^JilUliiililMiiliL1^ či,( 5 OOMOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 10, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. za našo staro pravdo Go vor vseučiliščnega profesorja, dr. Boris Furlana, narodnem zborovanju 8. marca v Slovenskem domu na Holmes Ave., Cleveland, Ohio. , Vsako bratje nase zborovanje, dragi in sestre iz Primoria. stoj" ~~ iz JI Pod znamenjem boli prete- i# »i l»et u Upanja bodočnosti. Bol mism • nas združuJ'e> kaJt! g0rja ° zive Priče neizmernega sko h' ^ zadel° našo primor- je nai°m0Vino od prvega dne- ko ga 30 st°Pila peta italijanske- sj v ■V®Jalca- Vsak od nas no-stane" P°dobo ^PUenja, pre- dragij na SVOj i osebi> P° sv°J'ih pojagj '■Po Vsern narodu. Bol s drUge m oživi, ko v sebi vidimo ' \ združeni po istem tr- kosti us TPamo tolažbo iz ena" ie nenali : S1"° v°jščaki> ki 3ih raZgnal klonJ'enost bojne sreče m raztePla, a ne pre- C;am Ukl°nil svobode in »trio smo v veliko pismo trdno verovali, da nam pravice nihče ne more kratiti, kajti na strani pravice je bila tudi sila in trdna volja, da pravico ostvari. Za Wilsonom je stala mogočna ameriška armada, vsa prežeta z visokim duhom idealizma, pripravljena, da ponese, kakor nekoč Napoleonove armade, na vi-hrajočih zastavah svobodo v dežele Evrope. A novi jezik nove dobe so razumeli tudi drugi, ne samo mi: razumele so ga sile reakcije, moči preteklosti in zla, in razumele bolje nego mi. Potuhnile so se in sprejele novo vero na zunaj, govorile so jezik svobode, a mislile so drugače. -Na videz so se uklonile zahtevam nove dobe, a le zato, da bi lažje dosegle svoj namen. In ta namen je bilo prav nasprotje vsega, kar je oznanjal Wilson: suženjstvo mesto svobode, nasilje oblasti mesto samoodločbe, osvajanje v svrho političnega, ekonomskega in socijalnega izkoriščanja. Sile zla niso mogle uspeti na vsej črti. Premočna je bila nova vera, preveč razširje-?r Plaz v mogočno ar- na v razgibanih ljudskih masah. la, ki se razvr- *&)dij0 n°y.lh Pok)žajih in pri-'•kaij, nacin borbe novim prišli s' z borbo ne prenehajo. wd f l'imi> ki smo p"- ™ 'ak0 borbo s silami zla zapustiti domača in bili ^iLmorali 8la»ssmiPrd nasiljem> glasni ' sm° ob skoro eno-1,e^sv^Vn°dušnosti civilizira je v ta ' H v nasiL°tnrjali vrste> ki j™ :o bil° sojeno' da tii, W] Racije biH Smo Osvajalec Malaje je bil imenovan za poveljnika na Filipinih Washington. — Vojni oddelek naznanja, da je bil japonski general Yamashita, ki je osvojil Malajo in Singapor, poslan za vrhovnega poveljnika japonskih čet na Filipine. Nadomestil je generala Homma, o katerem se poroča, da je izvršil samomor, ker ni mogel premagati armadi-co generala MacArthurja. Poročilo dalje pravi, da je bojevanje na polotoku Bataan, katerega brani general MacAr-thur, zadnjih 24 ur popolnoma prenehalo, če bo začel novi japonski poveljnik v polnem obsegu naskok na generala MacArthurja, se ne more še vedeti. Izredna seja Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ima nocoj ob 7:30 izredno sejo v gl. uradu SDZ. Vse članice so prošene, da se gotovo udeleže. Odhod k vojakom Edward Frank Rakar, sin družine Rakar iz 1067 E. 69. St., bo odšel 18. marca v armado Strica Sama. Krila ne bodo nič daljša Tisti, ki se jim sedanja ženska moda kratkih kril ne dopade, bodo morali potrpeti do konca vojne. Urad za vojno produkcijo namreč javlja, da se ženska moda ne sme spremeniti za časa vojne, kjer bi se porabilo za obleko več blaga. Kar se tiče ženskih kril, so lahko še krajša> pod nobenim pogojem pa ne daljša. To je zelo dobro, ker se ženskam zdaj vsaj spodrecati ne bo treba. To bo menda ena žrtev vojne, ki jo bodo ženske prenesle brez posebnega godrnanja. Ameriške podmornice so potopile in poškodovale več bojnih ladij 28 milijonov davkov so plačali Clevelandčani Do sobote so Clevelandčani plačali že $27,001,603 dohodninskega davka, kar je največ v zgodovini Clevelanda. V istem času lanskega leta so ga plačali komaj 7 milijonov. V pondeljek do osmih zjutraj je zadnji čas plačati davke. Pričakujejo, da bo do takrat v blagajni $500,-000,300 od 750,000 Clevelandča-nov. tolikih naro-med prvimi 'a%nesln kQt borci osami jelši j„ ob naši strani naj- :Vam 113 j naprednejši del člo- uprath. ne smemo iz tega >Str^.!ceno upanje za bo->osw ?iso sedaJ bolj tr- > kon^aSega Pr'čakovanja, tvar, ki U1° le zmagala naša Jh in ; je stvar vseh tlače- h ^Ha 1 ne Do za- 'doki > ai .je stvar pravice. {;vSetlja ^ 11 so na obljuba sca'nih narodov, narodov ne bo er ne bo zadoščeno e P°stavljeno medna-^ln svnkS na osnove enako- ■ ^ Sh tek stvar ■ 0 , v prvi svetovni »ti ej vLnaroda'marveč da «o ^ in nar0d' mali enako •HL4 leov m0gf0Čnemu' svobo" foSzjjj. Jf*no, brez pritiska d> zdi re oblikQ vlade, ki i4'V^ipotJ primerna, in svojega razvo 7 J^lianf ^irinajstih točk od ^ ^ sredn sam°odločbo za (is'^Hiw J.ein vzhodne Evro-je oznani1' '^JNmef^ e