Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo O NORGREN i^arkcr SICK Sensor Intelligence. omRon ' www.miel.si Elementi in sistemi za industrijsi(o avtomatizacijo REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 7279 I JANUAR, 15 / 2009 / 1 Intervju Ventil na obisku 3D laserska profilometrija Hidravlična krmilja - vračanje energije Avtomobilski volanski krmilni sistemi Avtomatizacija pakiranja Podjetja predstavljajo POCLAIN HYDRAULICS GROUP RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRŽENJE SESTAVIN, SISTEMOV IN STORFTEV S PODROČJA FLUIDNE TEHNIKE v" ■■'J* rrrPTTTTTivsti HIDRAVLIČNE SESTAVINE HIDRAVLIČNI SISTEMI STORITVE Idi JJ, m a Unikatne tehnološke rešitve NAMENSKI STROJI ZA VARJENJE STATORSKIH IN ROTORSKIH ODCEPOV FLEKSIBILNI PROIZVODNI SISTEMI Iskra ASING d.o.o., je priznani ponudnik celostnih rešitev projektiranja, izdelave in tehnološkega inženiringa na sledečih programskih sklopih: • Navijalni stroji in naprave • Montažne linije in sistemi • Namenski obdelovalni stroji • Merilne naprave in sistemi S Iskra Iskra Avtoelektrika Group ASING d.o.o. Vrtojbenska cesta 62 SI-5290 Šempeter pri Gorici Telefon: 05 33 93 407, 33 93 401 asing@iskra-ae.com www.iskra-ae.com Impresum 5 Beseda uredništva 5 ■ DOGODKI - POROČILA 6 - VESTI ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 22 ■ ALI STE VEDELI 60 Seznam oglaševalcev 90 Znanstvene in strokovne prireditve 28 Naslovna stran: OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@olma.si OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 HYDAC, d. o. o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: + (0)2 460 15 20 Fax: + (0)2 460 15 22 PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 SI-8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 SICK d.o.o. Cesta dveh cesarjev 403 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 47 69 990 Fax.: +386 1 47 69 946 e-mail:office@sick.si http://www.sick.si IMI INTERNATIONAL, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje T: +386 3 898 57 50 F: +386 3 898 57 60 www.miel.si www.omron-automation. com SMC Industrijska avtomatika, d. o. o. Mirnska cesta 7 8210 TREBNJE Tel.: + (0)7 3885 412 Fax: + (0)7 3885 435 office@smc.si www.smc.si ■ INTERVJU Fakulteta za energetiko, najmlajša članica Univerze v Mariboru ■ VENTIL NA OBISKU 30 IMPOL, d. d. - prihodnost podjetja temelji na znanju in inovativnosti zaposlenih 34 ■ LASERSKA MERILNA TEHNIKA Drago BRAČUN, Matija JEZERŠEK, Janez DIACI: Primeri nadzora oblike izdelkov na osnovi 3D-laserske profilometrije 40 ■ MOBILNA HIDRAVLIKA Torsten VERKOYEN, Hubertus MURRENHOFF: Design and test of an intelligent energy efficient valve to decrease pressure pulsation in power steering systems 48 ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Srečko KLEMENC: Avtomatizacija pakiranja ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Hidravlične dvižne mize (HIDUS) 10 naprav za zajemanje podatkov s prenosom preko omrežij Wi-Fi in Ethernet (NATIONAL INSTRUMENTS) ■ NOVOSTI NA TRGU Novost na področju majhnih brezkontaktnih senzorjev (ADEPT Plus) Visokotlačne cevi goldenblast (1450 bar) (HIDEX) IXU-enota za izmenjavo ionov in filtriranje (HYDAC) Mitsubishijevi frekvenčni pretvorniki FR-D700 (INEA) ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Robotizirana strega dveh obdelovalnih centrov (MOTOMAN-ROBOTEC) Uporaba in primeri uporabe simulacijskega okolja ABB RobotStudio (ABB) Uspešne senzorske rešitve za avtomatizacijo proizvodnje in logistike (SICK) Programski paket za podporo meritvam na CNC-obdelovalnih strojih - Renishaw OMV (RLS) ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige ■ PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 56 64 65 66 66 67 67 CKP-pnevmatski valj za varno in precizno premikanje velikih bremen (LA & Co) 68 Majhen in cenovno ugoden mehki zagon za majhne AC-motorje (PS) 69 Kompaktni pnevmatični valji serije CQU (SMC) 70 72 76 80 86 88 Tako majhna, a že čisto prava črpalka NI dolgo tega, ko ]e naša nova aksialno-batna variabilna Črpalka V30E zagledala luč sveta. Ker je razvita na podlagi najnovejših spoznanj o Črpalkah, Jo Čaka dolgo življenje in s svojo visoko zmogljivostjo bo razveseljevala dofga leta. Že seda; lahiko rečemo, da je s svojo kompaknostjo, nizko težo in tihim delovanjem Izpolnila vsa naša visoka pričakovanja. Delati / njo je pravi užitek^ saj &mo naž najmf^Si naraščaj oblikovali kol del modularnega sistema Hawä. Žetlte kot eden prvih spoznati V30E7 Potem si priskrbite dodatne informacije na telefonski številki 03/713 48 80 ali elektronslfi po5tl info@hiawe.si ^ - - - ^ Solutions for a World under Pressure HAWE HIdfBvlilia d OJD^ Peifwäa 223.-3301 Pelf<3vte. www.hawa.sl HYDRAULIK © Ventil 15(2009)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. ©Ventil 15(2009)1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko -Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica Številka 15 2009 1 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFTinGZS-ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJjEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MENDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIC, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBE Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Evropska in državna sredstva za raziskovalno in razvojno dejavnost V zadnjem desetletju in tudi že prej, od osamosvojitve dalje, slovenski politiki zelo pogosto poudarjajo, da je treba več sredstev nameniti raziskovalni in razvojni dejavnosti. Podobne izjave zasledimo tudi od evropskih politikov, taki so tudi sklepi na posvetovanjih držav Evropske skupnosti. Že leta 2000 je bila z namenom, da bi bila Evropa do leta 2010 najbolj konkurenčno, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sprejeta Lizbonska strategija. Tudi naš sedanji premier je že pred leti dejal, da mora Slovenija v doglednem času postati najbolj napredna država v Evropi. Pa poglejmo, kakšni so konkretni podatki. Hitro je bilo ugotovljeno, da je Lizbonska strategija pomanjkljiva. Že leta 2001 je bila dopolnjena in leta 2002 spremenjena. Prav leta 2002 je bilo v Barceloni sprejeto, naj evropske države za znanje in razvoj namenijo minimalno 3 % BDP. Od takrat do danes je minilo kar nekaj časa, na tem področju pa se ni nič bistvenega spremenilo. Po nekaj letih so ponovno ugotovili, da se Lizbonska strategija ne uresničuje, vendar za politike to ni problem. Bodo pač sprejeli novo strategijo. In tako se je tudi zgodilo. Za odpravo pomanjkljivosti v Lizbonski strategiji je Evropski svet spomladi leta 2004 podelil mandat nekdanjemu nizozemskemu premieru Wimu Koku, da pripravi predlog za njeno prenovo. Najpomembnejša sprememba je bila, da je izvajanje te strategije treba razdeliti na tri triletna obdobja in ga spremljati. Toda tudi to ni kaj dosti pomagalo. Pred nedavnim smo slišali, da v Evropi, v državah Evropske skupnosti, le nekaj držav iz svojega proračuna nameni znanosti in razvoju več kot 3 % BDP. Celo več: le 12 evropskih držav, ki so zavezane Lizbonski strategiji, nameni za znanost in razvoj več kot Kitajska. Nova slovenska vlada ponovno obljublja, da bo za znanost in raziskave ter razvoj namenila več sredstev. Ali bo to res? To bomo prav kmalu videli! Ni prav natančno znano, koliko Slovenija iz svojega proračuna nameni znanosti, raziskavam in razvoju. Vsekakor pa manj kot 2 % svojega bruto dohodka. Prav gotovo je količina denarja za vsako dejavnost ali področje zelo pomembna. Toda ni samo to. Ravno tako pomembno je, kako se denar razdeli. Osnovno (teoretično) načelo je, naj se v znanost in razvoj vložena družbena sredstva v obliki davkov čim prej vrnejo nazaj v skupno blagajno. Ali se v Sloveniji to pravilo res upošteva? V Sloveniji so številne institucije, ki preko razpisov z državnim ali evropskim denarjem sofinancirajo različne raziskovalno-razvojne projekte. Imamo kar nekaj javnih agencij, ki imajo v svojem proračunu sredstva za raziskave in razvoj, npr.: Podjetniški sklad, ki skrbi za sofinanciranje opreme, JAPTI - Javna agencija za podjetništvo in tehnološki razvoj, TIA - javna agencija za tehnološki razvoj, javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Vsako od ministrstev pa redno ali občasno razpiše tudi ciljne ali splošne razvojno-raziskovalne projekte. Zakaj je ta politika v majhni Sloveniji tako razdeljena? Koliko sredstev na tem področju pobere sama administracija? Toda to še ni najhujša težava pri pridobivanju razvojno-raziskovalnega denarja. Daleč največji problem je priprava vloge za kandidaturo za »državni« denar, ki je zelo zapletena. Državni uradniki so neverjetno togi, zato se marsikatero podjetje zavestno odpove kandidiranju za ta sredstva. Kot primer naj navedem samo podjetje Akrapovič, d. d. Ali to dejstvo državne administratorje nič ne prizadene? Tisti, ki dokaj redno spremljamo objave razpisov za znanstvenoraziskovalno dejavnost, lahko opazimo, da je sicer večina razpisne dokumentacije povzeta od evropske administracije, vendar se, če se le da, pri nas še malo zakomplicira. Ali se res ne da, da bi razpisno dokumentacijo poenostavili? Koliko energije in časa zapravijo raziskovalci in drugi za izpolnjevanje najrazličnejših vlog! Ali razpisov res ni mogoče poenostaviti ali pa preprosto oceniti, npr. z obiskom v manjših in srednjih podjetjih in na osnovi ogleda in razgovora z odgovornimi osebami vsaj z 90-odstotno verjetnostjo povedati, kakšne možnosti ima podjetje na določenem razpisu. To bi vsekakor poenostavilo in pocenilo izvajanje in realizacijo razpisov. Janez Tušek Informativa 09 V petek, 30.1, in v soboto, 31.1., je na Gospodarskem razstavišču potekala Informativa 09, neke vrste sejem, borza ali preprosto prireditev oziroma dogodek o izobraževanju, štipendiranju, zaposlovanju za praktično vse smeri in stopnje študija, rednega in izrednega ter dopolnilnega izobraževanja. Mogoče je bilo izvedeti vse o formalnem in neformalnem izobraževanju v Sloveniji in delno tudi v sosednjih državah. To je bil v Sloveniji prvi tak dogodek. Osnovni namen Informative 09 je bil, da se mladim na enem mestu prikaže možnost izobraževanja po osnovni in srednji šoli, da se jim olajša iskanje informacij o šolanju, štipendiranju, zaposlovanju, zlasti pa, da se jim tudi zelo konkretno in praktično pokaže način izobraževanja in študija na posameznih srednjih in višjih ter visokih šolah, fakultetah in univerzah. Pri nekaterih bolj praktično usmerjenih šolanjih in izobraževanjih pa so obiskovalci lahko videli »v živo« tudi potek izobraževanja in opravljanje določenih poklicev po zaključku šolanja. Na tej prireditvi so bili razstavljavci predvsem izobraževalne institucije - od poklicnih, srednjih preko višjih in visokih šol pa vse do fakultet in univerz. Lahko pa smo videli tudi jezikovne šole, izobraževalne centre, izobraževalne inštitute, predstavnike obrtne zbornice, predstavnike študentskih organizacij in celo knjižnice. Prireditev je bila namenjena tudi podjetjem, ki iščejo kader, podeljujejo štipendije, omogočajo opravljanje obvezne prakse za dijake in študente, študentskim servisom, ki organizirajo delo, in drugim zaposlovalnim agencijam. Med razstavljavci je bilo zelo težko najti podjetja, ki bi se prireditve udeležila samo zaradi iskanja Med obiskom razstavnih prostorov kadrov z določeno izobrazbo. Nekaj takih podjetij in agencij je sicer bilo, v glavnem takih, ki iščejo kader s specifičnimi znanji in spretnostmi in ga nato ponujajo naprej različnim organizacijam. Organizator prireditve je med razstavljavce povabil tudi nevladne organizacije, posredno ali direktno povezane z izobraževanjem na formalnem ali neformalnem področju, ministrstva, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, in druge državne institucije, ki aktivno delujejo na področju dodatnega izobraževanja. Med vabljenimi so bili tudi založniki in mediji, banke, zavarovalnice, ponudniki didaktičnih in drugih šolskih in izobraževalnih pripomočkov, študentske in dijaške organizacije in organizacije, ki skrbijo za vseživljenjsko učenje. Med obiskovalci je bilo daleč največ osnovnošolcev in dijakov srednjih šol. Prireditev je bila namenjena tudi študentom, iskalcem štipendij, iskalcem prvih zaposlitev in ne nazadnje tudi staršem, učiteljem, profesorjem in vsem, ki se formalno ali neformalno ukvarjajo z izobraževanjem. Glede na besede organizatorja je bil osnovni cilj ustvariti pogoje, da taka prireditev postane tradicionalna in največja s področja izobraževanja, štipendiranja in načrtovanja kariere za vse mlade in druge šolajoče se prebivalce Slovenije in tudi okolice. Prireditev pa je pomembna tudi za odrasle, ki se želijo šolati ob delu, in za starejše, ki se odločajo za t. i. šolanje na tretji univerzi. V dveh dneh, v času trajanja prireditve, so našteli 13.700 obiskovalcev. Med razstavljavci je bilo 134 različnih ustanov in organizacij s področja izobraževanja. Te so predstavile izobraževalne programe, možnosti za zaposlitev in štipendiranje. Organizator prireditve je poskrbel za vodenje obiskovalcev v manjših skupinah. Več mladih za to izurjenih prikupnih deklet je zbiralo obiskovalce v skupine, jih vodilo med razstavljavci in jim podajalo najrazličnejše informacije. Teh organiziranih vodenj se je udeležilo več kot 1000 učencev in dijakov zaključnih letnikov iz različnih delov Slovenije, ki iščejo najprimernejšo ustanovo za nadaljnje izobraževanje. Nekateri poklici so bili na Informativi 09 še posebno inovativno predstavljeni. Naj tu omenim le najbolj izstopajoče. Zelo nazorno je bil prikazan poklic policista in kriminalista. Po- dobno velja za naravoslovnega tehnika, veterinarja, lesarskega tehnika, fotografa, novinarja, medicinskega tehnika, inženirja strojništva, frizerja in druge. Ob predstavitvah poklicev so bile prikazane tudi sodobne metode izobraževanja po internetu. Video-lectures.net je predstavil brezplačen ogled vrhunskih predavanj strokovnjakov različnih področij s celega sveta. Akademija za multimedije in Fakulteta za medije sta predstavili svoje študijske programe, kot so Medijska produkcija, Fotografija, Medij in novinarstvo. Radio in televizija Slovenija je predstavila nekatere poklice, ki jih potrebujejo za svoje delovanje. Poslovni angeli Slovenije in Ekonomska fakulteta v Ljubljani so na kratko prikazali problematiko finančne krize, podjetništva in investiranja v nove produkte, objekte in storitve. Veleposlaništvo Kanade v Ljubljani je predstavilo načine in možnosti študija v Kanadi. Center za mobilnost in evropske programe je organiziral predavanje o vseživljenjskem učenju. Center republike Slovenije za poklicno izobraževanje je pripravil predavanje o poklicih in zaposlovanju mladih v Sloveniji. Poleg slovenskih institucij je bilo kar nekaj tujih izobraževalnih