasi utišal. Eden za drugim so odha- jali po samotnih poteh pusto obraslega pogorja Križan vrha. Ostala sta le Resnikova dva in Ulč- nikov Beno, ki mora v šolo najdalj: celih sedem kilometrov, od tega polo- vico v precej strm breg. Ustavili smo se na Križnem vrhu pri Resni- kovih, kjer sta končala svojo nočno pot Marinka in Joži. Mama Marija ni mogla vzdržati, da nam ne bi potožila, kako hu- do je z otroci. »V šoli so skoraj celi dan, ničkolikokrat nas je strah, da se jim ne bi kaj zgodilo. Poglejte, ka- ko naj se ti revčki učijo, če pa pridejo izmučeni domov. Tudi postoriti je treba tu in tam kaj, smo pač na kmetih, ljudi pa ni. Učijo se zvečer, za- spani pa še siliti jih člo- vek ne more, saj morajo zjutraj spet vstati zelo zgodaj in odriniti na pot v dolino. Včasih mi je tako hudo, da kar zajo- kam.« Vsaka beseda bi bila odveč. lOnalu smo se vstali in pospremili še zadnjega do doma, Ulčni- kovega, na vrh Križan vrha. Ponovil se je isti pri- zor, zazvenele natanko iste besede, obtožba za obtožbo. Ceste ni, ta ki je, je slaba, sami ne mo- remo nič. Res mora biti take? Mož Ivanke Ulčnik je bil nekoliko glasnejši. »Že res, da smo s sa- moprispevkom za šolstvo marsikaj naredili, da smo postavili nove šole, pre- uredili stare, ampak zdaj bi tudi mi, v Bistrici ob Sotli radi nekaj imeli od tega. Le enoizmenski pouk bi rešil naše otroke te nočne more. Pravite, da so rekli, da ne jokajo, ko gredo domov? Seveda, saj ne bodo hoteli prizna- ti, jaz pa sem videl na svoje oči. Ničkolikokrat sem jim šel naproti, zla- sti še pozimi: bili so kot preganjana čreda ovac, preplašena zaradi volko- vega tuljenja.« Mnogokje grade zraven šol bazene, mogočne telo- vadnice in kaj vem kaj še vse, pri nas pa še te- ga ne morejo omogočiti, da bi imeli vsi pouk do- poldne.« REŠITEV JE ENA SAIVIA Nehote smo pritrdili Ulčniku in ko smo prišli v dolino, kamor nas je zapeljal z avtom, ki se je po kolotačah Križan vrha skoraj razbil, smo mora- li kar naprej pritrjevati: delegatu Cirilu Robeku, ki smo ga obiskali mimo- grede, ravnatelju šole Bi- strica ob Sotli, Joži Polj- šaku, našemu sobesedni- ku in spremljevalcu Fran- cu Ravtnerju pa Vrban- čičevima in drugim. »O tem problemu smo razpravljali že večkrat, prisoten je na vsakem se- stanku krajevne skupno- sti Bistrica ob Sotli in skorajda na vsaki seji občinske skupščine, o njem pa venomer govori- mo tudi na šolskih se- stankih,« je povedal na koncu našega potovanja v temo ravnatelj bistri- ške šole Jože Poljšak. Bi- striška šola je že zdav- naj premajhna, veliko- krat je bilo že obljublje- no, da bomo dobili novo. Vem, da se je na podro- čju šolstva v šmarski ob- čini mnogo premaknilo na boljše, da se vsega ne da urediti v enem letu. Toda: v času, ko se bo to urejalo, bo odrasla ena generacija, ki bo od- nesla v življenje grenke in trpke spomine na mla- dost. Križanvrhski problem ima več rešitev. Po mo- jem bi bila vsekakor naj- dražja, če bi jim naredili cesto, z njo pa bi bil omogočen prevoz. In še to: da ne boste slučajno mislili, da je samo s Kri- žan vrhom tako. Ne, tak- šnih Križan vrhov je pri nas še precej: območje Trebč, Vrhunci in tako naprej. Vsekakor bi bilo naj- pametnejše, če bi pove- čali šolo, uredili enoiz- menski pouk in potem nobenemu otroku ne bi bilo treba več pešačiti po temi. Vemo tudi, da naša občina tega ne zmore iz tega pa sledi, da bo tukaj nujno potrebna širša in obilnejša pomoč celotne slovenske skupnosti.« Je pa seveda še ena re- šitev. Ta namreč, da bi otroke pripeljali vsaj do tja, do koder je možen prevoz z avtobusi, to pa skoraj pol poti. Vsekakor več kot nič. Otroci, ki smo jih spre- mljali, so prav gotovo že spali: Marinka z bolno roko, Kunejev Joško, ki je tako majhen, da ga je grmovje kar vsrkalo vase in vsa ostala četica strumnih Križanvrhšča- nov, ko smo mi še vedno premlevali njihovo pot domov in v šolo. So mar otroci iz Kri- žan vrha, Vrhunc, Trebč, Bohorja in od drugod iz šmarske občine edini v Sloveniji, ki pešačijo v temi in brezmočno joka- jo nad svojo usodo? Ne verjamemo. Takšnih po- ti in takšnih otrok je pri nas še veliko. Medtem ko razpravljamo na vseh ni- vojih o šolskih reformah, vseh mogočih oblikah vzgoje in izobraževanja, novih telovadnicah in ba- zenih, šolskih vrtovih in celodnevnem bivanju, ko se ponekod šolska mreža modernizira do najvišje možne mere, še mnogo, mnogo otrok pešači ure in ure in — joka. MILENKO STRAŠEK Ivanka Ulčnik: »Težko je z otroci...!« Vsi kakor eden ... 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — 14. november 1974 DO VARŠA VE IN NAZAJ (4) PIŠE: DRAGO MED VED VARŠAVA JE SPOMENIK Med bivanjem v glavem mestu Poljslce, smo stano- vali v hotelu Varšava. Bolje rečeno, samo sp>ali in jedli. Drugače pa smo se razkropili po tem veli- kem mestu, ki šteje mi- lijon in pol prebivalcev. Ravno v času, ko smo bi- li v Varšavi, je bila v veliki palači »Kulture in nauke«, ki jo je zgradila Sovjetska zveza 1953 leta kot darilo Poljski, velika razstava. Prikazovala je razvoj Poljske v tridese- tih letih po ziadnji svetov- ni vojni. Povzpeli smo se z dvigalom prav na vrh te velike palače, odkoder je čudovit razgled na Var- šavo. Pred nami se je raz- kropilo mesto, ki v celot-i predstavlja spomenik člo- veški veličini in neuničlji- vosti duha in boja za ob- stanek. Na videz so suho- parne številke, ki pripo- vedujejo o najrazličnejših podatkih. Ko pa človek uzre številne hiše in uli- ce, ki So bile zgrajene po vojni, težko primerja ti- sto strahotno sliko uniče- nega geta ali »Starega mjasta«, kjen* so bile do- besedno cele ulice pom- šene do tal. Naj samo en- krat uporabim statistični podatek: med vojno je bi- lo porušenih osemdeset odstotkov Varšave. Na območju, kjer je bil var- šavski geto je bilo ubitih pol milijona 2idov, hiše, kjer so stanovali pa so zravnali z zemljo. Na tem prostoru danes stoji mno- žica novih stanovanjskih blokov, ki so poleg »urad- nega spomenika«, ki stoji na velikem trgu največji spomenik z mladimi živ- ljenji, ki sedaj tam živijo in delajo. Na velikem trgu »Sta- rega mjasta« se zbirajo golobi, slikarji in množice turistov. Nikoli jih ne manjka. Impresionirani so ob hišali, ki obkrožajo in tvorijo trg. V bližini je muzej, kjer nam iX)kažejo film, ki je bil posnet ne- p>osredno po vojni in ki ponazarja podobo trga po bombardiranju. Potem sto- pimo na trg in pred nami je tako, kakor da se ne bi nič zgodilo, kakor da ne bi med zadnjo vojno na trgu počila ena sama puška. Poljaki so poiskali stare načrte (če so po kakšnem či«iežu še kje ostali), zbrali so izjave očividcev, fotografije in na vse mogoče načine so zbrali toliko gradiva, da so se lahko lotili obnove trga in ulic. Danes je ba del mesta popolnoma ob- novljen in najbolj avtenti- čni spomenik žrtvam stra- hotne zadnje svetovne vojne, ki jo je Poljska ta- ko krvavo občutila. Težko je pisati o vseh teh vtisih tega velikega mesta, ki ima tako širo- ke in dolge ulice, da se ljudje in promet , — vse porazgubi. Nikoli nimaš občutka, da si v mestu, ki ima več kot milijon ljudi. Povsem drugače pa je, ko se spustiš v tiste ožje in lično pisane ulice, kjer najdeš rojstno hišo velike znanstvenice in Nobelove nagrajenke Marie Curieve, ali na vrsto krajev, ki spominjajo na velikega Chopina, ki ima čudovit spomenik v mestu. Le kdo bi si mogel predstavljati Varšavo brez Chopina! Na vsakem koraku se ponujajo ljudem knjigar- ne. Veliko knjigarn, ki so bogato založene. Raz- porejene so celo po jezi- kovnih področjih. Ne manjka tudi starih anti- kvariatov, kjer so na vo- ljo knjige po nizkih ce- nah. Vsekakor pa smo imeli premalo časa. da bi lahko videli še kaj več, kar nam je gotovo ostalo skrito. Toliko časa smo še imeli, da smo skočili še do stare kraljevske pala- če, ki jo še vedno obnav- ljajo z zbranim denarjem, ki ga prisi>evajo vsi Po- ljaki in številni turisti, ki mečejo denar kar v ve- liko vitrino, ob kateri sto- ji maketa palače. Veličastno je urejen prometni »vst;jp« v Var- šavo, kjer