ne smej0 več ^>i,kakor?etarenja med vu,v igri Oj0r da so samo vlo- naj oblasti in ba ni zgolJfra- V^ti • ate^orično vodilo državniki naj se >W x ravna.io na lastno i in > te »d . . ne upoštevajo, svobode je KS nStek nove dobe v 1 Po V- Po stoletnem ' %Vojllih ie|leiZniernem trplje- I i>iC>ži naj bi narodi sled-Hj/^ska 8v°bodno, sproščeni J°iili »;aj. bi si slednjič sa- Ve^°do- kot enakovred-V^ki ?Sa °Wet8tva de- V T« 0gi za napredek v. n - m > Posebno mi, Slo-», ' sm° razumeli "0Ve dobe. Zaupali In tako se je bilo treba do neke mere ukloniti novemu duhu časa. In do te mere, do te mejne črte so bile ustvarjene narodne države, v katerih je bilo narodom dano živeti svobodno. A gorje enim, ki so ostali izven teh meja. S podvojeno silo se je srd reakcije izživel, iztogotil in osredotočil na plenu, ki mu je ostal, kakor da bi hotel nadomestiti po intenzivnosti, kar mu je odšlo na razsežnosti. Med onimi, ki so bili žrtvovani silam zla, smo bili Slovenci in Hrvati iz Primorja, smo bili Slovenci iz Korotana, so bili vsi bratje po krvi izven meja naše Jugoslavije. Jugoslovani iz Primorja smo bili žrtvovani utvari preteklosti s pomočojo laži in prevare. Utvara preteklosti se imenuje Mitos Rima: Dante, ki je dal Italiji skupni jezik, je Italijanom tudi vdihnil vero, da so neposredni nasledniki starih Rimljanov, Kot nekoč pred davnimi stoletji naj bo poslanstvo Rima, da združuje pod svojo oblastjo ves svet, in zagotovi mir, ki naj bi bil vesoljen, ker bi obsegal vsečlove-štvo, organizirano v trdni enoti pod enim močnim gospodarjem Od Danteja dalje živi v slehernem Italijanu zavest tega poslanstva, in sleherni Italijan meni, da mora to oporoko izpolniti in svetu naložiti rimski mir. Za nas, primorske Jugoslovane, je ta utvara pesnika postala stvarnost. Rim je nad nami začel iz-(Dalje na 3 strani) -O- Hitler bo izvršil prav gotovo samomor New York. — Msgr. Fulton J Sheen, ki ima postne pridige katedrali sv. Patrika, je napovedal samomor nemškega diktator ja Hitlerja. Pridigar je označi Hitlerja kot Judeža, ki je izda Francijo in .Češko s poljubom smrti. -—o- Seja za Rdeči križ Jutri večer ob 7:30 bo važna seja za Rdeči križ v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Vsi, ki se zanimate to humanitarno organizaci- Kratke vojne in druge vesti * WASHINTON. — Vojaki in mornarji ameriške bojne sile, ki služijo izven kontinenta Amerike, bodo dobili za 20% zvišano plačo, častniki pa za 10%. Za vojake, ki se jih naznani kot pogrešane v ča.su vojaške službe kje v inozemstvu, se bo*kar naprej nakazovalo mesečno plačo. « « * ATLANTA. — Ob obali države Georgije so se večkrat pripetili slučaji, da so sovražne podmornice ustavile ameriške ribiške ladje, jim pobrale ves gazolin in olje, potem jih pa prepustile valovom. * * * VICHY, FRANCIJA. — Francoska vlada izjavlja uradno, da je bilo pri bombnem napadu na tovarne pri Parizu ubitih 365 oseb. * * * MOSKVA. — Radio poroča, da je izročila francoska vlada Nemčiji 40 svojih ladij. Poročilo še ni uradno potrjeno. London in Washington čakata na tozadevno izjavo francoske vlade, pred- no bosta napravila kake diplomatske korake. * * * MOSKVA. — Ruski bojevniki, takozvani četniki, so se splazili prav v Smolensk in tam zažgali mnogo vojaških skladišč ter uničili Nemcem mnogo vojnega materiala. ■* « * NEW,.YORK. — U. S. Steel Corp. naznanja, da je zavarovala svoje tovarne in zemljišča za en bilijon dolarjev proti morebitni škodi potom sabotaže. Roosevelt svari, da bi višje cene in višje plače pomenile poraz Washington, 9. marca.—Danes je govoril na radiju predsednik Roosevelt ob priliki ustanovitve devete obletnice vladnega poljedelskega programa. Ako bodo šle cene in plače "skozi streho," je svaril predsednik, bo ogrožan napor Amerike za zmago v tej vojni in mestni delavci kot farmarji bodo pozneje trpeli na posledicah. Roosevelt je apeliral na vse sloje, naj. za sedaj pozabijo na ekonomske koristi ter naj se vsi posvetimo naporu, da dobimo to vojno. LONDON. -Hitler v Kijev, Rusiji. - Iz Stockholma se zatrjuje, da je dospel Adolf odkoder bo vodil spomladansko ofenzivo proti MOSKVA. — Jožef Stalin je osebno navzoč pri izdelovanju načrto,v, ki jih dela ruski generalni štab proti pričakovani nemški ofenzivi na pomlad. ■ > - ; • * * LONDON. — V nedeljo večer so angleški bombniki obiskali nemško industrijo v Porurju in bombardirali Kruppove tovarne. Zadnjič so bili Angleži tukaj z bombami 8. in 9. novembra. Admiral King je postal vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice Washington, 9. marca.