ustanov: Jezikovni institut Östereich iz Avstrije, American International School - Salzburg, Univerza Alpen Adria iz Avstrije, QSI Mednarodna šola iz Ljubljane, Univerza iz Tilburga in Univerza Fontys iz Nizozemske, DCT in Alpen Center iz Švice. Posebno pozornost zaslužita Študentska organizacije Slovenije (ŠOS) in Dijaška organizacija Slovenije (DOS), ki sta mladim ponudili kar nekaj koristnih informacij za odločitev o nadaljevanju šolanja. Predstavili so jim projektno delovanje na nekaterih področjih, dotaknili so se zlasti bolonjske reforme študijskih programov na univerzah in kreditnega sistema študija. Tudi Zveza študentskih klubov Slovenije je imela svoj razstavni prostor, kjer so obiskovalci lahko opravili test zaposlji-vosti in nadarjenosti za določena opravila. Zveza za tehnično kulturo Slovenije je propagirala logično razmišljanje v povezavi s splošnim pomenom in v korelaciji s tehniko. Poleg tega so predstavili kar nekaj projektov, ki so se ali se še izvajajo v različnih slovenskih krajih. Obrtna zbornica Slovenije pa je prikazala različne poklice in predvsem način, kako priti do naziva mojster za določeno področje. Posebno pohvalo zasluži razstavni prostor Fakultete za strojništvo iz Ljubljane, kjer so pokazali avto »road-star«, ki so ga v celoti projektirali sami in v sodelovanju z industrijo tudi izdelali. Avto je privabil številne obiskovalce. Tudi sicer je bila zastopanost Fakultete za strojništvo iz Ljubljane zgledna. Mladi asistenti so skupaj z uslužbenkami študentskega referata zelo vljudno, simpatično in prijetno odgovarjali na vprašanja obiskovalcev in jim prikazali čar študija strojništva in opravljanja tega poklica po končanem šolanju. Fakulteta za strojništvo je pripravila tudi izredno zanimivo predavanje o samem študiju in o možnostih, ki jih imajo njeni diplomanti. Predavanja se je udeležilo presenetljivo veliko deklet. V okviru prireditve je bilo organiziranih več zanimivih plesnih prireditev, glasbenih in igranih predstav in predavanj. Zapis lahko končamo z ugotovitvijo, da je bila to prireditev, na kateri je bilo združeno »koristno s prijetnim«. Prav gotovo ni bilo nobenemu obiskovalcu žal časa, ki ga je porabil za obisk. Upamo samo, da bo prireditev postala tradicionalna. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo DFL Fakulteta ima sedaj že sedmo računalniško učilnico V skrbi za kakovosten študij je Fakulteta za strojništvo Ljubljana dobila novo, že sedmo računalniško učilnico. V bolonjski prenovi je že v prvem letniku uveden predmet Modeliranje prostora. Tako bodo vsi študentje pridobili znanje o modeliranju od najenostavnejših oblik do prostih površin še pred vstopom v drugi letnik. Ker želi fakulteta povečati znanje in uporabo računalnika pri vseh predmetih, se sistematično odloča za instaliranje čim večjega števila računalniških kapacitet, ki so dostopne tudi študentom. Zanimiv je podatek, da je pri 323 zaposlenih na Fakulteti sedaj instaliranih okoli 660 računalnikov, kar pomeni, da je veliko število računalnikov v prosti uporabi za študente v računalniških učilnicah. Instalacija profesionalnih modelir-nikov (Solid Works, Catia, NX in drugih) in različnih drugih programskih paketov tako zagotavlja dobro pripravljenost študentov, da stopijo v industrijske projekte takoj po končanem študiju. Razumljivo je, da bo Nova računalniška učilnica nova generacija študentov prišla v industrijo šele čez štiri do pet let. V računalniški učilnici je praviloma instaliranih 18 računalnikov. Vsak ima najmanj 1 GB, polovica jih ima 2 GB. Računalniki lahko delujejo v "cluster" sistemu za reševanje zahtevnejših preračunov. Delovanje omogoča 1Gbs hitrost v zvezdasti mreži. Povezava je izvedena z vsemi lokalnimi mrežami laboratorija LE-CAD in v samo univerzitetno mrežo. Računalniška učilnica predstavlja investicijo v vrednosti okoli 35.000 EUR. Sredstva sta v skladu s politiko fakultete prispevala dva laboratorija - LA-SOK (predstojnik prof. Kramar) in LECAD (predstojnik prof. Duhovnik). Učilnica predstavlja pomembno pridobitev tudi za Katedro za konstruiranja in transportne sisteme. V primeru zahtevnejših izračunov, ki jih oba laboratorija opravljata za različne raziskovalne in razvojne projekte, bodo raziskovalci uporabljali skupaj okoli 24 GB hitrega spomina. Prof. dr. Jožef Duhovnik UL, Fakulteta za strojništvo VABILO Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je v zadnjem šolskem letu Utrinek s podjetniškega foruma na FS v svojih prostorih na Aškerčevi ulici 6 v Ljubljani organizirala srečanja med predstavniki podjetij in študenti. Imenovali smo jih Podjetniški forum. Osnovni namen teh srečanj je bil, da študentje spoznajo industrijo, podjetja in dejavnosti v teh podjetjih, v katerih lahko po zaključku študija iščejo svojo službo. Interes je bil zelo velik. Podjetniškega foruma so se udeležila podjetja, ki iščejo diplomirane inženirje strojništva. Glede na dejavnost so bila raznolika: od tistih, ki pokrivajo klasično strojništvo, preko pro-Ljubljana cesnega inže- nirstva in elektrotehnike do telekomunikacijskih podjetij in celo revizijskih hiš. Vse to pomeni, da je spekter možnosti zaposlitve inženirja strojništva izredno širok. S Podjetniškim forumom bi radi nadaljevali tudi v bodoče. Prav zaradi tega vabimo vsa podjetja, ki bi se rada udeležila srečanj s študenti na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, jim predstavila svojo dejavnost in na ta način skušala privabiti diplomante strojništva v svoje vrste, da se prijavijo na spodnji naslov: elektronska pošta: janez.tusek@fs.uni-lj.si ali klasična pošta: Podjetniški forum, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo OTfca.si Vas vabijo na posvet: Gospodarska zbornica Slovenije Charnbsr cf Commsr* 1 »nd IndiEtrT of Slovani» REPUBUKA SLOVENIJA_ MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO r artflmVlW pvvi s> FGV Univerza v Marlboni Fakulteta za organizacijske \ ORGANIZACIJA: KO SE PRILAGODITI NOVIM RAZMERAM 9 Sreda, 11. marca 2009 od 9:00 do 16:00 ure Na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani, Dimičeva 13, dvorana A Recesija je pravi čas za vitico spremembo. Pritegnite sodelavce k izboljševanju učinicovitosti celotnega podjetja! Vitka postaja večina konkurence. In sicer tista podjetja, ki najbolj rastejo. Če želite tudi vi odpraviti nepotrebne stroške in imeti zadovoljne stranke: Pridite na posvet in slišali boste praktične primere iz prve roke! Prijave sprejemamo na elektronski naslov peter.metlikovic@siol.net ali pisno na naslov Ptica-zavod, Kranj, Ješetova 25, 4000 Kranj. Tel.: 041 787 436. Po 6. marcu priporočamo, da telefonsko preverite razpoložljivost prostih mest. Kotizacijo 47€ in DDV nakažite do 10. marca na IBAN 07000-0000988520, Gorenjska Banka, v okence »namen« vpišite ime udeleženca. Več o posvetu dobite na wvw.ptica.si in na internetnih straneh organizatorjev. Program posveta: 08:30 - 09:00 Registracija udeležencev 09:00 - 09:20 POZDRAVNI NAGOVORI: Samo Hribar Milic, generalni direktor GZS. Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Aleksander Založnik, direktor Danfoss Trata 09:20-11:00 PRIMERI IZ PRAKSE: • Uvajanje procesov nenehnih izboljšav v Iskri Mehanizmi d.d. Milan Bovec, Bovcom d.o.o. • Racionalizacija izdelkov v distribucijski verigi Mag. Aleš Mesec, Veyance Technologies Europe, d.o.o. • Poti in stranpoti klinične poti Prim. mag. Miran Rems, dr. med., Splošna bolnišnica Jesenice • Primer vitke preobrazbe proizvodnega procesa Tatjano Ivonovič, Grammer Automotive Slovenija, dr. Peter Metlikovič, Ptica - zavod, Kranj • Six Sigma - primer optimizacije procesa Matej Hohnjec, Six sigma akademija • Krepitev integrirane optimizacije proizvodnje s TPM v družbi Henkel Slovenija, d.o.o. Maribor - kobetsu kaizen. Anton Horžen, pog. partner, HTML consulting 11:10 - 11:30 Odmor - kavo in prigrizek • Standarden proces vodenja razvojnih in komercialnih industrijskih projektov: Dr. Peter Metlikovič, Ptica - zavod, Kranj, Polona Briški, Matjaž Strošek, Trimo d.d., Mateja Šenk, Polycom d.o.o. • Izgradnja projektnega tima kot pogoj za učinkovito vodenje projekta Dr. Janez Kušar, Fakulteta za strojništvo Ljubljana, Mag. Iza Login, IZZIS podjetništvo. Dr. Marko Starbek, FS Lj. 13:20 - 14:20 Kosilo v jedilnici GZS 14:20- 16:00 • Preobrazba poslovanja v mednarodni korporaciji s prenovo informacijskega sistema: Dr. Dejan Leskovšek, Citius d.o.o. • Povečanje zanesljivosti industrijskega procesa - primer iz prakse Dr. Niko Herakovič, Dr. Dragica Noe, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, Peter Bregor, ETI Izlake • Načrtovanje toka vrednosti za uspešno uvedbo vitke organizacije Dr. Nataša Vujica Herzog, Dr. Andrej Polajnar, Dr. Iztok Palčič, Fakulteta za strojništvo. Univerza v Mariboru • Hidria: Kaizen pretoka - primer dviga produktivnosti z Value Stream Mapping Frane Koren, Hidria - AET Tolmin • Sistem stalnih izboljšav v podjetju Sava Tires Janez Benedik, Mitja Čuhalev, Sava Tires • Uresničevanje strategije: Vsi za eno, ena za vse dr. Janez Gradišek, Cimos d.d. 11:30 - 13:20 DEJAVNIKI USPEŠNE UVEDBE VITKE ORGANIZACIJE: • Cesarjeva nova oblačila Mag. Matjaž Kutin, M - Kutin svetovanje Ljubljano, d.o.o. • Obvladovanje zmogljivosti sredstev z metodo MPM (Management de la Performance des Moyens) Bojan Šinkovec, pilot MPM, Revoz Novo mesto • Nacionalna poklicna kvalifikacijo »Vodja delovne skupine v proizvodnji« Dr. Franc Gider, direktor Tehnološke agencije Slovenije • Odpravljanje zapravljanja kot korak k vitki proizvodnji Dr. Tomaž Berlec, dr. Marko Starbek, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 16:00 Zaključek izobraževalnega dela posveta 16:05 • Pobuda za ustanovitev neprofitne organizacije: ALPE ADRIA LEAN INSTITUTE (delovni naziv) - Organizacijo rednih letnih posvetov praktikov s področja vitkosti. - Izdelavo in posodabljanje internetne strani za povezavo praktikov, objavo primerov dobre prakse in linki do svetovalcev. - Izdajo knjig in priročnikov. - Formiranje in izvajanje standardnega izobraževalnega programa za vodstva in praktike. - Širitev konceptov in prakse vitkosti z izvajanjem projektov v podjetjih in organizacijah. - Povezanost z organizacijami iz tujine. Medijski pokrovitelj dogodka: FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACUO IN MEHATRONIKO IFAM - Mednarodni strokovni sejem za avtomatizacijo, robotiko, mehatroniko, ^ Že peto leto zapored so se odprla vrata mednarodnega strokovnega sejma IFAM v Celju, ki je potekal od srede 28. 01. do petka 30. 01. Tokrat je bila ponudba razstavljavcev res pestra, saj je predvideni prostor zapolnilo preko 40 najpomembnejših slovenskih in tujih podjetij. Prikazani so bili najnovejši dosežki, ideje, rešitve in novosti s področij avtomatizacije, robotike, mehatronike, meritev, testiranja, nadzora, montaže, računalniškega in robotskega vida, tehnologije pogonov, senzorike, napajalnih sistemov, naprav za nadzorovanje in opazovanje, ^ itd. Vzpodbudno je dejstvo, da se je sejma udeležilo veliko izobraževalnih ustanov, kot so srednje šole in fakultete, kar je bistvenega pomena za usposabljanje novega mladega kadra in za nadaljnji razvoj tehnologije na tem področju. Za kar 68 % se je povečal tudi obisk, kar pomeni, da Slovenija postaja zanimiva tržna in tehnološko napredna gospodarska regija. Sejem si je ogledalo preko 2800 obiskovalcev. «t Razstavni prostori na letošnjem sejmu Tematiko sejma bi lahko razdelili na tri osnovna področja, in sicer na predstavitev mehanskih komponent, njihovih sestavov in modularno zgrajenih sistemov, na predstavitev elektronike in senzorike, potrebne, da sistemi v celoti dobijo svojo funkcionalnost, ter nazadnje na predstavitev aplikacij. Na področju mehanskih komponent in sestavov lahko opazimo velik razvoj transportnih linij, vrete-nskih, batnih, magnetnih ma-nipulatorjev itd. Podelitev priznanj ob peti obletnici IFAM-a Pomembno vlogo, predvsem v avtomobilski industriji, predstavljajo roboti s periferno opremo in kompletne robotske celice za naloge, kot so montaža, barvanje, varjenje in druge potrebne fleksibilne operacije. Pester izbor opreme je moč opaziti na področju robotskih prijemal. Brez programske opreme in senzorike v avtomatizaciji tehnološko dovršenih procesov seveda ne gre. Predstavljene so bile najnovejše različice programov za konstruiranje, kot so ProEngineer, Catia, v katerih so dograjene ali na novo dodane komponente za simulacijo. Vse večji pomen dobiva tudi simulacija avtomatizacije, strege in montaže. Predhodno videnje procesov je ključnega pomena pri zmanjševanju stroškov. Na ta način se spretno izognemo odvečnim, nepotrebnim komponentam, zapletom pri gradnji in postavitvi avtomatskih linij in določimo optimalen pretok obdelovancev in podobno. Tudi senzorika je nepogrešljivo orodje, saj je potrebna za povratno informacijo vseh računalniško krmiljenih strojev. Predstavljena je bila vrsta možnih načinov zaznavanja predmetov. Zaznavanje s pomočjo kamer je za obiskovalca zagotovo najbolj privlačna oblika, vendar je s stroškovnega vidika dostikrat neprimerna rešitev, zato so tu enostavnejši in mnogo cenejši brezdotični in dotični senzorji, ki popolnoma zadostijo svoje- mu namenu. Lahko bi rekli, da je največji delež na sejmu predstavljal razvoj elektronskih komponent. Brezžični prenos tako pogosto nadomesti običajne- ga. Modulno grajene vhodno/izhodne komponente omogočajo enostavno konfiguracijo in priklop krmilnih komponent. Enostavno zgrajeni, dobro označeni krmilni sistemi omogočajo lahek servis, nizke stroške vzdrževanja in hitro odkrivanje napak. Razstavljavci so poleg razstavnega materiala ponujali in promovirali vrsto drugih dejavnosti. Tako so potekali seminarji, na katerih so obiskovalci dobili PASSION F[}R PEIIFECTIDN podrobnejši vpogled v posamezna podjetja in njihove dejavnosti, potekale so nagradne igre, na katerih smo se lahko pomerili z računalniško krmiljenimi roboti, manipulatorji. Marko Šimic UL, Fakulteta za strojništvo REVI» n FLUIDNO1EHNIKD, AVTOMAHZACUO H MEHATRONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http;/Mww.fs.uni-lj.siA/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si AIG'o9 fviinfemu"! Avtf)ni;iii/.[ini;i v iruiusiriji in i;of;jHi(hirstvu 28. - 29. maj 2009, Portorož, Slovenija ^šiMTRi^fšMŠKA v Mednarodni strokovni sejem za profesionalno elektroniko International Trade Fair for proffesional electronic 07.-09.10. 