GOZDAR NOVO MESTO
Leto Vlil
Štev. 1
D'i/x?f|W
DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVAN GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
Novo mesto, mag 1971
Številka: 1	Letnik VIII.
IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVO NOVO MESTO
UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in Člani ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Jože Viuervol, ing. Jože Falkner in Prane Markovič
VSEBINA
1.	Statut Gozdnega gospodarstva Novo mesto
2o Pravilnik o uporabi tovornik in osebnih vozil ter ostale mehanizacije
3.	Sklepi organov upravljanja
4.
Ker je gospodarjenje z gozdovi osnovni smcber, ki ga je na novomeškem gozdnogospodarskem območju poverila družbena skupnost gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, z enakimi dolžnostmi po družbenih kakor tudi do gozdov, na katerih je lastninska pravica, mora podjetje zagotoviti trajnost gozdne proizvodnje in pri tem najbolj rentabilno izkoriščanje gozdnih proizvodov, upoštevaje vse znanstvene izsledke za dosego najboljših rezultatov pri obnovi, negi, varstvu in izkoriščanju gozdov* Pri tem mora ob primernih investicijskih sredstvih za izgradnjo materialne osnove podjetja zagotoviti trajnost gospodarjenja z gozdovi*
5°
Podjetje gospodari z gozdovi občanov tako, da čim bolj omogo ča njihovo sodelovanje v gozdni proizvodnji*
Lastniki gozdov imajo v okviru podjetja in gozdnih obratov samoupravne pravice v vseh zadevah, ki se nanašajo na gospodarjenje z njihovimi gozdovi.
6.
Družbeno politične organizacije, ki delujejo v podjetju so razen uresničevanja svojega programa, dolžne prispevati tudi k uresničevanju namena in nalog podjetja, kakor tudi k razširjanju materialne osnove dela ter k napredovanju socialističnih družbenih odnosov*
7°
Načela tega statuta so temelj za delo in poslovanje vsakega člana delovne skupnosti in vseh organov upravljanja podjetja.
II* SPLOŠNE DOLOŽBE A* Predmet poslovanja
1* člen
Gozdno gospodarstvo Novo mesto je bilo ustanovljeno s sklepom delavskega sveta kmetijsko gozdarsko predelovalnega kombinata Novo mesto, dne 1. lo. 1963°
2* člen
Polno ime /firma/ podjetja je: Gozdno gospodarstvo Novo mesto -skrajšano GG Novo mesto.
Sedež podjetja je v Novem mestu, Gubčeva 15«
3.	člen
Predmet poslovanja podjetja je:
I.	nega, varstvo in izkoriščanje gozdov;
2o gozdno gradbeništvo za lastne potrebe z isbreznim projektiranjem;
3.	urejanje gozdov;
4,	opravljanje dejavnosti pod 1., 2., in 5- tč« v zvezi s pod-ružbljanjem gozdne proizvodnje v gozdovih v državljanski lastnini;
5» prevoz za lastne potrebe z lastnimi prevoznimi sredstvi, vzdrževanje in popravila lastne mehanizacije;
6.	javno tehtanje;
7.	odkup in prodaja predelanih in nepredelanih gozdnih proizvodov nadrobno;
8.	žagarska predelava in uslužnostni razrez lesa na žagah: Luknja pri Prečni, Prokšelj, Učakovci pri Vinici in Benetič
Vinica;	lesa.
9« Žagarska predelava in uslužnostni razrez na žagi veneci-anki Poganci pri Gotni vasi;
lo.	opravljanje gradbenih uslug in miniranje drugim pravnim in fizičnim osebam;
II.	popravilo ročnih motornih žag za potrebe podjetja in opravljanje uslug za druge pravne in fizične osebe;
12.	pridelovanje sadilnega materiala za gozdno proizvodnjo;
13» pridelovanje gozdnega semena;
14. javni prevoz;
15» izkoriščanje kamna ii/peska na površini zemlje za lastno uporabo in prodajo drugim organizacijam in občanom.
Predmet poslovanja je vpisan v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljanj/pod označno Rg 11.212 Nm.
4.	člen
Podjetje gospodari z gozdovi in izvaja drugo svojo dejavnost na območju občin Novo mesto /del/, Črnomelj, Metlika, Trebnje /del/ in Grosuplje /del/.
B. Delovne enote, štampiljka in žigi
5.	člen
Podjetje sestavljajo naslednji obrati:
1.	Gozdni obrat Novo mesto s sedežem v Novem mestu,Šmihelska c.]
2.	Gozdni obrat Straža s sedežem v Straži št. 83
3.	Gozdni obrat Podturn s sedežem v Podturnu št. 17
4.	Gozdni obrat Črmošnjice s sedežem v Črmošnjicah št. 1
5« Gozdni obrat Črnomelj s sedežem v Črnomlju, Pod smreko lo
6.	Gozdni obrat Trebnje s sedežem v Trebnjem št. 129
7.	Gradbeni obrat s sedežem v Novem mestu, Gubčeval5
8.	Obrat za gozdarsko načrtovanje s sedežem v Novem mestu, Gubčeva 15«
V	podjetju je organizacija združenega dela počitniški dom Novigrad, ki posluje v skladu s tem statutom in po določilih pravilnika, ki ga sprejme delavski svet podjetja.
Podjetje ima štampiljko.
Na štampiljki je v ravnih vrstah izpisan naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, v velikosti 1 x 3,5 cm ter okroglo štampilj ko premera 2,5 cm za označevanje nekaterih listin za socialno zavarovanje.
Obrati in počitniški dom imajo za označevanje dokumentov internega značaja svoje štampiljke, na katerih je izpisano ime podje tja in obrata, oziroma doma.
Obrati označujejo s svojimi štampiljkami tudi dokumente, ki ob-* vezujejo podjetje navzven, kadar gre za dokumente v poslih, za katere so vodje obratov pooblaščeni od strani direktorja podjet ja, da jih samostojno sklepajo.
0 tem, kako je treba štampiljke podjetja hraniti in kdo z njimi razpolaga, predpiše direktor podjetja s posebnimi navodili.
. člen
Pečat podjetja je okrogle oblike iz kovine z besedilom skrajšanega imena podjetja "GG Novo mesto". Uporablja se za pečatenje, hrani pa se pri delavcu, ki odgovarja za odpremo pošte.
7.	člen
Za označevanje proizvodov se uporabljajo kovinski žigi na sig-nirnih kladivih z označbo "GG NM" ipJŠtevilkami ali z označbo GG NM s številko in črko R, kar omogoča razpoznavanje pooblaščenih oseb za označevanje drevja in lesa.
Oznaka na proizvodih "GG NM" s številko in zvezdico pomeni, da je bila izvršena kontrola proizvodov.
Razpoznavno evidenco signirnih kladiv hrani splošna služba.
C. Zastopanje podjetja in podpisovanje
8.	člen
Podjetja je pravna oseba, ki si s svojim poslovanjem ustvarja sredstva za trajno opravljanje svoje dejavnosti.
9« člen
Zakoniti zastopnik podjetja je direktor.
V	odnostnosti nadomestuje direktorja vodja splošne službe.
10.	člen
Za podjetje podpisuje direktor podjetja*.
11.	člen
Statut, pravilnike, zaključni račun, perspektivni plan in letni plan podpisu >e predsednik tistega organa, ki je akt sprejel. V kolikor sprejemata delavski svet in svet lastnikov gozdov predpis na skupn. l.ji, ga podpišeta oda predsednika.
12.	člen
Vodje obratov podpisujejo vse tiste listine, ki jih po splošnih aktih podjetja podpisujejo v notranjem poslovanju ter dokumente ki ne obvezuj jo podjetja v poslovnih odnosih navzven. Podpisujejo pa tudi listine po pooblastilu direktorja za ime in račun podjetja.
Poleg direktorjas$odpisujejo:
Računske listine vodja finančno-računovodske službe, v njegovi odsotnosti pa vodja knjigovodstva.
Račune in fakture sopodpisuje vodja komercialne službe, v njegovi odsotnosti pa njegov pomočnik.
Poročila in ostale dopise sopodpisuje sestavljalec takega akta.
III.	ORGANIZACIJA PODJETJA A. Sprememba organizacije
13.	člen
Samouprava in organizacija podjetja morata omogočati članom delovne skupnost? in lastnikom gozdov neposredno ali preko izvoljenih organov odločanje o vprašanjih dela, o urejanju medseboj nih odnosov, delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki zadevajo ekonomski ooložaj planov delovne skupnosti in lastnikov gozdov, hkrati >a morata zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje j odjetja kot celote.
14.	člen
Z namenom, da se najbolj učinkovito izvedodelitev dela in v največji meri i koristijo proizvodna sredstva, lahko delavski svet in svet lastnikov gozdov na skupni seji spreminjata organizacijo podjetja.
Praviloma se ori anizacijske spremembe izvedejo ob sprejemanju letnega gospoda: ikega načrta podjetja.
15« člen
Svojo dojavnost opravlja podjetje s tem:
lo da organizira racionalno delitev dela med posameznimi delovnimi enotami in skupinami ter med posameznimi delovnimi mesti tako, da je vsaka delovna naloga znana in vsako delo opisano in je vsakdo, ki delo opravlja zanj osebno odgovoren materialno in moralno v mejah svojih nalog, ki temelje na tehnoloških in ekonomskih dogajanjih in
2o da so jz racionalnim samoupravnim sistemom izvajajo socialistični proizvodni odnosi s ciljem splošnega dviga proizvodnih sil podjetja, družbe in osebneggfetandarda delavcev«
Bo Področje dela delovnih enot in služb
16. člen
Zaradi • koncmienega in racionalno organiziranega izvajanja funkcij je podjetje razdeljeno na delovne enote - obrate in upravo.
17» Člen
Gozdni obrat neposredno gospodari na svojem področju z gozdovi v družbonem in zasebnem sektorju v okviru enotnega gozdnogospodarskega območja ter ima za izvrševanje svojih nalog potreben strokovni kader, delovno silo in sredstva. V sestavu gozdnega obrata je enota - obrat za maloprodajo brez samostojnih pravic. Obrat za maloprodajo opravlja posle v zvezi prodajo predelanih in nepredelanih gozdnih proizvodov.
18. člen
Gradbeni obrat projektira, gradi in vzdržuje gozdne ceste in druge objekte, ki služijo za gospodarjenje z gozdovi.
19» Člen
Obrat za gozdarsko načrtovanje sestavlja gozdnogospodarske načrte, vodi kataster in opravlja druge zadeve v zvezi z urejanjem gozdov.
2o.	člen
Uprava podjetja opravlja dejavnosti, ki služijo vsem enotam. Uprava podjetja ima naslednje službe:
1.	Finančno računovodska služba, ki se deli na:
a/ oddelek za financiranje b/ oddelek za plan in analize
Opravlja računovodske, finančne in knjigovodske posle za potrebe obratov in podjetja, evidentira sredstva in stroške ter posreduje podatke organom upravljanja in drugim organom, načrtuje gozdno proizvodnjo, analizira delovanje podjetja, strukturo stroškov in ugotavlja uspeh poslovanja.
2.	Komercialna služba:
Prodaja gozdne proizvode, analizira trg ter nabavlja blago za potrebe gozdne proizvodnje.
3o Služba za gojenje gozdov:
Sodeluje v pripravi planov in programov, spremlja dinamiko planov in storilnosti in daje strokovna navodila za dela na področju gojenja gozdov.
A. Služba za izkoriščanje gozdov:
Sodeluje v pripravi planov in programov, spremlja dinamiko planov in storilnosti in daje strokovna navodila za dela na področju izkoriščanja gozdov.
5.	Služba za gozdno mehanizacijo:
Sodeluje pri sestavi planov, uvajanju mehanizacije v gozdno proizvodnjo in daje strokovna navodila v zvezi z mehanizacijo.
6.	Služba za gozdne drevesnice:
Usmerja delo drevesničarjev, sodeluje pri sestavi plana in skrbi za pravilno poslovanje drevesnic.
7.	Splošna služba:
Opravlja zadeve s področja kadrovskega in administrativnega poslovanja in zadeve s področja organov upravljanja.
8.	Služba za varstvo pri delu:
Organizira varstvo pri delu in skrbi za izvajanje higienskih in tehničnih predpisov podjetja in zdravstvenega stanja delavcev.
21.	člen
Organizacija in sistemizacija delovnih mest je opisana v posebnem pravilniku o sistemizaciji delovnih mest.
IV.	SAMOUPRAVIJANJE
A. Samoupravne pravice in dolžnosti delavcev in lastnikov gozdov
22.	čl n
Delovni ljudje v podjetju in las ;niki gozdov uresničujejo samoupravne pravice neposredno z refrendumom in s tem, da določene funkcije samoupravljanja prenesejo na organe, ki jih. ustanove v ta namen.
23» člen
Zaradi teritorialne ' razdrobi j enosti 'vfcodjet ju ni zbora delovne skupnosti podjetja in tudi ne zbora lastnikov gozdov podjetja.
Delo zbora delovne skupnosti delavcev obrata in zbora lastnikov gozdov predpisujejo določila v poglavju o'neposrednem upravljanju v delovni enoti.
1. Referendum
24, čl ;n
v
Člani delovne skupnosti in lastnak' gozdov odločajo z referendumom o pripojitvijpodjetja k drugemu podjetju in razdelitvi podjetja, vendar v okviru določil zakona o gozdovih.
2 5 o člen
Referendum izvede šestčlanska komisija, v katero imenujeta po 3 člane delavski svet podjetja i.i svet lastnikov gozdov podjetja na skupni seji.
Komisija je dolžna:
-	sestaviti spisek vseh delavcev in lastnikov gozdov, ki imajo pravico sodelovati na referendumu ter ga najmanj 10 dni pred izvedbo referenduma javno razobesiti,
-	odrediti kraj izvajanja referenduma ter imenovati tričlanske odbore za izvedbo referenduma,
-	nadzorovati izvedbo referenduma, ugotoviti njegov izid in ga objaviti.
26 i čl m
Na referendumu se glasuje z "za" ali "proti1.
Glasovanje je tajno z glasovnica ii.
Na referendumu je odločeno, če je z "za" ali"proti" glasovala posebej večina udeležencev - članov delovne skupnosti in posebej večina udeležencev lastnikov gozdov.
Odločitev na referendumu je veljavna, če se je referenduma ude-* ležila večina članov delovne skupnosti in posebej večina lastnikov gozdov.
- 9 -
27.	člen
Odločitev sprejeta na referendumu je za podjetje obvezna.
Odločitev sprejeta na referendumu dobi obvezno moč prvi dan po referendumu, če ni posebej drugače določeno.
28.	člen
Vprašanje, o katerem so se delovna skupnost in lastniki gozdov na referendumu odklonilno izjavili, če se niso enotno odločili ali če se referenduma ni udeležila večina članov delovne skupnosti in večina lastnikov gozdov, ni mogoče znova dati na referendum, preden ne preteče 6 mesecev od dneva prejšnjega referenduma .
29.	Člen
Delavec ali lastnik gozda, ki meni, da referendum ni bil pravilno izveden in da rezultati niso verodostojni, sme samoupravnim organom predlagati, da se preveri izvedba referenduma.
v
Ce se ugotove nepravilnosti pri izvedbi referenduma, morata delavski svet in svet lastnikov gozdov imenovati novo komisijo in ponovno razpisati referendum.
2.	Gospodarjenje z gozdovi
30.	člen
Gospodarjenje z gcedovi se deli:
-	na zadeve, ki so skupnega pomena za celotno delovno organizaci,
-	na zadeve, ki se nanašajo le na gozdove in gozdna zemljišča v družbeni lastnini,
-	na zadeve, ki se nanašajo le na gozdove in gozdna zemljišča občanov.