—Mornariški tajnik Knox je popolnoma preustrojil bojno mornarico s tem, da je imenoval admirala Ernesta J. King-a za vrhovnega poveljnika vse bojne mornarice. Dosedanji- vrhovni poveljnik, admiral Stark, bo odšel v London, odkoder bo na-čeloval ameriški bojni mornarici v evropskih vodah. Admiral King je bil rojen 23. novembra, 1878 v Lorainu, O., kjer je pohajal v šolo, nato hodil v šolo v Clevelandu in graduiral iz mornariške akademije v Annapolisu. -o—- Prošnje za nove truke Kdor bo hotel od zdaj naprej nov truk, bo moral napraviti tozadevno prošnjo v uradu za obrambno transportacijo na 519, staro poštno poslopje. To velja za okraje: Ashland, Ashtabula, Cuyahoga, Geauga, Lake, Lorain, Mahoning, Medina, Portage, Stark, Summit, Trumbull in Wayne. Ako bo lokalni odbor prošnjo odobril, bo poslana v Washington v potrdilo. Ako jo bo zavrnil, po preteku 30 dni prosilec vložil lahko novo pro šnjo. Kadar bo prosilcu prošnja odobrena, bo šel pa lahko k agentu, ki prodaja truke in ga tam kupi. ;-,. j, - . Dospel na dopust Pvt. Joseph Snyder je dospel na dopust iz Indiantown Gap, Pa. k svojim staršem, 1050 E. 67. St. En rušilec in en tanker potopljena; tri križarke in en nosilec letal japonskega bojnega ladjevja močno poškodovane na Tihem oceanu. Washington, 9. marca. — Mornariški oddelek vlade poroča, da so ameriške podmornice potopile na zahodnem delu Tihega oceana Japoncem en rušilec in en tanker ter močno poškodovale tri križarke in en nosilec letal. To poročilo se nanaša na akcijo ameriške pomorske sile do konca zadnjega petka. S tem so ameriške podmornice potopile Japoncem že 18 ladij, a skupna izguba , japonskih ladij znaša do tega časa 138 ladij raznih velikosti in tipov. 1 Poročilo zatrjuje dalje, da so bile japonske ladje, ki so zaznamovane v tem poročilu kot poškodovane, začasno neporabljive. Nosilca letal sta zadela dva torpeda, dve križarki vsako po en torpedo, tretjo križarko sta zadela dva torpeda. Rušilec, ki je bil potopljen zaznamujejo kot enega največjih v vrsti rušilCev, ki je vodil flotilo rušilcev. Za nosilca letal pa ne vedo, če je bila to prava bojna ladja, ali predelana tovorna ladja. Amerikanci so že, prej potopili Japoncem eno ladjo, ki nosi letala in poškodovali dve. ANGLEŽI SO SE UMAKNILI IZ RANG00NA Japonci si lastijo vso nizozemsko vzhodno Indijo, ki je dozdaj tvorila oviro za napad na Avstralijo. Obenem poročajo, da so dosegli trdna tla na Burmi s tem, da so zasedli glavno mesto Rangoon, vrata v Indijo. V Londonu so uradno naznanili, da so angleške čete odšle iz Rangoona, ki je bilo dozdaj glavno pristanišče za pošiljanje vojnega materiala Kitajcem. Angleži so pred odhodom iz mesta uničili vse važne naprave. Angleži so se zdaj umaknili na stra-tegične točke, na katerih bodo skušali zabraniti Japoncem pohod v Indijo. H0LANDSKA VLADA JE ZBEŽALA IZ INDIJE Adelaide, Avstralija. — Go-verner nizozemske Indije, Hu-bertus J. Van Moolc, naznanja, da je padlo Japoncem v roke mesto Bandoeng, kjer se je nahajal glavni stan nizozemske in zavezniške armade. Van Mook in 14 članov provincialne vlade so ušli iz Jave v letalu. "Mi smo zdaj tukaj, odkoder bomo nadar ljevali z vojno," je izjavil governor. Van Mook je dalje izjavil, da morajo Avstralci dobiti, kar Java ni dobila, to je pomoč v oro- žju in materialu. "Zdaj mora biti konec našemu vednemu umikanju," je rekel governer. "Ameriške ladje in avstralske čete so storile vse, kar je bilo v moči za obrambo Jave. Nobenega dvoma ni o njih sposobnosti, toda bilo jih je premalo in na pomoč so prišli prepozno." Iz Tokia se poroča, da se je na Javi vdalo 93,000 holandskih vojakov ter 5,000 ameriških in angleških. V Londonu teg;a še ne potrjujejo, toda priznajo, da bodo izgube večje, kot so bile v Singaporu. -O- Nemci obešajo in streljajo Slovence za jo, ste prošeni, da se udeležite. Priobčujemo doslej znana imena Slovencev, ki so jih Nemci ustrelili ali obesili: Krtine pri Moravčah: Franc Pecnik iz Kamnika, Ivan Pregelj iz Kamne gorice, Štefan Gruden iz Jeranovega, Ceneroz Sitar iz Bukovice, Franc šešek iz Kamnika, Anton Jeglič iz Kamnika, Anton Orehek iz Moravč, Ivan Sušnik iz Jeranovega, Božidar Kepic iz Kamnika, Franc Drolc iz Kamnika. Ljubno pri Podnartu: Feliks Kavčič, Mihaeli štular, Josip Krivic, Anton Krivic, Anton Snedic, vsi iz Ljubnega ali Pod narta. Sp. Gorje pri Kranju: Franc Soklič, Bogomir Repe, Karel Re- pe, Ivan Zupan, Jože Pikon. Jarše pri Domžalah.: Iverf Poleg tega vrši ta publiki važno zgodovinsko misijo, i zbira zgodovinske podati slovenskih naselbinah, o ^njegov skih družinah in posamezna po naših naselbinah. Sa»° delo je vredno in zasluži, ^ list vsak podpira in naroča. • ročite si ga tudi vi! Stane z»{ lo leto samo $2.00; za stvo $3.00 na leto. Naročt; sprejema Uprava "Novi S^ "Ze! Spravi ven k prišel glavar vedova vzaku pravil utegni Pazili; da jin ljudje. Vse »ioja , »is« z, iti na, im 1849 W. Cermak Rd.f Ner »kvarj. |n nate lonec j Če verjamete al>D Korporal Mickey Lah, ki ? naša tiskarna posodila Samu, da bo premlatil ti^ble; stično golazen po svetu, ■ suje, kako je bilo oni dan, 1 kazal pot vodu (po naše sB" kli "cug") in je nesreča PrW