2009 CELJE-SLOVENIA wwvu. intronlka.Bt, e-maiI:intranika@ic:m.si "C i>Jli&li>li F4« FCuFectien Tekmovanje med podjetji v odpravljanju puščanja komprimiranega zraka Puščanje je prisotno povsod v industriji, kjer se uporablja kompri-mirani zrak. Potencial prihranka je zelo velik. Kompresorji zaradi vseh svojih prednosti predstavljajo kar 10 % celotne električne porabe v industriji. Komprimirani zrak je kot vir energije zaradi neučinkovitosti pri proizvodnji 8- do 10-krat dražji od električne energije. Obratovanje kompresorjev in vzdrževanje distribucijskega sistema zato predstavljata zelo velike prihranke. Na osnovi pregledov kompresorskih postaj in ugotovitev iz literature lahko trdimo, da je v povprečni kompresorski postaji možno prihraniti tudi do 40 % električne energije. Doba povračila investicije v izboljšanje kompresorske postaje je povprečno 10 mesecev. Glavna problema pri odpravljanju puščanj komprimiranega zraka v industriji sta neosveščenost vodstva podjetij in nemotiviranost zaposlenih. Zaradi tega smo se odločili začeti s projektom tekmovanja med podjetji v odpravljanju puščanj. Tekmovanje več različnih podjetij prinaša več kot nagrado za zmago- valni tim in ugled za podjetje, nudi tudi primerjavo rezultatov in njihovo vrednotenje med različnimi podjetji, izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse. Cilj tekme je preprost: zmaga tisti, ki v 6 mesecih odkrije in odpravi največ puščanj relativno glede na velikost porabe zraka. Absolutna primerjava zaradi različne velikosti porabe zraka med podjetji ni smiselna, zato bomo gledali samo relativni delež prihranka, ki je posledica puščanja glede na proizvodnjo zraka. Tekmovalci kupijo ali si sposodijo ultrazvočni merilnik puščanja in izpolnujejo elektronsko tabelo puščanja. Podrobna pravila in nagrade bodo predstavljeni na prvem skupnem sestanku. Začetek zbiranja prijav podjetij kandidatk je februar 2009. Tekmovanje bo trajalo do konca leta 2009. Podatki se mesečno usklajujejo na skupnih sestankih - delavnicah. Prijave na tekmovanje ali dodatna vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov: info@hpe.si., mag. Gorazd Bregar TEHNOLOŠKI PfiRK LJUBLJANA 01 www.forum-irt.si Forum znanja in izkušenj Snovalci revije IRT3000 so po številnih pobudah in predlogih predstavnikov iz industrije, strokovnih krogov in bralcev revije IRT3000 sklenili, da 8. in 9. junija v Portorožu pripravijo Industrijski forum IRT 2009. Odločitvi je botrovalo dejstvo, da so vsi podobni dogodki ozko specializirani, omenjeni forum pa bo namenjen industriji v širšem smislu, saj bodo na njem našli odgovore na svoja vprašanja predstavniki številnih industrij. Dogodek bo namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod, tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstvenoraziskovalnega okolja v industrijo. Osrednje teme I Fl RT moviranje razvoj izdelovalne tehnologije umetne mase in njihova predelava organiziranje in vodenje proizvodnje menedžment kakovosti avtomatizacija robotizacija informatizacija mehatronika proizvodna logistika napredne tehnologije ponudba znanja Portorož, 8. in 9. junij 2009 Partnerji iz industrije: AKRAPOVIC, d. d. / ACRONI, d. o. o. / Cimos, d. d. / DanfossTrata, d. o. o. / Domel, d. d. / Iskra Avtoelektrika, d. d. / Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Bovec / Iskra Mehanizmi, d. d. / KLS LJUBNO, d. d. / Kovinoplastika Lož, d. d. / LITOSTROJ POWER, d. o. o. /Trimo, d. d. / LAMA Avtomatizacija, d. o. o. /SIBO G, d. o. o. /TPV, d. d. / Isokon, d. o. o. / ITW Metalflex, d. o. o. | Unior, d. d.. Program Strojna oprema | Partnerji znanja: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo / Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo / Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper / Institut Jožef Štefan / Inštitut za inovativnost in tehnologijo | Partner dogodi«: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije | Organizatoija dogodita: PROFIDTP, d. o. o.. Gradišče nad Pljavo Gorico 204,1291 Škofljica / ECETERA, d. 0.0., Zasavska cesta 95,1231 Ljubljana - Cmuče | lUariceting dogodi»: b.ekspres. Barbara Kodrun s. p., Kidričeva 24,3000 Celje i>odatne informacije in prijave na dogodeii: Industrijski forum IRT 2009, Zasavska cesta 95,1231 Ljubljana - Črnuče | tel.: 01/60010001 faks: 01/60030011 e-pošta: infi)@fbrum-irt.si | www.fbiiim-irt.si Poročilo o obisku v Srbiji V dneh od 3. 12. do 6. 12.2008 sem na povabilo izr. prof. Rado-vana Petroviča, ki se je mudil v Sloveniji v predzadnjem tednu v avgustu 2008, obiskal nekaj ustanov v Srbiji. Vzpostavitev poznanstva je bila skoraj naključna. Ob svojem poslovnem obisku pri nekem privatnem podjetju v Ljubljani je želel vzpostaviti tudi kontakte za področje fluidne tehnike, predvsem pogonsko-krmilne hidravlike, z nekom na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Ko sem ga ob svoji predstavitvi seznanil s tem, da sem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot zaposleni v Železarni Jesenice več let zelo dobro sodeloval s podjetjem Prva petoletka iz Trstenika (PPT), sva takoj »našla skupni jezik«. Ob razgovoru pri generalnem direktorju (v sredini) Prve Petoletke Trstenik PPT je bila tedaj, in je še vedno, pomemben proizvajalec sestavin in sistemov za področje hidravlike in pnevmatike. V tistih letih je imela 17.000 zaposlenih, zdaj pa se je to število zelo zmanjšalo, kar pa je poznano tudi številnim slovenskim podjetjem, med ostalim tudi Acro- niju. Povabila sem bil vesel, saj meje zanimalo, kakšen je po približno 22 letih videti ta del (Kraljevo-Trstenik) naše nekdanje skupne države. Moj gostitelj prof. Petrovič predava na Strojni fakulteti v Kraljevu (SFK), ki je del univerze v Kragujevcu (ta ima še eno Strojno fakulteto v Kragujevcu), na Visoki tehnični strojni šoli Pred glavnim vhodom v zgradbo Visoke tehnične strojne šole v Trsteniku (prof. Petrovič prvi z leve, direktor VTSŠT tretji z leve) v Trsteniku (VTSŠT) in še v treh »ekspoziturah« SFK v Srbiji, istočasno pa tudi tesno sodeluje s Prvo petoletko v Trsteniku (PPT). Prvi dan mojega obiska v tem delu Srbije je prof. Petrovič najprej organiziral kratek razgovor pri predsedniku gospodarske zbornice okraja Kraljevo. Stanje gospodarstva v tem delu Srbije je zaskrbljujoče, a imajo kljub temu še precejšnjo mero optimizma in volje za iskanje poti iz krize. Zanimajo jih možnosti sodelovanja s Slovenijo; takratna Železarna Jesenice jim je dobro znana, seveda predvsem po posebnih jeklih, ki jih je v precejšnji meri uporabljala takratna JlA. Odkrito tudi povedo, da je velik interes za sodelovanje s Slovenijo zaradi našega članstva v EU. Sledil je obisk Strojne fakultete v Kraljevu. Srečanje z dekanom ni bilo mogoče, ker je bil v na službeni poti v Republiki srbski v Bosni. Na SFK še niso uvedli bolonjskega študija in so očitno od tega še precej oddaljeni. Vpis študentov na tehnične fakultete na sploh je slab. V več kot enournem razgovoru z namestnikom dekana in še nekaj profesorji smo si izmenjali številne informacije. Vzorci izdelkov za Boeing Isti dan je sledil obisk na Visoki tehnični strojni šoli v Trsteniku (VTSŠT); uradni naziv: Visoka tehnička mašinska škola strukovnih studija. Ta ima 5 študijskih programov: 1. Hidraulika i pneumatika, 2. Proizvodno mašinstvo, 3. Poljoprivredno-prehrambena oprema, 4. Inženjerstvo u saobračaju in 5. Informatika u inženjerstvu. Predavanja potekajo seveda šest semestrov. VTSŠT je lokacijsko (oddaljenost 25 km od Kraljeva) in vodstveno popolnoma ločena od SFK. VTSŠT ima direktorja šole in ne dekana. Razen mojega gostitelja, prof. Petroviča, nobeden od profesorjev na SFK nima predavanj tudi na VTSŠT. Ta je po videzu bolje urejena od SFK, kar je očitno posledica neposredne podpore PPT. Tu (na VTSŠT) sem videl tudi laboratorij za hidravliko in pne- vmatiko, ki je pedagoško zelo dobro opremljen, ima pa tudi nekaj raziskovalne opreme. VTSŠT je pač neposredna kadrovska podpora PPT-ju, zato so tudi predmeti s področja fluidne tehnike tu bolj zastopani kot na SFK. Kot je zapisano že zgoraj, je Hidravlika in pnevmatika celo samostojen študijski program. Prof. Petrovič mi je organiziral zelo zanimiv obisk dveh podjetij v koncer-nu PPT in me pri tem tudi spremljal. Najprej smo opravili dolg in zanimiv pogovor pri generalnem direktorju PPT. Tu sem bil seznanjen z namero, da se PPT odproda Rusom. Zanimala jih je tovrstna izkušnja iz našega Acronija. Nato sem si ogledal Tovarno hidravličnih valjev v PPT in potem še Namensko proizvodnjo v tem kon- cernu. Predvsem tehnično-tehnološki nivo je razmeroma visok. Te tovarne mi ob delovnih obiskih pred četrt stoletja kljub tedanjemu dobremu sodelovanju z Železarno Jesenice, kjer sem bil zaposlen, ni bilo mogoče obiskati zaradi specifičnosti proizvodnje. Namenska proizvodnja, ki prodaja del proizvodov ameriškemu Boeingu, ne občuti recesije, kar pa ne velja za preostali del PPT. Za Boeing izdelujejo nekaj tipov podvozij s pristajalnimi kolesi. Za ta del imajo nekaj zanimivih simulatorjev oziroma preskuševališč. Ogledal sem si tudi oddelek za preskušanje servo-ventilov. Zelo dobre karakteristike in podatki o stopnji točnosti izdelave so me kar malo osupnili. V času od mojega obiska do zapisa tega poročila sem prejel tudi informacijo, da je bila PPT prodana ruskim lastnikom, vendar brez Namenske proizvodnje, ki ostaja v večinski državni lasti. Gostoljubnost Srbov je že znana in je očitno ostala vsaj na takšnem nivoju, kot je bila pred neljubimi dogodki v zadnjih desetletjih. Tudi v tem pogledu jim gre vsa pohvala, predvsem pa mojim gostiteljem. Vsi skupaj verjamemo v boljše sodelovanje v prihodnosti; v to smer so potekali in še potekajo številni pogovori ter ostale aktivnosti. Jože Pezdirnik UL, Fakulteta za strojništvo Center za tribologijo, tehnično diagnostiko in hidravliko Laboratorij za pogonsko-krmilno hidravliko Y Mednarodni str-akovni sejem za profesionalno elektroniko International Trade Fair for proffesional electronic 07,-09.10. 2009 CELJE-SLOVENJA www.IntrDnika.si, e-mail:intronika4341 iT^I «1FV1 It,--, Cpmr Ai^ai mitai M SftvHl IS, MJBV* [] l^n] «Ll 1 C «i r|] nuftJ Iii fflJie i 1BW ■jI IBfS n, C J- T JITB Ini 11 "inni I—) ifiitT i1 31IH1 11 W J1 Wl M »71 :i ipi ?19TT MO -■1 110 [hfa.lllil iH»] 'mr llill'l ■lil'i -lejj o fih*! nui nu se«! »Ji" »IH »HS jU«T SJ IJt jjB» »m nw; J««-» jfan pian iinsi »ra« SeifT 33 JH 36-13? 3fl 7U M TM ÄS' ihviiHbt* HnrH filSl' [* "1 nnwi RfeW RbHl DM: vdni V4Dt -■tri. iiü- a'jM' :> lür J1« 3ei3 i^ij T^IB i lig aštj IBr- 3»e lah L ^ 3 «PS SIS 3 IIP 3®! ■SMTS 3HI mi 7 IN 3103 JSrr- 3-IS1 ; Ml 3 1" 3H« 9tn IHi 317? 20)1 3Eil jBai 3ias rfiDT 3 IJC JETS JUJ ] IKH 2 IJE s »I i 3 on .■ffiE Jllfi i 114 Slika 10. Primer rezultatov meritve rebričastega jermena ne količine gumene zmesi oziroma premajhnega tlaka, zato se prekri-vna tkanina ni prilagodila površini kalupa. Desni del slike 11 prikazuje jermen, pri katerem sta ob korenu enega od zob vidni dve izboklini, ki sta posledica zajed v kalupu. Ali je tovrstna napaka kritična ali ne, je odvisno od njenega položaja in velikosti. Slika 11. Fotografiji jermenov s tipičnima napakama: neizoblikovan zob (levo), poškodba kalupa (desno) Postopek ponavljamo vzdolž celotne dolžine zoba in tako dobimo merilni protokol (slika 10), ki vsebuje ključne mere profila vzdolž celotnega jermena. Razvita programska oprema omogoča tudi statistične analize merilnih protokolov in označevanje mer, ki so v neskladju z zahtevami, ter položajev na jermenu, kjer se te nahajajo. Poleg podatkov o dimenzijski oz. oblikovni ustreznosti nam naprava omogoča tudi odkrivanje površinskih napak. Tipična primera sta prikazana na sliki 11. Na levi strani je primer nepravilno izoblikovanega zoba, domnevno zaradi lokalno premajh- Algoritem odkrivanja površinskih napak temelji na analizi posameznih odsekov 3D-modela površine, ki zajemajo od enega do tri zobe. Slika 12 prikazuje primera takšnih odsekov, in sicer tista dva, ki ustrezata tistima deloma površine jermenov, ki sta prikazana na sliki 11. Naslednji korak v obdelavi je določitev referenčne površne ZR(X,Y) jermena, to je površine, ki predstavlja jermen brez površinskih napak. Določimo jo iz zajetih 3D-izmerkov površine Z(X,Y), in sicer tako, da v bližnji okolici napake poiščemo del površine, za katerega ocenimo, da je brez napake. 3D-izmerke s tega dela površine uporabimo za tvorbo referenčne površine. Razliko med izmerjeno in referenčno površino: AZ(X,Y) = Z(X,Y) - ZR(X,Y) imenujemo karta odstopkov (slika 13) in predstavlja osnovo za izračun številskih parametrov (npr. gabaritne mere napake, njena površina, prostornina, ^), ki jih uporabljamo za odločanje o tem, ali je izmerjena površina sprejemljiva ali ne. Algoritmi odločanja so trenutno še v fazi raziskav. Dosedanji rezultati pa so Slika 12. Sliki 3D-izmerkov jermenov s tipičnima napakama: neizoblikovan zob (levo), poškodba kalupa (desno) Slika 13. Karti odstopkov jermenov s slike 11 spodbudni in podpirajo domnevo, da je naprava, ki bi avtomatsko odkrivala površinske napake jermenov, realno izvedljiva [6]. ■ 4 Nadzor oblike ulitkov Pri tlačnem litju aluminija nastanejo različne površinske napake, kot so dvoslojnost, nezalitostali hladni zvari [7]. So posledica nepravilne nastavitve procesa tlačnega litja, obrabe tlačnega orodja ali njegovega loma. Slika 15. Shema sistema za nadzor oblike ulitkov: kamera (1), objektiv (2), Keplerjev daljnogled (3), laserski črtni projektor (4), laserska ravnina (5), merjenec (6), smer pomika merjenca (7) Slika 16. Posamezno območje interesa razdelimo na M x N segmentov povprečne velikosti livarskih napak Klasična kontrola tlačno litih izdelkov oz. ulitkov je običajno vizualne narave in je prepuščena veščini delavca na stroju ter zato zelo subjektivna. V ta namen smo razvili novo metodo za nadzor kvalitete površin ulitkov. Metoda sloni na principu merjenja 3D-oblike ulitka z merilnim sistemom na principu laserske triangulacije ter na analizi izmerkov po območjih interesa. Posebnost merilnega sistema (slika 15) je v uporabi cilindričnega Keplerjevega daljnogleda, ki poveča merilno ločljivost v smeri pravokotno na površino ulitka ter tako izboljša zaznavo površinskih napak. Algoritem metode avtomatiziranega nadzora oblike ulitka je prikazan na sliki 17. Livarske napake iščemo zgolj na več različnih neprek-rivajočih se območjih interesa (OI). Njihovo število, oblika in postavitev se izbirajo glede na funkcionalnost oz. na pomembnost različnih površin ulitka. Prvi pomemben parameter, s katerim ocenjuje- Slika 14. Fotografija merjenca: predmet nadzora je ravna ploskev po svetlečim pasom mo kvaliteto površine ulitka, je globalna ukrivljenost GF posameznega OI. Pri iskanju površinskih napak OI razdelimo na majhne segmente (slika 16), katerih površina v povprečju ustreza velikosti livarskih napak (npr. 5x5 mm). Osnovna ideja segmentov je v ozkopasovnem filtriranju površine OI z namenom zaznave geometrijskih oblik v velikosti segmenta. Vsak segment se nato analizira glede na lokalno ravnost (LF) in glede na povprečni raztros točk znotraj segmenta (SD). Slika 18 prikazuje spreminjanje parametrov SD