so zgradili ve- liko cestno pentljo s šte- vilnimi nadvozi in podvo- zi, da ima človek občutek, kakor da je prišel v Chi- cago. Poljaki so izredno Donosni na ta svoj urba- nistični podvig. In kakršni turisti bi bi- li, če se ne bi v tistem našem varšavskem dnevu razkropili po trgovinah. Tukaj smo prvič občuti- li razliko. Nikjer vrečke ali kakšne priročne stvari. Vse ti zavijejo v papir, ki je podoben »pakpapirju«, vse ti lepo zveze j o z vr- vico in hajd na ulico s paketi kot dedek Mraz. A o tem in še čem podrob- neje v naslednji številki. Vse te hiše so bile zgrajene po vojni — do potankosti v takšni obliki kot pred letom 1939. Na tem mestu Je bil geto. Za velikim spomenikom se vidi eden od številnih sodobnih stanovanjskih blokov. VOJASSCE VAJE - KOKARJE 74 PIŠE DRAGO MEDVED 5 POT PEUE DOMOV Dnevi so minevali, prehi- tro za vse tisto, kar je bilo treba postoriti, da je bila naloga v celoti opravljena. Nekaj dni je tudi deževalo in vojska je počivala pod šo- tori. Vsak trenutek jo izko- ristili, da so si uredili oble- ko in opremo. V popoldne- vih so bile tudi ure v red- nem programu za politične informacije doma in v sve- tu. Kapetan prvega razreda Vitomir Juškovič je fante seznanjal o tem položaju, vsakdo je dobival časopise, skratka, enota je bila dobro informirana o vsem, čeprav je živela v gozdu pod »milim nebom«. Ob pisanju teh reportažnih zapisov moram izkoristiti tu- di priložnost, da zastavim be- sedo, dve o pojavu, ki sem ga bežno omenil že na sa- mem začetku v prvem nada- ljevanju. Pisal sem o pozivu. Pisal o tem, da to ni le ko- šček papirja ali simool ad- ministracije ali birokratske- ga stroja, ampak poziv je nekaj več. Je tudi tisto bu- dilo v človeku, budilo za ne- katere dolžnosti pa tudi pra- vice, ki so nam dane z usta- vo. Predvsem pravica m dol- žnost za obrambo domovine. Toda očitno tega niso vsi ta- ko razumeli. Letošnji primer je pokazal, koliko je takšnih, ki se niso odzvali na poziv. Opravičeno ali neopravičeno. Odstotek »neprišlekov« je bil v vsakem pogledu prevelik. Ne gre pri takšnem ugotav- ljanju za pikolovstvo ali za zadoščenje določenim rubri- kam v administraciji. Gre za veliko več. Gre za odgovor- nost, ki ne sme v nobenem trenutku zatajiti, gre za mi- selnost in zavest, ki mora bi- ti jasno izoblikovana in ne sme dopuščati nobenega dvo- ma in omahovanja. No, tudi v komandi tabora niso ob tem pojavu stali križem rok. Povabili so na razgovor vsa vodstva občinskih skupščin in družbeno političnih orga- nizacij in jih seznanili s po- javom. Pogovorili so se kako bi v bodoče ta problem us- pešneje reševali. Tako je obi- skal naš tabor tudi general- polkovnik Franc Tavčar Rok, komandant ljubljanskega ar- madnega območja. Takoj, ko se je v našem taboru življe- nje v polni meri res razžive- lo, so se sestaU tudi komu- nisti cele enote in -"azprav- Ijali o problematiki, ki se je pojavljala v taboru. In naj- neposredneje je tekla beseda ravno o tistih, ki se vajam niso odzvali. Komunisti eno- te so zahtevali, da se tisti, ki se niso udeležili vaje opra- vičeno, tudi najstrožje ka- znujejo. Takšnale enota, ki se zbe- re p>od smrekovimi vrhovi, živi polno družabno življenje in se njena aktivnost ne konča na cesti z lopato v roki ali pa na položaju ob minskem ix)lju aU na streli- šču. Ob strokovnem ?nanju, ki ga. mora vsak vojak ob- vladati, mora biti tudi dobro informiran o družbenopolitič- nem življenju in delu doma ter o vseh dogajanjih v sve- tu. Le tako je sčasoma mož- no oblikovati kar najbolj ce- lovite osebnosti v vrstah na- še vojske in le dobro osve- ščen vojak bo tudi na polo- žaju ob svojem strokovnem znanju dober in zanesiijv bo- rec. Moram poudariti, da smo v enem samem tednu tudi na tem polju izoraU marsikatero ledino in poželi nemalo us- peha. Fantje so bili zadovolj- ni. Ne samo zaradi tega, ker so bili toplo oblečeni .n ker so imeli polne porcije pasu- Ija. Ne, bili so zadovoljni tudi zaradi tega, ker so ve- deU, da so povsod vključeni v družbeni proces, da so vključeni v takšno vojaško življenje, ki daje vsakemu posamezniku pa tudi kolek- tivu možnost do velja/e, da je vsakdo lahko pokazal kaj zna (seveda ne na škodo dru- gega) in da se je v vseh enotah pokazala tista osnov- na skrb za človeka, ki našo armado na vseh področjih tako značilno socializira. Ob takšnem vzdušju pa tudi na- pori niso več napori, ampak same po sebi umevne nalo- ge, ki pač zahtevajo določe- no stopnjo truda. Brez tega seveda ne gre, najmanj pa v vojski. A o tem je bilo že dovolj besed izrečenih in na- pisanih. Naj zaključim to svo- je »poročanje« iz vojaškega tabora Kokarje 74 z mislijo komandanta enote kapetana prvega razreda Nikole Špor- čiča, ki je ob zaključnem se- stanku ob slovesu tisto son- čno nedeljo dejal svojim fan^ tom: »Bili smo dober in ho*", mogen kolektiv, naloge ste opravili zelo dobro. Vrnite se domov — sami veste, kaj morate zadržati zase in ob čem ste lahko ponosni. Zdaj ve vsak za svojega s)seda v enoti in ob prvi priložnosti, ko se bomo spet videli, želim, da ste vsi zbrani v še bolj popolni obliki kot doslej. Ta-' ko kot smo bili ta teden sku- paj na vaji, tako bi jutri ob pra-vem napadu na našo svobodo krenili proti sovraž- niku. Da ga uničimo!« Potem srno tisto sončno dopoldne pobrali vsak svoj nahrbtnik in krenili proti par- kirnemu prostoru. Za nami je bila vaja, velika "aja, po silnosti orožja in tehnike pa tudi po srcu. Vczi.sti so bili povsod. Nobene vojaške operacije si ne moremo predstavljati brez njih. Kolona je v jutranji svežini krenila na delo. Danes, jutri, tako vsak dan. Le njihove sence vedo za pot. St. 45 — 14. november 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 KS ŠOŠTANJ Na zadnji razširjeni seji sveta Icrajevne slcupnosti Šoš- tanj (vabljeni so bili tudi predstavniki občinske skup- ščine in izvršnega sveta kul- turne skupnosti, Svobode Šoštanj in drugi) so ponov- no spregovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki so že dolgo »kamen spotike« v samem Šoštanju, kot tu- di na relaciji Šoštanj — Ve- lenje oz. tamkajšnjimi vodil- nimi organi. Gre preprosto za to, da še vedno ni pojas- njeno, zakaj dobijo Šoštanj- čani in pri sebi zbranih sred- stev od komunalnega prispev- ka samo nekaj več kot 17 od- stotkov (ostalo gre za neraz- vite krajevne skupnosti), Ve- lenjčani pa 30 odstotkov. Za- radi takšne delitve (nazaj se vrača samo 17 odstotkov sredstev) so se v Šoštanju znašli v težavah, saj nimajo dovolj sredstev za normalno in redno delo, predvsem pri urejanju prepotrebnih komu- nalnih objektov. Zato so mo- rali iz programa marsikaj iz- črtati, kar pa seveda ni po- volji šoštanjskim občanom. Da ne bo nesporazuma: šoštanjčani niso proti temu, da se del sredstev zbranih pri njih ne razdeli nerazvi- tim krajevnim skupnostim v občini, so pa proti temu, da v tem odstotku niso izenače- ni z Velenjčani. Zato se za- vzemajo, da se tudi njim odobri 30 odstotkov vsote od celote, kar bi jim omogočilo, da bi lahko izpeljali zastav- ljeni program. Ob tem gre še za druga nasprotja, kot zakaj KS Šoštanj ni dobila niti dinarja za škodo povzro- čeno v lanski poplavi, zakaj še ni izdelan urbanistični in zazidalni načrt za Šoštanj (če so velenjski urbanisti nesposobni, da bi to napravi- li, se naj delo zaupa dru- gim!), ali je občina prisotna, da odloča o mejah občine in o priključitvi posameznih na- selij mestu Velenje, zakaj je vendar premalo povdarjen krajevni praznik Šoštanja, ki je istočasno tudi praznik ce- lotne občine itd. Na vsak način je ireba do- seči, da se ob osnovni šoli »Kajuh« zgradi telovadnica, če pa to zaradi eksploataci- je premoga ne bo mogoče, je treba najti ustrezno loka- cijo na levem bregu Pake ta- ko za šolo, kot tudi telovad- nico. Pooblastili so tudi taj- nika KS Šoštanj Milana No- vaka, da na občini uredi gle- de manjkajočih sredstev za pokritje najnujnejših potreb do konca letošnjega leta in sicer v višini nekaj več kot 18 starih milijonov din. Na vsa in še druga vpra- šanja so zahtevali odgovore, ki pa jih dosedaj še niso do- bili. Predstavnika izvršnjega sveta, ki sta bila navzoča na seji, sta zagotovila, da bo o zahtevah izvršni svet občine Velenje temeljito razpravljal in jih obvestil o sklepih. Delegat krajevne skupnosti Slavko Gusič je povedal, da so delegati zaradi vsega te- ga v neprijetni situaciji pri občanih, ko jim tolmačijo nastalo stanje. «Vemo, da je Velenje središče občine, ven- dar se je treba ozirati tudi na druge, kot na primer Šoš- tanj. Ni bila dana možnost pravega sodelovanja, čeprav je Kš Šoštanj vedno dajala polno podporo temu, kajti samo to so pogoji za norma- lizacijo odnosov. KS Šoštanj nima sredstev za normalno delovanje in treba se je od- ločiti: ali bomo zagotovili sredstva, ali krajevno skup- nost ukinemo ali pa izvolimo nove delegate?