sla po tisti poti samega polkovnika. Mike pravi, da je bil Prlf) ! biij i« m i ta ^ za o nič e'totii wiaze Mjali !"itni: ljen na vse, pa magari ce čal bataljon Japoncev allIVa' Nj divizijo Mussolinijevihc^TP čnikov, polkovnika se Pa J1' dejal. V vsej naglici je P°y belo slino, ki ga je hotela ' na) šiti, potem mu je šlo Pa vito po možganih, kaj pravi, da bo svojo četo in primerno razdaljo ustavi'- n." bo prišel v zamero pri P° ku. K vsej sreči mu Pri^e ( sel edino pravdanska t>es sicer tista važna beseda^ vojaki najraje slišijo i Naglo sikne vojakom ^ M ■ I V bom0' ta' mi: "Fantje, če mi s j i zdajle polomili, potem hnnl 'feitil ■ Kri taki) k t; *oiilj "No ^ik "Pra, hilir H zače] bilo. tli tri li zvečer posebno vaj" našo kempo!" V tem se je polkovn* ^ ^ bližal na predpisan« 1 j' naš Mickey sune prsa ve gumbi na bluzi kar zaS u zavpije z mogočnim , j "Detail, halt!" Vojak1- , sami rekruti, so se ®eflsVAj ustrašili silnega glasl1 m 'aže ta poveljnika, kot bi ubog^jl % lje in obstali so kot Lotova žena, ki jo je ski firbec prekrenil v s° '»jil iN l°S H* .,. Ja i Ho Marčeva številka "Novega Sveta" Marčeva številka, ali tretja števlka petega letnika "Novega Sveta" izide ta teden s sledečo vsebino: "Nevarnost" (uvodni članek), "Pregled" (raznih dogodkov v svetu), E. Terpin: "Ob znamenju" (pesem), P. K.: "Vstajenje" (črtica), G. S.: "Iz Mladih dni" (črtica), Dr. J. L. Zaplot-nik: "Msgr. Alojzij Plut" (življenjepis), Iv. Zupan: "Nič več" (pesem), J. M. Trunk: Tihe ure — "podvomiš" (premišljevanje) "Slovenski pijonir" (opisovanje slovenske naselbine in Slovencev v Lorain, Ohio), P. B. Trampuš: "Naša kri" (pesem), M. Brenčič: "Ko ptičicu sem se ujela" (črtica), M. Sedlar-Jer- ber. Naš gospod f korpo ^ pokorno javi po Prw so in zakaj so tukaj, Pa do, nakar se polkovnik ogleda vsakega posame jaka od nog do glave,;jtj^ je moral trikrat pop»'»v ki so jo hoteli lasje P° J pahniti z glave, ovratn1 zi ga je dušil, po čelu i pa pokazale potne sr ^f kot bi pravkar vstal o J Tisti, ki smo se že *> f/ 'si, takem položaju, lahko Vrt mo kaprolovo stisko- ^ . bo slavni polkovnik be pri vojakih, bo / škodo korporalu. P0^./, ni pri vojakih. Naj i*\i(if; ko O. K., vedno ti bo ^ / kvaril in ogrenil življenje s pripombo-bilo boljše!" .Mk Pa je šlo, pravi »^ > , V TTulltJ6 ? nekako po sreči. j^jjC vsi v redu adjustiran'^j žni in stali so kot iz Ko si je polkovnik ^.a je stopil h kaprolu ^^ rekel: "Well, le dobro ji® J te. Samo onemu ^ povej, naj se v bodoče ^ polkovnika. Kaj n10^'1' vsa usta, kadar bo v'c Koij >i Uh % Ves & V1 i le i S I«, I "lik K S i H 'Vai S H? I s; sem ga na večerjo P Mickey pravi, da n izpolnil, ker se rnU.,1Iiro^jl trebno. Polkovnik ^ ^ angleško, fant tudi ^ gleško, ker je v pa sta se prav lahko seboj razumela brez sta se hotela. > V t i. SATAN IN ISKARIOI Po nemikem Uvlrnlkm K. Ulji 'Zelo lepo, vam rečem! Z vami poj dem pa tvegajte, Spravili so me, kakor rečeno, kar hočete! Dolgi Dunker bo po-ve« k odvetniku. Tistikrat je p|'!sel Melton. Govorni je s pokvarjeni in mu nekaj- prip0-Ved°val. Vzel ga je tako zelo akup, - kdo ve, kaj mu je P avil — da se poglavar ni jSnil Migati za mene. Tudi • Sovi rdečkarji niso preveč J? na ^s. Menda so mislili, ,. nismo preveč nevarni ljudje. Vse t0 eri acS ¥ niso Iti sem videl in si mislil, Ura je prišla. Nog nam Zvezali, sami smo morali * zborovalni prostor. Roke Ne"161 S6Veda zvezane- Pa že akv mvs° noč sem se pridno '«"Jal z jermeni, jih vlačil !W ^ ^ šotoru sem našel 6 Pitne vode, v tisti vodi namakal jermene, omehča. .-■Poskusil sem, — res ^ aali osmukniti. Treba je e se zgrabiti za ugodni tre- In t bi bil Prost- Z Trenutek je prišel, zasliševanjem namreč ni ^ Poglav; P113 bilo 4 nas pa so od- v šotore. Prišel ^jazen 2 'nazaj pa*1 ta, v!m° Poglavarjevega šoto. ,remiig0v.konj je stal poleg' jen m pripravljen za je- takihSna ŽiVa1, kaj Mal° S6m osmuknil vezi, jo i I, d* ij k«nja in oddirjal." lahko si mislim, kak ^ik "No so zagnali rdečkar- "Pr; izpočetka. Menda av nič. ""H liari ll! Sli d dJznostjo tako •1 se^ ? je"vzelo besedo, so seZe skoraj zunaj tabora, 2ačel0 2a^edli- In potem se 'Hi,0 Rečem vam, tako pfli ■' «*>} da se je pekel od- a 11 ja sem imel, pa orožja le Pota- mnaravnost do te-■2% ir, Ca> obstal, napojil mL^'il pravkar od j ez-V? °Pazil vas. • -%Se!" in»|!K?.. Časa je". K 2a p H«' !»