3.	Skupna seja delavskega sveta in sveta lastnikov gozdov
31.	člen
Na skupni seji, ki jo skličeta oba predsednika, vodita pa jo izmenično, obravnavata delavski svet in svet lastnikov gozdov predvsem:
-	načelno odločata o politiki cen,
-	sprejemata statut podjetja,
-	sprejemata pravilnik o delitvi celotnega dohodka,
-	sklepata o organizaciji podjetja,
-	imenujeta direktorja podjetja,
-	sprejemata letne gospodarske načrte,
-	sprejemata zaključni račun podjetja,
-	sprejemata območni gospodarski načrt in načrte gozdnogospodarskih enot
-	določata količine in vrste lesa lastnikov gozdov za neposred-7 no uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu.
lo
Na skupni seji je sprejet predlog, ki je dobil večino glasov navzočih članov vsakega sveta.
4.	Arbitraža
32.	člen
Če pride pri odločanju med delavskim svetom in svetom lastnikov gozdov do nesoglasja, dokončno o tem odloča notranja arbitražna komisija. V komisijo imenujeta vsak svet po tri člane. Če notra nja arbitražna komisija ne najde soglasja, odloča o zadevi organ, ki je pristojen po 87., 88. in 89» členu temeljnega zakona o podjetjih.
33» člen
Delavski svet in svet lastnikov gozdov izvolita na skupni seji naslednje kolektivne izvršilne organe:
5» Odbor i.a cene
34. člen
Odbor za cene, v katerega izvolita sveta na skupni seji po 3 člane, opravlja predvsem naslednje naloge:
-	določa prodajne in odkupne cene za posamezne gozdne sortunente,
-	določa notranje in zunanje cene storitev,
-	usmerja prodajo in opravlja druge naloge.
6. Odbor za prošnje in pritožbe
Odbor za prošnje in pritožbe v katerega izvolita sveta na skupni seji po 2 Člana opravlja predvsem naslednje naloge:
-	rešuje dokončno prošnje in pritožbe v zvezi z domačo uporabo lesa.
35» člen
Delavski svet in svet lastnikov gozdov lahko na skupni seji imenujeta tudi druge stalne in občasne komisije.
B. Samoupravni organi delovne skupnosti 1. Delavski svet
36. člen
Delavski svet je najvišji izvoljenj/organ upravljanja v podjetju in predstavnik delovne skupnosti.
37» člen
Delavski svet, ki ima 19 članov, volijo člani delovne skupnosti po delovnih, enotah s tajnim glasovanjem.
Delovne enote imajo v delavskem svetu naslednje število članov:
Gozdni obrat Novo mesto 3 Gozdni obrat Straža 4 Gozdni obrat Podturn 3 Gozdni obrat Črmošnjice 2 Gozdni obrat Črnomelj 3 Gozdni obrat Trebnje 1 Gradbeni obrat 1 Obrat z-' gozdar.načrt. 1 Uprava 1
38. člen
Kandidatno listo in predlog za odpoklic članov delavskega sveta lahko vloži najmanj lo članov delovne skupnosti, izvršni odbor sindikalne podružnice ali sindikalni planum.
Za dana delavskega sveta so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
39» člen
Delavski svet ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
a/ V razmerju do družbene skupnosti:
-	izpolnjevati naloge in obveznosti, ki jih predpisuje
dru. bena skupnost, za družbene gozdove,
-	razpravljati in odločati o priporočilih in pripombah organov' družbenih skupnosti v zvezi s poslovanjem, urejanjem odnosov in delitvijo sredstev,
-	odločati o včlanjevanju v zbornice, strokovna in poslovna združenja ter imenovati ali voliti predstavnike delovne skupnosti v te organizacije,
b/ Na področju internih predpisov:
-	da sprejme pravilnik o delitvi osebnih dohodkov,
-	da sprejme pravilnik o delovnih razmerjih,
-	da sprejme pravilnik o normah,
-	da sprejme pravilnik o sistemizaciji delovnih mest,
-	da sprejme pravilnik o varstvu pri deli,
-	da sprejme pravilnik o uporabi denarnih sredstev in stvari skupne porabe,
-	da sprejme pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov in drug h prevoznih sredstev,
-	da sprejme pravilnik o zavarovanju pred požarom in eksplo-
zijo,
-	da sprejme pravilnik počitniškega doma,
-	da sprejme pravilnik o knjigovodstvu,
-	da izdaja navodila, sprejema stališča in sklepe, po potrebi pa tudi druge pravilnike in poslovnike.
c/ Na področju upravljanja:
-	da razpisuje volitve in nadomestne volitve v delavski svet in obra one delavske svete,
-	da voli in odpokliče člane odborov in komisij,
-	da imenuje stalne in občasne komisije delavskega sveta,
-	da rešuje pritožbe in ugovore kot drugostopenjski organ zoper clločbe izdane po sklepu odbora za kadrovske zadeve, odbora za družbeni standard, odbora za izrekanje ukrepov, sveta delovne enote in direktorja podjetja,
- da obravnava poročila direktorja podjetja,
-	da daje priporočila organom upravljanja v enotah, če je treba varovati enotna stališča,
-	da preverj ^zakonitost sklepov organov upravljanja v enotah,
-	da razsoja o sporih med organi upravljanja v enotah in v sporih med enotami /arbitraža/,
-	da sklepa o vseh zadevah, za katere je pristojen po splošnih aktih podjetja,
-	da odloča o oprostitvi plačila škode povzročene podjetju v celoti ali deloma,
-	ustanavlja in odpravlja posamezna delovna mesta, s čemer dopolnjuje pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.
d/ Na področju poslovanja:
-	določbe snovne smernice poslovne politike podjetja in delovnih enot,
-	odloča o dokončni delitvi tistega dela dohodka, ki po pravilniku o delitvi celotnega dohodka pripade delovni skupnosti delavcev podjetja,
odloča o viških in primanjkljajih ugotovljenih pri inventuri ,
-	odobrava sklepanje pogodb o posojilih za investicije,
-	odloča o odpisu sredstev,
-	odloča o nakupu, prodaji ter brezplačnem prenosu osnovnih sredstev,
-	razpisuje notranja posojila,
-	podeljuje nagrade,
-	odloča o vseh zadevah, za katere niso posebej pooblaščeni drugi organi.
4o.	člen
Delavski svet presoja zakonitost poslovanja svojih organov in obratnih dej avskih svetov.
Predlog za presojo zakonitosti splošnega akta ali^sklepa lahko posreduje delavskemu svetu v pismeni obliki vsak član delovne skupnosti in vsak organ.
Delavski svet je dolžan dobiti o takem predlogu strokovno mnenje ter na prvem zasedanju odločiti o predlogu.
Ne glede na to, ali delavski svet predlogu ugodi ali ne, je dolžan pred?agalcu pismeno odgovoriti.
- 13 -
41.	člen
Zaradi uspešnosti poslovanja izvoli delavski svet s tajnim glasovanjem naslednje odbore kot kolektivne izvršilne organe. Kandidate za člane odborov lahko predlagajo člani delavskega sveta, sindikalni plenum ali direktor podjetja.
2. Odbor za kadrovske zadeve
42.	člen
Odbor za kadrovske zadeve je kolektivni izvršilni organ podjetja, ki ima 9 članov.
Vodja splošne službe je stalni tajnik odbora, vendar nima glasovalne pravice.
Vsaka delovne enota mora biti zastopana v odboru za kadrovske zadeve.
43.	člen
Odbor za kadrovske zadeve je pristojen predvsem:
-	da razpisuje in objavlja prosta delovna mesta,
-	odloča o vstopu na delo, o prenehanju dela in razporejanju delavcev za tista delovna mesta, za katera se zahteva visoka, višja in srednja izobrazba, za vse delavce v knjigovodstvu in administraciji in visokokvalificirane delavce,
-	odloča o razporejanju delavcev iz ene delovne enote v drugo ob soglasju prizadetih vodij obratov in o razporejanju delavcev iz ene službe v drugo ob soglasju prizadetih vodij služb,
-	odloča o sredstvih sklada skupne porabe, namenjenih za izobraževanje delavcev,
-	razpisuje in podeljuje štipendije,
-	odloča o strokovnem izobraževanju,
-	opravlja zadeve oziroma odloča o vprašanjih s področja varstva pri delu v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu,
-	opravlja določene zadeve v zvezi z narodno obrambo,
-	imenuje predstavnike podjetja v organe in organizacije,
-	opravlja druge zadeve določene v tem statutu ali z drugimi splošnimi akti podjetja.
3.	Odbor za družbeni standard
44člen
Odbor za družbeni standard je kolektivni izvršilni organ podjetja, ki ima 9 članov.
Vodja finančno računovodsko službe je stalni tajnik tega odbora, vendar rima pravice glasovati.
14 -
Vsaka delovna enota mora biti zastopana v odboru za družbeni
standardo
45«. Člen
Odbor za družbeni standard je pristojen predvsem:
-	odločati o uporabi sredstev sklada skupne porabe, za kar niso pooblaščeni drugi organi,
-	razpisuje posojila za gradnjo stanovanjskih hiš in odloča o dodelitvi posojila,
-	dodeljuje stanovanja delavcem gozdnega gospodarstva in drugim občanom,
-	predlaga ustanovitev menz in drugih obratov družbenega standarda ,
-	odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po splošnih predpisih podjetja«,
4.	Odbor za izrekanje ukrepov
46.	člen
Odbor za izrekanje ukrepov, ki ima 3 člane, ima predvsem tele naloge:
-	ugotavlja in vodi postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti delavcev delovne skupnosti gozdnega gospodarstva,
-	izreka ukrepe v smislu določil pravilnika o delovnih razmerjih,
-	samostojno odloča o izključitvi delavca iz delovne skupnosti.
5.	Uredniški odbor "Dolenjskega gozdarja"
47.	člen
Uredniški odbor, ki ima 7 članov, opravlja predvsem naslednje:
-	izdaja glasilo "Dolenjski gozdar"
-	izvaja akcijo v zvezi z zbiranjem prispevkov za objavo
-	odloča o sredstvih namenjenih za izdajo glasila
-	izvaja tudi druge naloge v zvezq/z glasilom.
6.	Odbor počitniškega doma
48.	člen
Upravni odbor počitniškega doma Novigrad posluje v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme delavski svet podjetja.
- 15 -
7.	Zbor delovnih ljudi
49.	člen
Zbor delovnih ljudi je sestanek članov delovne enote kot celote ali dela delovne enote.
Zbor lahko skliče predsednik delavskega sveta, predsednik obrat nega delavskega sveta, direktor ali vodja obrata. Lahko pa se skliče tudi na zahtevo najmanj lo članov enote ali na zahtevo sindikalne organizacije.
Zbor izve li delovnega predsednika, zapisnikarja in dva overi-telja zapisnika.
50.	člen
Zbor delovnih ljudi odloča o zadevah, ki imajo splošen pomen za podjetje, zlasti pa razpravlja:
-	o spremembah in dopolnitvah splošnih aktov podjetja
-	o poslovanju podjetja
-	obravnava poročila o delu delavskega sveta
Ustrezni organi v podjetju morajo vsak prediog^zbora-del ovnih ljudi obravnavati in o njem zavzeti stališče. Če predlogu ne ugodijo, morajo predlagateljem sporočiti, iz katerih razlogov predlog ni bil sprejet.
51.	člen
Člani delovne skupnosti imajo še zlasti naslednje pravice:
-	dajati mnenja in predloge o organizaciji in delu podjetja in delovnih enot,
-	postavljati vprašanja o delu podjetja in delovnih enot,
-	predlagati sklice zborov delovnih ljudi,
-predlagati razpis referenduma,
-	predlagati spremembe in dopolnitve splošnih aktov podjetja.
8.	Obratni delavski svet
52.	člen
Organ upravljanja v delovni enoti je obratni delavski svet. Obratni delavski sveti imajo naslednje število članov:
Gozdni obrat Novo mesto 9 Gozdni obrat Straža 9 Gozdni obrat Podturn 7 Gozdni obrat Črmošnjice 7 Gozdni obrat Črnomelj 9 Gozdni obrat Trebnje 5 Gradbeni obrat 5 Obrat za gozd.naČrtov. 5 Uprava 5
16 -
55= člen
Obratni delavski svet volijo člani delovne skupnosti delovne enote s tajnim glasovanjem« Kandidatno listo predlaga zbor delovnik ljudi, izvršni odbor sindikalne podružnice ali najmanj lo članov«
5-4-= člen
Obratni delavski svet ima predvsem naslednje naloge:
-	sprejema dopolnilni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in določa ostala merila za delitev osebnih dohodkov, če je to predvideno v splošnem aktu podjetja,
-	razpravlja o gospodarjenju v delovni enoti in sprejema potrebne ukrepe,
-	razpravlja o predlogih članov delovne skupnosti in zbora enote,
-	predlaga odboru za družbeni standard dodelitev stanovanja delavcem,
-	začne postopek za odpoklic člana delavskega sveta,
-	sklepa o razdelitvi sredstev, ki pripadajo obratu po sploš nih aktih podjetja ali po sklepu delavskega sveta«
-	sprejema in razporeja delavce na delo, za katero je po pravilniku o delovnih razmerjih pristojen«
C« Samouprava lstnikov gozdov 1. Zbor lastnikov gozdov
55» člen
Zbor lastnikov gozdov je sestanek lastnikov gozdov za določeno področje.
Zbori lastnikov gozdov so na naslednjih področjih:
Gozdni obrat Novo mesto:
Uršna sela, Birčna vas, Podgrad, Stopiče-Dolž, Brusnice, Šentjernej, Šmarjeta, Otočec in Mirna peč.
Gozdni obrat Straža:
Straža, Dvor, Hinje, Šmihel, Žužemberk, Zagradec in Ajdovec. Gozdni obrat Podturn:
Podturn, Toplice, Podhosta, Dol. Sušice in Gor. Sušice Gozdni obrat Črmošnjice:
Semič,Kot, Mavrna vas, Pribišje, Črešnjevec in Kašča.
Gozdni obrat Črnomelj:
Črnomelj, Suhor, Metlika, Gradac, Dragatuš, Vinica, Stari trg, Adlešiči in Sinji vrh.
- 17 -
Gozdni obrat Trebnje:
Trebnje, Nemška vas. Knežja vas, Sela-Šumberk, Vel- Loka,
Vel„ Gaber in Dobrnič.
56o člen
Zbor lastnikov gozdov določenega področja lahko skliče predsednik sveta lastnikov gozdov podjetja ali obrata, direktor podjetja, vodja obrata ali najmanj 10 lastnikov gozdov, predseduje pa mu lastnik gozda, ki je izvoljen v svet lastnikov gozdov obrata o
57. člen
Lastniki gozdov na zboru d) ravnavajo predvsem:
-	osnutek gozdnogospodarskega načrta, ki zadeva gospodarjenje z gozdovi, oz. se seznanijo z že obstoječim gozdnogospodarskim načrtom,
-	isvečbo plana sečnje in plana gozdnogojitvenih del za svoje področje ter dajejo predloge za uspešno izvršitev postavljenih nalog,
-	dajejo predloge v zvezi z izvajanjem investicijskih in vzdrže valnih del na svojem območju,
-	se seznanjajo s časom in načinom izvedbe odkazovanja drevja
za posek, ter s količinami, določenimi za redno lastno porabo,
-	se dogovarjajo za samoprispevek, če želijo pospeševati investicijsko izgradnjo na svojem območju in za višino samoprispevka ,
-	sodelujejo pri obravnavi projektov, ki se načrtujejo za potrebe gozdne proizvodnje na njihovem območju ter dajejo k njim svoje pripombe,
-	volijo svoje predstavnike v svet lastnikov gozdov obrata in predlagajo kandidate za svet lastnikov gozdov podjetja,
-	dajejo predloge v zvezi z izboljšanjem dela in medsebojnih proizvodnih odnosov,
-	opraijajo tudi druge naloge, ki so določene v tem statutu in diugil/samoupravnih aktih.
2 o Svet lastnikov gozdov obrata
58o člen
Svet lastnikov gozdov obrata je kolektivni predstavniški samoupravni organ skupnosti lastnikov gozdov gozdnega obrata.