« Vprašanja zahtevajo odgo- vore, celotna situacija pa pre- cejšnjo mero strpnosti in medsebojnega sporazumeva- nja. Saj občina je skupek ve- čih krajev, ki se morajo raz- vijati, ne pa obratno. Vse še nekako gre, treba je samo rešiti edini — če ga lahko tako imenujemo — »kamen spotike«, to je vprašanje sredstev za KS Šoštanj in kolikšna naj bodo ta sredst- va. Od višine sredstev pa je odvisen razvoj kraja. Za to pa tudi gre. TONE VRABL 37 »Danes so ga tretjič oklicali. V sredo bo poroka.« Cigan je zaklel in rekel: »To pa je hitro. Skoraj bi bil prišel prepozno.« V tem je Urška prišla in pogrnila mizo. Vpričo je govoril cigan, kakor da je Petelinšek, mešetar: »Sest plemenskih krav marijadvork mi je potrebnih; kje bi jih mogel kaj dobiti? Dobre molznice morajo biti, na novem mleku in ne starejše ko s tremi teleti.« Cene mu je naštel nekaj takih kmetov, kn so redili plemenske marijadvorke, med njimi tudi Ravnjaka. — Ko je Urška zopet odšla, je rekel cigan: »Z Osojnikom moram govoriti — na vsak način — jutri zgodaj zjutraj.« »Ali na skrivaj?« je vprašal Cene. »Seveda; nihče me ne sme videti.« »To bo bolj težko.« »Pomagati mi moraš. Pošlji mi ga kam na kak samo- ten kraj, kjer bom varen!« »Ali mu naj povem, kdo ga čaka?« »Nikakor. Ded se me izogiblje ko mačka psa. če mu poveš, da ga jaz čakam, ne bo hotel priti. Napleti mu kaj in mi ga spravi na pot! Sto dinarjev ti dam zato.« Cene je nekoliko preudaril, potem je rnenil: »Osojnih je zelo na denar. Ako čuje, da je Petelinšek v planini na Jankovcu, da tam krave kupuje, in jih dobro plačuje, ga bo šent gotovo zanesel gor.« »Res, tako bo! Na denar je kakor lisjak na kure. — Jaz pa ga bom na poti pričakal.« »Kaj pa, če ne bo imel časa ali pa če hotel ne bo?« »Tedaj prideš ti po Jankovca gor; se bova že našla. Tedaj si morava kaj drugega namisliti.« Pomenila sta se se podrobno, potem pa sta se lotila Večerje, ki jo je prinesla Urška. Ko je po večerji prisedia še ona^ sta se pogovarjala samo o živini in o cenah. Urška je dejala »tozadevnemu« Petelinšku, da je škoda poti m Ravne, kajti Ravnjak mu v tem času ne bo prodal nobene krave. Povrh ga skrbi zdaj še zenitev. Zdaj je Urška na dolgo in široko pripo- vedovala, kako je imel Ravnjak že drugo nevesto — naj- lepše dekle, kar jih je blizu in daleč, ampak kar iznenada se je odločil za to drugo, čeprav ima le ono jrrvo rad. Zgolj iz prevzetnosti in zaradi jezikov je pustil na cedilu tako pridno in čedno dekle. »In zaradi denarja seveda tudi,« je zabrundal čevljar. »Ne,« je ugovarjala Urška, »na denar Ravnjak nikoli ni bil, mu tudi treba ni. Dal bi pač več ko en tisočak, ko bi namesto Osojnikove mogel vzeti Pavlo. Ta bi ga osre- čila, z Osojnikovo pa si bo vice ali celo pekel pripeljal v hišo.« Cigan je potrpežljivo poslušal zgovorno ženkico, do- kler se rmzadnje ni naveličal, ko je videl, da novega nič več ne izve. Jel je povešati glavo in je dejal, da je truden in zaspan. Urška mu je na klopi postlala in kmalu so se vsi trije spravili spat. Drugo jutro je lažnivi Petelinšek prosil Cenca, naj ga pospremi na Jankovec in Tiaj mu pokaže, kje bi imeli kako kravo zanj. Urški je pri slovesu stisnil dvajsetak v roko in jo s tem tako presenetil, da se ji je beseda zataknila in ni vedela, kako bi se »Petelinšku« dovolj zahvalila. Strumno sta moža korakala v hrib. Tam nad poto- kom sta se ločila: čevljar se je obrnil čez travnike proti Osojam, cigan pa je zavil na bistriško planino. .. Strma je bila pot na planino. Po temnem gozdu se vije in leze tik nad sotesko, spodaj pa šumi po skalnati strugi Bistrica. Nekaj korakov nad Hudo pečjo, s katere niti pogled ni varen v globino, se steza izgubi na samo- ten pašnik, ki je obrobljen od macesnov. Na zgornjem kraju je studenec, zraven pa preperela klop. Tu se je usedel cigan, ker se mu je zdel ta kraj najpripravnejši: na dve strani je videl in presenetiti ga tukaj ni zlahka kdo mogel. Dolgo je moral čakati, cele štiri ure, da je nazadnje vendar ugledal v daljavi spodaj nekaj človeškega. S svo. jimi bistrimi očmi je kmalu sjx)znal, da je Osojnik, in se skril za macesen. Osojnik je tako gibko ubiral navzgor, da bi mu nihče ne prisodil njegovih šestih križcv. Pri studencu se je usedel, da bi si počil. V tem je stopil cigan predenj in ga pozdravil: »Dober dan, gospod Osojnik!« Trenutek ga je Osojnik meril, potem je zaklel in rekel: »Prekleti cigan! Ali si se spet priklatil?« »Hoho! Kako pa govoriš s svojim najboljšim prija- teljem? Jaz pa sem že tako želel, da bi te videl,« se je cigan norčeval. »Kaj mi hodiš na pot? Nimam časa zate. Kaj hočeš.« »Jaz tudi nimam časa; zato bova hitro opravila. Pri- šel sem, da mi daš, kar sem zaslužil, kakor si mi oblju- bil, ako tvoja hči dobi Ravnjaka.« »Ti nisi nič opravil in za nič ne dam nič.« »Jaz sem Ravnjaka zamotil, da je.rCenc Vando pustil. Tudi to sem jaz naredil, da vzame tvojo hčer!« »Seveda, zdaj se lahko hvališ! Ze od jeseni ni bilo o tebi ne duha ne sluha. Zato nikar ne misli, da se ti bom še dal kaj molsti! Zasluženega nimaš prav nič. Tako pa ti bom dal še nekaj, ko se oženita. Petdeset dinarjev bo prav lepa napitnina zate.« Cigan se je grdo zarezal. Nato je rekel trdo in od' ločno: »Kar imej moj zaslužek in še napitnino povrh! Ampak zdaj se bova drugače pomenila. Nameravam, da bi te kraje zapustil, in se nikoli več ne vrnil sem. Preden se posloviva, mi boš dal trideset tisoč dinarjev, nič več in nič manj. Denar moram imeti še danes ali najkasneje jutri zjutraj. Potem sva bot.n 20. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 14. november 197i Kot smo že omenili, so delavci tovarne usnja Konus pričeli delati takoj po kon- čani drugi svetovni vojni. Pravzaprav niti ne bi mogli reči začeli, bolj prav je — da so delo marljivo nada- ljevali, saj je tovarna obra- tovala tudi med vojno. Pro- izvodnja usnja tn drugih iz- delkov, ki jih je delala to- varna, je bila v tem času ze- lo pomembna, saj je po voj- ni vladalo splošno pomanjka- nje. Ker pa je bila strojna oprema že zelo izrabljena, rezervnih delov za vzdrževa- nje pa je primanjkovalo, je bilo delo zelo težavno in po- trebna je bila velika iznaj- dljivost da so vsaj vsi ključ- ni stroji bili vedno priprav- ljeni za proizvodnjo. Začetne težave povojnega Konusa pa so bile premaga- ne že do leta 1947, kar do- kazuje tudi prva gradbena investicija. Tega leta so namreč nadaljevali graditev dvonadstropnega železobe- tonskega objekta usnjarne, katerega prvi del je zgradil že bivši lastnik pred vojno. To je bila prva investicija v Konusu po drugi svetovni vojni. Konjiška tovarna usnja se je takoj po vojni imenovala Tovarna usnja Slovenske Ko- njice. Takratni direktor ing. Rihard Pečenko pa je leta 1947 zasnoval novo ime — Konus, narisal pa je tudi Konusov znak, ki je bil v veljavi do leta 1974. Konus je nadaljeval s proizvodnjo predvojnega asortimenia, dopolnjeval pa ga je s potrebami in zahte- vami tržišča. Moderniziral je obrate, ustanavljal je no- ve, proizvodnjo pa je zao- krožil tudi z mtegracijaml. 