< p -iti vse) te u moremo zahtevati. ?! v. %a leg, sir! Ampak po moji sledi ne smemo nazaj! Srečali bi rdečkar-je!" "Po drugi poti moramo kreniti." "Pa kod?" "Winnetou nas bo vodil. Dobro pozna svet tod." "Winnetou vas bo vodil tako, da pridete v dveh urah k Beli peči," je dejal Apač. Napojili smo konje in odjezdili. Noč se je naredila. III. Pod plavajočim otokom. Težki oblaki so zagrinjali nebo in trda tema je bila, pa Winnetou nas je varno vodil ko ob belem dnevu. In kakor je napovedal, tako je bilo. Dve uri smo jezdili pa je ustavil konja. Pred nami v temi se je dvigala višina. "Tamle je hrib, ki je o njem pravil Dunker!" je pokazal- v temo. "Res —?" se je čudil Dunker. "Nisem ga spoznal v temi." "Je. Z vrha se vidi Bela peč." "Na hrib pojdemo?" Pognal je konja. "Stojte!" sem svaril. Kje je tabor?" "Koj za hribom." "In s hriba se vidi po vsem taboru?" "Da." "Čudno bi bilo, če bi ne bilo straže na vrhu—. Ne smemo dalje. Winnetou naj gre poizvedovat!" Apač je skočil s konja in izginil v temi. Cele pol ure ga ni bilo nazaj. "Moji bratje naj pazijo!" je svaril. "Dvojno stražo so postavili na vrh." "škoda!" sem dejal. "Z vrha bi si najlaže ogledali položaj v taboru —, Seveda ne moremo na hrib?" "Pač. Pa le peš." , "In kam bomo djali konje?" "Jezdimo nazaj!" je svetoval. "Tako daleč, da bodo na varnem. Tukaj ne smejo ostati, prhanje ali hrzanje bi jih izdalo." "Pa nekdo mora stražiti konje!" "Naš brat Emery bo ostal pri njih." Spravili smo konje na varno, mi trije pa smo previdno zlezli po pobočju. Ogenj je zasijal v temi. Rde-čkarja na vrhu sta kurila, dobro smo videli njuni postavi. Ko. lika neprevidnost —! Natepsti bi ju bil smel poglavar. Sredi pobočja smo obstali. Globoko pod nami so goreli številni ognji, v nejasnih obrisih so se videli šotori. "Kje je Bela peč?" sem vprašal Dunkerja. "Trdo pod nami na pobočju. Ni je videti, ponoči je tudi bela skala črna. Prispeli smo srečno. — Kaj temu bomo peci. pa počnemo f/ m 4 eJ $ /i iKi V da ste srečno C! SS«1 Tak« «te sami ,' dU> tudi za vas ve- se nazaj v sir r'^C 0dl Shatterhand Hw Si }nVSe tveg»m. Pojdem, Ali pa naj ^iu^Povedujejo 0 Dol- "-NevV. se boji peščice v W ' sen, 0 dolgem Willu in t), do dna moje-rca me veseli! "Hm —! Da je mesečina, bi vsaj šotore videli. V taki temi pa se bo težko dalo kaj narediti." "Kaj pa bi radi?" "Rad bi vedel, v katerem šotoru je Melton in kam so djali mlado umetnico. Ali veste, kje sta?" "čisto točno vem. Pa popisati vam lege šotorov ne morem, le pokazal bi vam ju lahko. Zakaj pa bi radi vedeli tisto?" "V tabor bi Sel." "čemu?" "Gospo Werner bi osvobodil, a'li pa vsaj govoril z njo. In tudi Meltona bi prijel, če bi se dalo." "Tako —? Eden tistih sijajnih udarov, ki jih pripovedujejo o vas in o Winnetouu —! Lepo! Ampak pomislite, da je tabor zastražen! Kako pa bode-te prišli mimo straž?" "Po zelo enostavnem in naravnem potu." (Dalje prihodnjii) Govor dr. Furlana (Nadaljevanje s 1 strani) vrševati svoje poslanstvo, na konici meča nam je prinesel svojo kulturo, ki je nismo niti želeli niti potrebovali, in stvarnost so postale za nas pošastne vižije Dantejevega pekla: plameni so zajeli telo in dušo našega naroda, zagorele so naše kulturne ustanove, v ognjenih zubljih ga-snila dela naših kulturnih tvorcev. žrtvovani smo bili po eni največjih laži sedanjosti. Pred 1,-300 leti smo se naselili na zemlji, ki je bila brez gospodarja. Od tedaj prebivamo v njej v absolutni večini, strnjeni na vsem podeželju, z Italijani le v osamljenih mestih. Italijanski živelj v mestih se je ohranil le s pomočjo raznarodovanja, izvršenega na škodo našega naroda. Kakor pijavka je italijanska mestna gospoda sesala našo narodno kri, postavljajoč v službo tega nečednega posla vsa sredstva in prednosti, ki jih dajeta denar in zemljiška posest, naklonjenost državne oblasti in pristranost zakonov. S prevarami in potvor-bami so se italijanske mestne uprave skušale umetno vzdržati na površju v privilegiranem položaju izkoriščevalcev. A naš napredek je bil neizprosen: za naš razmah nam ni bilo potrebno raznarodovanje tujcev, dovolj je bilo, če smo ohranili svoje ljudi. Nam ni bilo treba ekonomskega izkoriščevanja Italijanov, dovolj je bilo, da smo se s svojimi močmi osvobodili njih gospodarskega pritiska, in naša materijalna kultura je dosegla zavidljivo višino. Naš rod, mlad po svežosti svojih sil, je v dosegljivi bližini videl čas, ko tudi v mestih ne bo več odvisen od italijanske gospode in se bo njih oblast, zgrajena na krivici in zdrževana po izkoriščanju, zrušila, šestotisoč Jugoslovanov proti 300,000 Italijanov, tako je bilo razmerje narodnosti-v Primorju. Kako naj bi tedaj ne zaupali, da se bo po demokratskem pravilu, izpolnila volja večine prebivalstva, volja, ki je brezpogojno terjala priključitev pokrajine k Jugoslaviji? Drugačna rešitev se nam ni zdela mogoča! In vendar je zmagala laž, ena največjih laži zgodovine: laž, da so ti,kraji italijanski, dovoljkrat ponavljana, vedno znova in znova poudarjena, in mnogo premamljencev je začelo verovati v italijanstvo Julijske krajine. In belo je postalo črno, in črnosrajčniki so prepre-dli zemljo, in zadrgnili mrežo, v katero so tako lokavo ujeli svoj plen. česar ni dosegla laž, je dovršila prevara, najogabnejši zločin, ki ga premore iznajdljivost zla. Obstoj človeške družbe predpostavlja vzajemno zaupanje, a