Sveti lastnikov gozdov obrata imajo naslednje število članov:
18
Gozdni obrat	Novo mesto	9
Gozdni obrat	Straža	7
Gozdni obrat	Podturn	5
Gozdni obrat	črmošnjice	7
Gozdni obrat	Črnomelj	9
Gozdni obrat	Trebnje	7
v
Člane v svet lastnikov gozdov obrata izvolijo lastniki gozdov na zboru lastnikov gozdov s tajnim ali javnim glasovanjem.
Vsak zbor izvoli po enega člana v svet lastnikov gozdov obrata.
Kandidate za svet lastnikov gozdov obrata predlaga zbor lastnikov gozdov, najmanj lo lastnikov gozdov ali sekretariat SZDL pri obratu
59- člen
Kot predstavniški organ lastnikov gozdov iz območja gozdnega obrata, opravlja svet lastnikov gozdov obrata predvsem naslednje Zadeve:
-	obravnava predloge lastnikov gozdov in njihovih zborov ter jih posreduje svetu lastnikov gozdov podjetja,
-	razpravlja in predlaga dopolnitve ter spremembe k predlogom splošnih aktov in drugih predpisov, o katerih bo sklepal svet lastnikov gozdov na svoji ali skupni seji,
-	odloča o uporabi sredstev za vzdrževanje gozdnih cest in poti, ki se formirajo za vzdrževanje cest zasebnega sektorja na obratu,
-	voli člane sveta lastnikov gozdov podjetja,
-	odloča o pritožbah občanov za oprostitev plačila biološke amortizacije v kolikor za to ne imenuje posebne komisije.
5» Odbor za dodelitev lesa za domačo porabo
60,	člen
Obratni delavski svet in svet lastnikov gozdov obrata izvolita v odbor za dodelitev lesa za domačo porabo po 2 člana.
Odbor v skladu z zakonom o gozdovih in tem statutom dodeljuje les za domačo porabo,
4, Svet lastnikov gozdov podjetja
61,	člen
Svet lastnikov gozdov podjetja je najvišji predstavniški organ samoupravne skupnosti lastnikov gozdov na območju podjetja in šteje 19 članov.
19 -
Člane sveta lastnikov gozdov podjetja volijo sveti lastnikov gozdov pri obratih s tajnim glasovanjem. Kandidate za člane sveta lastnikov gozdov podjetja predlagajo sveti lastnikov gozdov obrata, sekretariat SZDL pri obratu ali najmanj 10 lastnike gozdov.
62,	člen
V svetu lastnikov gozdov imajo samoupravne skupnosti lastnikov gozdov gozdnega obrata naslednje število članov:
Gozdni obrat	Novo mesto	4
Gozdni obrat	Straža	5
Gozdni obrat	Podturn	2
Gozdni obrat	Črmošnjice	1
Gozdni obrat	Črnomelj	4
Gozdni obrat	Trebnje	3
63» člen
Svet lastnikov gozdov podjetja odloča na svojih sejah predvsem o naslednjem:
-	izpolnjuje naloge in obveznosti, ki jih predpisuje družbena skupnost,
tt odloča o razdelitvi sredstev za vzdrževanje gozdnih cest in poti zasebnega sektorja po obratih,
-	odloča o načinu in višini formiranja sredstev biološke amortizacije,
-	odloča o tistem delu dohodka, s katerim po pravilniku o celotnem dohodku podjetja dokončno razpolaga,
-	rešuje na drugi stopnji pritožbe zoper sklepe in odločbe gozdnega obrata, sveta lastnikov gozdov obrata, direktorja ali upravitelja gozdnega obrata v kolikor za reševanje tega ne izvoli izvršni kolektivni organ,
4. Odbor za prošnje in pritožbe
64, člen
Zaradi hitrejšega in ekspeditivnejšega reševanja pritožb, ki jih vlagajo občani v zvezi s plačilom biološke amortizacije in drugih vzrokov, izvoli svet lastnikov gozdov 3 članski odbor za prošnje in pritožbe.
Odbor opravlja svoje zadeve kot drugostopenjski organ v smislu zakona o upravnem postopku.
Odločba izdana na podlagi sklepa odbora za prošnje in pritožbe je dokončna.
2o -
D. Mandatna doba, sklepčnost, glasovanje in odpoklic
65» člen
Mandatna doba vseh organov upravljanja traja 2 leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti organ.
Organi upravljaj rešujejo zadeve na sejah. Seja je sklepčna, če ji prisostvuje nad polovico članov. Na skupni seji mora biti za sklepčnost navzočih nad polovico članov vsakega organa.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov. Na skupni seji se sprejemajo sklepi z večino članov vsakega organa. Če je na seji podanih več predlogov po istem vprašanju, je sprejet tisti predlog, ki je dobil največ glasov.
Posamezni č}.an samoupravnega organa se lahko odpokliče:
-	če se ne udeležuje sej
-	če zavira delo organa upravljanja.
Celotni organ upravljanja se lahko odpokliče:
-	če ne izvršuje odločitev referenduma,
-	če o svojem delu in poslovanju ne poroča volilcem,
-	če ne obravnava predlogov zbora ali skupine delavcev,
-	če sprejema nezakonite odločbe.
Člana organa upravljanja ali celotni organ odpokliče tisti organ, v katerem je bil izvoljen za člana.
66. člen
Delavski svet podjetja, svet lastnikov gozdov podjetja, obratni delavski svet, svet lastnikov gozdov obrata in odbori lahko zaradi uspešnejšega dela imenujejo stalne ali začasne komisije.
V.	Direktor podjetja
67» člen
Direktor vodi poslovanje podjetja, izvršuje sklepe organov upravljanja, zastopa in predstavlja podjetje in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon, statut ali drugi splošni akti podjetja.
Direktor je samostojen pri delu in je • za svoje delo odgovoren delavskemu svetu in svetu lastnikov gozdov, za izvrševanje zakonitih predpisov pa družbeni skupnosti.
Direktor skrbi za zakonitost poslovanja podjetja. Zastopa podjetje in sklepa pogodbe v skladu z določbami tega statuta.
68. člen
Direktor lahko postane občan, ki izpolnjuje pogoje predpisane z zakonom in še naslednje posebne pogoje;
21
Ime i mora visoko strokovno izobrazbo, diplomirani gozdarski inženir z najmanj 10 let prakse na odgovornih položajih v gozdarstvu ter strokovne in organizacijske sposobnosti.
69° člen
Direktorja imenujeta na podlagi javnega razpisa delavski svet in svet lastnikov gozdov podjetja na skupni seji na predlog 6 članske razpisne komisije, v katero imenujeta delavski svet in svet lastnikov gozdov po 3 člane«
Direktor je imenovan za štiri leta ii/je lahko po enakem postopku znova imenovan.
Najmanj 3 mesece pred pretekom Časa, za katerega je imenovan direktor, mora biti mesto direktorja razpisano v javnih sredstvih za informacije.
70.	člen
Razpis in imenovanje direktorja se opravi po postopku, ki je določen za razpis direktorja podjetja.
71.	člen
Direktor je lahko razrešen še preden preteče čas, za katerega je bil imenovan, če njegovo poslovanje očitno krši interese delovne skupnosti in v primerih, ki jih določajo predpisi.
72.	člen
0 razrešitvi direktorja odločata delavski svet in svet lastnikov gozdov na skupni seji na predlog komisije za presojo zahteve za razrešitev direktorja. Komisija se imenuje po istem postopku kot za razpis direktorja.
73 o člen
Direktor opravlja predvsem naslednje naloge:
a/ v razmerju do organov upravljanja:
-	izvršuje sklepe organov upravljanja
-	organizira pripravo gradiva in dokumentacije za seje organov upravljanja,
-	daje redna poročila delavskemu svetu in svetu lastnikov gozdov o svojem delu in delu podjetja,
-	skrbi, da se v skladu s tem statutom sporočijo delovnemu kolektivu, lastnikom gozdov in pristojnim organom izven podjetja sklepi organov upravljanja,
-	skrbi za razvijanje socialističnih družbenih odnosov,
-	organizira delovanje podjetja in neposredno skrbi za izvrševanje proizvodnega plana,
22
-	odloča o nakupu in prodaji osnovnih sredstev do višine 5-000 din,
-	daje navodila in organizacijske naloge,
-	koordinira delo obratov ‘n služb,
-	skrbi za pravilno materialno in finančno poslovanje podjetja,
-	skrbi, da se sredstva podjetja uporabljajo v skladu z njihovim namenom,
-	vodi in koordinira delo področja narodne obrambe,
-	sklicuje in vodi sestanke strokovnih organov,
-	opravlja druge naloge, za katere je pristojen po zakonu, po statutu in splošnih aktih podjetja«,
b/ je pooblaščen:
-	dajati v razpravo predloge splošnih aktov, če za to ni imenovana posebna komisija,
-	predstavlja, zastopa in podpisuje za podjetje,
-	prenašati svoje pravice s pooblastilom na ostale delavc^V podjetju ali izven podjetja,
-	razpolagati s sredstvi sklada skupne porabe namenjenimi kot prispevek organizacijam in občanom ter s sredstvi poslovnega sklada namenjenimi za tekočo poslovno uporabo vendar samo do zneska 5-000 din,
-	odrejati delo v nadpolnem času po zakonitih predpisih,
-	izdajati odločbe na temelju veljavnih predpisov in sklepov samoupravnih organov,
-	voditi proizvodni proces, pri čemer je odredbodajalec glede izvrševanja delo
74. člen
Če direktor spozna, da splošen akt ali posamezni sklep organa upravljanja ali kolektivnega izvršilnega organa podjetja, izv-zemši posamične akte izdane v upravnem postopku in akte glede katerih je za odločanje pred^dena pristojnost sodišča, nasprotuje zakonu, statutu ali splošnemu aktu podjetja, opozori na to pristojni organ podjet.ia, da o njem ponovno razpravlja. Sicer pa sklepe, ki so v nasprotju z zakonom, statutom ali drugim splošnim aktom podjetja direktor zadrži.
75- člen
Direktorjev posvetovalni organ je kolegij, ki ga sestavljajo poleg direktorja še vodje služb.
Kolegij sklicuje direktor podjetja.
- 23 -
76 „ člen
Širši posvetovalni organ je strokovni svet podjetja, ki ga sestavljajo direktor, vodje služb in vodje obratov.
Strokovni svet sklicuje direktor podjetja,
77» člen
i
Kolegij in strokovni svet pomagata direktorju pri strokovni presoji določenih vprašanj.
VI.	DOLŽNOSTI IN PRAVICE GG IN LASTNIKOV GOZDOV V ZVEZI Z GOSPODARJENJEM Z ZASEBNIMI GOZDOVI
1. Dolžnosti gozdnega gospodarstva
78, člen
V gozdovih občanov, ki so jih oddale v gospodarjenje temu podjetju skupščine občine znotraj enotnega godznogospodarskega območja, ima gozdno gospodarstvo enake dolžnosti in pravice kot v družbenih gozdovih, kar zagotavlja:
-	z dolžnostjo gospodarjenja po določbah temeljnegg/zakona o gozdovih, zakona o gozdovih SRS in predpisov izdanih na njuni podlagi,
-	z dolžnostjo gospodarjenja znotraj gozdnogospodarskega območja, ki tvori naravno in gospodarsko celoto in podaja ekonomsko osnovo za pospeševanje gozdne proizvodnje tako glede izboljšanja biološkega stanja gozdov, kakor tudi tehnične opremljenosti in gradnje gozdnega prometnega omrežja, s čemer se doseže optimalen ekonomski učinek tekočega in dolgoročnega gospodarjenja,
-	z dolžnostjo takšnega načina izkoriščanja gozdov, ki zagotavlja njihovo dnovo, povečanje prirastka ter smotrno izkoriščanje les
-	z dolžnostjo, da iz dela sredstev, ki se pridobijo iz gospodarjenja z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, izloči ustrezen del za biološko amortizacijo teh gozdov, ki se uporablja za pospeševanje gozdov po predpisih, ki veljajo za uporabo biološke amortizacije gozdov v zasebni lastnini,
-	z dolžnostjo in pravico obračunavati biološko amortizacijo in stroške podjetja od vsega posekanega ali kako drugače podrtega lesa v gozdovih občanov, razen od lesa, ki ga lastnik gozda pre, me za kurjavo in tistega tehničnega lesa, ki ga lastnik gozda prejme za svoje kmečko gospodarstvo in gospodinjstvo ter lesa, ki ga lastnik gozda podari pogorelcem.
Ne glede na določilo 5 alineje ne plača stroškov podjetja lastnik gozda, ki porabi les za domačo uporabo pa nima svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva, 50 % predpisanih stroškov podjetja pa plača lastnik gozda,če les podari svojim ožjim sorodnikom.
2. Biološka amortizacija
79» člen
Obseg in višino biološke amortizacije od lesa iz gozdov občanov določi vsako leto svet lastnikov gozdov podjetja«
Svet lastnikov gozdov podjetja določi tudi obseg in višino stroškov, ki jih ima podjetje z gospodarjenjem v gozdovih občanov«
80» člen
Gozdno gospodarstvo obračuna biološko amortizacijo in stroške podjetja mesečno od lesa, ki ga prejme od lastrikov gozdov« Po zaključnem računu pa obračuna biološko amortizacijo za tehnični les in drva, ki jih lastnik gozda ne odda gozdnemu gospodarstvu niti ne porabi za svoje kmečko gospodarstvo in gospodinjstvo. V kolikor gozdne/gospodarstvo ugotovi, da je lastnik gozda les odtujil, obračuna biološko amortizacijo in stroške podjetja že med letom.
Podlaga za ugotavljanje količine lesa, od katerega je treba plačati biološko amortizacijo, je les drevja, odkazanega v istem letu za posek, preračunan v neto lesnp maso. Pri tem se uporablja za iglavce faktor 0,85, za listavce pa 0,88 %.
81.	člen
Lastnik gozda - uporabnik lesa je dolžan v roku 30 dni po prejemu fakture plačati biološko amortizacijo in stroške podjetja, sicer gozdno gospodarstvo po predhodnem opominu denar izterja preko sodišča.
Ob izplačilu za les obračuna in odtegne gozdno gospodarstvo lastniku /uživalcu/ gozda oziroma prejemniku denarja obveznosti, ki jih ima do gozdnega gospodarstva.
3« Domača poraba lesa
82.	člen
Lastnik gozda ima pravico na podlagi odobrene domače uporabe in odkazila posekati v svojem gozdu:
-	10 kub. m drv,
-	1 kub. m tehničnega lesa za potrebe svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva,
-	nujno potrebno količino tehničnega lesa, ki je lahko tudi večja od 1 kub. m, za potrebe svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva,
-	za domačo lesno obrt,
-	potrebno količino lesa za obnovo po vremenskih neprilikah poškodovanega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva,
-	če podari les po požaru prizadetim občanom ali svojim ožjim sorodnikom,
-	če les podari za javne namene,
-	če les porabi za domačo uporabo, pa nima svojega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva.
- 25 -
Lastnik gozda lahko glede na 2. alinejo poseka 1 kub- m tehničnega lesa brez predložitve gradbenega dovoljenja- Za posek večjih količin mora predložiti gozdnemu obratu potrebno gradbeno dokumentacijo /gradbeno dovoljenje, soglasje za gradnjo, specifikacijo lesa/.
83- člen
Lastniki gozdov priglasijo sečnjo lesa za domačo uporabo pri pristojnem gozdnem obratu vsako leto v času od 1. januarja do 15» marca- Pozneje sprejemajo priglasitve obrati samo za izredne primere.
V kolikor lastnik gozda vloži priglasitev izven zgoraj določenega roka, mu podjetjp^zaračuna stroške v višini 50,00 din.
0 odobrenih količinah za domačo uporabo seznanijo lastnike gozdov revim i gozdarji do 15« maja vsakega leta.
84. člen
Pri odločanju o količinah za domačo uporabo mora organ, določen s tem statutom upoštevati donosne možnosti lastnikovega gozda, etat, velikost in posebnost kmetije, potrebo po obnovi gospodarskih poslopij, porabo lesa za domačo obrt in podobno.