2e leta 1955 je Konus spet pričel proizvajati umetno us- nje — to proizvodnjo je za- čel že prejšnji lastnik — ki je danes dokaj pomembna postavka v njegovi proiz- vodnji (konit). Pomembna pa je tudi plastika, s katero se je pričel ukvarjati 10 let pozneje. Plastične utenzilije in pikerji pa so v šestde- setih letih postali tako is- kani, da je Konus leta 1968 s nakupom prvega extruder- ja proizvodnjo znatno pove- čal. Klasičnim usnjenim jer- menom, katere je proizva- jal že bivši lastnik, so v Ko- nusu dodali v letu 1964 še extremultus jermena, ki so jih pričeli izdelovati po za- hodnonemški licenci. Posebno poglavje v razvo- ju Konusa pa so integraci.1- ski procesi. Konus je bil eden izmed prvih industrij- skih kombinatov na sloven- skem, ki je spoznal, da so z razdrobljenostjo in pre- majhno specializacijo ne pri- de daleč. Proces povezova- nja se je pričel leta 1959 s pripojitvijo krznarne Rečica, končal pa leta 1966 z inte- gracijo Krznanstva Kuna Iz Maribora. V teh letih so se pod Konusovo streho zdru- žile naslednje delovne orga-. nizacije: Jugotanin Sevnica, Koko Konjice, Konfekcija Majšperk, usnjarne: Lenart, Ljutomer in Miren, ustanov- ljen pa je bil tudi obrat co- patam v Ločah in sicer v prostoru, ki ga je Konusu odstopila Opekarna Loče, ter Krznarstvo Kuna iz Ma ribora. Po končanih povezavah j( prišlo v proizvodnji Komj sa do bistvenih sprememb Pričeli so proizvajati konfelt cijo (Koko in Majšperk) krzno in krzneno konfekcj jo (Miren in Maribor), ta nin in furfal (Sevnica). \' Konjicah pa so med tem ča som uvedli proizvodnjo ne tkanih tekstilov — kosona in konfina. V želji, da bi bila pro daj a čim hitrejša — za kup ca pa proizvod čim cenej ši — je Konu pričel usta navijati lastne trgovine. Pr vo trgovino je ustanovil le ta 1952 (v Beogradu), zad njo pa leta 1969 (v Ljublja ni). Konus ima danes bla govne hiše v Beogradu, No vem Sadu, Ljubljani, Novi Gorici, Celju, Ptuju in Ma riboru. Integracijski procesi ne dvomno pomenijo za Konus pomemben mejnik v njego vem povojnem razvoju. Pri teh procesih pa lahko ugo tovimo dve bistveni stvari, Kot prvo navedimo dejstvo, da so bili ti procesi v dolo- čenem smislu predhodnik obširnih integracijskih pro cesov v slovenskem ekonom^ skem prostoru in da so kot taki dali tudi določene re zultate. To je bilo za teda- nje razmere vsekakor raz- veseljivo, žal pa moramo na drugi strani ugotoviti, da so v Konusu v času integracij naleteli na dokaj skromno moralno podporo družbe, da o skromni finančni podpori ne govorimo posebej. Vse integracije so bile prosto- voljne. Konus je z njimi ne katere obrate skoraj dobese dno reševal pred nerentabil- nim poslovanjem in zato po moč, ki so jo nudili repub- liški rezervni sklad, banke ali drugi družbeni dejavniki ni bila takšna, kot jo je Konus pričakoval. Konus je vsa leta skrbel tudi*za modernicajo posame- znih obratov, v skladu s po trebami tržišča pa je spre minjal tudi proizvodni pro- gram. Lahko rečemo, da so prav novi programi oziro- ma nove proizvodnje pogo- jevali tudi modernizacijo po-i sameznih obratov. (Prihodnjič: Delavci govore) Konusova čevljarska delavnica leta 1947 CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA Rezultati I. skupine: Kovinar — Senovo 1:1, Ljubno — Brežice 2:0, Olimp — Pivovar 2:0, Papirničar — Straža 1:0, Celulozar — Boč 3:4 in Šoštanj — (]^ekar 0:0. LESTVICA I. SKUPINE PO 10. KOLU: Rezultati II. skupine: Šmarje — Senovo B 4:0, Dravi- nja B — Velenje B 2:1, Krško B — Gotovolje 0:3, Žalec — Vransko 4:0, Oplotnica — Ponikva 3:1 in Kozje — Polzela 0:3. St. 45 — 14. november 1974 NOVI TEDNIK ~ stran 21 Stasa Gorenšehi ZIMSKI PLASC čeprav bo v letošnji zimi in>fla moda najraje različne kombinacije kril, jopičev in pletenin, bo vendarle ostala zvesta tudi zimskemu plašču. Saj mu je namenila vso pozornost in poskrbela za novosti in spremembe tako pri krojih kot pri materialih in barvah. Zimski plašč, tako kot nova modna oblačila nasploh, je zelo široko in ohlapno krojen. Pod rameni je nabran in se širi vse do roba, široki so tudi rokavi. V pasu široka linija, stisnjena s pasom, če bomo ta- kemu plašču dodali krznen ovratnik, bo močno spominjal na rusko zimo. Prav tako moderen pa je tudi plašč z roglan rokavi, v katerih je všita kratka široka pelerina, ki daje ženskemu plašču popolnoma drugačen, nekoliko starinski izgled. Najbolje bo, če bomo za j}lašč izbrale klasičen angleški tiveed, toplo kameljo dlako ali druge debele volnene tkanine. * Vprašanje: Noseča sem štiri mese- ce in velilto Itadim. Zanima me, če je to škodljivo za otroka in kakšne so la- hko posledice. Bralka Irena M. iz Ce- lja Odgovarja dr. Milan Bekčič: Človek si je vedno prizadeval in se boril za dvig življenjske ravni. Tako si na eni strani zboljšujemo življenjske možnosti, na drugi strani pa v svojem okolju ustvarjamo razmere, ki nam lahko og- rožajo zdravje. Kajenje, čeprav ne sodi med bole- zru, je medicinski in družbeni pro- blem in ima poseben pomen. Vse ka- že, da je znatno širši in da je prizadet ne samo posameznik, temveč družba kot celota. Vse bolj se srečujemo z bo- leznimi, ki so posledice kajenja. Sez- nam teh bolezni je dolg in se stailno po- večuje: rakasta obolenja, obolenja srca in ožilja, bolezni dihal in še nekatere druge. Dokazano je, da je nikotin vzrok za sterilnost, v nosečnosti pa la- hko privede do splava ali do prezgod- njega poroda. Nikotin prehaja skozi posteljico in škodljivo deluje na potek nosečnosti. Tega prej nismo vedeli, saj so znane talidomitske tragedije Dostav- ljale v prvi plan škodljiv učinek zdra- vil. Številni zdravstveni delavci pri nas in v tujini svoja opazovanja dopol- njujejo in skrbno iščejo motnje, ki kvarno vplivajo na ženo in na otroka. Zanimiva je študija 6363 žena, ko so strokovnjaki ugotovili med nekadil- kami samo 3,3 odstotka novorojenčkov s težo pod 2 in pol kilograma; pri že- nah, ki so pokadile do 10 cigaret dnev- no je ta odstotek 4,8, pri 10 do 30 ciga- retah pa 5,6 odstotka. Enako je z dolžino otrok. Poprečna dolžina dečkov — novorojenčkov je pri nekadilkah 51,5 cm, pri kadilkah pa 48,7 cm. Nosečnost je manj zaželena pri že- nah, ki kadijo in pri njih je število spontanih splavov večje. Poskrbeti bi morali za široko akcijo preprečevanja kajenja med nosečnostjo in na sploh. Pri tem naj nam oomaga spo2!nanje, da je zdravje pravica in da bolezen ni neizbežno breme, ki ga mo- ramo sprejeti. ZAKAJ LASJE IZPADAJO Zmerno iapadsnje las je naravno, ker lasLšče izmenjava lase. Ti niso trajni in ne nosimo istega lasu vse življenje. Življenjska doba enega lasu je približno 5 let za lase na zatiiju in na vrhu glave :n 2 do 4 leta za ti&le ob čelu in na sencih. Las nato iz- pade. Iznad lasne brbončice pa zraste nov, mlad las. Kadar iapade dnev^no do 30 las, smemo izpadanje imenovaiti naravno in se približno po enem mesecu samo usitavi in novi lasje, ki rastejo, so po de- belini in barvi enaki iapaidlim. Včasih je takšno naravno izpadanje las navidezno bolezens.ko, ker lasišče menja večje števi- lo las hkrati, kar pa traja le nekaj dni in se ustavi. Lasje najbolj izpadajo poleti7kar kaže, da se I o ujema s časom, ko se tudi živali gorijo. Seveda je sedaj lasišče redkejše, a se do jeseni lepo popravi. Izpadajo nor- malno le dolgi, doraščeni lasje, ne izpa- dajo pa mladi, kratki lasje, to je lasje, ki niso daljši od dveh cm in imajo priostre- no konico. Popolnoma naravno je tudi, da imajo stari ljudje redkejše lase, ker je pri njih obnavljainje pač poičasnejše oziroma ga ni. če pa i?padajo tudi mladi, na koncu konica s.ti in kratki lasje, moramo pomi- sliti na bolezensko izpadanje. To ima zelo različne vzroke. Povzročitelj se lahko na- seli na lasišče iz na.