in LF po celotnem OI. Kjer parametra prekoračita določene meje, zaznamo napako. Meje zaznave napak so eksperimentalno določene. ■ 5 Zaključek Predstavljeni so trije primeri uporabe laserskih sistemov za merjenje 3D-oblike teles na področju nadzora kakovosti industrijskih (pol)izdelkov. Primeri kažejo, da množica izmerjenih točk (izmerkov) v 3D-prostoru, ki jih lahko hitro in natančno zajamejo ti sistemi, vsebuje bistvene oblikovne informacije, uporabne za nadzor kakovosti. S primernimi algoritmi je tako mogoče iz zajetih 3D-izmerkov določiti npr. oblikovne in dimenzijske značilke (npr. ključne mere), ki lahko služijo kot osnova za presojo kakovosti izdelkov. Mogoče je detektirati in klasificirati površinske napake. Primeri pa kažejo tudi to, da je na osnovi teh podatkov mogoče razviti algoritme, ki omogočajo avtomatizirano odločanje o tem, ali je nek izdelek ustrezen ali ne. Slika 17. Algoritem avtomatiziranega nadzora oblike ulitka: najprej se preverja globalna ravnost (GF) zajete površine, nato se zaporedoma analizirajo segmenti površine glede na lokalno ravnost (LF) in povprečni raztros točk (SD) Literatura [1] Mix, P. E.: Introduction to Nondestructive Testing: A Training Guide, Wiley-Interscience, Ho-boken (NJ), 2005, str. 575-638. [2] Bračun, D., Jezeršek, M., Diaci, J.: Triangulation model taking into account light sheet curvature, Meas. sci. technol., 2006, Vol. 17, No. 8, str. 2191-2196. [3] Jezeršek, M., Polajnar, I., Diaci, J.: Feasibility study of in-process weld quality control by means of scanning laser profilome-try, v: Proceedings of SPIE, vol. 6616, 2007, 8 str. [4] Jezeršek, M. in ostali: Sprotno ugotavljanje preseka talilnih zvarov z uporabo laserske pro-filometrije, v: Dan varilne tehnike, Novo mesto, Društvo za varilno tehniko, 2005, str. 173176. [5] Bračun, D., Perdan, B., Diaci, J.: Laserski merilni sistem za avtomatiziran nadzor oblike jermenov, v: Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2007, Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2007, str. 49-54. [6] Perdan, B., Bračun, D., Diaci, J.: Laserski profilomer za nepo-rušitvene preiskave površine pogonskih jermenov, v: Uporaba sodobnih neporušitvenih metod v tehniki, Slovensko društvo za neporušitvene preiskave, Fakulteta za strojništvo, 2008, str. 157-163. Gruden, V., Bračun, D., Možina, J.: Laser supported optical control of high pressure aluminium cast products, Stroj. vestn., 2008, Vol. 54, No. 1, str. 68-76. Katedra za Optodinamiko in Lasersko Tehniko Slika 18. Primer rezultata analize izdelka s površinskimi napakami: vrednosti parametrov SD in LF na nekaterih segmentih (oznake 'o') presegajo dopustne vrednosti ■Eviu ZA FLUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO Examples of using 3D laser profilometry to monitor product shape Abstract: Systems based on the principle of laser profilometry can be employed to acquire the three-dimensional (3D) shape of complex surfaces rapidly and accurately. In some practical applications it is necessary to process and analyze the acquired set of measured points ("the cloud of points") in order to extract the geometrical surface parameters, which are important for judging the quality of the product under test. These parameters can be used as a basis for making the final decision about whether the quality of the product is adequate of not. The article presents three examples where novel laser systems were developed to measure the 3D shape of industrial products. The algorithms for processing and analyzing 3D clouds of points that have been developed with the aim to extract data that could be of use for quality control are discussed. The emphasis in the algorithm development has been put on their applicability in automated quality control. In the first example, a system for the quality control of fusion welds is presented. It can sample a weld surface at a rate of up to 80 profiles per second, achieving a 0.1-mm accuracy. The developed software analyzes the captured cloud of points in real time, determining the characteristic shape parameters (length, width, height, cross-section, volume, starting position, etc.), which are subsequently used for the automated classification of the welds into acceptable and unacceptable. The software also detects surface defects, such as undercutting, holes or melt splash, etc. The second example presents a system for the quality control of power transmission belts. The system acquires successive profiles of the belt under test with an overall accuracy of 0.02 mm. In order to measure a complete belt surface, the belt is translated in the longitudinal direction using pulleys driven by a micro-stepping motor. The captured collection of successive belt profiles is analyzed to extract two types of data: key dimensions of the belt profile as defined by the product documentation (e.g., tooth height and width for toothed belts) and data pertinent to the surface integrity (e.g., the presence of typical surface defects). The third example examines a system for surface-quality assessment of safety-critical die-castings. The measurement system acquires surface profiles using anamorph optics, achieving an accuracy of 0.01 mm. The geometry-specific parameters (the flatness of the particular surface region, the statistical distribution of the measured points and the height of the surface defects) are calculated from the acquired surface data and then checked whether/how they fit within the tolerances specified in the technical documentation. Key words: laser profilometry, measurement, product shape, quality assessment, G^podarska ^ Zdruienie kavinskc ifidu^tnjc ■V l»luz>IUIIDN01EHNIK0,AVroMAnZACU0lNMEHA11iaNIK0 HYDAC Dan odprtih vrat Spoštovani, vabimo vas, da nas obiščete 5. in 6. marca na sedežu podjetja v Mariboru, Zagrebška cesta 20 HYDAC INTERNATIONAL Z več kot 6000 zaposlenimi v lastnih podjetjih v 46 državah in preko 300 prodajnimi mesti po celem svetu, s strokovnim znanjem, izkušnjami in servisom, smo vedno v neposredni bližini naših poslovnih partnerjev. REDFOX - TCU Podaljšajte življensko dobo transformatorjev -diagnostika in kondicioniranje transformatorskih olj TFS - TwistFlow Strainer AutoFllt^) kombinacija centrifugalnega separatorja in avtomatskega filtra s povratnim izpiranjem za vodo, emulzije in druge tekočine HYBOX Nadgrajen hidravlični agregat, koncipiran po sistemu »lego kock« za: - volumne rezervoarja 25, 50, 100 in 200 litrov; - moči EM od 0,55 do 22kW Ekipa HYDAC vam bo z veseljem predstavila svoje najnovejše izdelke s področja: hidravlike diagnostike olj filtriranja olja, vode in emulzij elektronike v hidravliki ter novosti: Spletni portal www.hydac.si Prospekti v slovenskem jeziku Predstavili vam bomo spletni portal in pregledne prospekte v slovenskem jeziku CM-Expert Nadzor in krmiljenje procesov in naprav, zbiranje, vrednotenje in arhiviranje podatkov - vse z enim sistemom! IXU Agregati za izmenjavo ionov in filtriranje fluidov na osnovi fosfatnih estrov (HFD-R) Veselimo se vašega obiska! Prijave in več informacij na: info@.hydac.si ali fax 02 460 15 22 www.hydac.com Design and test of an intelligent energy efficient valve to decrease pressure pulsation in power steering systems Torsten VERKOYEN, Hubertus MURRENHOFF Abstract: In a joint research project BMW and IFAS analyzed two well known hydraulic phenomena occurring in power steering systems, in order to reduce noises, that are caused by these phenomena. The research project was subdivided into three tasks. The first task incorporated the analysis of the power steering system of a BMW 5 series passenger car. During this analysis an impulsive pressure pulsation phenomenon known as rattling as well as a periodic pressure oscillation called shuddering were measured. Both phenomena result in distracting noises within the passenger cabin and occur during certain different driving manoeuvres. The second task included the construction of two test benches to reproduce rattling and shuddering independent from the car. A comparison of the measured data obtained by driving tests with the collected data from the test benches verified their functionality and accuracy. Another advantage of the test rig is that it provides easy access to the power steering system's components. Modifications can therefore be carried out in a short amount of time. Finally an intelligent valve was designed and tested at the two test benches. The valve can detect the two different hydraulic phenomena without the need of sensor signals and without causing high pressure drops. In case of rattling the valve softens the return line of the power steering system and in case of shuddering the return line is hardened. A softer return line reduces pressure pulsations while a harder return line is insensitive to periodic pressure oscillations. This paper describes a solution for two different hydraulic phenomena (rattling and shuddering) occurring in power steering systems. The solution is the integration of an intelligent energy efficient valve into the power steering system's return line, which changes the stiffness of the return line depending on the occurring phenomenon without affecting the sensation of the steering. The functionality of the presented valve is proven by means of the test results obtained from two test rigs designed to reproduce the described phenomena. Key words: Power Steering System, Rattling, Shuddering, Pressure Pulsation, ■ Introduction The reduction of ambient noise has gained great importance in modern automobile design. Following the Dipl.-Ing. Torsten Verkoyen, Univ. Prof. Dr.-Ing. Hubertus Murrenhoff, both Institute for Fluid Power Drives and Controls (IFAS), RWTH Aachen University, Germany achievements which have been made in eliminating the engine as a major source of noise, the latest trend in development focuses on ancillary components with a high power density. Among these components, hydraulic power steering systems prove to be a particularly challenging example. The typical design of a hydraulic power steering system is shown in Figure 1. The steering movements of the driver cause the torsion bar to induce a difference angle between valve input shaft and valve housing. This difference angle leads to twisting out the steering valve, which is designed as a hydraulic full-bridge, so that fluid enters from the pump trough the pressure line and steering valve into the respective cylinder chamber, causing overall movement of the steering cylinder. Figure 1. Hydraulic Power Steering System The volumetric flow from the second cylinder chamber passes through steering valve and return line into the tank. The valve housing has a gear pinion attached to its end and is joined with the steering cylinder by means of a gear rack. Thus, the difference angle between valve input shaft and valve housing may be compensated by the axial movement of the steering cylinder. If at this point, an external load is applied to the gear rack however, the aforementioned mechanical joint between valve housing and steering cylinder can cause the valve to twist out, leading to increased pressure in the steering system. In this case the steering system is driven by the external load. Well known accoustic phenomena in hydraulic power steering systems are rattling and shuddering. These are frequently misinterpreted by the driver as a malfunctioning of the steering system. Both accoustic phenomena, rattling as well as shuddering, are brought about by two different driving situations. Rattling, for instance, is caused by driving over an obstacle while moving the steering system at slow vehicle speeds (Figure 2). In daily traffic, kerbstones or floor sills in car parks constitute the most common form of such obstacles. the characteristic oscillating rattling noise. The phenomenon of shuddering on the other hand, is caused by moving the steering system while the brake system is engaged and the vehicle is at a standstill (Figure 3). Steering on smooth, painted car park floors can lead to a self induced stickslip effect between tires and surface. As is the case during rattling, this incitement of load is transferred via the steering link onto the steering system. This means for the steering hydraulics, that shuddering causes pressure and volumetric flow pulsations, which are lower in frequency than those observed for the rattling phenomenon. However, next to the disturbing noise, shuddering can also be felt by the driver due to an oscil- Figure 2. Driving situation for rattling The sudden load induced on the undercarriage by driving over the obstacle is conducted via the steering link onto the steering cylinder. In the steering system, this incitement of load causes pressure and volumetric flow pulsations, which result in Figure 3. Driving situation for shuddering Figure 4. Test bench for rattling lating torque acting on the steering wheel. ■ Analysis of the acoustic phenomena In a joint research project conducted by BMW and IFAS, both accoustic phenomena were examined. One task consisted in the construction of adequate test benches, to reproduce rattling and shuddering in a test environment. Both test benches had to allow for improved accessability to the steering system and should enable an efficient analysis and assessment of possible solutions after the tests had been conducted. In order to realise adequate test benches, the relevant incitement parameters (external load, steering wheel angle, etc.) were determined during road tests. Figure 4 shows the design of the rattling test bench. Different to the actual vehicle, the steering system's pump is powered by an electric motor. All other components, such as pressure lines, coolers, oil tanks, etc. are arranged corresponding to the test vehicle. The steering system is moved against a spring-mass system from a center position to the left, and thus pressure is induced on the system, which is equal to the pressure that had been measured in the respective cylinder chamber during a road tests, shortly before driving over the obstacle. The steering wheel is fixed in this position. A Hydropulser, consisting of a servo cylinder and a fast control valve, is inducing the Figure 5. Test bench for shuddering same sudden load onto the system, in the road test with the help of strain which is equal to the data collected gauges attached to the steering links. Figure 6. Pressure signals during rattling Various sensors are installed on the test bench, which determine the relevant system parameters. The determination of pressures is established by sensors attached to the pump outlet (pPst), at the steering valve inlet (pPLv) and steering valve outlet (pTLv). Next to