prevaraizpodkopuje osnove mirnega sožitja prav s tem, da te osnove na videz prizna in se po njih ravna. Odeva se v plašč poštenosti in pravičnosti, da lažje doseže svoj nizkotni namen. Zato je prevara pra-zlo, iz katerega vse drugo zlo izhaja, bolj nevarno od vsakega odkritega nasilja. Kaj vse niso Italijani obljubljali! V proglasu, ki je bil čitan z vseh prižnic, je prvi italijanski guverner Petiti di Roreto novembra 1918. izjavil: Slovenci! Italija, velika dežela svobode, vam daje iste državljanske pravice kakor drugim svojim državljanom. Dala vam bo šole v vašem lastnem jeziku, in sicer mnogo več, nego vam jih je Avstrija dala. Vaša vera bo spoštovana, ker je katoliška, in katoliška je vera Italije. Slovenci, bodite prepričani, da bo Italija, velika, zmagovita, skrbela za svoje državljane, neglede na to, kakšna je njih narodnost." 27. oktobra 1919. je zunanji minister Tittoni izjavil pred italijanskim parlamentom: Kot velesila ni Italija pravno vezana na določbe, ki so bile naložene malim državam za zaščito manjšin; toda po mojem mnenju je Italija obvezana k njih spošto- vanju po svojih liberalnih tradicijah, ki so njena čast in ponos. Ljudstva tuje narodnosti, ki so z nami združena, naj bodo prepričana, da nam je vsaka misel ugnetenja ali raznarodovanja tuja; da bosta njih jezik in kulturne ustanove spoštovana, in da bodo mogla uživati vse dobrote naše liberalne in demokratske zakonodaje. In grof Sforza je kot zunanji minister v debati o Rapalski pogodbi izjavil, da obljublja Italija Jugoslovanom n a j o b š i r ne j še svoboščine jezika in kulture. "To jamstvo, "je dejal italijanski grof," je za nas zadeva časti in politične modrosti." Zadeva časti? Zadeva politične modrosti? Z vsemi sredstvi nasilja, ki jih premore organizirana država 45. milijonov, se je od prvega dne okupacije uničevalo vse, kar je bilo jugoslovanskega v Primorju. Nič naj bi ne spominjalo na to, da je tu nekoč prebival rod, ki ga odlikujejo vse vrline človečanstva, ki se ponaša s častno kulturno tradicijo in s pripadnostjo , k veliki slovanski rodbini. Z dletom in kladivom so izklesovali. imena in napise iz nagrobnih kamnov, da bi mrtveci ne mogli pričati proti nasilju živih. Izginili so vsi slovenski in hrvaški napisi s cest in trgov, naša jugoslovanska krstna in rojstna imena, najzasebnejša in najintimnejša last vsakega posameznika, ki ga veže v ljubezni z izročilom njegovih prednikov, so bila spremenjena, izmaličena in potvorjena, da bi mogla po italijanskem zvoku pričati za veliko prevaro: italijanski značaj zemlje. Neštevilne kulturne ustanove in organizacije, čitalnice, pevska društva, telovadni in športni krožki, ki so obstojali vse preko dežele — Slovenci in Hrvati na Primorskem smo imeli od vseh Jugoslovanov najbolj razvito društveno organizacijo — vse uničeno, požgano, raztepeno, premoženje zaseženo in izročeno organizacijam,. ki naj.] pomagajo pri raznarodovanju in tlačenju. Vse' šolstvo — ob koncu svetovne vojne je bilo na Primorskem 550 slovenskih in hrvaških javnih in zasebnih šol, vse demontirano, učitelji pognani čez mejo, in ottoci vzgojeni v mržnji in zaničevanju vsega, kar je jugoslovansko. Ista usoda je doletela vse naše visoko razvito časopisje, knjižna in tiskarniška podjetja, in preganjanje se ni ustavilo niti pred pragom cerkve: svečenik, ki je zvesto stal pri svojem narodu in mu tolmačil božjo besedo v njegovem jeziku, je moral trpeti zavoljo svojega prepričanja in moral v pregnanstvo, žandar in davčni eksekutor sta zagospodovala po deželi in pod neizprosnim davčnim vijakom, ki se je bolj in bolj navijal, so šle na boben domačije, sad trdega dela rodov. Kajti tlačitel j i so potrebovali za svoje nečedno delo denar, in mi sami smo morali plačevati za vzdrževanje sredstev, namenjenih nam v pogin. Ali ni občudovanja vredna ta rafiriirana iznajdljivost tlačiteljev, ki se ponavlja vedno znova vsepovsod, da morajo tlačeni s svojim delom hraniti tlačitelje, da morajo s svojim denarjem rediti sistem, ki jih davi in mori? Irj sadovi našega dela so prispevali za posebno sodišče, ki je naložilo našim ljudem na tisoče let ječe in jih na desetine streljalo v hrbet, za vzdrževanje mreže policijskih špi-jonov, s katero je Italija prepre-dla deželo, za konfinacijske komisije, ki so pošiljale naše ljudi v trumah na otoke smrti. Z nami Jugoslovani so Italijani delali ustrezno nazoru, ki ga je leta 1930. oznanil Popolo d'ltalia, vodeči italijanski dnevnik", "Slovenci so zaostala rasa, br< z kulture in jezika. Uši nima. o narodnosti !" Da, zadeva čast ! Zadeva politične modrcfsti! Tragedija, ki jo je naš narod preživel na Primorskem, se samo po »posebni nasilnosti upo- rabljenih sredstev razlikuje od usode, ki so jo morali pretrpeti drugi odlomki našega narodnega telesa izven meja Jugoslavije. Primer Koroške nam po-kazuje, kako je bivša Avstrija, sicer