še okolice. Posledice so vidne: kraste, luske, gnojne bulice. I^sje tu postopoma iiz^adajo in se neradi obnavljajo. ? Izpadanje las je prav pogosto po huj- ših nalezljivih boleznih, ko je imel bolnik zvišano temperaturo nad 39 stopinj C. Lasje lahko izpadejo slabokrvnim, malo- krvnim in živčnim osebam. Vendar izpadajo lasje zaradi seboreje, to je stanje lasišča, kjer opazimo ali moč- no iziločanje kožne masti in mastne lase ali pa nastajanje suhih luskic in prhlja- ja v lasišču. Pri obeh oblikah izpadajo lasje. Vzrok tega stanja je še nepoznan, oziroma že domnevajo, da ima prste vmes virusna infekcija. Prekomerno izločanje maščobe skušamo omejiti. A ne s pogo- stim umivanjem in drgnjenjem lasišča z alkoholom, temveč z dieto. Izogibali se bomo vseh mastnih in pikantnih jedi, al- kohola in črne kave. Uživali pa bomo ve- liko svežega sadja in zelenjave ter bomo s tem dobili vaise obilo vitaminov A in D ter B, ki običajno primanjkvijejo vsaki bolni koži. Zelo pomembna je splošna higiena la- sišča. Lase moramo vsak večer krepko skrtačiti s ščetinasto krtačo. S tem zma- siramo lasišče, poživimo krvni obtok ob lasnih koreninicah in lasišče je sposobno, da požene nove, zdrave in krepke lase. Pomembno je tudi umivanje las. Umivaj- mo si jih vsakih štirinajst dni, ker prepo- gosto umivanje las samo pospešuje izlo- čanje masti in s tem tudi izpadanje las. 'Pri tem opravilu ne smemo varčevati s toplo vodo. Lahko uporabljamo šampon, lahko pa tudi jajčni rumenjak, ki ga do- bro spenimo. Pri tem moramo lasišče prav dobro izprati, ker so ostanki rumenjaka najidealnejše okolje za razvijanje bakte- rij, ki bi škodile lasi.šču in lasem. Umiva- nje glave dokončamo s spiranjem v mlač- ni vodi, ki ji dodamo žlico kisa. Za utrjevanje in krepitev las si lahko pripravimo tudi lasno vodo. Petsto gra- mov svežih in opranih koprivnih korenin pomešamo s sto grami kamiličnih cvetov in vse skupaj namočimo csem dni v litru alkobola. Po osmih dneh odcedimo teko- čino z iztiskanjem skozi krpo v čisto ste- klenico. Nato dva dela zeliščnega izvlečka razredčimo z enim delom prekuhane in ohlajene vode in dodamo dve do tri kap- ljice pe-rujskega balzama in nekaj kapljic parfuma.. S tem si masiramo lasišče štiri- najst dni vsak drugi dan, nato pa enkrat do dvakrat tedensko. Koprivuii izvleček se dobi tudi v lekarni. BJ SLAD- KORNA Sladkorna tx>lezen je pravzaprav bole- zen presnove. Njen vzrok je pomanjkanje hormona insulina ali pretirano delovanje, snovi, ki delujejo nasprotno kot insulin. Bolezen napada ljudi vseh starosti, tako otroke kot starejše ljudi. Za slaidkomo boleznijo lahko oboli š.ovek po prebole- lem vnetju trebušne slinavke, vendar naj- večkrat ne moremo ugotoviti, zakaj je pro- itzvajanje insulina neizdatno. Bolezen je lahko prikrita in se le z različnimi testi ugotovi nepopolna presnova sladkorjev, drag je i>a se pojavi z vsemi značilnimi zmamenji. Med ta znamenja spadajo spremembe na koži (turi, srbeži in izpuščaji v okolici spolovil), hitra utrujenost, počasno celjenje ran. V začetku boleszni bolniki hujšajo, če- prav imajo tek in veliko jedu in pijejo. 2eja je značilna za sladkorno bolezen. Člo- vek, ki ima take težave, mora na pregled. Tu ugotovijo, če je sladkor v urinu. Ako je sladkor v urinu pozitiven, je treba izmeriti tudi količino sladkorja v krvi. Norma,lno je v njej 70 do 100 mg sladkorja. Zdravljenje sladkorne bolezani ni priipro- sto. Debelušni bolniki morajo počasi huj- šati in se strogo držati diete. Zelenjave lahko jedo kolikor hočejo, seveda če ni preveč zabel j ena z oljem in če ne vseibuje sladkorjev. V grahu, fižolu, korenju in pe si je razmeroma veliko sladkorja, zato te zelenjave ne smejo jesti preveč. Pri teme- ljiti diabetični dieti j« torej popolnoma prepovedano uživanje sladkorja, pa tudi je- dil, ki vsebtijejo sladkor in med. Neomeje- no pa lahko jedo meso in zelenjavo, ki ni- ma sladkorja in pijejo kislo vodo. Dieta je osnovno zdravilo za zdravlje- nje sladkorne bolezni. Mnogi bolniki si samo s pravilno dieto uravnavajo množino sladkorja v kn'i, tako da jim ni treba do- dajati nobenih zdravil. Ce pa 2dravljenje z dieto ni zadosti učinkovito, mora jemati zdravila, ki jih glede na iz-zide predpiše zdravnik. Nekateri si morajo vbrizgavati vsak dan insulinske injekcije, drtigim pa uspešno pomagajo antidiabetične tablete. Teh je več vrst. BolniJki s sladkorno boleznijo morajo živeti umirjeno in urejeno. Večji telesni, predvsem pa duševni napKsri jim škodujejo, zato jim mora okolica pomagati, da se čim bolje p>očutijo. Ce se nenadno poveča količina sladkorja v krvi, bolnik izgubi zavest. To stanje imenujemo diabetična koma. Največkrat se pojavi zaradi nevestnosti bolnika, ki na mah opusti dieto in neha jemati zdravila. Lahko pa pade v komo tudi tedaj, če zboli za katero drugo bolezen. Takšne bolnike zdravijo samo v bolnišnici, kjer opravijo številne preiskave, da je zdravljenje uspeš- no. Pri tem nikoli ne vemo, kakšne ix)Sledi- ce pvovzroča sladkorna bolezen na ostale organe. Spremembe se pokažejo na ožilju, na očeh, na ledvicah. C^lo živčnemu siste- mu ne prizana.ša. Bolnike bolijo noge, v hujših primerih celo delno ohromijo. Znanost skuša z modernimi prijemi ugo- toviti in odstranjevati vzroke, ki povzročajo to bolezen in upajmo, da bo kmalu dobila medicina uspešnejša zdravila, saj št.evilo sladkorno bolnih v vseh civiliziranih lieže- lah narašča — mogoče tudi zaradi preobil- ne hrane. BJ pnpqroČQm6 Te dni imajo na športnem oddelku velebla- govnice T veliko izbiro zimskih sank v treh različnih velikostih (95, 1.10 in 1.20 cm) s sedežem iz pisane vrečevine. Cene so: 130.50, 140.70, 150.30 din. Ženske ali moške smučarske rokavice, us- njene, v različnih barvnih kombinacijah, lahko kupite na športnem oddelku velebla- govnice T. Proizvajalec je Toper Celje, ce- ni teh na sliki pa sta 279.00 (ženske) in 217.88 (moške). V prodajalni Univerzale smo izbrali za vas tople moške kučme. Na voljo imajo raz- lične oblike in različne vrste krzna (bo- ber, rakun, tjulen, avstralska ovca). Cene se sučejo od 353.00 do 560.00 din. Bliža se čas daril. Tokrat vam priporočamo pojočo petrolejko — steklenico, iz katere se oglasi glasba, ko jo dvignemo. Petro- lejka je obenem lep dekorativen predmet, prodajajo pa jo v veleblagovnici Tkanina. Cena 171.20 din. Morda še ne poznate Termal posode s po- krovom, v kateri lahko pečete z maščobo ali brez nje, je odporna proti ogrebninam in se enostavno čisti Proizvaja Emo Celje^ prodajajo pa jo v veleblagovnici Tkanina. Cena 193.10 din. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 45 — 14. november 197, |^W^>^ iSPORT WT - ŠPORT NT - S|diay|t S |P<^^ KJE ŠPORTNI OBJEKTI V CEUU Na drugem rednem zasedanju skupščine TTKS Celje so delegati največ razpravljali o razvoju telesne kulture, kadrih, financiranju in objektih. O slednjih je Tone prof. Goršič povedal, da jim je treba v bodoče posvetiti izjemno pozornost. Pri programu gradnje športnih in rekreacijskih objektov v Celju morajo sodelovati vsi zainteresirani, tako da ne bo prihajalo do razpotij, kot mnogkrat doslej. Za daljše obdobje je treba določiti površine, ki bodo namenjene športu in rekreaciji. Tako je Tone prof. Goršič pripravil predlog srednjeročnega načrta urbanizacije, gradnje in vsebine telesnokulturnih objektov v celjski občini, ki ga objavljamo v celoti. Namen srednjeročnega načrta te- Icsnu-kiilturnih objektov je pred- vsem v tem, da v razrei^evanje problematike vnese načrtnost, smo- trdnost in učinkovitost z na.sled- njimi ukrepi: 1. Oblikovanje enotnega, koor- diniranega predloga programa, do- govorjenega med vsemi zaintere- siranimi dejavniki in pripravlje- nega med vsemi zainteresiranimi dejavniki in pripravljenega ob so- delovanja strokovnjakov iz različ- nih področij, ki se ukvarjajo po- sredno aii. neposredno s problema- tiko prostega časa. 1. Načrt, ki naj bi ga na os- novi javne razprave sprejela občin- ska skui)ščina naj bi tudi na tem področju zagotavljal načrtno iz- vajan,je dogovorjenega programa. :{. Načrt bo temeljil na možno- stih medsebojnega spnrazumeva- n„ii in dogovarjanja zainteresira- nili dejavnikov (TTKS, TIS, .SOV, KS itd.), kjer bo to potrebno. Pri tem mislimo tako na investi- ranje kot na vzdrževanje in upo- rabo objektov. 