85* člen
S/	v
Ce se lastnik gozda ne strinja z odobreno količino za domačo uporabo, lahko v roku 15 čini od dneva, ko mu je bilo sporočeno, vloži pritožbo na^odbor za dodelitev lesa za domačo uporabo gozdnega obrata- Če ni zadovoljen z rešitvijo prejšnjega organa, lahko vloži pritožbo v roku 15 dni na gozdno gospodarstvo.
4. Ostale pravice lastnikov gozdov
86- člen
Vsak lastnik gozda ima pravice:
-	do sečnih odpadkov v svojem gozdu, v kolikor jih podjetje ne uporabi v industrijske namene,
-	pasti živino v svojem gozdu, grabiti steljo in mah ter izkoriščati druge gozdne proizvode ob pogojih določenih v zakonu in drugih predpisih,
-	izvrševati v svojem gozdu gozdnogospodarska dela in druge storitve s tem v zvezi, razen v primerih, če taka dela izvrši podjetje z nižjimi stroški,
-	do minimalne cene lesa na panju ali cene lesa na panju, ki se ugotovi tako, da se od prodajne /tržne/ cene lesa, odštejejo stroški proizvodnje; ta pa ne more biti nižja od cene lesa na panju, ki je določena po predpisih,
-	biti obveščen o času odkazila v svojem gozdu, sodelovati pri odkazovanju drevja za posek, ter biti obveščen o prodajnih možnostih, cenah sortimentov in drugih posebnih pogojih prodaje,
-	sodelovati pri izvajanju vseh gozdnogojitvenih ukrepov v svojem gozdu,
-	dajati pripombe h gozdnogospodarskemu načrtu potem, ko se je seznanil z osnovnimi podatki načrta ter s tem v zvezi opozoriti na morebitne pomanjkljivosti, ki zadevajo obseg predvidenih gozdnogojitvenih del in višino etata v njegovem gozdu za dobo, za katero se sprejema gozdnogospodarski načrt«
87o Člen
Če podjetje na svoje stroške spremeni gozd, na katerem je lastninska pravica v plantažo ali intenzivni nasad gozdnega drevja, pripada lastniku gozda najmanj minimalna cena lesa na panju samo za les, ki bi ga dajal gozd, če ne bi bil spremenjen.
V kolikor bi podjetje moralo lastnika gozda prikrajšati za pravice do lastne porabe in prednosti izvajanja del v svojem gozdu ter za pravico sodelovanja pri odkazovanju, gozdnogojitvenih delih in sprejemanju gozdnogospodarskega načrta, se je dolžno z njim dogovoriti za ustrezno nadomestilo, ki pa ne more biti večje kot bi znašala njegova dejanska materialna korist.
88. člen
Podjetje se lahko z lastnikom gozda dogovori, da mu bo ceno za les na panju plačevalo v obrokih, ne glede na to, kdaj bo les posekal.
89« člen
Pravice lastnikov gozdov se v skladu z določbami tega statuta in drugimi splošnimi akti podjetja lahko določajo z ustnim ali pismenim ter skupnim ali individualnim dogovorom med podjetjem in lastnikom gozda.
Skupen dogovor ima lahko tudi obliko zapisnika, ki ga podpišejo prizadeti lastniki gozdov in predstavnik podjetja.
90. člen
Če lastnik gozda smatra, da je prikrajšan pri kakšni svoji pravici, ki mu gre po zakonu, statutu ali po kakšnem drugem predpisu, se lahko pritoži v roku 15 dni po prejemu odločbe na svet lastnikov gozdov obrata.
Zoper sklep svetilastnikov gozdov obrata ima lastnik gozda pravico do pritožbe na svet lastnikov gozdov podjetja.
Lastnik gozda, ki se s sklepom sveta lastnikov gozdov podjetja ne strinja, lahko vloži tožbo pri pristojnem sodišču.
- 27 -
VII.	POSLOVANJE
91	o člen
Podjetje posluje na celotnem ozemlju SFRJ.
92	o člen
V	svojem poslovanju se mora podjetje na tržišču prilagoditi pred pisom in smernicam, izhajajočim iz družbenih planov ter drugih predpisov, temelječih na zakonu ter postopati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in načeli poslovne morale.
93= člen
Podjetje je dolžno vestno izpolnjevati svoje obveznosti iz pogod in drugih dogovorov o nakupu in prodaji blaga in drugih poslov blagovnega prometa«
Če nastane med podjetjem in poslovnim partnerjem spor, ga skuša podjetje rešiti najprej po sporazumu, če to ne uspe pa pred pristojnim sodiščem.
94. člen
V	okviru določil temeljnega zakona o podjetjih lahko podjetje sklene pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z drugimi podjetji in tudi drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, če to narekuje splošen interes podjetja.
Ce gre za kooperacijo za nedoločen čas, mora pogodbo odobriti delavski svet podjetja, sicer pa dati le soglasje.
95= člen
Kršitev načel o poslovanju podjetja ima za posledico odgovornost za kršitev delovnih dolžnosti.
Neposreden nadzor nad izvajanjem načel o poslovanju opravlja direktor podjetja.
VIII.	INFORMIRANOST
96. člen
Člane delovne skupnosti in lastnike gozdov se mora seznanjati z delom organov upravljanja, z materialnim in financ im položajem podjetja, z doseganjem plana in s splošno politiko podjetja.
Člane delovne skupnosti in lastnike gozdov se lahko seznani:
1.	na zborih
2.	preko internega glasila podjetja,
3= z obvestilom na oglasni deski.
97» člen
Člane delovne skupnosti in lastnike gozdov seznanijo z delom organov upravljanja, z materialnim in finančnim položajem podjetja, z doseganjem plana in s splošno poslovno politiko podjetja direktor, vodje služb in vodje obratov.
98. člen
Interno glasilo podjetja izhaja po potrebi in se podeljuje brezplačno.
V	glasilu se objavljajo splošni akti, poročila o delu organov upravljanja, vključno obratnih svetov, izvlečke iz poslovnega poročila, občasna poročila o doseganju plana, poročila o uspehu obratov in o delu družbeno političnih organizacij, poročila o sodelovanju z drugimi podjetji, organizacijami in dupščinami občin, razni strokovni in drugi prispevki.
V	glasilu se lahko razglašajo tudi prosta delovna mesta, izvedejo razne ankete in podobno.
99» člen
Za obveščanje članov delovne skupnosti in lastnikov gozdov se uporabijo tudi druge oblike kot so:
-	sestanki,
-	razmnožene okrožnice,
-	objave,
-	obvestila in podobno.
IX.	POSLOVNA TAJNOST
100.	člen
Kot poslovna tajnost se smatrajo tisti dokumenti in podatki, katerih vsebina je takšne narave, da bi seznanjanje z njo nepoklicanih oseb, bilo v nasprotju z interesi gospodarstva. Podrobnejša določila o poslovni tajni vsebuje pravilnik o poslovni tajni podjetja.
101.	člen
Vsi delavci podjetja so dolžni varovati poslovno tajnost tako v času, ko so na delu, kakor tudi po prenehanju njihovega dela v podjetju.
102.	člen
Za poslovno tajnost podjetja veljajo dokumenti in podatki:
-	ki jih pristojni organ razglasi kot poslovno tajnost,
-	ki se nanašajo na posle, katere bi podjetje opravljalo za JLA,
-	če so označeni za vojaško tajnost,
-	ki vsebujejo ponudbe za natečaj ali javno licitacijo.
- 29 -
103.	člen.
Kadar se na zasedanjih organov upravljanja sporočajo podatki, ki se smatrajo kot poslovno tajnost, Je treba člane organov upravljanja na to posebej opozoriti.
X.	PLANIRANJE
104.	člen
Plan, program dela in razvoja, finančni načrt in drugi načrti, ki Jih sprejmeta delavski svet in svet lastnikov gozdov podjetja, so temeljni samoupravni splošni akti, s katerimi se v naprej ugotavlja dejavnost podjetja za določeno časovno razdobje in potrebna sredstva za njegovo uresničitev.
105» člen
Plan mora biti sestav ]Jen tako, da temelji na realnih možnostih izvršitev, osnovanih na gozdnogospodarskem načrtu območja in gozdnogospodarskih načrtov enot.
106.	člen
Podjetje ima naslednje plane:
a/ območni načrt /perspektivni plan/ in b/ letni gospodarski načrt.
107.	člen
Območni načrt se sprejme za podjetje kot celoto ter pomeni predvidevanja dolgoročne politike gospodarjenja z gozdovi.
108.	člen
Z letnim gospodarskim načrtom se določajo poslovne naloge podjetja v posameznem koledarskem letu.
Letni gospodarski načrt obsega:
-	oceno poslovanja v preteklem letu z osnovnimi pokazatelji,
-	smoter in naloge plana,
-	mere za izvršitev plana,
-	plan količinskega obsega proizvodnje in uslug ločeno za družbeni in zasebni sektor,
-	plan investicij - ločeno za družbeni in zasebni sektor,
-	plan delovne sile in osebnih dohodkov,
-	plan stroškov poslovanja,
-	plan investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev in sredstev družbenega standarda,
-	planvzdrževanja gozdnih komunikacij - ločeno za družbeni in zasebni sektor,
-	plan nabave sredstev za varstvo pri delu,
-	plan stroškov gospodarjenja z zasebnimi gozabvi.
3o -
Lđni gospodarski plan mora biti v skladu z območnim načrtom podjetja.
109o člen
Predloge plana dajo delovne enote ločeno za družbeni in zasebni sektor. Oddelek za plan in analize predloge v sodelovanju s strokovnimi službami uskladi in obdela* Predlog predloži strokovnemu svetu, ta pa delavskemu svetu, oziroma svetu lastnikov gozdov za gozdove v zasebni lastnini v potrditev.•
110.	člen
Ko je plan sprejet je obvezen za podjetje kot celoto, za posamezne delovne enote, za vsakega člana delovne skupnosti in lastnike gozdov*
111.	člen
V kolikor se med letom ugotovi, da so se spremenili pogoji na tržišču ali, da so nastopile druge objektivne okoliščine, vsled katerih ni mogoče računati z izpolnitvijo plana, izvršita delavski svet in svet lastnikov gozdov rebalans letnega gospodarskega načrta za podjetje kot celoto s tem pa tudi za posamezne delovne enote.
112.	člen
Izvršitev plana^spremija direktor podjetja in kontrolira analize ob periodičnih obračunih ter ob zaključnem obračunu, ki jih izdela finančno računovodska služba podjetja*
Direktor podjetja obvezno poroča delavskemu svetu in svetu lastnikov gozdov podatke o izvršitvi plana*
113* člen
Osnovna in druga sredstva podjetja, pridobljena na katerikoli način, so družbena lastnina.
114.	člen
Podjetje je dolžno obvarovati nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, s katerimi gospodari.
115.	člen
Obrati in člani delovne skupnosti so dolžni sredstva, katera uporabljajo, racionalno izkoriščati in skrbeti za njihovo vzdrževanje.
Če osnovno sredstvo postane nnporabno pred pretekom roka trajanja zaradi malomarnega ravnanja z njim, bremeni škodo v viši-
ni neamortiziranega dela sredstva za osebne dohodke delovne enote, kateri je bilo sredstvo dano v uporabo, kadar pa se izrabi v normalnem roku trajanja pa se neamortizirani del pokrije v breme rezervnega sklada.
N/
Ce je škodo povzročil delavec zaradi malomarnosti ali velike nepazljivosti, ga podjetje obremeni za povračilo škode.
116- člen
Nabava, prodaja oziroma odtujitev stvari, ki tvorijo osnovna sredstva, obratna sredstva in sredstva skupne porabe, se izvrši s kupoprodajno pogodbo ali na osnovi kakega drugega premoženjsko pravnega posla.
0 prometu stvari iz 1. odstavka odloča delavski svet, v kolikor ni za to pooblaščen drugi organ.
117. člen
Podjetje lahko v okviru zakonitih predpisov oddaja osnovna sredstva in sredstva skupne porabe občanom in pravnim osebam v zakup, o čemer odloči po posebnem pooblastilu delavskega sveta direktor podjetja-
XII.	UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA TER SKLADI
1.	Ugotavljanje dohodka
118- člen
Celotni dohodek podjetja predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev ter prejetih drugih dohodkov v obračunskem obdobju.
Pri tem se ugota/lja del celotnega dohodka, dosežen pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih tako, da se dejanske odkupljene količine lesa ovrednotijo z dejanskimi doseženimi prodajnimi cenami v obračunskem obdobju.
119.	člen
Doseženi dohodek se ugotavlja na ravni podjetja tako, da se od celotnega dohodka odštejejo materialni stroški in amortizacija /porabljena sredstva/.
Pri tem se šteje med porabljena sredstva direktne stroške proizvodnje, ki se nanašajo na prodano proizvodnjo. Splošni stroški in amortizacija se krijejo v celoti iz celotnega dohodka.
2.	Delitev dohodka
12o.	člen
Iz doseženega dohodka krije podjetje osebne dohodke delavcev, pogodbene in zakonske obveznosti ter formira sklade. Splošni osebni
dohodki, pogodbene in zakonske obveznosti se krijejo iz dohodka v celoti, direktni osebni dohodki proizvodnje pa v delu, ki se nanaša na prodano proizvodnjo,,
Podrobnejša merila za delitev dohodka predpisuje pravilnik o ugotavljanju in delitvi dohodka.
3° Ugotavljanje dobička pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi
121.	člen
Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ugotovi podjetje dobiček tako, da od celotnega dohodka, doseženega v zasebnem sektorju, odšteje dejanske stroške proizvodnje, odkupa in biološko amortizacijo ter^del splošnih stroškov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v višini, ki je določena z letnim gospodarskim planom«
Ugotovljeni dobiček pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi se deli po merilih pravilnika o ugot«avljanju in delitvi dohodka«
Eventualna izguba v zasebnem sektorju se krije iz skupnega dohodka podjetja.
122.	člen
Del dohodka, namenjen za osebne dohodke članov delovne skupnosti, se deli po osnovah in merilih, določenih v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
4.	Skladi
22 3« člen
Podjetje ima naslednje sklade:
-	rezervni sklad
-	poslovni sklad
-	sklad skupne porabe
Rezervni sklad formira podjetje iz dohodka po določilih pravilnika o ugotavljanju in delitvi dohodka.
Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo za kritje eventualnih izgub ob koncu leta in za kritje sedanje vrednosti prodanih ali izločenih osnovnih sredstev.
Med letom se smejo sredstva rezervnega sklada uporabljati za obratna sredstva.
Poslovni sklad tvorijo vsa osnovna in obratna sredstva, s katerimi upravlja podjetje in jih uporablja v trajne namene.
Za poslovni sklad sme podjetje po potrebi najemati kredite /za osnovna in obratna sredstva/.
Sklad skupne porabe je namenjen za zadovoljevanje skupnih potreb članov delovne skupnosti. Sredstva sklada skupne porabe se uporabljajo po določilih pravilnika o uporabi denarnih sredstev in stvari skupne porabe. Za potrebe skupne porabe sme podjetje najemati kredite.
-33 -
5» Uspešnost poslovanja delovnih enot
124.	člen
Uspešnost poslovanja posameznih obratov se ugotavlja s primerjavo doseženega celotnega dohodka in vseh stroškov obrata s preteklim letom, izraža pa se s količnikom uspešnosti poslovanja. Na osnovi dosežene uspešnosti se deli letna masa osebnih dohodkov po posameznih obratih na podlagi meril pravilnika o ugotavljanju in delitvi dohodka.
XIII.	MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA
1.	Razpis
125.	člen
Praviloma se vsa prosta delovna mesta razglasijo preko primernega javnega sredstva za informacije, oz. v biltenu pristojnega zavoda za zaposlovanje delavcev.
Izjemoma lahko delovna skupnost razglasi prosta delovna mesta v svojih sredstvih za informacije /interni časopis, oglasna deska/ ali na drug običajen način v naslednjih primerih:
1.	kadar je potrebno zaradi nenadno nastalih nujnih del /sne-goloma, ventroloma, ostale kalamitete/ najeti v kratkem času
večje število delavcev,
2,	kadar se delavci iščejo v krajih kamor sredstva javnih informacij ne prihajajo redno ali niso dovolj razširjena,
4. kadar se sprejme na delo kot pripravnik štipendist podjetja.