these, the load on the cylinder by the hydropulser (Fkb), the rack displacement (ykb) and the tank temperature (tT) were plotted. In addition, the angle at pinion gear (delta_phi) and the rotation speed of the pump (nP) were also monitored. Because shuddering is determined by the contact between tire and surface, it is imperative that the test bench also includes a front axle corresponding to that of the test vehicle. The shuddering test bench is shown in figure 5. In analogy to the rattling test bench, the pump is also fed by an electric motor. Further components (lines, steering gears, cooler, oil tank, wheel suspension, etc.) corresponded to the design of the test vehicle. A manually adjustable piston served as braking system, in order to carry out steering manoeuvres with enganged front wheel brakes. To simulate the weight of the engine, a clamped-on cylinder is used in simulating the axle load of the test vehicle. The characteristic steering profile is simulated by a position-controlled electric motor, which is shown in the top left corner of figure 5. The profile, which is steered by the electric motor, had been determined beforehand in a road test and assigned on the test bench. A major task of the test bench consists in simulating the stick-slip effect, which occurs during road test, thus shuddering pads are installed between tires and machine base. To determine the various system parameters, the sensors which are applied in the rattling test bench are installed in similar manner. Thus, pressure, rotation speed, displacement and temperature can be measured. With the help of the pressure readouts from both test benches, an analysis and identification of the accoustic phenomena can be accomplished. The readouts from the pressure sensors at the rattling test bench are Figure 7. Cavitation bubbles in the return line given in figure 6. The pressure curves clearly show an incitement of the steering system through the hydropulser at 0.07 seconds. This incitement simulates the conditions experienced while driving the vehicle over an obstacle. In the return line of the power steering system, at first an increase of pressure up to ca. 12 bar is evident (pTLv), then a sharp drop to 0 bar; which is then followed by sharp pressure peaks. It is this drop to a 0 bar pressure level and the subsequent sharp pressure peaks - caused by a vibrating gear rack that sets the steering valve oscillating - that explains the characteristic rattling noise. pressure drop to 0 bar, and the subsequent pressure peaks could even lead one to presume that cavitation is taking place. This initial assumption was confirmed in a test in which a visible section was integrated into the return line [1]. Figure 7 shows the flow channel in the visible section. The left image shows the normal condition. The flow channel contains a transparent flow, which is illuminated by a source of light beneath the visible section. When the rattling phenomenon commences, the flow channel is temporarily darkened by cavitation bubbles and the light source will only illuminate the upper and lower margin of the vision panel. Figure 8. Pressure signals during shuddering The rattling experienced on the test bench constitutes a dampened vibration which fades away after a couple of cycle periods, exactly as found under road test conditions. Thus, next to the measured pressure pulsations, the oscillating steering valve has also to be responsible for the unsteady volumetric flow in the return line. The The pressure curves during shuddering are shown in figure 8. If the steering wheel is moved from its central position, the pressure in the steering system increases up to 40 bar. Next, the linear increase of system pressure is superimposed by a periodic pressure oscillation, which can be measured at the high pressure side of the steering valve (pPst, pPLv), as well as on the low pressure side (pTLv). The pressure pulsations during shuddering are significantly lower in frequency at 20 Hz than during rattling. Steering movements on critical surfaces lead to stick-slip effects on the tires that set the entire steering system pulsating, which is facilitated by an inappropriate front axle geometry and wide tires. Next to the disturbing noise, this periodic pressure oscillation leads to a fluctuation in steering wheel torque, which is experienced as a shuddering sensation by the driver. ■ Troubleshooting To eliminate both noise phenomena - rattling and shuddering - an additio- nal component was to be developed, which can be integrated into the existing steering system. According to the results obtained from the test benches, a reduction of pressure fluctuation in the steering system would correspond to a reduction in noise in the entire system, for rattling as well as for shuddering. The integration of an additional component into the pressure line was not an option though, because resonators were already installed in the pressure line as a standard measure to reduce pump pulsation. Possible solutions to reduce pulsation of power steering systems have already been thoroughly treated by [2, 3]. A solution for the return line has to meet the following requirements, set by BMW: • The additional component is in-tegrateable into the return line of the steering system • Minimal drop in pressure under normal conditions • The point of activation must be detected without electronic sensors • To minimize pressure oscillation no external source of energy is used • Simple design of the additional component Prior to developing a new solution, existing production-model solutions were examined and their pros and cons analyzed. There are two orifices integrated into the production-model Figure 9. Simulation model of the steering system return line, which produce constant pressure drops. Because of these orifices, a back pressure is building up downstream from the steering valve, which counteracts the 0 bar pressure level in the case of rattling and thus antagonises the formation of cavitation. However, the increased pressure drop also creates an increase in the steering system's energy consumption. This additional resistance also leads to a shift in the eigenfrequency of the entire system, thus shuddering is - compared to a return line without orifices - reduced but not eliminated. Thus, next to a higher pressure drop in the return line, the orifices are also responsible for a modified line capacity. The hydraulic capacity can be calculated, as shown in Eq. (1): C (p) = dV dp (1) Figure 10. Sectional view of first prototype An increased pressure drop at a constant tube-chamber volume leads to a lower capacity and thus to a higher stiffness of the return line. In order to determine the consequences of a change in capacity on rattling and shuddering, a simulation model (as shown in figure 9) was built up in DSHplus. In the simulation, the capacity of the individual tubes can be parameterised in the contact points of the hydraulic components, termed volume knots. The simulation results show, that no rattling will occur in a soft return line with a high capacity. In the case of shuddering however, it is imperative that the return line is hard and of little capacity, in order to prevent self-induced pressure oscillations. This means, that the return line has to be designed with little capacity, which must be increased significantly by a control element if rattling should occur. In order for the control element to be able to distinguish between rattling and shuddering, the decrease in pressure at the measuring orifice is used as a triggering signal. Since rattling will cause an impulsive increase of volumetric flow through the system in contrast to shuddering, the drop of pressure at the measuring orifice will be significantly higher, which also results in an increase of the load acting on the orifice. This increase of load can be used to activate the control element. A decisive advantage over the production- model solution is constituted by the fact, that the diameter of the measuring orifice can be dimensioned a good deal larger than the diameter of the original orifice plate. This is due to the fact that it does not have to function in building up back pressure. The design of a first prototype is shown in figure 10. The prototype is based on a cross-connection through which the fluid flows from the left side to the right. The top and bottom plugs of the cross-connection are connected with a capacity. The control element is designed as a slider, which generates a pressure drop, dependent on the volumetric flow. If the volumetric flow rises up to a switch point, the slider moves to the right against the spring force and opens a connection to the capacity through its radial holes. The elasticity can be adjusted with a lock nut. The capacities used are flat tubes made by ContiTech, which excel in their volumetric expansion ability. Design results for the rattling test bench with an installed prototype are shown in figure 11. Figure 11. Prototype on the rattling test bench Both flat tubes were attached as dead ends to the cross-connection. When rattling, there was clear evidence of breathing visible at the flat tubes, which was not the case during shuddering. This fact already indicates the functionality of the prototype valve. The plotted pressure signals verify it. ■ Conclusion During rattling (see figure 12), there is no evident pressure drop and no pressure peaks caused by cavitation. The additional capacities integrated into the system by means of flat tubes, smooth the pressure curve in the return line. Although the incitement of the steering system by the impact of the hydropulser is clearly visible at 0.075 sec, there is no periodic oscillating pressure, as had been the case before (compare to figure 6). Acoustically, the impact of the hydropulser is now only audible as a dampened noise, which subsides immediately. The prototype also has a positive effect on system behavior during shuddering (see figure 13). In this loading case, both capacities are shut off from the rest of the system by the closed valve slider. The return line has a lower capacity and thus a higher stiffness. Figure 12. Pressure signals during rattling with integrated prototype Figure 13. Pressure signals during shuddering with integrated prototype Compared to the results of measuring shuddering in the standard production-model line (see figure 8), pressure pulsations in the return line could be significantly reduced. At the same time, the pressure amplitude was lowered on the high pressure side, downstream from the steering valve. Thus, a positive effect on steering wheel torque can be sensed by the driver, since no shuddering can be felt on the steering wheel while at a standstill on smooth surfaces. By means of integrating the valve prototype into the return line of the steering system, a significant reduction of pulsating pressure during rattling as well as shuddering can be achieved. The reduction of pulsation leads to an elimination of the disturbing noise, which is clearly audible when the product-model line is used in the return line. In addition, the integration of the valve prototype leads to the removal of the two orifices of the product model line, thus leading to a reduction of the overall system pressure drop. This leads to increased fuel efficiency for the entire steering system. The radial arrangement of the flat tube around the steel tube would furthermore constitute an improvement in design, saving installation space. References [1] Verkoyen, T., Goenechea E., Goertz H., Bootz A., "Identification and Analysis of Pressure Pulsation to Enhance Driving Comfort in Passenger Cars Power Steering Systems", International Fluid Power Conference, 2006, Aachen, Germany [2] Rösner, J., "Power Demand of Load Adaptive Attenuation of Pressure Pulsation in Automotive Systems", International Fluid Power Conference, 2008, Dresden, Germany [3] Goenechea, E., „Mechatro-nische Systeme zur Pulsation-sminderung hydrostatischer Verdränger- einheiten", PHD Thesis, 2007, RWTH Aachen University Snovanje in preizkušanje inteligentnega energetsko učinkovitega ventila za zmanjšanje pulziranja tlaka v avtomobilskih volanskih krmilnih sistemih Razširjeni povzetek V prispevku je prikazana raziskava problema glasnosti oz. hrupa in tresljajev, ki jih povzroča volanski krmilni sistem avtomobila. V skupnem raziskovalnem projektu Inštituta IFAS in podjetja BMW sta bila podrobneje analizirana dva dobro znana hidravlična pojava, kot sta tresenje in glasnost volanskega krmilnega sistema pri premagovanju ovire na cestišču ob majhni hitrosti avtomobila in pri vrtenju volanskega obroča oz. premikanju koles avtomobila na mestu. Oba problema se pojavita predvsem pri upravljanju avtomobila na parkirišču oz. pri obračanju. Glavni cilj raziskave je bil zmanjšanje hrupa, ki ga povzroča volanski hidravlični krmilni sistem. Prispevek podaja predvsem del analize in sklepne ugotovitve raziskave, kjer je za rešitev obeh negativnih hidravličnih pojavov predlagana integracija inteligentnega in energetsko učinkovitega ventila v povratni hidravlični vod volanskega krmilnega sistema. Vključeni ventil vpliva na spremembo togosti povratnega hidravličnega voda v odvisnosti od obeh hidravličnih pojavov in ne vpliva na občutljivost volanskega sistema. Raziskovalni projekt je bil razdeljen v tri sklope. Prvi sklop raziskave je vključeval analizo volanskega krmilnega sistema za osebni avtomobil BMW serija 5. V okviru te analize sta bila izmerjena in podrobneje analizirana dva pojava, in sicer nenadno pulziranje tlaka olja, katerega posledica je hrupnost volanskega krmilnega sistema, kakor tudi periodično nihanje tlaka, ki povzroča tresljaje sistema in posledično tudi hrup. Posledica obeh pojavov je moteč hrup v potniški kabini avtomobila, ki se pojavlja predvsem v določenih elementih vožnje, kot je npr. vožnja čez ovire ali parkiranje. Drugi del projekta je vključeval gradnjo dveh preizkuševališč, ki sta omogočila laboratorijsko reprodukcijo obeh zgoraj opisanih pojavov, in sicer neodvisno od avtomobila. S primerjavo realnih podatkov, pridobljenih z meritvami med vožnjo avtomobila, s podatki, pridobljenimi na preizkuševališčih, je bila dosežena verifikacija preizkuševališč, predvsem njihova funkcionalnost in natančnost. Druga prednost preizkusne naprave je ta, da omogoča enostaven dostop do komponent volanskega krmilnega sistema. Spremembe za izboljšavo sistema oz. modifikacije so zato lahko izvedene v krajšem času in z manjšimi posegi kot na avtomobilu. V tretjem delu raziskave je bil razvit nov, inteligenten, energetsko učinkovit ventil za uporabo v volan-skem krmilnem