4. Z načrtom želimo slediti nor- mativom (12 kv. m na prebivalca ipd.), ki izhajajo iz vse večjih potreb po aktivnem prostem času ter novim spoznanjem na tem po- dre o)u. 0. Načrt naj bi bil osnova za programiranje in družbeno dogo- varjanje za leto 107.1. Sestavili deli načrta bodo karte z obstoječimi in načrtovanimi ob- jekti, okvirna vsebina objektov, predlogi za prioritetni vrstni red investicij, predlogi za vzdrževanje in uporabo objektov. II, OSNOVNA IZHODIŠČ.^ IN SMERNICE Z.\ IZDEL.AVO SRED- NJEROCNE(i.\ (IN DOL(X>ROC- NEG.\) N.\CRTA TELESNOKUL- TURNIH OBJEKTOV 1. Telesno-kultunii objekti in ze- lene površine so enakopravni del vseh, družbi potrebnih .»bjektov. 2. Tele.sno-kulturni objekti so .se- stavni del objektov za prosti čas, s katerimi bi morali biti tudi prostorsko povezani (centri za prosti čas — knjižnice, čitalnice, društveni prostori ipd.). 3. Pri načrtovanju morajo biti udeleženi strokorajaki v.seh potreb- nih področij (urbanisti, arliitekti, pedagogi, sociologi ipd.). 4. Pri načrtovan.;Ui moramo upo- števati programsko in organiza- cijsko politiko TTKS na vseh rav- neh telesne kulture in vsebino de- la njenih nosilcev ter tako tudi načrtovati objekte za: — temeljno telesno vzgojo —- ŠŠD, predšolski otroci itd. — tekmovalni S-port — telesno-- vzgojne organizacije — športno rekreacijo a) usmerjeno — z odprtimi ob- jekti b) organizirano — tekmovanja, vadba Seveda se namembnost objektov posameznih nosilcev medsebojno prepleta. 5. Upoštevati moramo krajevno skupnost kot bodočega nosilca razvoja življenja v prostem času, zlasti pa potrebe usmerjene šport- ne rekreacije vseh starostnih kategorij. G. Lokacija in vsebina lelesno- kaliurnili objektov mora biti us- klajena z ustreznimi normativi, ki jih je treba določiti glede na število prebivalstva, starostne ka- tegorije, oddaljenost, vsebino ak- tivnost ipd., ki jili je treba spre- jeti z odlokom občinske skupščine. 7. Reanibulacija UNC mora upo- števati predloge srednjeročnega načrta in obratno. 8. Upoštevati je treba vse več- jo potrebo in interes po telesni aktivnosti ln povečanje prostega časa. 9. Upoštevati je treba kolikor je mogoče tudi razvoj okusa lju- di, priljubljenost in privlačnost določenih aktivnosti. 10. Iz vidika bol.jše koiKlicije, obrambne sposobnosti morajo ime- ti prednost površine in objekti za tzv. aerobne aktivnosti (tek, hoja, TRIM steze, planinstvo, ko- lesarjenje, plavanje, smuk, tek, veslanje in igre z žogo). Pri tem izkoristimo prirodne, zelene in vodne površine v oko- lici. Te naprave so tudi cenene, do- stopne vsakomur v vsakem času ter dajejo možnost velike frek- vence obiska. 11. Zimska aktivnost je omeje- na predvsem na smučanje. Zato je treba razširiti njene možnosti (morda s TRIM kabineti v KS). 12. Zaradi racionalizacije uprav. Ijanja, gradnje, vzdrževanja ter uporabe ter socializacije občanov urejujemo čim več večnamenskih objektov. Npr. omogočimo uporabo v vseh 4 letnih časih in aktivnost za čim več starostnih kategorij (družine!) z različnimi interesi. S tem bomo preprečili formira- nje ozkih krogov in razbijanje družine v pro.stem času. 13. Najprej urejujemo central- ue objekte za potrebe vseh obča- nov (bazeni, rekreaci,jski centri). 14. Predno se odločimo za no- vogradnje, zlasti manjših objek- tov, preverimo izkoriščenost ob- stoječih, jih izl)oljšamo ali pa jih dopolnimo na nasledn.;«- nači- ne: a) dogovorimo se za odprtost vseh objektov in s tem širšo upora- bo npr. šolska igrišča so lahko ob koncu tedna, čez počitnice namenjena in pripravljena za rekreacijo vseh občanov, z os- vetlitvijo pa tudi vsak večer; b) spremenimo namen objekta — glavnega uporabnika ali vsebino (npr. Skalna klet in Olimp za rekreacijo in šole); c) dogradimo potrebne )bjekte in s tem dopolnimo ojihov na- men (ob šolah, športnih ob- jektih, turističnih posto,jankah ipd.); d) z osvetlitvijo podaljšamo mož- nost dnevne uporabe — zlasti za odrasle in spomladanske in jlesenske dni; e) z večnamenskimi asfaltnimi po- vršinami lahko povečamo raz- novrstnost uporabe in frekven- co obiska npr. na malo širšem ko.šarkarskem igrišču >e lahko vrišejo in postavijo dve od- bojkarski i.gri.ščl; f) z umetnimi ma.sami, bol.išo drenažo, umetnimi smučišči, ogrevanim letnim bazenom, be- tonskimi in teniškimi mizami, nadstrcšnicami in podobnimi sodobnimi izbiil.jšavanii lahko uporabl.jamo objekte kljub sla- bemu vremenu; g) če je le mogoče uredimo iz- posojevalnico rekvizitov in op- reme pri objektih; b) zaradi privlačnosti (zlasti za odrasle in ženske) .»premimo čim več objektov s predpisa- nimi sanitarijami in gardero- bami; i) uredimo parkiri.šča m dostop pri obstoječih objektih; j) zagotovimo dobro vzdrževanje in urejenost objNitov. PRIPRAVE SO ŽELO DOBRE Tako kot vsako leto se tu- di letos smučarji SK Izlet- nik iz Celja že dalj lasa pri- pravljajo na novo smučarsko sezono. Da bi kaj več zve- deli o pripravah nam je tre- ner mladinske In članske eki- pe .\Iarjan Rosina povedal: »S pripravami na letošnjo smučarsko sezono smo prak- tično pričeli že poleti. 20. ju- nija smo se prvič zbrali s prvo in drugo skupino na Okrešlju. S prvimi treningi je pričel trener Bevc iz Tr- bovelj. Jaz sem se poškodo- val, Grabar, trener pionirske ln cicibanske ekipe, pa je odšel na odsluženje vojaškega roka. Prvi treningi so bih ze- lo uspešni, saj so bile za ta_ čas zelo ugodne snežne raz- mere. Po teh treningih smo opravili klubsko kategorizaci- jjo in sicer po kvaliteti tek- movalcev. Tako je nastalo pet skupin tekmovalcev, V skupino mlajših, najbolj per- spektivnih, so se uvrstili: Robi Klakočar, Uroš Kragl, Janko Cesar, Evgen Zgozd- nik. Robi Polovic, Barbka Ja- grič, Daša Jug in Natalija Vrečar. V drugi, skupini so tekmovalci iz kategorij mla- dincev in članov: Jože Bevc, IMatjaž Vovk, iVIatej Vlaligoj, Tomo Vovšek, Marko Cetina, Senja Jezernik, Barbka Dvor- šak, Andreja Jezernik :n Bar- bka Jug. Poleg teh dveh sku- pin imamo še tri skupine tek- movalcev. Uroš Kragl in Ro- bi Klakočar sta se uvrstila v izbrano vrsto pionirjev, medtem ko sta se Barbka Jug in Andreja Jezernik v širši izbor za jugoslovansko reprezentanco. Po preglednih tekmah v preteklem mesecu pa je v ženski državni repre- zentanci ostala Andreja .Jezer- nik, Barbko Jug pa so uvr- stili v slovensko reprezentai co. V zadnjih dveh meseci smo imeli treninge na suhei in na snegu. Prvi dve skupi ni sta pod vodstvom Bevc; in mene odhajali izmeničn< vsakih štirinajst dni v Kap run, kjer so bih ves čas ore2 borb« sodnika Juršič in Belcer ;Z Celja- Trener mladinskega moštva Petef Podsedenšek pa je -bil žalostef; Deial je: »Skoda, da gostov bilo. J, KUZMA ZMAGA IN PORAZ Odbojkarjem Gaberja se je že nasmihala zmaga, prva v letošnjem letu, v srečanju proti Bovcu. Prvi set so do- biU 16:14, v drugem pa vodili 13:5. Toda tu so obstali. Niso izkoristili petih set žog, izgu- bili drugi set in popolnoma popustili. Gostje so osvojili točki z rezultatom 3:1. Dekleta pa so zmagala v Ljubljani. Proti Viču so potr- dile svoj renome in z deseti- mi točkami povedle na lestvi- ci republiške lige. Ce uspejo dobro igro ponoviti tudi pro- ti Pužinarju bo njihov le- tošnji uspeh še večji, V prihodnjem kolu igrajo dekleta doma proti Krki, ki jih je lansko leto presenetila ter moški v Kopru. jik HOKEJ N.T. NEIZKORIŠČENI STREL v srečanju za državno pr- venstvo v hokeju na travi so Celjani izgubili srečanje pro- ti Trešnjevki iz Zagreba z 0:1. Samo srečanje je bila prava repriza srečanja proti Zelini, Tudi tokrat so imeli Celjani skoraj ves potek sre- čanja v svojih rokah, žal pa niso znali izkoristiti tudi naj- bolj zrele priložnosti za do- sego golov. Med drugim so zastreljali najstrožjo kazen — 7 metrovko. Drago Kolenc je zgrešil vrata. To, kar niso us- peli domačini, so gostje, ko je iz 7.met.rov Mudnnič pre- magal celjskega vratarja Mi- lana Kolenca. Po treh pora- zih so Celjani sedaj že v dru- gem delu lestvice. V zadnjem kolu, prihodnjo nedeljo, pa igrajo v Murski Soboti proti Portiurju. V srečanju proti Trešnjevki sta zadovoljila sa- mo Jošt