126.	člen
Prosta delovna mesta se zasedajo tudi po javnem razpisu, ki ga izvaja organ določen v pravilniku o delovnih razmerjih.
127.	člen
v
Ce se sprejema na delo delavec po razpisu, mora odbor za kadrovske zadeve najkasneje v roku 3o dni po objavljenem razpisu obvestiti prijavljence o izidu izbora z opozorilom, da ima vsak prijavljenec pravico pregledati razpisno gradivo ter se v roku 8 dni po prejemu sklepa o izboru kandidata pritožiti zaradi dokončne odločitve na delavski svet podjetja, če smatra, da je bil kršen postopek določen za izvedbo razpisa.
128.	člen
Razpis se objavi vsaj v eni številki dnevnega časopisa.
Rok za sprejem prijav na razpis je 15 dni po objavi razpisa. Poleg prijavnega roka se v razpisu navede še:
-	ime podjetja in organa, ki razpisuje in izvaja razpis,
-	naziv delovnega mesta,
-	rok za prijavo in obvestil0, da bodo vsi prijavljeni v roku 30 dni obveščeni o izidu razpisa,
-	pogoji, ki j ib delovno mesto zahtreva,
-	poskusni rok ali pripravniški staž, če je predpisan v pravilniku o delovnih razmerjiho
129.	člen
Ko postane sklep o sprejemu na delo pravnomočen, nastopi izbrani kandidat delo v podjetju*
130 Člen
Če delavski svet, ko odloča o ugovoru, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po določenem postopku, izreče razpis in sklep o izbiri kandidata za neveljavnega, če pa ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev, izreče za neveljavnega samo sklep o izboru kandidata*
Svojo odločbo mora delavski svet izdati v 30 dneh od dneva, ko izteče rok za ugovor.
v/
Ce delavski svet ugovoru ne ugodi, ima kandidat, ki je ugovarjal v roku 3° dni od vročitve odločbe oz. po izteku roka, v katerem bi moral organ izdati odločbo, pravico vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
2. Delo nad polnim delovnim časom
131« člen
Delavec je dolžan delati nad polnim delovnim časom:
1.	če zadene podjetje nesreča, toliko časa, da se škoda odvrne,
2.	če je nujno, da se začeto delo nadaljuje, s čemer se konča delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila materialno škodo, ali da bi se z delom preprečilo kvarjenje materiala ali da bi se odvrnila okvara na delovnih sredstvih in sicer samo tolike časa, da se preprečijo posledice ,
3.	v primeru, če državni organ odredi, ali če predpis določa,
da se morajo posamezna dela opraviti v določenem roku /inventura, zaključni račun in periodični obračun, določene analize/,
4.	kadar je treba delo opraviti za delavca, ki je zbolel ali je za dalj časa odsoten /porodniški dopust, vojaške vaje, daljši bolezenski dopust kot 7 dni/, ali kadar je delavec odsoten krajši čas, njegovo delo pa se mora nadaljevati v nezmanjšanem obsegu,
- 35 -
5° kadar je treba opraviti dela pri odstranjevanju kalamitet, pri varstvu gozdov /požar, povodenj/ pri popravilu transportnih naprav, gozdne mehanizacije in podobno,
5» kadar je treba izvršiti dela zaradi zaostanka pri izpolnitvi letnega proizvodnega plana iz objektivnih razlogov.
132. člen
Delo v nadpolnem delovnem času za delavce delovne enote uprave podjetja ter za vodje delovnih enot odreja direktor podjetja, za delavce drugih delovnih enot pa vodja obrata.
Delo v nadpolnem času, izvzemši primere pod točko 1 in 2 prejšnjega člena, ne more nikoli trajati dalj laot 4 ure.
133= člen
Delovni čas v teku enega leta traja tedensko poprečno 42 ur.
Razporeditev delovnega časa je določena s pravilnikom o delovnih razmerjih.
3.	Izredni dopusti
134. člen
Delavec ima pravico biti odsoten iz dela največ 7 delovnih dni v koledarskem letu in sicer:
1.	ob sklenitvi zakonske zveze
2.	ob porodu v družini
3« ob smrti v ožji družini
4.	ob preselitvi, če je razporejen iz kraja v kraj 5» ob krvodajalski akciji.
Za strokovno izobraževanje se izredni dopust določa posebej.
V primerih takih odsotnosti ima delavec pravico do nadomestila.
135» člen
Sklep o izključitvi delavca sprejme pristojni kolektivni izvršni organ.
4. Odpovedni rok
136. člen
Kadar preneha delo delavcu v podjetju, bodisi po njegovi volji, oz. proti njegovi volji, je delavec dolžao, oz. ima pravico ostati na delu še:
1.	če ima do 5 let delovne dobe
2.	če ima 5-15 let delovne dobe 3= če ima 15 - 3o let delovne dobe 4. če ima nad 3e let delovne dobe
1	mesec
2	meseca
3	mesece
4	mesece.
- 36 -
Delavci so dolžni ostati na delu še 1 mesec dalj, kot je določeno v prejšnjem odstavku, če tako sklene odbor za kadrovske zadeve.,
137= člen
0 prenehanju dela delavcev, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka, višja in srednja strokovna izobrazba, za delavce v knjigovodstvu in administraciji in visokokvalificirane delavce, odloča odbor za kadrovske zadeve. 0 prenehanju dela drugih delavcev odloča obratni delavski sveto
138o člen
Z vodji služb in delovnih enot lahko sklene pismeni sporazum o prenehanju dela v podjetju direktor podjetja le z odobritvijo odbora za kadrovske zadeve, z ostalimi pa po svoji presoji«
5« Neopravičeni izostanek
139« člen
Če delavec, ne da bi odsotnost javil brez opravičenega razloga, izostane zaporedoma 3 dni z dela, preneha biti član delovne skupicsti.
Odločbo izda direktor, če gre za delavca uprave podjetja ali vodje obrata, vodja obrata pa če gre za delavce obrata«
6« Civilno pravno delovno razmerje
14o« člen
Za delovno razmerje se ne šteje opravljanje del ali nalog, ki po svoji naravi niso take, da bi se v podjetju uvedlo posebno delovno mesto, ker so priložnostna ali občasna in ne kontinuirana po svoji naravi in pomenu za organizacijo dela zaradi svojega majhnega obsega ali zaradi občasnosti, oz« začasnosti ne zdte-vajo, da bi se uvedlo posebno delovno mesto, oziroma ne trajajo dalj kot 3o dni v koledarskem letu«
Takšna dela so:
a/ žaganje in sekanje drv za kurjavo, prenašanje drv in premoga, čiščenje snega, dela na skladišču, vzdrževanje poti, tesanje, maklanje, dostava pošte, sečnja,
b/ obnova, nega in varstvo gozdov, delo v drevesnici, obeleževanje mej, figuranti, merilci gozdnega drevja, odkazovanje, tehtanje na javni tehtnici, razna intelektualna dela /obračuni lesa v sezoni in pisanje skript/, ki se pojavljajo občasno ali začasno /eleborati, recenzije, ekspertize/«
- 37 -
141o člen
Pismene odločbe o sklepih, ki so jih iz delovnih razmerij sprejela delavski svet ali odbor za kadrovske zadeve, izdaja direktor podjetja, o sklepih, ki jih je sprejel obratni delavski svet pa vodja obrata«
Direktor in vodja obrata izdajata pismene odločbe tudi iz zadev hjihove pristojnosti.
0 pravicah, dolžnostih in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij odloča na drugi stopnji delavski svet podjetja.
142.	člen
Kadar se obravnavajo p?avice delavcev pred organi upravljanja imajo taki delavci pravico biti vabljeni na zasedanje oz. sejo organa.
XIV.	NARODNA OBRAMBA
143.	člen
Pravico in dolžnost sodelovati pri obrambi dežele uresničuje delovna organizacija s svojimi člani in sredstvi po določbah zakona o narodni obrambi in na njegovi osnovi izdanih predpisov ter tega statuta.
Organizacija dela v vojni ter način zaščite delavcev in premoženja pred vojnimi dejavnostmi sta sestavni del razvojnega načrta.
Delovna organizacija sodeluje tudi pri splošnih obrambnih pripravah v skladu z razvojnimi načrti družbeno političnih skupnosti.
144.	člen
Kot član delovne skupnosti ima delavec pravico in dolžnost, da se s sodelavci pripravi za delo in zaščito v vojnih razmerđi ter skupno z drugimi občani za obrambo dežele, v primeru napada pa, da se organizirano upre agresorju ir/se bojuje za ohranitev svoje svobode in samoupravnih pravic.
145.	člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni je delavec dolžan delati nad polnim delovnim časom.
146.	člen
Delavski svet določa organizacijo in izvedbo priprav za narodno obrambo, sprejema razvojni načrt delovne organizacije ter imenuje vodje štabov.
14-7= člen
Delavski svet sprejme razvojni načrt in program financiranja zadev narodne obrambe, ustanavlja enote civilne zaščite, skrbi za njegovo opremljanje, oborožitev in strokovni pouk, imenuje štab narodne obrambe ter sprejema druge organizacijske rešitve za izvajanje tehničnih in strokovnih opravil na področju narodne obrambe« Sprejema vojni načrt in organizira seznanjanje delavce^ s konkretnimi dolžnostmi v primeru vojne«
148» člen
Štab za narodno obrambo, ki ima 5 članov, opravlja naslednje naloge:
-	sprejme vojni načrt delovne organizacije in predlaga delavskemu svetu razvojni načrt delovne organizacije,
-	vodi in usklajuje konkretne obrambne priprave delovnih enot in služb,
-	z občinskim svetom za narodno obrambo in upravnim organom usklajuje organizacijska vprašanja,
-	skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti,
-	razporeja delavce v enote civilne zaščite, obveznike delovne obveznosti pa na delovna mesta,
-	predlaga delavskemu svetu ustrezne ukrepe za razvoj in napredek obrambnih priprav«
Vodja štaba narodne obrambe je praviloma direktor«
XV« VARSTVO PRI DELU - SKRB ZA ČLOVEKA 149» člen
Varstvo pri delu je skrb družbe, delovne organizacije in delovnih ljudi samih, za očuvanje življenja in zdravja ljudi pri delu, ki izhaja iz medsebojnih delovnih razmerij«
Kot faktor, ki pomembno vpliva na proizvodnjo in na družbeno-proizvodne odnose je neločljiv sestavni del proizvodnih procesov in delovnih postopkov ter je predpogoj za izvajanje kakršnihkoli del«
Cilj varstva pri delu je, da se s pomočjo primernih varstvenih ukrepov očuvajo življenja in zdravje ljudi ter, da se očuvajo sredstva delovne organizacije, ki jih upravlja v imenu družbe«
15o. člen
Za izvajanje varstvenih dnepov veljajo sledeča glavna načela:
-	Delovna organizacija, odgovorne osebe in ostali člani kolektiva so dolžni izvajati varstvene ukrepe pri delu tako, kot
_________J
- 39 -
to določajo veljavni predpisi in splošno priznana pravila za varno delo.
-	ZTV pri delu je potrebno vsem, ne glede na položaj in izobrazbo. Je pravica in dolžnost organizacije in slehernega posameznika. Vsakdo ima pravico odkloniti delo na delovnem mestu, kjer ni v zadostni meri preskrbljeno za varnost dela.
r Preventivne varstvene ukrepe se podvzema tudi na podlagi proučevanja in analiz nezgod pri delu, ki so se že pripetile, ne glede na to, Če so povzročile poškodbe ali ne.
-	Varnostne ukrepe je treba izvajati načrtno, sistematično in stalno. Temeljiti morajo na znanstveni podlagi. Pri tem je še znasti pomembno izvajanje preventivnih varstvenih ukrepov.
-	Delovna organizacija je dolžna razporejati delavce le na delovna mesta, primerna njihovim lastnostim ter strokovnim in zdravstvenim sposobnostim.
-	Delovna organizacija posveča posebno pozornost varstveni vzgoji, ki je eden izmed osnovnih preventivnih ukrepov.
-	Varstvena vzgoja je sestavni del strokovhega usposabljanja in pouka ter splošne družbene vzgoje. Posebno pozornost je treba posvetiti varstveni vzgoji na samih delovnih mestih. Varstvena vzgoja je potrebna vsakomur. Zajeti mora vse neposredne in posredne proizvajalce, z vsemi organi upravljanja vred.
151. člen
Borci in aktivisti NOB, žene, mladina, invalidi, rekonvalescenti in ostale ostarele osebe z zmanjšanimi delovnimi sposohrostmi,
uživajo posebno varstvo, ki se nanaša zlasti na sledeče :
-	pravica do porodniškega dopusta in skrajšanega rednega delovnega časa,
-	pravica do začasne premestitve na primerna lažja delovna mesta, če to zahtevajo zdravstveni razlogi,
-	pravica do nadomestila osebnega dohodka po določilih predpisov o socialnem in zdravstvenem zavarovanju,
-	prepoved nadurnega, nočnega in težkega fizičnega ali zdravju škodljivega dela,
-	prepoved odpovedi delovnega razmerja in premestitev izven kraja bivanja nosečnicam in materam.
Ostarele osebe z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi je treba zaposliti na primerna lažja delovna mesta, ki pa so ovrednotena približno enako, kot delovna mesta, na katerih s« delali.
Delovna organizacija skrbi za delavce tudi izven samega delovnega mesta in sicer:
-	organizira prevoze na delo in z dela,
-	skrbi za družbeno prehrano,
-	urejuje primerna začasna stanovanja v bližini delovišč,
-	gradi in dodeljuje stanovanja,
-	nudi^posOjila za gradnjo lastnih stanovanj,
-	omogča letovanje delavcem v lastnem domu in drugih domovih ter jim daje ugodnosti v obliki regresa,
-	v obliki podpor in občasnih daril nudi pomoč borcem NOV, obolelim delavcem, ponesrečencem in njihovim družinam, upokojencem in invalidom,
-	omogoča športno udejstvovanje članov delovne skupnosti in daje
j v ta namen denarno podporo o
h Organizacija varstva pri delu
152= člen
Varstvo življenja in zdravja spada med temeljne pravice in dolžnosti ljudi na delu c Zato je tudi temeljna dolžnost podjetja in organizatorjev proizvodnje, da s primernimi varstvenimi ukrepi zagotove vsem sodelavcem varne in zdrave delovne pogoje o
153= člen
Naloge varstva pri delu v podjetju opravljajo:
-	posebna strokovna služba za varstvo pri delu,
-	vsi vodilni:in ostali operativni tehnični kadri podjetja,
-	samoupravni organi podjetja,
-	kolektivni invršni organ pristojen za varstvo pri delu«
2° Vloga in naloge posebne strokovne sii^be za varstvo pri delu:
154o člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom pid delu se v podjetju poverijo posebni strokovni službi za varstvo pri delu, ki jo vodi varnostni inženir.
Služba za varstvo pri delu je sambstojna štabna služba podjetja, ki je neposredno podrejena direktorju podjetja, kateremu redno poroča o svojem delu in realizaciji sprejetega programa,
0 svojem delu neposredno poroča tudi delavskemu svetu in drugim organom ter jim predlaga v odobritev temeljne ukrepe za zboljšanje delovnih pogojev in varstva pri delu. Delavskemu svetu še zlasti predlaga v odobritev perspektivni in letne programe dela in mu podaja letna pročila o delu in stanju varstva pri delu v podjetju.
Vodja službe za varstvo pri delu je za svoje delo odgovoren direktorju podjetja in delavskemu svetu.
41
155= člen
Služba za varstvo pri delu je predvsem strokovna služba, ki pripravlja ukrepe za izvajanje varstva pri delu in izvajanja teh ukrepov nadzoruje= Operativno izvajanje sprejetih ukrepov pa je naloga operativnih tehničnih služb podjetja.