sistemu in analiziran v okviru preizkusov na obeh preizkuševališčih. Nov ventil lahko zazna oba problematična zgoraj opisana hidravlična pojava brez uporabe senzorskih signalov in brez povzročanja visokih padcev tlaka. V primeru nastopa nenadnih hidravličnih udarov in ropota sistema naredi ventil povratni hidravlični vod volanskega krmilnega sistema manj tog, v primeru periodičnih nihanj oz. tresljajev pa ventil ta vod otrdi oz. povzroči povečanje njegove togosti. Mehkejši povratni vod zmanjša vpliv pulziranja tlaka, medtem ko je bolj tog povratni vod manj občutljiv za periodična nihanja tlaka. Ključne besede: volanski krmilni sistem avtomobila, hrup, tresljaji, pulziranje tlaka, tlačni udar, Nomenclature delta_phi angle at pinion gear C hydraulic Capacity F external load on steering cylinder Fkb load an cylinder by hydropulser nP rotation speed of pump Ap pressure change pPst pressure at pump outlet pPLv pressure at steering valve inlet pTLv pressure at steering valve outlet tT tank temperature AV volume change ykb rack displacement The article was originally published on 7'h JFPS International Symposium on Fluid Power, TOYAMA 2008, Japan FLUIDNO1EHNIK0, AVTOMAHZACUO H MEHATRONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http;/^wwv.fs.uni-lj.siA/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Avtomatizacija pakiranja Srečko KLEMENC ■ 1 Uvod Ko vodstvo kakšnega podjetja z zadovoljstvom ugotavlja, da mu prodaja izdelkov neprestano raste, se pojavi vprašanje, kako zadostiti povečanemu povpraševanju. Načinov, kako rešiti to nalogo, običajno ni veliko. Zvišanje števila delovnih mest je možnost, ki povečuje zaposlenost, če je na trgu dovolj kvalificiranega kadra. Obstaja pa nevarnost, da se zmanjša kakovost izdelkov. Druga možnost je avtomatizacija proizvodnje. Ta zahteva več časa in višje stroške investicije, vendar manj stroškov dela. Del proizvodnje - posamezne dele ali podsklope - prepustiti kooperantom bi bila tretja možnost. Pogoj pa je dovolj izkušenj in utečeno sodelovanje s kooperanti. Prenos proizvodnje v stroškovno cenejše dežele pa tudi ni vedno primeren. Podjetje za izdelavo in prodajo kozmetičnih izdelkov za nego las Ba-sler-Loreal Harkosmetik je v južni Nemčiji. Porast povpraševanja po bioloških šamponih je zahteval povečanje proizvodnje. Kljub nabavi strojev z večjo zmogljivostjo je proizvodnjo še vedno zaviralo ozko grlo v pakirnici. Podjetje ima poleg grosistične tudi kataloško prodajo, kar zahteva poseben način pakiranja in skladiščenja izdelkov. Vodstvo podjetja je razmišljalo o avtomatizirani pakirnici, vendar za tako specifičen način pakiranja na tržišču ni ustreznih strojev. Za pakirno linijo, sestavljeno iz več strojev, pa niso imeli dovolj prostora. Zato so začeli iskati rešitev pri podjetjih, ki se ukvarjajo s tovr- Srečko Klemenc, INOTEH, d. o. o., Bistrica ob Dravi stno pakirno tehniko, posebej pri tistih, ki ponujajo rešitve po željah naročnika. ■ 2 Opredelitev zahtev in naloge pakirnega stroja Iz polnilnega stroja pride vsako uro 7200 pravokotnih plastenk z navoj-nim čepom in z maso 1 kg. Te je treba zložiti v plastične zaboje s prekati, ki služijo za kratkotrajno skladiščenje v pakirnici kataloške prodaje. Za velike odjemalce se plastenke zlagajo v kartone, ti pa na leseno paleto, ki se odpelje v skladišče veleprodaje. Potek polnjenja zabojev in palet je prikazan na sliki 1. Prazni zaboji so zloženi na EU-pa-leto (800 x 1200 mm) v višini 1800 mm. Paleto je treba razložiti, kartone napolniti s plastenkami in polne kartone ponovno zložiti na paleto. Kadar gre za grosistično prodajo, se k polnilnemu stroju pripeljejo prazna paleta in kartonski prirezi. Te je treba najprej odpreti in oblikovati, jih napolniti s plastenkami, zapreti, zalepiti in nato zložiti na paleto do višine 1800 mm. Stroj mora delati v dveh, občasno v treh izmenah. Dimenzije strojne opreme morajo biti prilagojene obstoječemu prostoru. Vse vgrajene komponente naj bodo izdelki evropskih izdelovalcev. skladišče paleta s praznimi zaboji odvzemanje zabojev prazna paleta polnjenje zabojev s plastenkami nalaganje zabojev n a paleto polna paleta prazna paleta kartonski prirezi oblikovanje kartonov polnjenje kartonov s plastenkami nalaganje kartonov na paleto polna paleta delovanje polnilnice polnjenje zabojev ali polnjenje kartonov Slika 1. Proces polnjenja kartonov in zabojev s plastenkami ■ 3 Zasnova sistema Ker se polnjenje kartonov ali zabojev izvaja izmenično (slika 1), bi to lahko opravil manipulator z ustreznim prije-malom, ki bi vlagal plastenke - enkrat v zaboje, drugič v kartone. Na mesto polnjenja ločeno prihajajo kartoni oziroma zaboji. Zaboji prihajajo v polnilni sistem na paletah, zato jih je treba pred vlaganjem plastenk vanje vzeti s palet in jih podajati pod polnilno enoto in po polnjenju ponovno postaviti na palete. Kartoni prihajajo z nasprotne strani in jih je treba oblikovati, to lahko izvede poseben stroj ali posluževalec, po končanem polnjenju s plastenkami gredo kartoni do mesta za zapiranje kartona in nato do nakladalnika na palete. Da bi dosegli zahtevano zmogljivost, 600 enot na uro, bo treba sočasno prijeti 12 plastenk in jih odložiti v karton ali zaboj. Tudi menjava polne palete s prazno mora biti dovolj hitra, da lahko celoten proces deluje neprekinjeno. Polnjenje zabojev in nalaganje na palete naj bi potekalo na istem stroju. Njegovo delovanje je prikazano na sliki 2. Paleta s praznimi zaboji, ki pride iz skladišča, se ustavi v razkladalniku zabojev - manipulatorju. Posebno prijemalo, ki po potrebi lahko prijema tudi več zabojev, te položi na transporter, ki pripelje zaboje do polnilnega mesta. Plastenke, ki pridejo iz polnilnega stroja po verižnem transporterju, se na zbirnem mestu zložijo v pravokotno obliko (4x3 = 12). Prijemalo, sestavljeno iz 12 prijemalnih prstov, prime hkrati 12 plastenk in jih odloži v zaboj. Polni zaboji se po drugem transporterju zapeljejo do nakladalnika zabojev, v katerem čaka prazna paleta, ki je prišla iz razkladalnika. Pri polnjenju kartonov se prijemalo s plastenkami pomakne v nasprotno smer od zabojev in tam odloži plastenke v karton. Kartone predhodno oblikuje naprava za postavljanje kartonov in jih pomakne na polnilno mesto. Napolnjeni karton gre skozi stroj za zapiranje in lepljenje in dalje v nakladalnik zabojev/kartonov in nato v skladišče. skladišče skladišče paleta s praznimi zaboji ali prazna paleta razkladalnik zabojev prazna paleta nakladalnik zabojev in kartonov prazni zaboj polni zaboj zapiranje kartona polna paleta z zaboji ali kartoni polnilno mesto prazni karton postavitev kartona polnilec 1 zbirno mesto i dotok plastenk 1 1 potek avtomatiziranja - zasnova Slika 2. Zasnova avtomatiziranega delovanja ■ 4 Konstrukcija Osnova za pristop k izdelavi načrtov je bil podroben tehnološki opis, diagram gibanja, v katerem so predvideni tudi senzorji, končna stikala in način pogona posameznih delovnih enot. Hitrosti posameznih gibov pogonskih enot in transporterjev so določene tako, da je skupen čas vseh gibov krajši od časa za doseganje največje zmogljivosti polnilnega stroja (7200 enot na uro) oziroma celotne naprave, ki znaša 600 napolnjenih zabojev oziroma kartonov, naloženih na paleto v eni uri. Razkladalnik palet je grajen kot dvo-osni manipulator. Na vertikalni osi Z (1) je prijemalo (2) za prijem zabojev. Z-os ima električni pogon in je pritrjena na horizontalno os Y (3). Prijemalo je izvedeno tako, da prime celotno lego zabojev, 8 kosov, ki jih manipulator postavi na ploščad (4). Ta način prijemanja zmanjša število taktov in dopušča dovolj časa za menjavo palet ter prihrani tretjo os. Ko je na ploščad odložen zadnji sloj praznih zabojev, je tudi na nakladalniku zabojev/kartonov odložen zadnji sloj polnih zabojev (13). Transporter palet (5) odpelje paleto s polnimi zaboji iz nakladalnika, iz razkladalnika pa prazno paleto v nakladalnik. Proces se ponovi. Pod ploščadjo (4) je linearni pogon (6), ki preko prečne letve pomika po dva zaboja na valjčno progo (5). Ločevalnik (7) na kocu valjčne proge pomakne zaboj na polnilno mesto (10). Plastenke, ki pridejo iz polnilnice, se na urejevalniku (8) razporedijo na dve progi, s čimer se poveča zmogljivost zbirnika (11). Ko je na zbirniku 12 plastenk (3 x 4), jih prijemalo (12) prime in dvigne z zbirnika. Pri tem se raster (3 x 4) poveča na raster zaboja, ki je zaradi reber večji od rastra plastenk. Pri prenosu do polnilnega mesta zabojev (10) se prijemalo za-suče za 90° in nato plastenke položi v zaboj. Ko je zaboj poln, se po valjčni progi (9) odpelje do nakladalnika. Nakladalnik (13) je večplastni paletir-ni sistem. Iz razkladalnika se pripelje prazna paleta v nakladalnik. Ta jo dvigne na višino nalaganja. Na valjčni progi (9) se v tem času na dvigalu (15) zbereta dva zaboja, ki ju dvigne na višino zlaganja. Potiskalo (14) ju porine na paleto. Dvigalo se spusti do valjčne proge in sprejme dva nova zaboja in postopek se ponovi. Ko je Slika 3. Funkcionalni prikaz avtomatiziranega sistema za razkladanje, polnjenje in nakladanje zabojev in kartonov. na paleti naložen prvi sloj, se paleta spusti za višino zaboja in nalaga se sledeča plast. Proces se ponavlja, dokler ni naloženo predvideno število zabojev. Naložena paleta se zapelje iz stroja in na njeno mesto pride prazna. Hitrosti gibanja so določene tako, da se proces ne prekine in ni čakanja. Kadar se plastenke zlagajo v kartone, je treba vključiti program za nalaganje v kartone, ki omogoča različne oblike zlaganja. Ker se je naročnik odločil, da v tej fazi avtomatizacije ne bo avtomatične naprave za postavljanje kartonov, bo to prevzel upravljavec stroja (16). Ko ta odpre kartonski pri- rez, ga postavi na predvideno mesto in umakne roke iz nevarne cone, se vključi potek delovanja. Lijak (17) prime karton in ga pomakne na polnilno mesto (18). Prijemalo (12) po dvigu plastenk ne spremeni rastra; pri prenosu do polnilnega mesta (18) pa jih zasuče za 900 kot pri zabojih. Polni karton zapelje v zapiralno napravo (19). To je stroj za zapiranje kartonov italijanskega izdelovalca, vgrajen v linijo. Zaprti karton zgoraj in spodaj zalepi z lepilnim trakom. Na svoji poti do dvigala se karton giblje preko zasuče enote (20), ki po postopku, zapisanem v programu, zasuče določen karton 900 v levo ali desno. Ta postopek je potreben zato, da se kartoni tesno prilegajo drug v drugega in da je vsaka druga plast kartonov na paleti zrcalna slika prve plasti. Nakladalnik pri kartonih deluje enako kot pri zabojih, le po drugem tehnološkem postopku zlaganja. Premočrtne gibe izvajajo linearni pogoni: • pnevmatični cilindri z dvema bat-nicama za gibe s konstantno in kratko dolžino, • premočrtne pnevmatične enote s prigrajenimi drsnimi ali kotalnimi vodili za daljše konstantne gibe. gibljive energetske vode (elektrika, pnevmatika) je izdelal Kabelschlepp. Servomotorji in regulatorji so iz podjetja Danacher - Seidl, asinhronski motorji pa iz podjetja SEW ali SITI (vsi iz Nemčije). ■ 5 Sklep Idejne načrte in razvoj stroja je izdelal Kace, kooperant strojne tovarne Kleinwenz, ki pogosto prevzema razvoj pri njihovih večjih projektih. Pri izdelavi strojne opreme so bile uporabljene vse v konstrukciji opisane Za vzdrževanje opreme je pomembno, da je vgrajenih čim manj dobaviteljev, zato so te določili že ob samem začetku konstruiranja. Naprava uspešno deluje. Gospoda Kleinwenz in Kace sta od naročnika dobila pisno zahvalo za uspešnost. V tem opisu navedene komponente v Sloveniji zastopa INOTEH, d. o. o., v katerega lasti je tudi celotna dokumentacija opisane opreme. Več informacij: sk@inoteh.si. Slika 4. Prijemalo za plastenke Pogon premočrtnih vodil za večpo-ložajne gibe pa je električen. Dobavitelj vodil s pogoni je Origa - Hoerbiger (Nemčija), ki ima na tem področju veliko izbiro. Krožno gibanje do kota 180° izvajajo pnevmatične zasučne enote, večje kote pa enote z električnimi motorji. Dobavitelj prijemal in zasučnih enot je SOMMER (Nemčija), za vakuumsko tehniko - priseske in črpalke - pa PIAB (Švedska). Transport embalaže - zabojev in kartonov - izvajajo valjčni transporterji dobavitelja ITEM (Nemčija), palete pa premikajo verižni transporterji lastne konstrukcije. Dvigala, če niso linearne enote, poganjajo elektromotorji preko zobatih jermenov. Ohišje je iz svetlo eloksiranih profilov z integrirano prozorno zaščito in potrebnimi vrati za dostop do vseh vitalnih delov. Vsa vrata so nadzorovana in varnostno zaščitena. Profili in vsi vezni elementi so v izvedbi, ki prenaša sunke in vibracije, za kar jamči izdelovalec ITEM (Nemčija). Električna oprema odgovarja evropskim predpisom. Krmilnik SIMATIK - Siemens je vgrajen v krmilno omaro, posluževalni panel pa je na gibljivem drogu. Energetske verige za Slika 5. Stroj za polnjenje zabojev in kartonov s plastenkami komponente in elementi. Oprema je bila izdelana pri Kleinwenz Maschinenfabrik v izredno kratkem času. Logistični načrti in diagrami so omogočili, da sta se električna stikalna omara in krmilni program delovanja gradila sočasno s strojniškim delom opreme. Po končani montaži so potekali preizkusi delovanja. V ta namen je naročnik izvajalcu dostavil več tisoč polnih plastenk, primerno število palet, zabojev in kartonov. Po uspešnem prvem prevzemu so stroj razstavili za transport, kar je bilo predvideno že v sami konstrukciji, ga dostavili naročniku, ponovno sestavili in končno predali. manipulcija in transport, komponente, razvoj in izvedba INOTEH mmmmmABfBus onaup company INOTEH d.o.o. Kželeznici 7 2345 Bistrica ob Dravi www.inoteh.si Panolin bioPLUS maziva in izpusti CO 2 Segrevanje ozračja, klimatske spremembe, toplogredni plini, Kjotski protokol, zmanjševanje izpustov CO2, CO2odtis, ^ so fraze, ki jih vse pogosteje uporabljajo mediji, da bi opozorili svet na nevarnosti onesnaževan-jaozračja, ki ga povzroča vsevečja potreba po energiji. Kot vemo, je glavni krivec (pre)velika poraba ogljikovodikov. Fosilna goriva, gnojila za kmetijstvo, rastline in plastične mase vsebujejo ogljikovodike, katerih zaloge se zmanjšujejo. Tudi na področju hidravličnih tekočin bi lahko s smotrno izbiro in uporabo prispevali svoj delež k skupnim naporom. Ne smemo namreč spregledati dejstva, da se v večini primerov še vedno uporabljajo mineralna olja. Kjotski protokol Leta 1997 je velika večina držav članic Organizacije združenih narodov dosegla sporazum o uradnem in zavezujočem protokolu s ciljem določiti način za omejitev posledic onesnaževanja ozračja. Protokol je dobil ime po mestu Kjoto na Japonskem, kjer je bil sprejet. Glavni cilji Kjotskega protokola so: - zmanjšati izpuste CO2 (če bo potrebno tudi z zakoni) po vsem svetu, - sprva v industriji določiti mejne emisije CO2 z dodeljevanjem emisijskih kuponov in vzpostavitvijo