in Lenik. J. K. V VSAK DOM NOViTEDNIK I 45 — 14. novembor 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 JUBILEJ LAŠKEGA KOMUNALNEGA PODJETJA Na prelomu leta bo minilo 15 let odkar je bil v Laškem ustanovljen nov kolektiv, KOMU- NALNO PODJETJE, sestavljen iz različnih majhnih delavnic. Ob slovesnosti, ki bo prihod- nji teden, se bodo spomnili tudi ustanovitelja, že pokojnega prvega direktorja Cirila Viz- jaka. Hkrati s podjetjem praznujejo petnajst let zvestobe od prvih dni obstoja še: sedanji direktor Franc Šibanc, predsednik DS in mojster Ernest Šuhelj, Berta Štubelj, Stana Hor- jak in Evgen Sipek. Trideset delavcev bo ob stovesnosti deležno priznanj za zvestobo podjetju in za požrtvovalno delo. Je že moralo biti požrtvovalno ob tolikšnih uspehih v Ižh njihovih 15 letih. Pred petnajstimi leti je postal problem pitne vode v Laškem pereč. Nekateri viš- iie ležeče hiše v Laškem že od vojne sem niso imele vode. No, niso bili samo Laščani tako žejni vode. Pivovarna, najbolj pomemben potroš- nik, se je začela širiti. No, takrat se je porodilo KO- MUNALNO PODJETJE LA- ŠKO, ki je prevzelo od mest- ne komunale v upravljanje vodovod, hkrati pa prevzelo investicijo izgradnje novega vodovoda od Jepihovca do Laškega v dolžini U kilo- metrov, vključno z novimi rezervoarji na Krištofu in pod gradom. Sledili so vo- dovodi šmohor-Rečica-Debro, nadalje Ogeče-Laško, vodo- vodi v Globokem, podaljšek v Lahomno in Marijagradec pa vsa omrežja po novih na- seljiir Laškega Tabor je I in II. Hkrati z novimi potre- bami po vodi so se poveče- vale tudi prostornine rezer- voarjev, ki za omrežje La- škega skupaj znašajo nad 1.600 kub'čnih metrov pro- stornine. Podjetje je gradilo vodovode tudi v Vrhu, v Brezi, Jurkloštru itd. IZREDNO PESTRA IN VSESTRANSKA DEJAVNOST Kot dedič nekdanje mest- ne komunale je Komunalno podjetje v Laškem prevzelo tudi druge dejavnosti, ki jih je po nakupu stavbe Kam- niktita z veliko truda in stro- ški spravil kolektiv pod eno streho. Te dejavnosti so: • KLJUČAVNIČARSTVO • ELEKTROINSTALATERSTVO • VODOVODNO INSTALA- TERSTVO • KROVSKA IN KliEPARSKA DELAVNICA • AVTOMEHANIKA • VODO- VOD IN DISTRIBUCIJA VODE. Ta vsestranosl in pestrost sicer pomore kolektivu, da se lažje prilagaja potrebam tržišča, ustvarja pa hkrati mnoge težave. Komunalno podjetje je po eni strani že na robu industrijske proiz- vodnje, po drugI pa ne rho- re preslišati klica občana, ki se mu je v vratih zlomil ključ. Razvoj KOMUNALNEGA PODJETJA v Laškem seveda ni viden na sedežu, kjer so njegove centralne delavnice. Večji del kolektiva dela na terenu, kajti podjetje pre- vzema pogosto kar kom- pleksna naročila, od nosilnih strešnih konstrukcij, preko elektroinstalacijskih del v stavbah in vnanjosti, do vo- dovodnih instalacij, central- nih kurjav pa do krovsko- kleparskih del, vključno z namestitvijo strelovodov. OD BREŽIC DO HRASTNIKA IN V KUMROVCU Od majhnih delavnic izra- zito obrtniško uslužnostnega značaja si je kolektiv Ko- munalnega podjetja Laško s svojo kvaliteto dela, solid- nostjo v pridržavanju spre- jetih rokov, ustvaril ugled naprej v domačem mestu pa v vsej občini in nazadnje na širšem slovenskem pro- storu. Komunalno podjetje je sodelovalo pri investicijah v laški pivovarni, TIMU, v Boru, pri vrsti objektov v Cateških toplicah, črpalki in restavracijah na Cateškem hribu, v Brežicah, v Termo- elektrarni Brestanica, hrast- niški steklarni. Prav pono- sni so na 30 ton težko stre- šno konstrukcijo za trgovski paviljon v Krškem in na prevzem vrste inštalaterski del pri gradnji spominske- ga doma v Kumrovcu. DESETKRAT VEČJI USTVARJENI DOHODEK Ob 15. obletnici lahko z zadovoljstvom gleda kolektiv KOMUNALNEGA PODJETJA na prehojeno pot. Leta 1960, ko je bilo podjetje ustanov- ljeno prve mesece, je kolek- tiv štel 30 zaposlenih, danes zaposluje ob dosti bolj raz- viti tehnologiji okoli 80 de- lavcev vseh kvalifikacijskih struktur m 15 vajencev. Ko- lektiv se lahko ponaša s tem, da je pomembno vzga- jališče kadrov, saj je od ustanovitve sem doseglo v delavnicah visoko kvalifika- cijo vsaj 200 mladih ljudi. V podjetju ni nekvalificira- nega delavca. Polkvalificira- nih je 13. priučenih 21, kva- lificiranih 16 m visokokvali- ficiranih 20. Ostali v podjet- ju imajo srednjo in višjo strokovno izobrazbo. Pogled na to strokovno razvršče- nost dokazuje strokovno spo- sobnost kolektiva in seveda postavlja prej našteta dela v razumljivejšo luč. In če primerjajo dohodek, je letos vsaj desetkrat večji kot pred petnajstimi leti, tudi če vzamejo v obzir in- flacijski faktor V petnajsto leto obstoja pa vstopajo z začeto investi- cijo, z izgradnjo nove pro- izvodnje hale, ki bo gotova, tako računajo, do konca le- ta in se bodo najbrž točno ob 15. obletnici, z novim le- tom selili z delom proizvod- nje pod novo streho. ''rerJs.-iJuik osnovne org:anizaci.)e sindikata Stane Ratej. direktor Franc !^ibanc in predsed- ^^k DS Ernefct Suhelj na kratkem posvetu o tekočih naioi^ah in problemih. 24. stran — NOVI TEDNPK St. 45 — 14. november 1974 TEKMOVALNI ŠPORT: N! JIH BILO! v Celju je predsednik K) TIKS Franc Ranis- kugler sklical sestanek vseh predsednikov šport- nih društev (aH njihovih namestnikov ali koga drugega iz društva!) za- radi Ustanovitve in for- miranja zveze za tekmo- valni šport, kot ene iz- med glavnih nosilk teles- ne kulture v občini po novih predpisih. Žal se sestanka (zakaj?) niso udeležili predstavniki tak- šnih društev, kot so At- letsko društvo Kladivar, HDK Celje, ZPK Neptun, TVD Vojnik in Celje — mesto, Opekar Ljubečna in Invalidsko društvo. Poleg formiranja zveze za tekmovalni šport so na omenjenem sestanku govorili tudi o program- skih izhodiščih za pri- hodnje leto. Podobne se- stanke bodo sklicali tudi za predstavnike, ki dela- jo v temeljni telesni vzgoji (SŠD) in športni rekreaciji, sklicatelji pa pričakujejo, da bo tam boljša udeležba, kot pri zvezi za tekmovalni šport, ki pa je pravzaprav med vsem' na.jpomembnejša. Še t^ iniciativni odbor za tekmovalni šport To- ne Erjavec, Nace Krum- pak in Viki Dorn mora do prihodnje seje pripra- viti vse ustrezne mate- riale, ki pa bodo verjet- no privabili tudi vse za- interesirane! TV LJUBITELJI SMUČANJA Tudi letos bo sejem rabl.jene smučarske in drsalne opreme. Kdor jo želi kupiti, naj pride' 23. novembra med 8.—12. uro v dvorano Atletskega društva Kladivar, Kersni- kova ulica. Tudi s tako kupljeno opremo boste lahko uživali na snegru ali ledu v letošnji ter pri- hodnjih zimah. ZBRANI SLOVENSKI DIABETIKI v soboto, 16. novembra ob deseti uri dopoldne bo v prostorih socialnega zavarovanja občni zbor društva diabetikov iz Slo- venije. Poleg uvodnih for- malnosti bodo na obč- nem zboru predvajali diapozitive o epidemiolo- ških značilnostih diabe- tesa v Sloveniji, preda- vanja pa bo imel prim. dr. Srečko Košuta. ;t, 45 — 14. november 1974 NOV! TEDNIK — stran 27 D0il4CA kRONIKA IZZ.V AVTOBUSA V SMRT M.^RIJA MAIC;KN, (iti, iz Trnovelj pri Strmecu, je blizu l)olnice v Vojniku ne- previdno prečkala cesto izza avtobusa pred tovornjakom, katerega je prehiteval voznik osebnega avtomobila DOBRISLAV ZIVKOVIC. 48. iz Slovenske Bistrice. Živkovic jo je zadel s prednjim delam, tako da je Majcnovo vrglo v vetrobran- sko steklo, nato pa je padla na cesto. Pri nesreči si je zlomila obe roki in nogi, rebra, imela Jc tudi pretres možga- nov. Po eni uri je v cel.jskj bolnici umr- la. Škode je l»ilo za I.OOo din»rj<'v. POBEGNIL JE ZDENKO RACt:. 31, iz Trsta, je v RogaJški Slatini dohitel dva pešca, in enega — MAR,1ANA OBERSKEGA, 21, iz Rog. Slatine zadel ter zbil po vozi.šču, nato pa odpeljal dalje. Drugi vozniki so ga dohiteli in napotili nazaj ria kraj nesreče, saj .fe nameraval Race pobegniti. Ranjeni pešec ima počeno lobanjo nad očesom, pretres možganov ter več odrg- nin po glavi. VSA .IE POLOMl„lENA ANTONIJA ZDOLSEK. ;«?, iz Šentjurja, je na Tehai-ski cesti pri odcepu proti Selcani v Celju nenadoma izza avtobusa prečkala cesto, ko je iz smeri Teharij priiH-ljal z osebnim avtomobilom AN- TON LAH, 39, iz Šmarja. Zadel jo je s prednjim levim blatnikom, pri čemer si je Zdolškova zlomila levo nogo, una rano na glavi in rano na desnj krači ter pretres možganov. KOLESAR SE JE ZALETEL Al^BERT LESKOŠEK. 