3= Naloge operativnih tehničnih kadrov podjetja
156o člen
Operativni tehnični kadri podjetja so dolžni in odgovorni za neposredno operativno izvedbo predpisanih, sprejetih oziroma odrejenih varstvenih ukrepov v podjetju-
Za izvajanje varstvenih ukrepov so torej konkretno zadolženi direktor podjetja za celotno podjetje, vodje služb na upravi podjetja za svoja delovna področja in vodje obratov za svoj obrat,
4= Naloge samoupravnih organov podjetja
157« člen
Delavski svet:	;
Delavski svet podjetja skrbi za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu, predvsem pa ima sledeče naloge:
-	sprejema perspektivni in letne programe dela na področju varstva pri delu ter pravilnik o varstvu pri delu,
-	zagotovi sredstva za izvajanje programov varstva pri delu,
-	obravnav^detna in druga poročila službe za varstvo pri delu, poročila komisije za varstvo pri delu in druga poročila s tega področja, pri tem ugotavlja stanje delovnih pogojev in stanje varnosti pri delu /poškodbe, obolenja/ in sprejema ustrezne sklepe, na podlagi katerih je mogoče uspešno izboljševati stanje varstva pri delu,
-	obravnava predložena poročila inšpektorja dela o^ugotovljenem stanju in sprejema primerne sklepe ter obvešča inšpektorja o podvzetih ukrepih v zadevah, na katere ga je inšpektor opozoril,
-	s svojimi sklepi zagotavlja pospeševanje varstva pri delu. Obratni delavski svet:
-	obravnava in rešuje tekočo problematiko varstva pri delu v okviru obrata, v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu in v skladu s politiko varstva pri delu v podjetju.
158. člen
Kolektivni izvršni organ, odbor za varstvo pri delu, opravlja zlasti:
-	proučije problematiko varstva pri delu v podjetju, seznanja delavski svet o svojih ugotovitvah in mu predlaga v odobritev ustrezne varnostne ukrepe,
-	sodeluje pri izdelavi letnih in perspektivnega programa varstva pri delu,
-	z aktivnim delovanjem posameznih članov odbora na obratih, skrbi za sodelovanje vsega kolektiva v prizadevanjih na področju varstva pri delu.
Delo organa vodi in strokovno usmerja vodja službe za varstvo
pri delu, ki je obenem tajnik.
159« člen
Varstvene ukrepe pri delu podrobno ureja interni pravilnik o
varstvu pri delu, ki mora vsebovati zlasti sledeča določila:
-	o organizaciji, vlogi, nalogah in pravicah službe za varstvo pri delu in odbora za varstvo pri delu,
-	natančne obveznosti, oziroma odgovornosti ter pravice operativnih organov in delavcev glede izvajanja varstvenih ukrepov in »ačin notranje kontrole,
-	o odnosih in načinu sodelovanja med službo za varstvo pri delu in drugimi službami, ki pospešujejo varstvo pri delu /zdravstvene ustanove, kadrovska in socialna služba, zavodi za varstvo pri delu ipd./,
-	o uvajalnih seminarjih in izobraževanju na delovnih mestih,
s posebnim ozirom na seznanitev z delovnimi pogoji in nevarnostmi dela na posameznih delovnih mestih,
-	o organizaciji prve pomoči v primerih poškodb pri delu,
-	o delovnih skupinah, njihovi organizaciji in kvalifikacijah delav-cev,
-	o varstvenih ukrepih pri posameznih delih in napravah,
-	o delovnih pripravah, ki morajpbiti po predpisih o varstvu pri delu periodično preizkušene in o načinu njihovega preizkušanja,
-	o delih, pri katerih je nevarnost za poškodbe in obolenja večja in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki ta dela opravljajo,
-	o zdravstvenem varstvu pri delu,
-	o osebnih varstvenih sredstvih,
-	o postopku v zvezi z nabavo, vzdrževanjem in uporabo sredstev in opreme za osebno varnost,
-	o načinu uresničevanja obveznosti do inšpekcijskih organov,
-	o prijavah poškodb in obolenj v zvezi z delom in o načinu izvajanja predpisov, o raziskavi težjih in kolektivnih nezgod na delu ter o vodenju tozadevne evidence.
Neizvrševanje predpisanih, sprejetih oziroma odrejenih varstvenih ukrepov se smatra za hujšo kršitev delovnih dolžnosti.
XVI. IZOBRAŽEVANJE
161.	člen
Delovna organizacija mora zagotoviti delavcem možnost in potreb na finančna sredstva, dolžnost delavcev pa je, da se v skladu s potrebami strokovno izobražujejo.
Za pridobitev strokovnega in družbeno-ekonomskega znanja organizira delovna skupnost lastne tečaje in seminarje. Svojim članom pa nudi možnosti, da se šolajo v gozdarskem šolskem centru, in drugih izobraževalnih centrih.
Potrebne strokovne kadre si delovna organizacija pridobi tudi s štipendiranjem slušateljev na ustreznih šolah.
XVII. RAZMERJE DO DRUŽBENIH SKUPNOSTI IN DRUGIH
ORGANIZACIJ
162.	člen
Podjetje opravlja svojo dejavnost na območju več občin in krajevnih skupnosti, s katerimi ga vežejo skupni interesi. Zarodi tega se programi in naloge podjetja usklajujejo s programi posa meznih občin in krajevnih skupnosti.
Organi samoupravljanja morajo obravnavati priporočila občinske Skupščine, sprejeti odločitve in o tem obvestiti občinsko skupščino.
163= člen
Podjetje sodeluje tudi z drugimi ustanovami in zavodi kot so socialno zavarovanje, banka, gospodarska zbornica in drugi z namenom, da uspešneje izvajajo skupne naloge.
164. člen
Podjetje je član Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organi zacij SRS zaradi hitrejšega reševanja skupnih problemov s ciljem napredka proizvodnje in produktivnosti dela.
Razmerje s poslovnim združenjem se ureja s pogodbo, ki jo potrdi delavski svet podjetja.
165= člen
Podjetje sodeluje tudi z delavskimi univerzami in pošilja svoje delavce na tečaje in seminarje, ki jih le-te organizirajo.
Sindikalna organizacija
166o člen
Delovna skupnost omogoča delo sindikalnim organizacijam, da v mejah, statuta ZSJ:
-	sklicuje skupno s pristojnimi organi ali samostojno sestanke po delovnih enotah in razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo koristi posameznikov ali delovne skupnosti,
-	daje svoje predloge ob sprejemanju ali za spreminjanje statuta in drugih splošnih aktov, o katerih morajo razpravljati organi upravljanja,
-	je politični nosilec v pripravah za volitve članov samoupravnih organov na vseh samoupravnih nivojih v delovni organizaciji,
-	predlaga kandidate za samoupravne organe,
-	pred odločitvijo samoupravnih organov obravnava tiste programe, ki zadevajo neposredne interese članov in da posreduje samoupravnim organom svoja stališča,
-	predlaga ali zahteva odpoklic ali zahteva postopek za kolektivni odpoklic kateregakoli organa upravljanja,
-	ščiti in zastopa svoje člane v delovnih sporih.,
Samoupravni organi morajo o razlogih za izključitev vsakega delavca in o morebitni odpovedi delovnega razmerja večjemu številu delavcev, na katere enostranska odpoved ni nastopila zaradi kršitev delovnih dolžnosti, oziroma po sili zakona, obvestiti predsednika izvršnega odbora najmanj 7 dni pred odločanjem o odpustu.
167 c člen
Lastniki gozdov združeni v socialistični zvezi delovnega ljudstva delujejo v sekcijah SZDL, sekretariatu sekcij in predsedstvu, ki pokrivajo področje gozdnega obrata s tem:
-	da skupno s pristojnimi samoupravnimi organi ali samostojno sklicujejo zbore lastnikov gozdov združenih v SZDL,
-	dajejo svoje predloge in pobude v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi občanov in v razpravi o splošnih aktih podjetja,
-	politično usmerjajo delovanje vseh samoupravnih teles,
-	so nosilci v pripravah za volitve samoupravnih organov in predlagajo kandidate,
-	predlagajo odpoklic nedelavnih članov, lahko pa tudi samoupravnih organov.
168. člen
0 vseh pomembnih spremembah, ki zadevajo položaj delavca /zlasti o pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o sredstvih za družbeni standard, o sredstvih za rekreacijo in dopuste, o pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih/ so samoupravni organi dolžni pred odločanjem razpravljati in upoštevati mnenje in predloge organov družbeno političnih organizacij.
Družbene organizacije lahko zahtevajo., da se katerokoli vprašanje obravnava na seji organa upravljanja«
Organi upravljanja pa so dolžni vnesti v svoj dnevni red vprašanje iz dela in življenja podjetja, za katera predlagajo družbene organizacije, da se obravnavajo«
170. člen
Podjetje sodeluje tudi z društvi, katerih program zadeva interese podjetja neposredno ali posredno kot so n»pr« /društva inženii in tehnikov, društvo knjigovodij, društvo ekonomistov, lovsko društvo, gasilsko društvo, društvo za varstvo ptic in podobnimi društvi, katerim pomaga pri izvajanju njihovega programa/.
171« člen
V mejah svojih finančnih možnosti ter v skladu s potrebami zagotovijo organi upravljanja določena materialna sredstva za pomoč družbeno političnim organizacijam podjetja in za pomoč društvom, kadar doprinesejo podjetju določeno korist.
XVIII. STATUT IN SPLOŠNI AKTI PODJETJA
172. člen
Statut sprejemata svet lastnikov gozdov in delavski svet podjetja na skupni seji.
173« člen
Predlog in spremembe statuta sestavi komisija, ki jo imenujeta delavski svet podjetja in svet lastnikov gozdov. Ko je predlog statuta izdelan ga pošlje komisija v razpravo članom delovne skupnosti in samoupravnim organom lastnikov gozdov, da dajo pripombe. Statut mora biti v razpravi najmanj 15 dni.
Delavski svet in svet lastnikov gozdov morata razpravljati o predlogih in pripombah iz razprave ter o njih posebej glasovati pred sprejetjem dokončnega besedila statuta.
174° člen
Delavski svet In svet lastnikov gozdov podjetja dokončno sprejeta statut, ko ga potrdi pristojna občinska skupščina oz. po poteku 3o dni, od dneva, ko je bil statut občini dostavljen.
175. člen
Statut se obvezno objavi v internem glasilu.
Določbe statuta in drugib splošnih aktov se morajo objaviti 14 dni po sprejemu, v veljavo pa stopijo osmi dan po objavi,
177= člen
Statut je temeljni predpis podjetja in morajo biti z njegovimi določili v skladu vsi ostali splošni predpisi podjetja,
178. člen
Zahtevo po spremembi statuta in drugih spl ošnil/aktov lahko sprožijo delavci podjetja, lastniki gozdov, vsak organ upravljanja in družbeno politične organizacije v podjetju.
Zahteva za spremembo se pošlje direktorju podjetja v pismeni obliki z obrazložitvijo.
Direktor je dolžan zahtevo posredovati samoupravnemu organu, ki odloči o tem, ali se zahtevi ugodi ali ne. 0 odločitvi se obvesti predlagatelja.
179= Člen
Predloge in spremembe ostalih splošnih aktov sestavljajo komisije, ki jih imenuje direktor podjetja ali pa drugi kolektivni organi.
Predlog odda komisija ali kolektivni organ direktorju podjetja, da ga pošlje v razpravo.
Vsi samoupravni akti, razen statut, in drugi predlogi, morajo biti v razpravi najmanj 10 dni.
180.	člen
Statut se pošlje v razpravo občini Novo mesto. Splošni akti se morajo dostaviti vsem področnim občinskim skupščinam, če to zahtevajo.
181.	člen
Samoupravne akte delovne enote sprejme obratni delavski svet.
Samoupravni akt delovne enote se izda na temelju in v skladu z določili statuta in drugih splošnih aktov podjetja.
182.	člen
Postopek za sprejem in spremembe ter dopolnitve splošnih aktov delovnih enot je analogen postopku, ki veljajo za sprejem ter spremembe in dopolnitve splošnih aktov podjetja.
Zahtevo za spremembo in dopolnitev splošnega akta enote lahko sproži vsak član delovne enote, zbor delovne enote ali sindikalna organizacija.
- 4-7 -
Za razlago statuta in drugih, splošnih aktov je pristojen organ, ki je akt sprejel*
Postopek za pripravo, sprejetje in objavo avtentične razlage je enak postopku za sprejem*
183 o člen
Samoupravni organ delavski svet in samoupravna skupnost lastnikov gozdov sta pooblaščena, da razpišeta volitve v organe upravljanja predvidene s tem statutom in določita volilni postopek*
XIX* PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
184. člen
Splošne akte in poslovanje podjetja je potrebno uskladiti z določili tega statuta najkasneje 6 mesecev potem, ko stopi v veljavo ta statut.
Vsi splošni akti podjetja se objavijo v prečiščenem besedilu*
185o člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi.
Z dnem, ko stopi v veljavo ta statut, preneha veljaki dosedanji statut, ki ga je sprejel delavski svet na seji dne 15.11.1966.
Predsednik delavskega sveta: Rade Vrlinič
xXx
48 -
Na podlagi 51» člena statuta podjetja gozdnega gospodarstva Novo mesto, ge delavski svet na zasedanju dne 21. 4. 1971 sprejel naslednji
PRAVILNIK
o uporabi tovornih in osebnih vozil ter ostale mehanizacije.
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Po tem pravilniku se določa pristojnost razporejanja in uporabe motornih vozil, osebnih vozil in ostalih mehanizacijskih naprav, ter način obračunavanja in nagrajevanja.
2.	člen
Pod vozila in mehanična sredstva se šteje:
a/ tovorna vozila /kamioni, traktorji, prikolice/, b/ osebna vozila /osebni avtomobili, avtobus, terenska vozila in motorna kolesa/,
c/ mehanična sredstva in naprave /buldožerji, motorni izvleki, kompresorji, valjarji, drobilci, žični žerjavi in druge naprave, ki služijo za spravilo lesa, gradbena in gozdnogojitvena dela/.
II.	PRISTOJNOST RAZPOREJANJA VOZIL IN MEHANIČNIH NAPRAV
3» člen
Motorna vozila in mehanične naprave razporejajo na delo:
a/ tovorna vozila, avtobus in mehanične naprave, ki jih imajo obrati, referent za izkoriščanje gozdov, če tega ni pa vodja obrata, neposredno v skladu s planom potreb. Pri razporeditvi upošteva morebitne predloge vodja službe za izkoriščanje in vodja službe za mehanizacijo,
b/ osebna vozila, ki so na upravi, direktor, v njegovi odsotnosti pa vodja splošne službe.
III.	UPRAVLJANJE Z VOZILI IN MEHANIČNIMI NAPRAVAMI
a/ Tovorna vozila
S tovornimi vozili lahko upravlja le poklicni voznik, ki ima predpisan izpit za kategorijo vozila, ki ga upravlja. Voznik prevzame vozilo v upravljanje oz. ga preda po nalogu vodje o-brata. 0 predaji oz. prevzemu vozila se sestavi zapisnik, ki obsega: stanje vozila, seznam orodja in gum, stanje števca, goriva in maziva, eventuelna tehnična navodila ter dnevnik dela.
Zapisnik podpišejo: prevzemnik vozila, tisti, ki je vozilo predal in vodja obrata oziroma referent za izkoriščanje gozdov.
Ko voznik prevzame vozilo v upravljanje je za njegovo izprav-nost osebno odgovoren in ga mora upravljati v skladu s cestno prometnimi predpisi.