trga z njimi ter - vplivati na mednarodno prepoznavanje problema. Posledica sprejetja Kjotskega protokola bo pritisk na industrijo, da zmanjša emisije CO2. Odvisno od časovnega plana, ki so si ga zastavili politiki, bodo aktivnosti za doseganje ciljev Kjotskega protokola v posamezni državi potekale v različnih časovnih okvirih. Tudi v Sloveniji se temu ne bomo mogli izogniti. Velika Britanija je ena od držav, ki se z uresničevanjem ciljev iz Kjotskega protokola že zelo konkretno ukvarja in prehiteva termine doseganja prvotno zastavljenih ciljev. Tako predstavlja zgled ostalim državam. V Veliki Britaniji so uvedli izraz "CO2 odtis" oz. "ogljikov odtis", ki postavlja cilje zmanjševanja emisij CO2 različnim vejam industrije. Ogljikov odtis (angl.: Carbon Footprint) je mera za vpliv posameznega človeka na okolje v obliki količine emisij toplogrednih plinov, ki jih posameznik "zakrivi" z rabo energije. Meri se v tonah CO2 na leto in ga lahko izračunamo. Računanje CO2 odtisa je uporabno za posameznike oziroma organizacije, saj lahko ugotovijo, kakšen je njihov osebni prispevek h globalnem segrevanju. Maziva PANOLIN BioPLUS v praksi PANOLIN AG je do sedaj svoja maziva iz palete bioPLUS (biodegradable Panolin LUbricating System) promoviral kot maziva z vrhunskimi tehničnimi lastnostmi, izjemno dolgo življenjsko dobo in popolno biološko razgradljivostjo. Vendar pa se bo to ob upoštevanju pomembnosti, ki jo svetovni mediji pripisujejo onesnaževanju zraka, nekoliko spremenilo. Prednosti dolge življenjske dobe in hkratne biološke razgradljivosti učinkujejo na zmanjšanje vpliva na okolje z zmanjšanjem odpadkov, porabe transportnih storitev in porabe energije za proizvodnjo maziv že v osnovi. Z drugimi besedami: PANO-LIN-ova maziva iz palete bioPLUS lahko pomagajo industriji pri doseganju ciljev Kjotskega protokola brez zmanjševanja učinkovitosti. V nadaljevanju bosta predstavljena dva primera uporabe maziv PANOLIN iz palete bioPLUS in njun prispevek k zmanjšanju CO2 odtisa, podaljšanju življenjske dobe in zmanjšanju stroškov v primerjavi z običajnimi mineralnimi olji. Obe raziskavi sta bili opravljeni v Veliki Britaniji. Primer 1: Prvi primer uporabe maziva BioPLUS predstavlja bager Hitachi, ki ga izvajalec zemeljskih del podjetje Land & Water Plant Ltd. uporablja pri gradnji bivalnega kompleksa, namenjenega za olimpijado v Londonu Tabela 1. Rezultati testa mineralnega olja in tekočine Panolin Biofluid ZFH Mineralno olje Shell Donax TG PANOLIN BIOFLUIDZFH Menjava olja: na 3 mesece brez menjave olja Povprečna življenjska doba prenosnika: 18 mesecev po 30 mesecih obratovanja še vedno deluje Povprečna razpoložljivost stroja: 80 % 100 % Tabela 2. Rezultati testa mineralnega olja in tekočine Panolin Biofluid ZFH Bager Hitachi, v lasti podjetja Land &Water uporablja mazivo BioPLUS leta 2012. Izbira maziv PANOLIN zagotavlja zmanjšanje količine odpadkov in porabe energije, kar skupaj omogoča povečanje učinkovitosti in zmanjšanje CO2 odtisa podjetja. Rezultati testa uporabe tekočine Panolin Biofluid ZFH v primerjavi s pred tem uporabljanim mineralnim oljem so prikazani v tabeli 1. Začetek testa: 29. 03. 2006 Rezultati (do sedaj): - ocenjeno zmanjšanje emisije CO2: 3 tone, - ocenjen prihranek stroškov za mazivo: 350.000 GBP, - stroj je obratoval 20 dni več in tako zaslužil 200.000 GBP več kot z mineralnim oljem. Na osnovi prvih pozitivnih rezultatov je podjetje (lastnik strojev) januarja 2007 sklenilo, da vse transmisije napolniz oljem PANOLIN BIOFLUID ZFH. Primer 2: Drugi primer uporabe hidravličnih tekočin Panolin predstavlja specialno tirno delovno vozilo - nabijalnik znamke Plasser & Theurer, ki se uporablja za utrjevanje podlage tračnic in ostala dela na železniški infrastrukturi. "Naš CO2 odtis smo zmanjšali na najnižjo možno raven, saj je večina Mineralna olja Shell Biološko razgradljiva olja Panolin Hidravlični sistem: - PANOLIN HLP SYNTH 46 - do sedaj 27.000 obratovalnih ur brez menjave Pogonski motor Deutz: Shell Rimula Super 15W-40: menjava olja na 3 mesece oz. 550 obratovalnih ur PANOLIN BIOMOT LD 10W-40: do zdaj je v 6 mesecih opravil 1250 obratovalnih ur Prenosnik ZF WG200 Powershift: Shell Rimula Super 15W-40: menjava olja na 3 mesece oz. 550 obratovalnih ur PANOLIN BIOFLUID ZFH: do zdaj je v 6 mesecih opravil 1250 obratovalnih ur brez menjave Pogoni gredi in distribucijski reduktorji: Shell Spirax 80/90: menjava olja na 3 mesece oz. 550 obratovalnih ur PANOLIN L08 19/4: do zdaj je v 6 mesecih opravil 1250 obratovalnih ur brez menjave Reduktorji dvigalk Plasser HOBC: Shell Omala 100 Plasser je v začetku decembra 2008 pričel obsežno testiranje: 240 reduktorjev na 3 strojih, v vsakem reduktorju po 6 litrov PANOLIN EP delov, ki jih uporabljamo, originalnih. Za vse naše stroje, ki jih uporabljamo za vzdrževanje infrastrukture, s popolnim zaupanjem predpisujemo hidravlično olje PANOLIN," pravi direktor tovarne John Naughton. V konkretnem primeru je bilo uporabljeno olje PANOLIN HLP SYNTH. Rezultati testa uporabe tekočine Panolin HLP Synth v primerjavi s pred tem uporabljanim mineralnim oljem so prikazani v tabeli 2. Začetek testa: 25. 04. 2008. Zaključek "Ali PANOLIN-ova teorija deluje tudi v praksi?" Odgovor je enostaven: "Da, deluje!" Naj navedemo nekaj dejstev: Testiranje s Plasserjem (glej primer 2) premika mejnike, saj se sedaj olja PANOLIN uporabljajo že sedem mesecev brez menjave. Na osnovi teh pozitivnih rezultatov želijo vsi pogodbeni vzdrževalci železnic v Veliki Britaniji vstopiti v koncept "Totalni bioPLUS". Specialno tirno delovno vozilo - nabijalnik znamke Plasser & Theurer PANOLIN WoPLUS - popolna paleta tehnološko vrhunskih maziv, ki so tudi biološko razgradljiva H/PLUS - popolna paleta nove generacije HI maziv za prehrambeno, farmacevtsko, in kozmetično industrijio ter proizvodnjo hrane za živali ffiPLUS - obsežna paleta maziv za industrijo, celoten katalog na naši spletni strani (v rubriki novice) High Tech Lubricants PANOLIN - napredna maziva + O b ^ % a 3 O 0 C 1 s. .cn ? 1 s Plasser bo v najuglednejši britanski reviji za železnice objavil članek o sodelovanju s PANOLIN-om. Prav tako želita uporabiti koncept "Totalni bioPLUS" za lastno promocijo tudi dve gradbeni podjetji v Veliki Britaniji. Pristanišče Belfast je pravkar pridobilo "ogljično nevtralni" status in bo uporabilo PANOLIN-ov bioPLUS kot del nadaljnjih naporov za zmanjšanje emisij CO2. Še več zgovornih primerov prednosti uporabe maziv Panolin lahko najdete na spletni strani: http://www.pano-lin.co.uk/downloads/news/ Pa še to: Koliko vi osebno oz. vaše podjetje prispeva k zmanjšanju emisije toplogrednih vplivov in zmanjšanju ogljikovega odtisa? Izračunajte svoj CO2 odtis in tudi svoj vpliv na okolje - t. i. ekološki odtis (angl.: Ecological Footprint) ob pomoči spletnega kalkulatorja, ki ga najdete na: http://www.carboncalculator.co.uk/ ali na: http://www.umanotera.org/in-dex.php?node=170 Povzel in priredil: dr. Darko Lovrec Fakulteta za strojništvo Maribor VABILO Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je v zadnjem šolskem letu Utrinek s podjetniškega foruma na FS v svojih prostorih na Aškerčevi ulici 6 v Ljubljani organizirala srečanja med predstavniki podjetij in študenti. Imenovali smo jih Podjetniški forum. Osnovni namen teh srečanj je bil, da študentje spoznajo industrijo, podjetja in dejavnosti v teh podjetjih, v katerih lahko po zaključku študija iščejo svojo službo. Interes je bil zelo velik. Podjetniškega foruma so se udeležila podjetja, ki iščejo diplomirane inženirje strojništva. Glede na dejavnost so bila raznolika: od tistih, ki pokrivajo klasično strojništvo, preko pro-Ljubljana cesnega inže- nirstva in elektrotehnike do telekomunikacijskih podjetij in celo revizijskih hiš. Vse to pomeni, da je spekter možnosti zaposlitve inženirja strojništva izredno širok. S Podjetniškim forumom bi radi nadaljevali tudi v bodoče. Prav zaradi tega vabimo vsa podjetja, ki bi se rada udeležila srečanj s študenti na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, jim predstavila svojo dejavnost in na ta način skušala privabiti diplomante strojništva v svoje vrste, da se prijavijo na spodnji naslov: elektronska pošta: janez.tusek@fs.uni-lj.si ali klasična pošta: Podjetniški forum, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo nadaljevanje s strani 25 ■ AMB 2010 (Ausstellung für Metallbearbeitung) - Obdelava kovin: razstava, predavanja, tekmovalne prireditve 28. 09.-02. 10. 2009 Stuttgart, Nemčija Organizatorja: - Messe Stuttgart - VDMAinVDW Informacije: - Messe Stuttgart ■ Automatica 2010 (Sejem avtomatike 2010) 08.-11. 06. 2010 München, ZRN Organizator: - Münchener Messe Informacije: www.automatica-munich.de HIDRAVLIKA OD IDEJE DO IZDELAVE VISTA HIDRAVLIKA d.o.o. je majhno zasebno podjetje za projektiranje, montažo In servis hidravličnih naprav, ki temelji na tridesetletnih izkušnjah na področju industrijske hidravlike. Osnovna dejavnost podjetja je lasten razvoj in proizvodnja končnih izdelkov. Sem spadajo hidravlični valji, hidravlični agregati in naprave za različna področja industrije. VISTA HIDRAVLIKA, d.o.o. Kosovelova ulica 14,4226 Žiri Tel.: 04/50 50 600 Faks: 04/51 91 900 GSM: 040 217 090 El. naslov: vista@siol.net www.vista-h idravl i ka.si Hidravlične dvižne mize Hidravlične dvižne mize so nepogrešljivi pripomočki pri dvigovanju bremen, premagovanju višinskih razlik, posluževan-ju strojev, na avtomatiziranih proizvodnih linijah ... . V posebnih izvedbah se uporabljajo tudi v gledališčih kot dvižne in potopne ploščadi, kot invalidski odri v individualnih stanovanjih in bolnišnicah, v letališkem prometu kot "kargo platforme", kot montažne ploščadi v cestnem in železniškem prometu itd. Hidravlična dvižna miza je sestavljena iz spodnjega in zgornjega okvira (delovna ploščad), škarjastega dvižnega mehanizma, hidravličnega agregata in elektroopreme. Potrebno Dvižna miza v procesu Dvižne mize za pretovor blaga silo za dvig zagotavljata dva paralelno nameščena hidravlična valja. Hidravlični agregat in glavna elek-troomarica sta lahko nameščena pod dvižno mizo ali ob njej. Za varnost so v dvižno mizo vgrajeni: - dvojna varnost hidravličnih cilindrov, z blokirnim ventilom na cilindru in električno kontroliranim ventilom v peti hidravličnega cilindra, tako da v primeru ka- kršnekoli nesreče spust cilindra ni mogoč. varnostni okvir, ki ustavi spušča- nje mize ob najmanjšem pritisku nanj, - podporne noge, kadar mora miza ostati v maksimalnem položaju. Na dvižnih mizah je mogoče izdelati: gnane ali negnane valjčne proge, fiksne ali demontažne zaščitne ograje, vrtljive plošče, plošče s sko-deličnim ležajem, lopute, podajalne naprave in drugo ... Potrebujete ustrezno rešitev za premagovanje višinskih razlik ali za dopolnjevanje tehnoloških linij? Podjetje HIDUS, d. o. o., vam nudi projektiranje, izdelavo, montažo in servis vseh vrst dvižnih naprav. Vir: Hidus, d .o. o., Gorišnica 3a, 2272 Gorišnica, tel.: 02 743 50 33, faks: 02 743 50 34, www.hidus.si 10 naprav za zajemanje podatkov s prenosom preko omrežij Wi-Fi in Ethernet Brezžične naprave in naprave Ethernet ponujajo preproste in zelo zmogljive meritve na daljavo Družba National Instruments je predstavila 10 novih naprav za zajemanje podatkov (DAQ) za omrežja Wi-Fi in Ethernet, ki po vsem svetu preizkušeno platformo strojne in programske opreme za meritve NI razširjajo na brezžične aplikacije za nadzor na daljavo. Nove naprave DAQ imajo vgrajeno pripravo signalov in omogočajo neposredno priključitev tipal za različne električne, fizikalne, mehanske in akustične signale. Načrtovalci in znanstveniki lahko združijo naprave NI Wi-Fi DAQ s programsko platformo NI LabVIEW in tako zadovoljijo svoje potrebe po brezžičnem diagnostičnem, o-koljskem in strojnem nadzoru, pri tem pa zmanjšajo stroške za kable in povečajo prilagodljivost brez poslabšanja zmogljivosti. Nove naprave NI Wi-Fi DAQ uporabljajo standard IEEE 802.11 za brezžična omrežja in na vsakem kanalu prenašajo več kot 50 kvz/s z loč- Wireless DAQ-brezžično zajemanje podatkov Wi-Fi ethernet kar zagotavlja najvišjo komercialno dostopno stopnjo varnosti omrežij in izpolnjuje zahteve standardov za brezžična omrežja v vladnih ustanovah ZDA, kot jih je določil Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (National Institute of Standards and Technology - NIST). Brezžična tehnologija razširja tehnologijo programske in strojne opreme NI za zajemanje podatkov na nove razdeljene in prenosne merilne aplikacije, kjer je ožičenje predrago ali težko izvedljivo. Prilagodljivost Napravam DAQ za Wi-Fi in Ethernet sta priloženi gonilni-ška programska oprema NI-DAQmx in interaktivna programska oprema za beleženje podatkov NI LabVIEW SignalExpress LE, ki omogoča hiter zajem, analizo in predstavitev podatkov brez dodatnega programiranja. Gonilnik NI-DAQmx ponuja številne funkcije za varčevanje s časom, na primer tvorjenje kode za okolje LabVIEW in besedilne programske jezike z orodjem DAQ Assistant na podlagi konfiguracije, več kot 3.000 primerov meritev, simulacijo naprav, priključne diagrame in združljivost z razvojnimi okolji LabVIEW, ANSI C/C++, C#, Visual Basic .NET in Visual Basic 6.0. Za več informacij o novih napravah Wi-Fi in Ethernet obiščite www.ni. com/wifi. Modul Signal Kanali Hitrost Povezovanje WLS-9211 ENET-9211 termočlen, 24 bitov 4 14 vz/s vijačne sponke WLS-9215 ENET-9215 hkratno vzorčenje, 16 bitov 4 100 kvz/s/kanal vijačne sponke ali BNC WLS-9219 ENET-9219 univerzalno (11 načinov) 4 100 vz/s/kanal vzmetne sponke WLS-9234 ENET-9234 IEPE (merilnik pospeška in mikrofon), 24 bitov 4 51,2 kvz/s/kanal BNC WLS-9237 ENET-9237 zaključek mostiča, 24 bitov 4 50 kvz/s/kanal RJ50 ljivostjo 24 bitov. Naprave Wi-Fi DAQ izmerjene podatke takoj dostavijo na gostiteljski osebni računalnik, kar omogoča pregledovanje in analizo dinamičnih signalov tipal v realnem času. Poleg tega imajo naprave vgrajene izpopolnjene načine omrežnega overjanja in 128-bitno šifriranje AES, grafičnega programiranja LabVIEW in vseprisotnost omrežne infrastrukture Wi-Fi olajšata vgradnjo brezžičnih tipal v nove ali obstoječe sisteme za merjenje in regulacijo na osnovi osebnih računalnikov. Za več informacij o napravah glejte spodnjo tabelo. Vir: National Instruments Instrumen-tacija, avtomatizacija in upravljanje procesov, d. o. o., Kosovelova ulica 15,3000 Celje, tel.: + 386 3 425 4200, faks: +386 3 425 4212, e-mail: ni.slovenia@ni.com, www.ni.com/ slovenia Novost na področju majhnih brezkontaktnih senzorjev S svojimi rotacijskimi senzorji Vert-X exMag švicarski proizvajalec visoko- kvalitetnih majhnih senzorjev Con-telec AG ponuja široko paleto brezkontaktnih senzorjev, pri katerih stranka sama namesti permanentni magnet na vrteči se objekt. Na ta