39, iz C>;lja. se je na Dečkovi cesti ustavil. Za njim je vozil s kolesom na pomožni motor MIRKO KOS. "24. iz C<-l,ja, ki .je hotel po levi strani prehilcti sto.jeC osebni .avtomobil s prikolico, pa je zadel v zadnji levi del prikolice in padel po cesti, pri čemer je dobil pretres možga- nov. NI GA OPAZIL FR.\NC BOVHA, 21. iz Javorja, .je vo- zil iz Laškega proti Jagočam tovorn.jak, naložen z gramozom. Po nribliž.no enem km .je onazil, da .je zgrešil cesto, zato je zapeljal vzvratno. Za n.Jim je vozil monedist VIKTOH VRBOVŠEK, 29, iz PolSnice. ki se je zaletel v z^idnji del tovoni.jaka in padel pod njega. Voznik Bovlia. ki je sicer opazoval cesto za seboj skozi odprta leva vrata in ogle- dalo na desnih vratih, mopedista sploh ni videl, niti ni čutil trčenja, temveč .je opazil mopedista šele. ko je bil med sprednjimi in zadnjimi kolesi. Zar.-Mli hudih poškodb .je med prevozom v celj- sko bolnico Viktor Vrbovšek umrl. ALKOSKOP ji: VES POZELENET- MILAN PL-VNINC, 28. iz Zidanega mo- sta, .je pripeljal z osebnim avtom.obllom v Vrhovo v desni ovinek prehitro, zato ga ,jc zaneslo v levo. kjer je trčil v na- sproti vozeč osebni avtomobil, s kate- rim se ,je nripel.ial IVAN (X>ClC iz Ce- lja. Pri trčenju sta se oba voznika le lažje ranila, škode pa je za 20.000 dinar- jev. Miličnilii so umtovili. da ,je vozil Planine brex vozniškeija dovoljenja, al- kotest pa je v celoti pozelenel. MORALA MED GLISTAMI Nevoščljiva glista moškega spola se obreguje ob drugo glisto moškega spola: - — Sram te bodi, bigamist. Po tolikih tednih sreč- nega zakona si omisliš še eno ženo, — Sram bodi tebe, pravi napadeni, če bi takoj ne mislil najgrše bi lahko pomislil, da je moja dobra žen- ka prišla pod lopato na dvoje. TEŽAVE S TUJKAMI Stranka v ambulanti trmasto zahteva, da jo zdrav- nik sterilizira. Naposled mladi moški podpiše izjavo, zdravnik pa stori, kot je pacient zahteval. Ko se ravno prebuja iz narkoze, mu zdravnik ponuja telefonsko slušalko rekoč: »Vaša žena je pri telefonu. Ravno sprašuje, k^ko dolgo traja, da vas vakciniramo proti črnim kozam...« »Vidite, pravi pacient, pa sem spet zamešal tujke!« NEHVALEŽNEŽ Peter pride malce zgodaj z rajže domov. Žena ga vzburjena in v sami srajčki pričaka med vrati, zadaj pa sinček ves čas žlobudra: — Oči, oči. V omari je strah, v omari je strah... Oče ne verjame, da bi le pomiril sinčka in mu do- povedal, da strahu ni, odpre to omaro. V omari najde prijatelja iz pisarne zavitega v rjuho: — Ta je pa lepa. Leta sem te podpiral. Spravil sem te od stažista do pomočnika šefa in zdaf imam v zahvalo to, da strašiš mojega otroka! ASTROLOŠKA POMOTA Ženin nevesti, ko sta po bučni svatbi končno sa- ma, tiho na uho: — Povej, ljubica, si devica? — Ne, ljubi, tehtnica sem... Tudi hostese so imele v dneh kongresa pohie roke dela, za- to se jim je tu in tam nekaj minutni počitek prav prilegel. Prijetne so bile v ljubkih kostlmčkih. ki so se rodili v ski- cirki kreatorke Monike Perovič, sešili pa so jih v Elegantu Celje. Francoski romanojvsec Ju- les Verne je napisal nmogo pustolovskih romanov, ki so doživeli velik uspeh. Pisal je, kot mu je narekovalo pero, in misli so mu tekle hrez prave povezane. Zato sc ne smemo čuditi, ko beremo v eni izmed njegovih številnih knjig: »Leto 1793! Celo v tem ča- su strahote so franco:-iki slu- žabniki izpričali svojo skraj- no vdanost. Mnogo se jih je raje dalo giljotinirati 7iame- sto gospodarjev, katerih ni- so hoteli izdati; ko pa so se časi umirili, so molče spet začeli zvesto opravljati svojo službo.« NEKAJ KONGRES- NIH GlEJ, NOVI TEDNIK Takole je vzkliknila ko- legica, pcmočnica uredni- ce Prosvetnega delavca MARJANA KUNEJEVA, ko ji je prijazna hostesa ponudila naš NOVI TED- NIK. Na začudenje vseh, ki so vzkliku prisluhnili, ga je tudi komentirala: »Tolikokrat smo že naro- čili kolegu in našemu so- delavcu Milenku Strašku, naj nam Novi tednik »zrihta«, da smo že čisto obupali, še danes ga nh mamo, pa mi je moja urednica naročila, da naj kakšen izvod ukradem, če ga ne dobim. Radi bi ga namreč pri nas spo- znali.« LEPŠI JE VSEKAKOR Prvi vtis — poglavitni vtis. Toda kako naj bi kongres, ki svojo vred- nost in Ježo pokaže na koncu. In vendar je 8. kongres ZSS v Celju da- leč odstopal od vseh do- sedanjih. Bil je nespor- no lepši. Lepši je bil za- to, ker doslej ni bilo kongresa, ki bi ga kra- silo 42 odstotkov dele- gatk, na katerem je bila skoraj tretjina delegatov mladih. Če tem dejavni- kom priključimo še če- tico čednih deklet, ki so bile za informatorke, ku- rirke, skratka hostese, pgtem ni dvoma — osmi kongres je bil najlepši doslej. LJUBEZEN PO SVETU OBČUTLJIVA HRBTIŠČA Usuni so ljudstvo na Bor- neu, otoku, kjer ljudje živi- jo v rodovnih skupnostih pod strehami velikih ali dol- gih hiš. Tu se ljudje roje- vajo, umirajo in ljubijo pod isto streho. In če smo rav- no pri ljubezni, je treba po- vedati, da jih je skupno življenje pripravilo do tega, da so zelo iznajdljivi, pravi umetniki. Ko pade noč se stoki bolnih in umirajočih mešajo z jokom lačnih ot- rok, sesajočim mlaskanjem dojenčkov in pritajenimi vzdihi parov v ljubezenskem objemu. V ljubezenski igri, ki mo- ra ostati vendarle dokaj pri- krita, je treba imeti izurje- no in občutljivo telo — zla- sti nežnejši del ljubečih se parov mora biti občutljiv in spreten, znano pa je, da so polinezijska ljudstva veliki telesni uživači. Dekletce, komaj rojeno, dobi za prvo darilo debelo blazino, imenovano »faka- molu«. Nikoli ne sedejo na trda tla, nikoli na kamen ali deblo. Vselej ženske sedajo na svojo blazino in kdor ženski, ki je na obisku, ne ponudi blazine, je skrajno neolikan. Zakaj to? Zato, da dekletova stegna, sedalo in boki ne postanejo neobčut- ljivi na dotik. Ko dekle za- čne zoreti, se začenja masa- ža s »tapo«, to je neke vr- ste mešanico masti in rast- linskih dišav. S pomočjo te- ga mazila postane koža ob- čutljiva, svileno mehka in prožna. Način masaže je tu- di takšen, da so zbujeni živ- ci v hrbtenici od vratu do trtice. Tako so ženske pri Usunih voljne za ljubezen ob spretnem dotiku na hrbtu, od tam, kjer se hrbtenica začne do tam, kjer izgublja hrbet svoje ime. Tako so ženske pri Usunih vzburjene že ob dotiku, pa jim zato ni potrebna dolga ljubezen- ska predigra. Na naši sliki dekle, kate- re najobčutljivejši del hrbta je zaščiten s pasovoma, da ne bi imel uspeha nezaže- len vsiljivec. Ze v sredo popoldne smo sprejeli novinarje osmega kongrt^sa sloveo. | skih sindikatov y prostorih na.še redakcUe. Potem smo krenili na Stan grad, kjer nam je Grupa poetlcs pripravila lep kulturni veCer, I Nepozaben je bil večer na Starem gradu. Poslušali smo stare sloven. j ske balade in romance. Na sliki so člani Grupe poetica: Miro Pod- jed, Ančka Kiunrova, Bogomir Veras. Foto: D. M. I Zadnji skupni večer smo s kolegi novinarji preživeli na Golteh. Ka smo stopili iz gondole, nas Je na pragu že čakala domača slivovka^ Tudi vzdušje celega večera je bilo temu primerno, pa tudi prav Je tako. Delovni kongresni dnevi so bili naporni. Foto T. T. In kaj bi brez sekretarja Dušana Rebolja. Prav privoščimo mu tale slasten grižljaj, ki ga .je snedel kar med številnimi kongresnimi opr«* vili. Tako zaključujemo to našo fotokroniko. 111 novinar.jev je sprem- ljalo kongres, ml smo v.se skupaj delili s štirimi — s štirimi posnctkf- Foto: D. iW. 45 NOVI TEDNIK — Glasilo ol)činskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poStm predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni ln odgovorni urednik: Jože Volfand. Telinjčni urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din Tekoči račun 50102 601-20012. CGP »DELO« Ljubljana — Telet uredništvo 223 69 in 231-05 mali oglasi in naročnine 228-00.