z bolj kulturnimi sredstvi kakor Italija, a v bivstvu z istimi metodami in z vso ekonomsko, politično in vojaško močjo, ki jo daje organizacija 50 milijonske države, skušala odtujiti našemu narodnemu telesu rod, ki je bil v zgodnjih časih naše zgodovine s r e d i š če politične moči. narodno samobitnost. In če to spoznajo, se bodo tudi zavedali dolga hvaležnosti, ki ga imajo napram tem narodom. Zato ni samoodločba narodov dar velikodušja, ni miloščina, marveč dolžnost, je plačilo dolga, ki ga dolguje človeštvo vsakemu borcu za svobodo in napredek. Med temi borci za svobodo smo tudi mi, Jugoslovani iz Primorja, med prvimi zavezniki smo in smo bili še v času, ko nekateri današnjih zaveznikov za nas niti vedeti niso i hoteli, v času, ko smo sami pri- V zadnjih sto letih smo bili priče, kako se je moral naš rod pred nadmočnim pritiskom ko-raik za korakom umakniti na nove postojanke, in kako je na. sprotniku uspelo, da z našimi odpadniki pomnoži svoje pripadnike. A navzlic vsemu je narod nadaljeval svojo borbo, in nepisana je še zgodovina brezprimernega junaštva teh bojev, brezprime.rnega, pravim, ker se je to junaštvo izkazovalo iz dneva v dan, v tihih tragedijah posameznikov, katerih življenje je bilo uničeno, ker niso prodali duše Nemcu za par srebrnikov moralnih ^herojev, ki se niso,imeli komu pritožiti ali potožiti, in ki so bili preskromni, da bi se s svojim junaštvom ponašali. Če gledamo nazaj na epično borbo Korotana, nam postane jasno, kakašna farsa je bil ta-kozvani koroški plebiscit. Stoletja se je ves državni aparat Avstrije, s sodelovanjem vsega organiziranega Germans tva, zaganjal v ta mali narod. Uspelo mu je, da je del Koroške po-nemčil s sredstvi, ki ne veljajo za čedna med dostojnimi narodi. A plebiscit je dal nemštvu priliko, da pred vsem svetom dokaže, kako uspešna so bila sredstva, ki jih je v stoletju uporabljal, dal mu je možnost, da urbi et orbi pove: Poglejte, vi sanjavi idealisti samoodločbe narodov, vi oznanjevalci novega mednarodnega reda, vi za-govorniki 'ččdflbšti' in dostojnosti v medčloveških odnosih: raznarodil Sem te ljudi, kupil njihove duše, uporabljal sem silo in prepričevanje, mamil sem jih, dokler jih nisem omamil. Zadovoljni so sedaj, sami so se priznali k meni, moji so z dušo in telesom. In tako je Nemec za nečedno opravilo stoletji prejel še plačilo in nagrado. Nočem govoriti o nemoralnosti te stvari, niti ne o volilnih goljufijah in o lokavi volilni geometriji. Dovoljeno naj mi bo samo, da poudarim politično kratkovidnos činiteljev, ki so vse to dopustili Da nismo Slovenci 1300 let stali na braniku proti germanstvu in italijanstvu, da smo opustili borbo in se mirno udali razna rodovan ju, bi stali danes—strahotna misel—v borbi proti svo jim rodnim bratom in proti združenim silam demokracije Bojevali bi se kot Nemci, z eno trdno odločnostjo k zlu, ki ta narod odlikuje, ali pa z ono prebrisano lokavostjo, ki krasi vrline italijanskega naroda. In da so drugi narodi slovanski srednji Evropi opustili borbo proti Nemštvu, kako strahotna bi bila njegova udarna sila ta koj ob začetku današnje borbe: in morda bi bila že prva svetov na borba pokazala drugačen izid. Naj pomislijo na to vsi oni kratkovidni modrijani, ki povprek dolžijo evropske nacionaliste za današnjo katastrofo. Ti ljudje ne razlikujejo med nacionalizmom, ki hoče le svoje ohraniti, in agresivnim nacionalizmom, ki grabi po tujem. Naj vsi ti pomislijo, kakšna bi bila moč tega agresivnega nacionalizma v Evropi, kakšna bi bila sila Italije in Nemčije, da se ni vsem malim narodom, ki se raztezajo od Baltika do Jadrana in Egejskega morja, z neverjetnimi žrtvami posrečilo ohraniti v neenakem boju vsaj do neke mere svojo čeli borbo, ki jo oni danes skup" no z nami nadaljujejo. In ko nastopi razpotje časov in zaživi človeštvo v novem življenju, pričakujemo, da bomo v njem našli mesto, ki nam gre po naših zaslugah in žrtvah. Kakšen je nauk, ki nam ga daje preteklost, kakšno bodi naše ravnanje v sedanjosti, da bo obrodilo sad v bodočnosti? i aše kraje smo izgubili, ker so naši nasprotniki na ves glas in vedno znova širili laž o italijanstvu Primorja in o nemštvu Koroške. Pojdimo v svet in šir. jajmo neumorno, sleherni dan in sleherno uro, vsaki od nas, resnico, samo resnico, čisto in golo resnico, da gre za jugoslovansko zemljo, sveto nam in vsemu slovanstvu, za zemljo, ki mora biti sveta vsemu človeštvu. Prva dolžnost vseh, ki prebivajo na tej ameriški zemlji svobode, je zvestoba do Ameri-te brezpogojno udanost njeni veliki stvari. A stvar Amerike resnica, in nihče naj se ne osmeli trditi, da dela za Ameriko, če širi laž in govori o ita-ijanskem značaju Primorja; stvar Amerike je svobodna, in nihče naj ne imej poguma ponašati se kot borec svobode, če zagovarja suženjstvo za našo zemljo. Resnico in demokracije treba izpričevati z