5.	člen
Dolžnosti voznika motornega vozila so:
-	vozilo vzdrževati in čistiti,
-	podmazovati vozilo,
-	za vsako najmanjšo okvaro, ki jo ne more sam popraviti, takoj obvestiti osebo, ki razporeja vozilo, da odda vozilo v popravilo,
-	točno izpolnjevati podatkevpotnem nalogu in ostalih dokumentih, ki zadevajo transport tovora,
-	uporabljati vozilo v skladu s cestnoprometnimi predpisi,
-	uporabljati vozilo samo na podlagi izdanega potnega naloga
na komunikacijah, ki so dovoljene za promet s tovornimi vozili in v meftah dovoljene tonaže,
-	vsak dan pred vožnjo pregledati vozilo, če je sposobno za promet in če je vozilo opremljeno z vsemi napravami in pripravami,
-	izločiti vozilo iz prometa, čo ugotovi, da vozilo ogroža varnost prometa,
-	prepeljati vozilo na vsakih 2000 km v odrejeno delavnico na tehnični pregled, kjer se vozilo pregleda in izvrši eventualno popravilo ter vpiše v potni nalog in dnevnik datum pregleda, odklonjene pomanjkljivosti in stanje števca.
Med dvema tehničnima pregledoma, na vse vmesne potne naloge, najnesto, kjer bi moral stati žig in podpis o izvršenem tehničnem pregledu, napisati: veza št. ... in datum ........
potnega naloga, ko je bil izvršen in potrjen tehnični pregled,
~ vsak dan med tehničnima pregledoma zapisovati svoje opazke v dnevnik,
~ da ne dovoli ljudem prevažati se na platoju, v kabini pa le toliko, kolikor je registriranih sedežev,
~ pni kamionih, ki imajo dvigala mora kontrolirati delovni pritisl olja v dvigalu na vsakih 2000 km,
6.	člen
Kotne naloge za vožnjo podpisuje oseba, ki razporeja vozilo Qli od te osebe s pismenim pooblastilom pooblaščen drug delavec, toda le na podlagi predloženega dnevnika, iz katerega je nazvidno, da je bilo vozilo tehnično pregledano in da ni od Pnegleda opravilo več kot 2ooo lan, ter izjave voznika, da je vozilo v brezhibnem stanju.
- 5o -
7.	člen
Potni nalog s prilogami vsebuje:
-podatke o odredbodajalcu,
-	podatke o vozniku,
-	relacijo vožnje,
-	podpis pooblaščene osebe,
-	podatke o vozilu in priklopnem vozilu,
-	potrdilo o brezhibnosti vozila,
-	podpis voznika, ki je sprejel vozilo brez vidnih hib,
-	podatki o stanju števca,
-	podatki o porabljenem gorivu in zamenjavi gum,
-	podatki o dnevnih zbirnih vožnjah.
Voznik je odgovoren, da so njegovi podatki in podatki stranke pravilno izpolnjeni. Izpolnjeni potni nalog je voznik dolžan dostaviti vodji matičnega obrata, praviloma vsak dan po opravljeni vožnji, vsekakor pa enkrat tedensko.
b/ Mehanična sredstva
8.	člen
Mehanična sredstva in naprave, ki se uporabljajo pri eksploataciji gozdov, gozdnih gradnjah in drugih delih sestavljajo:
1.	buldožerji
2.	valjarji
3.	strojni nakladalci 4-. drobilci
5° kompresorji
6.	motorni izvleki
7.	žičnice in žični vitli
8.	vse ostale žične gradbene in druge naprave.
9« člen
Z mehaničnimi sredstvi naštetimi v prejšnjem členu lahko upravljajo samo osebe, ki imajo potrebno znanje in prakso.
10.	člen
Za pravilno in ekonomično uporabo, montažo in nemoteno obratovanje mehaničnih sredstev, je odgovoren referent za izkoriščanje gozdov, če tega ni na gozdnem obratu pa upravitelj tistega obrata, kjer se mehanično sredstvo nahaja, na gradbenem obratu pa vodja gradbenega obrata.
11.	člen
Strojnik oziroma voznik premične mehanične naprave je dolžan to napravo redno vzdrževati, mazati, menjati olje in čistiti.. Manjše okvare mora sam popraviti, za večje okvare pa takoj javiti vodji delovne enote, da posreduje popravilo.
Strojnik je dolžan voditi strojni list, v katerega dnevno vpisuje :
1= vrsto mehanične naprave,
2» kraj obratovanja,
3.	čas obratovanja,
4-o potrošnjo goriva in maziva,
5« učinek pri delu»
Strojni list mora dnevno, najmanj pa enkrat tedensko predložiti v potrditev koristniku naprave in za vse dneve dostaviti strojne liste matičnemu obratu zaradi obračuna.
13« člen
Tisto mehanično sredstvo, za katero je predpisano, da se pregleda, predno začno obratovati, mora pregledati komisija in potrditi v strojni list, da je izpravno»
Vsaka naprava mora imeti atest»
14-» člen
Vse mehanične naprave, ki so v obratovanju, mora vodja pristojne mehanične delavnice pregledati najmanj vsakih 6 mesecev in Pregled vpisati v posebno knjigo nadzora.
15» člen
Podjetje posebej predpiše v skladu s predpisi TZV navodilo o uporabi in obratovanju z napravami.
c/ Osebna vozila
16.	člen
Osebna vozila se uporabljajo le tedaj, kadar potovanje ni možno racionalnejše opraviti z drugim prevoznim sredstvom in če gre za prevoz delavcev na delovišče.
Oseba, ki razporeja vozilo, izda vozniku osebnega vozila potni nalog za en dan, lahko pa tudi za več dni v naprej, na katerem ie razvidno;
1.	smer vožnje
2.	Čas uporabe osebnega vozila
3.	ime koristnika stanje števca
Izpolnjene potne naloge je voznik dolžan izročiti na obratu ali upravi vsak dan, ali enkrat tedensko, mora pa jih izročiti do datuma, ki je določen za obračun.
17» člen
Voznik osebnega vozila je dolžan;
1.	vozilo čistiti in vzdrževati,
2.	vsak opažen kvar takoj popraviti ali pa sporočiti osebi, ki razporeja vozila, da izda naročilnico za popravilpVozila,
3» upravljati vozilo v skladu s cestno prometnimi predpisi,
4„ izpolnjevati podatke v potnem nalogu,
5» uporabljati vozilo izključno le po odobrenju in izdaji potnega naloga.
18. člen
Osebna vozila ni dovoljeno uporabljati na komunikacijah, ki ne odgovarjajo za avtomobilski promet. V osebnem vozilu ni dovoljeno prevažati več oseb, kot jih dovoljuje registracija vozila in ne večjega tovora kot je dovoljena nosilnost.
19» člen
Osebno vozilo upravlja le voznik,ki ima predpisano vozniško dovoljenje in ustrezno prakso.
Mehanična delavnica
2o.	člen
Za brezhibno in nemoteno obratovanje motornih vozil in mehaničnih naprav naštetih v tem pravilniku se podjetje poslužuje mehaničnih delavnic drugih podjetij, s katerimi ima sklenjen dogovor in lastne delavnice.
21.	člen
V katerikoli mehanični delavnici ne sme biti nobenega naročila za delo brez naročilnice, ki jo mora izstaviti odgovorna oseba obrata, oziroma uprave. Vsako popravilo vozila mora na delovnem nalogu podpisati tudi voznik motornega vozila.
Zasebna prevozna sredstva
a/ Tovorna vozila
22.	člen
Podjetje lahko najame za izpolnitev planskih obveznosti za prevoze lesnih sortimentov tudi tovorna vozila drugih delovnih organizacij oz. vozila v zasebni lasti, s katerimi sklepa storitvene pogodbe.
0 najemanju takih vozil odloča v okviru podjetja vodja za izkoriščanje gozdov sporazumno z vodjem službe za mehanizacijo na predlog obrata, ki take prevozne storitve rabi.
Pogodbe za prevoz s tujimi vozili sklepa vodja delovne enote o
Osebna vozila 24„ člen
Osebne avtomobile, motorna kolesa in mopede lahko uporabljajo delavci podjetja za opravljanje del na delovnih mestih, za katera Je to potrebno, kar se posebej predpiše. Izven tega pa le, ce je za uporabo osebnega prevoznega sredstva dan poseben nalog od direktorja oziroma od njega pooblaščene osebe in če Je tak prevoz ekonomsko upravičen.
25- člen
Odškodnina za prevoz z osebnimi avtomobili Je določena v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov,
26, člen
Za osebna vozila morajo koristniki, ki vozijo vozilo na podlagi potnega naloga, na posebnih obrazcih predložiti do dneva, ki Je določen za obračun, obračun prevozov.
Potne naloge izda za take vožnje direktor, oziroma od njega pooblaščena oseba.
27« člen
Obračun izvršenih prevozov prekontrolira in potrdi za delovno enoto upravitelj, za upravo pa direktor.
NAGRADE ZA VESTNO UPRAVLJANJE VOZILA
28.	člen
Vozniku motornega vozila pripada nagrada, če z vestnim upraviJa-noOm vozila, rednim vzdrževanjem in pravočasnim odpravljanjem okvar, prevozi naslednje število kilometrov:
Vrsta vozila	km	nagrada din lan	nagrada din
OM 150	150.000	800,00
man i4 t on	220.000	800,00
tam 6,5 t	100.000	800,00
TAM 4,5 in 5,5	t 100.000	800,00
OM Tigroto	100.000	800,00
Traktor Fe	4000 del.ur	800,00
Kombi IMV	80.000	800,00
Kampanjola	80.000	800,00
200.000	1.500,00
270,000	1.500,00
130.000	1.500,00
120.000	1.500,00
120.000	1.500,00
5000 del.ur	1.500,00
100.000	1.500,00
100.000	1.500;00
Pravico do nagrade ima voznik, ki ves čas upravlja z vozilom.
Drug voznik lahko upravlja z vozilom največ do 15 % od skupno prevoženih kilometrov.
Tolažilne nagrade, ki znašajo 5° % zgoraj navedenih nagrad se dodeli voznikom motornih vozil, če so opravili najmanj 90 % v tabeli določenih kilometrov. Izplačilo tolažilnih nagrad izključuje prejem normalne nagrade in obratno.
29.	člen
Vozniki ali delavnica lahko popravita na vozilu sledeča popravila: zamenjava žarnic, svečk, varovalk in ščetk na elektromotorju, zamenjava motornega olja, zaganjača in vložkov za dinamo, čistilcev olja, vijakov na kolesih, na vzmeteh, zunanjih in notranjih plaščih, zračnic ter zavornih oblog, ventilov in sedežev ventilov, vrtečega tesnila prednjih in zadnjih amortizerjev, zamenjava stekla ter popravilo in zamenjava kasona.
Nagrada se vozniku ne dodeli:
Če je voznik karamboliral vozilo in je bil zaradi tega kaznovan. Če je bil voznik vozila kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi cestno prometnih predpisov po njegovi krivdi, če je imel na vozilu materialno škodo po njegovi krivdi, ki se je obravnavala pri zavarovalnici, če je bil v zvezi z vozilom ali prevozom disciplinsko kaznovan, če je odpiral in popravljal motor, menjalnik, diferencial ali druge vitalne dela motorja, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku.
KONČNE DOLOČBE
3o.	člen
Sankcije za kršitev določil tega pravilnika so napisane v poglavju pravilnika o delovnih razmerjih za kršitev delovnih dolžnosti in materialnih odgovornosti.
31.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi na oglasni deski.
Z dnem ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o motornih vozilih, ki ga je sprejel delavski svet 29« 7« 1966 in njegove dopolnitve.
Novo mesto, aprila 1971
Predsednik DS:
Rade Vrlinič
xXx
55 -
SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA
Dne 21o 4. 1971 je imel sejo delavski svet podjetja, na kateri je
obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah:
Sprejel je pravilnik o uporabi tovornih in osebnih vozil ter ostale mehanizacije. Gre pravzaprav za dopolnitev oziroma za spremembe prejšnjega pravilnika. Pri tem je delavski svet upošteval celo vrsto pripomb in dopolnitev, ki so jih posredovali obratni delavski sveti. Zar'di iskanja skupnih stališč je bil ta splošni akt dvakrat v razpravi na delavskem svetu. Pravilnik je objavljen v tem glasilu.
2.	Sprejel je sklep o dopolnitvi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. S tem je delavski svet določil nove osnove za naslednjd delovna mesta: delavec v drevesnici PK 990,00 din, dninarji
950,00	din, cestarji 950,00 din, snažilke 950,00 din, kuharice od^950,00 do 1.020,00 din. Spremeni se tudi določilo, ki ureja način plačevanja voznikov motornih vozil. Po tem dobita šofer in traktorist 100 % osnovo, če vozilo popravljata bodisi v garaži ali v delavnici. Kdaj in^koliko časa bo vznik popravljal vozilo, odredi vodja obrata. Če pa voznik odda vozilgdr popravilo, on pa nima drugega dela, zaradi česar ostane doma - v tem primeru prejme 5° % osnovo.
a/ Osnova za gozdne delavce, ki obiskujejo delavsko šolo znaša za I. letnik 900,00 din, za II. letnik pa 950,00 din.
"b/ Osnova za hišnika in arhivarja je sprejeta v višini 750,00 din.
c/ Povečanj je tudi osnova za obratovnega knjigovodjo gozdnega obrata Crmošnjice in sicer na 1755,00 din.
Č/ Zaradi povečanega obsega dela upravitelja in fererenta za gojenje gozdov gozdnega obrata Strža je delavski svet sklenil za ti dve delovni mesti povečati osnovo za izračun osebnih dohodkov v višini 255,00 din.
d/ Poveča se kilometrina za avtomobile na območju podjetja in sicer na 0,80 din/km, prav tako gre povečanje kilometrine za ostala vozila in sicer za motorje na 0,28 din, za mopede na 0,20 din in za kolesa na 0,11 din.
e/ Sprejel je tudi sklep o povrnitvi prispevka, ki ga plača gozdno gospodarstvo - socialnemu zavarovanju za tiste dni, ko delavec ostane doma in za tak dan ne prejme plačila. Po tem sklepu bo moral delavec, za katerega bo podjetje obračunalo prispevek ta prispevek podjetju vrniti.
3o Sprejel je spremembe in dopolnitve pravilnika o uporabi denarnih sredstev in stvari skupne porabe« Gre za spremembe tistega dela pravilnika, ki ureja način delitve sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš.
Spremenijo se naslednji sklepi in tako spremenjeni glasijo:
39« člen
V okviru planiranih razpoložljivih sredstev daje podjetje svojim delavcem kredite za novogradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš, za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš in za večja popravila stanovanjskih hiš in stanovanj.
Kreditiranje za stanovanjsko izgradnjo vrši podjetje preko Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto. Vsi koristniki morajo predložiti banki vso potrebnpdokumentacijo pred koriščenjem kredita, katero ta zahteva.
4o.	člen
Končna letna obrestna mera, ki jo plačuje delavec za prejeti kredit znaša 2 % za vse stanovanjske kredite.
Odplačilna doba za stanovanjske kredite znaša:
a/ za	novogradnjo	do	25	let
b/ za	nakup stanovanj	do	25	let
c/ za	večja stan.popravila	do	5	let
Glede	na ponujeni odplačilni rok	in višino odobrenega kredita
določi vsakemu prosilcu odplačilno dobo odbor za družbeni standard.
41.	člen
Kredit za novogradnjo, nakup ali popravilo stanovanja oziroma stanovanjske hiše lahko dobi delavec samo, če gradi, kupuje ali popravlja stanovanje oziroma stanovanjsko hišo na območju podjetja.
42.	člen
Natečaj za dodeljevanje kreditov razpiše odbor za družbeni standard po sprejetju letnega načrta uporabe sredstev skupne porabe.
43.	člen
Prosilci vlagajo pismene pršnje v roku, ki je naveden v natečaju. Prosilec mora priložiti prošnji prepis veljavnega gradbenega dovoljenja za novogradnjo odnosno prepis lokacijskega dovoljenja za gradnjo montažne hiše. Prošnjam za kredite za popravilo mora biti priložen prepis soglasja občinske skupščine.