dejanji, ne samo z besedami, in zato pričakujemo od onih, ki so se doslej samo z besedami opredelili za stvar svobode in resnice, da tudi z dejanji izkažejo, tako jim demokracija ni le mrva fraza. Za nas ni in nikdar ni bilo možnosti konflikta v zvestobi: cakor je stvar Amerike svoboda, za vse in enako, tako je naša stvar, stvar Amerike. In čim bolj bomo napeli vse svoje moči za njeno zmago, tem preje in so 1 j popolno bo tudi zmagala naša pravda in končna pravda človeštva. -o- je rekel jugoslovanski delegat. G. dr. Subotič je o njihovem življenju podal vrsto zanimivih podatkov. Junaki, ki so branili svojo državo, so danes za bodečo žico, trpeči težko in enolično življenje vojnih ujetnikov. Častniki so ločeni od "vojakov in bivajo v tako imenovanih "Of" taboriščih, dočim so vojaki v "Stali" taboriščih. Številka namesto naslova Vojaki in častniki nehajo biti osebe, čim so ujeti, ter postanejo številke—številke, ki so z njimi zaznamovani v spisku. Zveze s svetom so mogoče samo s tajnim imenom taborišča, ki obstaja iz dveh delov: iz besede in iz številke. Pomen tajnih imen poznajo samo nemške oblasti in uprava Mednarodnega Rdečega križa v Genevi, ki se je obvezala, da ne bo izdala tajne. Vendar se je po drugih potih izvedelo, kje so poedina tabori, šča. Ujetniki—poceni delavna moč Vsega je v Nemčiji dva milijona vojnih ujetnikov, če ne računamo tistih, ki so jih v Rusiji ujeli letos. Vprašanje je, koliko je vseh. Nemci pravijo 2,000,000, vendar ta številka ni zanesljiva. Vsi ujetniki brez razlike morajo delati, razen častnikov. Ujetnike uporabljajo za dela v gozdovih, na poljih, v rudnikih itd. Delajo pod nadzorstvom paznikov ter nemških častnikov in podčastnikov. Z vsemi ujetniki ravnajo enako, enako z ujetimi Angleži, kakor z ujetimi Slovani. Ujetniška hrana Hrana je v taboriščih zelo slaba, enolična in prazna. Ujetniki dobivajo sledeče obroke (po uradnih podatkih iz*Žene-ve): Zajtrk: Čaša ječmenove kave, 25 gramov slanine ali mezge! 350 do 500 gramov kruha, ki ga razdelijo zjutraj za ves dan. Ker je črn, je hkrati edina izdatna hrana. (Dalje prihodnjič) -o- Kupujte obrambne bonde MALI OGLASI šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. (x) IZTIRJAM zaostale dolgove; točna in hitra akcija; lokalno podjetje, 437 Society for Savings Building. (60) Položaj Jugoslovanskih vojnih ujetnikov Izjava g. dr. Subotiča Washington, D. C., 20. februarja.—(JCO).—Naš znani časnikar pošilja poročilo o svojem razgovoru z g. dr. Ivanom Su-botičem, jugoslovanskem dele. gatu pri ameriškem Rdečem križu, o položaju jugoslovanskih vojpih ujetnikov v ujetni-ških taboriščih: Da bi spoznali resna in važna vprašanja o razmerah v ujetni-ških taboriščih, smo obiskali delegata jugoslovanske vlade pri ameriškem Rdečem križu dr. Ivana Subotiča, bivšega jugoslovanskega poslanika v Londonu, ki je sedaj zaposlen z vzdrževanjem vezi med ameriškim Rdečim križem v Wash-ingtonu in podpornimi organizacijami v New Yorku. Našli smo ga pred spiski, v katere se zapisujejo zavoji, namenjeni ujetnikom. G. dr. Subotič je globoko hvaležen za pomoč, ki jo ameriški Rdeči križ nudi jugoslovanskim ujetnikom. To pomoč v teh težkih časih visoko cenijo vsi Jugoslo vani. "Spomniti se je treba, da je tisti del jugoslovanske vojske, ki ni padel v borbi ali pobegnil v planine, bil ob nemškem vpadu ujet. Vojaki so v ujetniških taboriščih Nemčije in Italije, vendar večinoma v Nemčiji," ženska dobi delo Išče se ženska ali dekle, ki je zmožna za splošna hišna opravila. Delovne ure od 8 do 6. Plača po dogovoru. Zglasi naj se na 14516 Sylvia Ave., Collin- wood. (59) Nottingham Coal Co. (zadej za Nottingham šolo) Gabriel & Tekavec, lastnika. Sedaj je čas, da si preskrbite svoje kurivo (premog) za bodoče. Mi vam sedaj lahko dobro in 'točno postrežemo. Pokličite nas: IVanhoe 0753 Zelo lepa prilika Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je j ako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x) Ves nov 1942 stenski papir! Cena na debelo za vsakogar VARNIŠI. ENAMEL Vsa barva in stenski papir po znižanih cenah Glenville Wallpaper & Paint 10018 ST. CLAIR AVE. blizu E. 101. St. ★ ★ ★ ★ Za las je manjkalo ROMAN * * Jacques je pri teh besedah bled ko smrt planil na noge ter prestrašeno vzkliknil: "Ne govorite tak "ii mi lati Hv, Hi S Ho, % % >i Nk Kleči bol V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Mahniča ki le preminil 10. marca, 1937 Žalujoča soproga MARY, in OTROCI, SESTRA In SVAK. Cleveland. O.. 10. marca, 1942. ti»vo 1ASA] L^J J j txryj J L ^ Pleoidni in cosobateW ljudje vedno najprej pogledajo OGLASE v t Ameriški Domovi*? ijjP1 in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči skega naroda in oglašujte svoje blag0 v k et % as S C; \ AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se "Vam bo I »«>i koj H % s 1 lei h ^ 5 k N 6 x .h etj »o