57 -
Prošenj, ki bodo^ložene po razpisnem roku ali pa ne bodo imele priloženih listih iz prvega odstavka tega člena, odbor za družbeni standard ne bo reševal in tem prosilcem kredit ne bo odobren,
44.	člen
Po poteku razpisnega roka odbor za družbeni standard rešuje predete prošnje in prosilcem odobri kredite tako, da upošteva potrebe prosilca in razpoložljiva sredstva. Pri tem mora prvastveno upoptevati naslednje pogoje prosilca:
a/ leta službe v gozdarstvu
b/ stanovanjske razmere, v katerih prosilec živi c/ docialno stanje prosilca 4/ Čas in faza gradnje
Pri odobritvi kreditov posameznim prosilcem mora odbor za družbeni standard upoštevati naslednje omejitve:
a/ za novogradnjo stanovanja ali stanovanj skotiše ne more znašati enkratno odobreni znesek kredita manj kot 10.000,00 din. skupni znesek vseh odobrenih kreditov enemu prosilcu pa ne sme presegati 50.000,00 din,
b/ za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše skupni znesek odobrenih kreditov enemu prosilcu ne sme presegati 50.000,00 din,
c/ za večje popravilo stanovanja ali stanovanjsk^hiše skupni znesek odobrenih kreditov enemu prosilcu ne sme presegati 10.000,00 din.
45.	člen
Za ugotovitev dejanskega stanja pri gradnji in ostalih pogojev iz prejšnjega člena za posameznega prosilca, imenuje odbor za družbeni standard 5 člansko komisijo. Zbrani podatki komisije služijo odboru za družbeni standard pri reševanju prošenj.
46.	člen
Delavcu, ki je prejel kredit za stanovanjsko izgradnjo, se skrajša odplačilna doba na 1/4 /eno četrtino/, če po svoji želji, samovoljno ali zaradi izključitve iz delovne skupnosti preneha z delom pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto.
Glede na določilo prejšnjega odstavka se temu primerno zviša mesečni obrok odplačila kredita od dneva prenehanja delovnega hazmerja pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto.
46. a člen
N/
Ge delavec smatra, da se mu je storila krivica, se lahko pritoži na delavski svet podjetja. Sklep delavskega sveta je dokončen.
47« člen
V	47. členu pravilnika se črtajo besede:
V	prvem odstavku "in popravila stanovanj".
V	drugem odstavku "razen za kredite za popravilo stanovanj, ko
znaša obrestna mera 2	.
. V poslovniku podjetja je nastala naslednja sprememba:
"Odpravi se delovno mesto pomožni taksator". Delovno mesto pomožni taksator je obstojalo na obratu za gozdarsko načrtovanje. Delovno mesto se odpravi zaradi izpopolnjene organizacije dela. Opravila, ki jih je pomožni taksator opravljal se prenesejo ali na gozdne obrate ali na gozdarske tehnike pri obratu za gozdarsko načrtovanje.
. V pravilniku o normah je bilo treba določiti normative za razkladanje kamionov z dvigali. Normativi so: razkladanje hlodovine z dvigali 225 m3/8 ur, Če pa šofer istočasno tudi naklada drugo vozilo ali vagon, se mu norma zmanjša za 5° %..
. Sprejel je sklep o razdelitvi sklada skupne porabe. Sklad je razdeljen takole:
Prosti del
Stanovanjski
del
DOHODKI
1.	Preneseni saldo iz 1. 197o
2.	Delitev dohodka 197 o 3« Stanov.prisp.od OD
4.	Odplačila kreditov delavcev
5.	Amort.stanov.hiš
87«5o6,58
900.000,00
70.000,00
19.935,00
12o.613,51
532.000,00
30.000,00
Skupni dohodki
1.077,441,58	682.613,51
IZDATKI
1.	Odplačila anuitet
2.	Obveznost za stan.kred.iz l'.197o 3o Sredstva za stan.izgr.in kredit. 4. Izplač.za letne dopuste
5« Prisp.za izpl.za dopuste 6. Štipendije
7« Šolnine in izobraževanje 8. Letovanje otrok v Novigradu 9« Prisn.za gradnjo šoljlovo m.
10.	Trz’.r zevanj e otrok v Črnomlju
11.	Prisp.za narodno obrambo
12.	Regres počit.domu za leti v 197o in 1971
13.	Prisp.za zdrav.delavcev
210.000,00
43.000.	00 34.800,00
35.000.	00 18.000,00 20.000,00
6.500,00
35.000,00
14.213,51 240.000,00	668.400,00
42.000,00
56.000,00
5-000,00
14.	Izdatki za vence in pogrebnine
15.	- • Obdarit ev- de lave« za 2 o -let.
16.	Sredstva obratov
17.	Prispevki org.in šolam
18.	Sredstva s katerimi razpolagajo
organi upravljanja - .........
19o Prispevek sind.plenumu
20.	Regresi za prevoze
21.	Nagrade delavcem
22.	Prisp.od sred.skup.porabe
4-,000,00 10.000,00 65,702,05 4-0.000,00
70.694-, 53 10.000,00
59.000.	00
10.000.	00 62.74-5,00
1.077.441,58	682.613,51
Obratni delavski	sveti	razpolagajo z	naslednjimi sredstvi:	
Obrat	Zaposl«	►	prenesena	delitev	s kup g
		sredstva	1971	
GO Novo mesto	142	7.983,90	8.008,80	15.992,70
GO Straža	131		7.388,40	7.388,40
Sklad.Straža	16	947,75	902,4o	1.850,15
GO Podturn	98	768,55	5.527,2o	6.295,75
GO Črmošnjice	83	6.502,90	4.681,20	10.984,10
GO Črnomelj	137	5.071,00	7.726,80	12.797,80
GO Trebnje	30	10,50	1.692,00	1.702,50
Gradb.obrat	24	3.028,10	1.353,60	4.381,70
Urejanje	13	80,00	733,20	813,20
Uprava	35	1.509,35	1.986,40	3.495,75
		25.702,05	40.000,00	65.702,05
7» Delavski svet potrdi pogodbo, sklenjeno med poslovnih združenjem gozdnogospodarskih organizacij in gozdnimi gospodarstvi ter soglaša s spremembami, ki so nastopile v statutu poslovnega združenj
8» Delavski svet je odločil prodati gradbena zemljišča v Mirni peči in sicer Kramar Stanetu, Krevs Mariji in Barbo Jožetu po
6,00	din/m2. Med tem časom je prišel na podjetje dopis občinske skupščine Novo mesto, v katerem nas epozarja, da nismo registrirani na sodišču za prodajo gradbenih zemljišč, zato te dejavnosti ne moremo opravljati. Torej gozdno gospodarstvo odslej ne bo moglo prodajati gradbenih zemljišč posameznim interesentom, pač pa bo dalo taka zemljišča občini proti primerni odškodnini.
9.	Sprejel je sklep o prodaji na javni dražbi stanovanjske hiše v žabji vasi št. 18, v kateri stanuje tov. Kovačič.
6o	-
10.	Sprejel je naslednji cenik strojnega dela:
Vrsta stroja oz. vozila
Interna cena Prodajna cena ton tek obr. ton tek. obrat, km km	ura	km km	ura
_Sto jnina ""na obrat
uro
X. OM 150 s hiabom 177,173 1,35 2. OM S Orion 5.CM Tigrott-o s hiab.173 '4-, TAM 6500 s hiabom
5.	TAM 5000 s hiabom
6.	TAM 4500 s hiabom
7.
8.
9.
1$.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19 =
19.
20.
21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
FAP brez hiaba	1
Tigrotto brez hiaba	1
TAM 5000 brez	hiaba	1
TAM 4500 brez	hiaba	1
TAM - kip er	1
MAK - kiper	1
Kam.prik.2-os.lo in 7t 0 Kam.prik.l-os.7 in 4,5t	0
Traktor Fe 35 na prevoz.2 Trakt.Fe 35 na sprav. Trakt.Fe 35 brez priklj. Žični žerjav KS-1 |ični žerjav HA - 2 Žični žerjav 3BV-250 Buldožer TG 90-SH Valjar
Kompresor Fagram Nakladalec "Volvo" Drobilec - mali Vrtalni stroj "Pionir" Okopalnik "Guzzi"
Vrtalni stroj "Gribor" Trakt.priklj.-Krožna žaga Sadilnik "Akord"
Trakt.freza-kultivator -Zalivalni stroj "Agro" Škropilnica "Lera"
Avtobus OM Kombi super B IMV -uprava - obrati Fiat kampanjola
35	85,00	1,70	105,00	100,00
35	85,00	1,70	105,00	100,00
35	85,00	1,70	105,00	100,00
35	85,00	1,70	105,00	100,00
35	85,00	1,70	105,00	100,00
35	85,00	1,70	105,00	100,00
25	60,00	1,60	80,00	75,00
25	60,00	1,60	80,00	75,00
25	60,00	1,60	80,00	75,00
25	60,00	1,60	80,00	75,00
25	60,00	1,60	80,00	75,00
25	60,00	1,60	80,00	75,00
60	40,00	0,90	60,00	50,00
50	25,00	0,80	45,00	35,oo
40	40,00	3,30	60,00	40,00
	43,00		63,50	-
	35,00	—	55,20	-
	70,00	—	95,00	-
	70,00	-	95,00	-
	60,00	-	93,50	-
	120,00	—	160-'00	100,00
	48,00	—	75,00	50,00
	38,00	—	60,00	40,00
	96,00	—	150.00	100,00
	30,00	—	40,00	-
	44,00	—	56,00	-
	19,20	—	32,00	-
	28,00	—	42,20	-
	4,00	—	5,00	-
	10,50	-	- 15,00	-
—	15,00	-	-	35,00	-
—	35,30	-	- 50,00	-
—	17,50	—	- 30,00	-
5,50	—	- 5,	50	-	—
2,00			- 2,	80	_
2,75	-	- 4,	25	-	-
36. Žaga Poganci in
Luknja 68,00/m3 /igl.in list razrez igl.in list.100,00/m3
+ prom.davek
razrez v trame,špir.in obžag*
37« |aga Gradac-razrez prag.
38.	Zamanje desk/samost.žam.in razrez v mor./
39.	Motor.žage - vsi tipi v
fiksni ."in	ad
ost.gradb.lesa 130,00/m3 + prom.davek
8,00/rez	10,00/rez
50,00/obr.uro	67,00/obr.uro
0~A C^C) /r>"K-r> vir»o
usluge
/n rrl 1 n crh /
nn/m^
61	-
Opomba:
1,	V ceni strojnega dela za vsak stroj, oziroma vozilo je upo-
teta le tista delovna sila, ki je potrebna da stroj dela -t„j. upoštevan je le strojnik oziroma šofer brez pomožnih delavcev«
2.	V ceni gradbenih strojev niso upoštevani prevozi strojev, Prevoz plača uporabnik sam po dejanskih stroških, oziroma po dogovoru z gradbenim obratom.
3» Pri žičnih žajavih, oziroma pri 3 BV-250 je v ceni stroja upoštevan tisti del montaže in demontaže, katero izvaja žičničar, oziroma strojnik samo Niso pa zajeti stroški pomožnih delavcev, ki so potrebni pri montiranju, demontiranju in pri normalnem obratovanju. Njih števi.l(/je namreč odvisno od organizacije dela,
4oa/ Interne cene predstavljajo cene brez režije in služijo za obračunavanje znotraj podjetja,
b/ Prodajne cene predstavljajo cene z režijo in vkalkul.finančnim rezultatom in služijo za obračunavanje izven podjetja.
Določil je maksimalno količino tehničnega lesa, ki ga lahko kupi
pri gozdnem gospodarstvu delavec, ki gradi stanovanjsko hišo.
Maksimalna količina znaša 15 m3«
Na skupni seji, ki je bila 5° maja pa sta sveta sprejela:
1.	Gospodarski načrt za družbeni in zasebni sektor za leto 1971»
Iz plana je razvidno, da bo podjetje v letošnjem letu realiziralo 49.757»625 din dohodkov in 47,333«095 din stroškov, razlika 2,424.530 din je ostanek dohodka, ki naj bi se razdelil na sklade podjetja. Gospodarski načrt je sestavljen na podlagi količinskega plana investicij, ki sta jih sveta sprejela na. eni prejšnjih sej. Plan je sestavljen v okviru lanske realizacije, zato je pričakovati, da bo v planirani višini tudi realiziran.
v
Čeprav je celoten plan sestavljen iz samih številk je interesanten, zato ne bi bilo odveč, da vodje delovnih enot z njim seznanijo delavce na enem prvih zborov.
2.	Sveta sta nadalje sprejela prečiščeno besedilo statuta podjetja. Statut je objavljen v tej številki.
3« Razpravljala sta tudi o izhodiščih za sestavo območnega načrta. Oba sveta sta sprejela priporočila strokovnega kolegija o višini etata za obdobje prihodnjih 10 let.
Odbor za kadrovske zadeve je na sejah dne 19« in 31« 3« 1971 sprejel naslednje sklepe:
62	-
1.	Sprejel je odpoved dipl.inženirja Damjana Mlakarja na delovno mesto upravitelja GO Trebnje, ker odhaja na delo v drugo delovno organizacijo. Na delovno mesto upravitelja . GO Trebnje je imenoval dipl.ing. Falkner Jožeta, do sedaj na delovnem mestu referent za izkoriščanje gozdov pri GO Novo mesto. Delo je nastopil 1. maja 1971.
2.	Sprejel je odpoved, ki jo je dala Furlan Marica, blagajničarka GO Crmošnjice. Tov. Furlanova se je preselila v Podho-sto, pa ji je delovno mesto precej oddaljeno. Delo, ki ga je opravljala blagajničarka, je razdeljeno na ostala delavca, ki delata na obratu.
3.	Sprejel je sklep o razporeditvi revirnega gozdarja tov. Bokan Henrika na delovno mesto manipulanta pri kamionih.
4« Sprejel je sklep o sprejemu na delo geometra Sašek Janeza.
Odbor za družbeni standard je na seji dne 25.marca 1971 razpravljal o razpisu posojila za gradnjo stanovanj. Pripravil je predlog sprememb pravilnika o uporabi denarnih sredstev in stvari skupne porabe ter predi (g razdelitve sklada skupne porabe. 0 teh dveh zadevah je odločal delavski svet.
Nadalje je odbor predlagal dipl. inženirja Janeza Penca kot člana -občinskega sklada skupnih rezerv.
Reševal je tudi naslednje prošnje:
-	Ficko Alojzu,delavcu GO Črnomelj je odobril plačilo računa za 14-dnevno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah.
-	Kralj Martinu, delavcu 'GO Novo mesto se povrne stroške v višini 1920 din, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem šoferskega tečaja v Novem mestu. Tov. Kralj je opravil izpit za šoferja B, C in D kategorije.
-	Dolenjskemu letalskemu centru se odobri prodaja 7 m 3 jelovega lesa po ceni lesa na panju.
-	Osnovni šoli Škocjan je odobril prispevek v znesku 1.000 din.
-	Gasilskemu društvu Bojanci je odobril prispevek 2.000 din, Gradacu pa 1.000 din.
-	Pavlin Frančiški, materi smrtno ponesrečenega gozdnega delavca je odobril 500 din.
Nekatere prošnje je odstopil v rešitev gozdnim obratom.
Odbor za izrekanje ukrepov se je sestal dvakrat. Obravnaval
je predloge zoper kršitev delovne dolžnosti in izrekel ukrepe
naslednjim delavcem:
1. Goleš Niko iz GO Trebnje je bil kaznovan z javnim opominom,
2„ Kobe Anton, GO Novo mesto, je bil kaznovan z opominom 3. Krapež Alojz iz gradbenega obrata je bil kaznovan z javnim opominom
9-- Kopar Alojz iz gradb. obrata je bil kaznovan z opominom
5.	Turk Jože iz GO Novo mesto je bil kaznovan z zadnjim javnim opominom
6.	Jenič^Drago iz GO Novo mesto je bil kaznovan z javnim opominom 7o Klobučar Marjan iz GO Novo mesto je bil kaznovan z opominom
8» Zupančič Anton iz GO Podturn je bil kaznovan z javnim opominom
9.	Fink Ignac iz GO Podturn je bil kaznovan z zadnjim javnim opominom.
xXx






, ' ■ ...... .

.


■