način mehanska povezava med osjo in merilnim sistemom odpade, aksialne in radialne sile pa ne povzročajo nobene obrabe. Senzorje zato odlikuje dolga življenjska doba. Način delovanja in prednosti Con-telecovih brezkontaktnih senzorjev so podrobneje predstavljene na spletni strani proizvajalca: www.conte-lec.ch. Pokličite nas za vse dodatne informacije in ponudili vam bomo prave rešitve na področju merjenja. Vir: Adept plus, d. o. o., Hrašče 5, 6230 Postojna, tel.: 05-75-36-136, faks: 0575-36-138, www.ad-avtomatizacija. si, janez.valancic@ad-avtomatizacija. si, g. Janez Valančič Projektiranje in izdelava strojev, l FLUIDNO1EHNIK0, AVIOMAriZACUO IN MEHAIHONIKD telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http/Awwv.fs.uni-lj.s|A/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Majhen in cenovno ugoden mehki zagon za majhne AC-motorje Za moči od 2,2 kW do 18 kW je mehki zagon - PFE - idealna izbira za manjše asinhronske servomotorje -AC. Od-likujeta ga predvsem kom-paktnost, nizka cena in enostavna uporaba. Standardne tehnične lastnosti: • napetost 230 VAC-460 VAC • tok: 5-36 A (460-V) • kontrolna napetost: 24 VDC • startni čas: 1-30 s • čas zaustavljanja: 0-30 s • standardna širina 45 mm (do 16 A) • montaža DIN Rail • dvofazni nadzor • interni bypass • pretokovnaza-ščita Več informacij o mehkem zagonu PFE lahko najdete na internetni strani www.ps-log.si. Vir: PS, d. o. o., Logatec, Kalce 38 b, 1370 Logatec, tel.: 01/750 85 10, faks: 01/750 85 29, e-pošta: ps-log@ps-log.si, internet: www. ps-log.si Kompaktni pnevmnatični valji serije CQU - ploščata izvedba Pri seriji pnevmatičnih valjev CQU so v SMC-ju še dodatno zmanjšali dimenzije v primerjavi s prejšnjimi serijami kompaktnih valjev. Poleg stisnjene konstrukcije in več različnih možnosti montaže to serijo odlikuje še: enostavno vzdrževanje - tesnila se enostavno zamenjajo z odstranitvijo vskočnika, montaža dajalnikov signala je mogoča s štirih strani, ob tem pa ni potrebna demontaža pritrdilnega kotnika. Premeri bata valjev so 20, 25, 32, 40 mm. V primerjavi s serijo CQ2 so valji CQU ožji za 40 %, v primerjavi s serijo valjev MU pa je celotna dolžina zmanjšana za 15 %, volumen za 18 % in masa za 36 %. Vir: SMC Industrijska avtomatika, d. o. o., Mirnska cesta 7, 8210 Trebnje, tel.: 07 388 54 12, fax: 07 388 54 35, e-mail: office@smc.si, internet: www.smc.si SMC SMC Industrijska avtomatika d.o.o. IVlirnska cesta 7,8210 TREBNJE Tel.: 07 3885 412, Faks: 07 3885 435 E-pošta: office@smc.si 1 i KDO SMO? Smo društvo, ki združuje podjetja in osebe, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vzdrževalno dejavnostjo. • Izdajamo revijo "Vzdrževalec". • organiziramo stalna svetovanja in seminarje s področja vzdrževanja. • vsako leto organiziramo srečanje vzdrževalcev. KJE NAS NAJDETE DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE in UREDNIŠTVO REVIJE VZDRŽEVALEC Stegne 21 c, 1000 Ljubljana Uradne ure: vsak torek, sredo in četrtek od 9. do 14. ure v pisarni društva T: 0151130 06 F: 0151130 07 M: 041387 432 (dosegljiv vsak dan) E: tajnil<(i)drustvo-dvs.si I: http://www.drustvo-dvs.si Robotizirana strega dveh obdelovalnih centrov Hubert KOSLER, Aljoša ZUPANC ■ 1 Uvod Strega obdelovalnih centrov je že dolgo poznana. V preteklosti so bile izdelane številne rešitve, ki močno povečajo učinkovitost proizvodnje in izključujejo delavce iz procesa obdelave, kar omogoča znižanje stroškov in poveča kakovost obdelave. Vsaka nova realizacija robotizirane strege pa pomeni nov izziv in zahteva nove pristope, ki so vedno prilagojeni podanim zahtevam. Firma Motoman Robotec je v preteklosti že razvila strežne sisteme za različne primere uporabe, vendar pa je hkratna strega dveh obdelovalnih centrov pomenila novost in nov izziv za načrtovalce strežnih sistemov. Pomembne zahteve pri razvoju strežnega sistema so bile izključitev vpliva operaterjev na proces obdelave, povečanje produktivnosti CNC-ob-delovalnih centrov ter ob čim nižjih stroških zagotovitev stabilnega in zanesljivega procesa. Obdelovalno celico z dvema CNC-obdelovalnima centroma in robotom za robotsko strego naj upravlja en operater. Prej sta menjavo obdelovalcev izvajala dva delavca. Celotno postrojenje naj bo zasnovano tako, da bo delovalo avtonomno in bo operater sočasno opravljal še druge naloge. ■ 2 Opredelitev zahtev za razvoj strežnega sistema Izdelek - obdelovanec, ki se bo Hubert Kosler, univ. dipl. inž., Aljoša Zupanc, univ. dipl. inž., Motoman Robotec, d. o. o., Ribnica obdeloval v obdelovalnem sistemu, je del motorja avtomobila BMW. Strežna naprava naj omogoča dodajanje in vpenjanje okrova v dveh različicah (slika 1). Obdelava na stroju je v dveh vpetjih. Obdelovanec se v prvem vpetju obdeluje na eni in v drugem na drugi strani rotacijske mize stroja. Med obdelavo je tre- Slika 1. Obdelovanec - "karter" BMW X-drive v vpenjalni pripravi CNC-ob-delovalnega centra (prvo vpetje) Pred snovanjem robotske celice je bilo potrebno dobro analizirati zahteve kupca in zahteve izdelka ter procesa mehanske obdelave, ki bodo odločilne za razvoj in izbiro robotizirane strege. Glavne zahteve robotizacije so: • Avtomatizirani strežni sistem je treba prigraditi k dvema obstoječima obdelovalnima centroma CNC firme Heller in pralnemu stroju z dodajalnim trakom. • Obdelovalnih strojev Heller in pralnega stroja s trakom ni mogoče prestavljati. • Robotizira se strega obdelave dveh tipov izdelkov, in sicer ''oljnega karterja'' E70 in E90. ba obdelovance preložiti. Po končani obdelavi v obdelovalnih centrih je treba izdelek prestaviti na vhodni trak pralnega stroja (na trak se položi z navzdol obrnjenim licem). Kapaciteta robotske celice mora biti 7 min/2 kosa oziroma 3,5 min/kos. Proces oz. robotska celica mora omogočati obdelavo enakega izdelka (E70 ali E90) na obeh strojih hkrati ali hkratno obdelavo obeh različnih tipov - vsakega na svojem stroju. Omogočeno mora biti enostavno menjavanje orodja na posameznih obdelovalnih centrih (vozna proga robota ne sme biti ovira) in ročna strega strojev (za primer, ko se bo obdeloval katerikoli drugi tip izdelkov). • Prav tako morata biti omogočena delovanje in robotizirana strega drugega stroja v primeru okvare ali menjave orodja na prvem (npr. menjava orodja na enem izmed obdelovalnih strojev ne sme vplivati na robotsko strego drugega obdelovalnega stroja). • Posebej za primer okvare obdelovalnega stroja 2 oziroma menjave orodja na tem stroju pa se za nemoteno delovanje robotske strege na stroju 1 pri varovalni ograji ob mreži predvidi 5 pozicionirnih mest za izdelke. To pomeni, da bi bila avtonomija robotske celice v primeru okvare obdelovalnega stroja 2 in strege zgolj obdelovalnega stroja 1 spet 30 min. Na ta način bi se izognili morebitnim vožnjam robota nad operaterjem, ki bi delal/popravljal obdelovalni center 2. • Zahtevana avtonomija za robotsko strego naj bo 30 minut. Za to je potrebno dimenzionirati ustrezen vhod, za katerega naj se uporabi tračni transporter. • Potrebno je preprečiti odcejanje emulzije iz izdelkov po tleh. • V robotski celici je pred vsakim obdelovalnim centrom potrebno predvideti inšpekcijske predale za kontrolo obdelave in izmetni zaboj za slabe kose. • Robotska celica mora biti izdelana po predpisanih varnostnih standardih. ■ 3 Zgradba in delovanje strežnega sistema Za podan primer strege je bil izbran industrijski šestosni robot Motoman UP50N z nosilnostjo do 50 kg in z dosegom 2046 mm (slika 2). Robot je pritrjen na portalno vozno progo dolžine 14 m, pri čemer je dolžina gibanja robota 11 m. Portalni robot je bil izbran zato, ker omogoča, da se lahko operater na strojih, ki me-njuje orodje in nadzoruje obdelavo, neovirano in varno giblje v območju obdelovalnega centra. Robot je pritrjen na konzolo, ta pa na voziček, ki se giblje po linearnih vodilih, ki so pritrjena na mostno konstrukcijo. Vozna enota je izvedena kot dodatna prostostna stopnja robota oziroma zunanja robotska os. Pogon je z EM, gibanje se prenaša preko pastorka in zobate letve. Robot je opremljen z univerzalnim prijemalom (slika 3), ki lahko prijemlje obe varianti obdelovancev, omogoča njihovo obračanje pri menjavi med vpetji in varno vstavlja surovce ter obdelovance v vpenjalne naprave. Prijemalo omogoča tudi dostop do vseh mest odvzemanja in odlaganja izdelka brez menjave ali nastavljanja. stroju in odlaganje na drugo pre-prijemalno/odlagalno postajo ob obdelovalnem centru; odvzemanje surovca iz prve pre-prijemalne/odlagalne postaje tako, da ga robot drži na strani lica in ga vstavi v vpenjalni pripomoček na mizi obdelovalnega centra; premik/vožnja robota do vhodnih tračnih transporterjev in prijem novega surovca iz sosednjega transporterja; ponovitev postopka menjave izdelka v 1. fazi obdelave na drugem obdelovalnem centru; po zaključku menjave se robot zopet premakne do prvega ob- Slika 2. Zgradba strežnega robota in portalne konstrukcije CNC-obdelovalna centra Heller imata po dve vpenjalni napravi na dvopoložajni zasučni mizi. Ko poteka obdelava na obdelovancu, ki je vpet v vpenjalnem orodju na eni strani mize, na drugi strani mize poteka menjava obdelovanca - odlitka. Odlitek se tako obdeluje v dveh fazah, v dveh različnih vpetjih. Delovni cikel strežne naprave vključuje: • prijemanje in odvzemanje surovca iz vhodnega tračnega transporterja, na katerem je surovec postavljen z licem navzdol; • premik robota po vozni progi do prvega obdelovalnega centra, odlaganje surovca na prvo pre-prijemalno/odlagalno mesto; • odvzemanje obdelovanca iz 1. faze obdelave na obdelovalnem delovalnega centra in iz 2. faze obdelave odvzame končno obdelan izdelek, ki ga odnese na trak pralnega stroja; • nato se vrne pred prvi obdelovalni center in iz druge preprijemal-ne/odlagalne postaje odvzame izdelek, ki je bil tja odložen po končanju obdelave v prvi fazi, in vstavi v obdelovalni center za drugo fazo obdelave; • temu sledi premik do drugega obdelovalnega centra in ponovi se postopek menjave izdelka v drugi fazi na tem centru; • po končani menjavi se robot odpelje do vhodnih tračnih transporterjev in ponovi celotni postopek. Celotni delovni cikel traja 3,5 min/ kos, kar je manj, kot je razpoložljivi čas (7 min). Slika 3. Robotsko prijemalo za obe varianti obdelovancev ■ 4 Krmiljenje in varovanje Krmiljenje celotnega procesa je izvedeno s PLC-krmilnikom Simatic, za krmiljenje robota skrbi robotski krmilnik NX-100. Dodatno je vgrajena še varnostna krmilna logika, ki deluje popolnoma neodvisno od ostalega krmiljenja. Za krmiljenje robota je uporabljen krmilnik Motoman NX100, ki krmili gibanje robota in njegovo vožnjo po vozni enoti. Ta krmilnik tako krmili sedem osi (šest za robot in eno zunanjo robotsko os za premikanje robota po portalni vozni progi). Krmilnik Simatic opravlja funkcijo nadzornega sistema. Hkrati je to krmilnik posameznih podsklopov, preko prikazovalnika in komandnega pulta interaktivno "sodeluje" z operaterjem. Deluje kot povezovalni člen med robotskim krmilnikom, CNC-strojema in ostalo periferijo. Glede na vhodne informacije mora pravilno razporejati opravila posameznih sklopov. V celotnem sistemu je krmilnik t. i. "master". Vsi ostali sklopi so podrejeni - "slave". S strojema je povezan preko profibus vodila, z robotom preko standardnih vhodno-izhodnih linij. Večina senzorjev in aktuatorjev je povezana direktno na krmilnik. Naloga krmilnika je tudi obveščanje operaterja o stanju celotnega sistema preko števcev, nastavitev in obvestil o napakah. Diagnostika v sistemu je zelo pomembna za hitro odkrivanje napak. Robotski krmilnik NX-100 je visoko zmogljiv krmilnik, ki omogoča krmiljenje do štirih robotov in do dvanajst zunanjih osi. Skupaj je možno popolnoma sinhronizirano krmiliti do 36 osi. Glede na to, da mora robot pokrivati veliko delovno območje, je potrebna robotska vozna enota. Ta je v sistemu konfigurirana kot zunanja bazna Y-os. S pravimi podatki o hodu, prestavnem razmerju in tipu motorja je omogočen popoln nadzor sinhro-nega gibanja v prostoru. Tako lahko robot v osi Y premikamo z njegovimi lastnimi osmi ali pa tako, da premikamo bazo. Možna je tudi kombinacija obeh, saj je zagotovljen popoln nadzor nad položajem orodja, ki je pripeto na robotsko roko. Krmiljenje signalov na robotskem prijemalu je zaradi enostavnejšega posluževanja izvedeno direktno iz robotskega krmiljenja. Nadzor ostalih signalov je prepuščen PLC-krmilniku. Robotski krmilnik dobi kot vhodni podatek od PLC-krmilnika kodo. Ta koda pomeni posamezno opera- cijo, ki jo mora izvesti. Ko izvede določeno operacijo, mu PLC-krmil-nik določi novo nalogo. Tako deluje robot samo kot izvajalec nalog, ki mu jih narekuje glavni krmilnik. Za dodatno varnost pa robotski program preverja smiselnost prejetih nalog. Če dobi nalogo, ki ni logična, javi krmilniku napako. S tem se prepreči morebitna programska napaka v PLC-krmilniku. Za varovanje sistema, predvsem pa za varovanje operaterjev, skrbi varnostna logika. Hišni standard v podjetju Motoman je varnostni sistem PILZ. Sistem je sestavljen iz več komponent: iz tipke za izklop v sili, stikala za servisna vrata, svetlobne zapore, varnostnih stikal za nadzor položaja manipulatorjev itd. Varnostna logika deluje popolnoma neodvisno od ostalega krmiljenja. Zagotoviti mora takojšnjo zaustavitev v primeru napačnega položaja manipulatorjev ali aktiviranja varnostnih elementov. S tem se preprečujejo poškodbe strojev in predvsem operaterjev. Glede na nove varnostne standarde in pa veliko število varnostnih komponent je varnostna logika izvedena z varnostnim krmilnikom PILZ PnozMulti. Ta omogoča podrobnejšo in enostavnejšo izvedbo varnostne logike, saj preko programa omogoča različne možnosti varovanja. Prednost je tudi v tem, da je za varnostno logiko sedaj potrebnega manj ožičenja. ■ 5 Zaključek Danes si v proizvodnji s tehnološkim napredkom na področju informatike, računalništva in regulacij lahko na veliko različnih načinov pomagamo kako najenostavneje priti do večje produktivnosti, boljšega nadzora nad procesi, večje stabilnosti procesov. Roboti oziroma robotske servore-gulacijske enote (manipulatorji) so lep primer čedalje večje uporabe oziroma integracije v najrazličnejše proizvodne procese. Z razvojem ''vision'' sistemov in umetnega vida pa se spekter uporabe oziroma integracije robotskih rok zelo poveča. Zato je pričakovati, da se bodo v prihodnosti trendi po robotizaciji najrazličnejših procesov, ne samo proizvodnih, samo še povečevali. I Celje, Celjski sejem SJ..-SU. QPRXL BOOS ■ □ « " □ lü SEJEM FORMO TOOL c? 10. mednarodni sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev 8 SEJEM PLAGKEM 8. mednarodni sejem plastike, gume in kemije 3 SEJEM LZVORSTVO 3. mednarodni sejem livarstva www.ce-sejem.si 5 S m (S tO o Uporaba in primeri uporabe simulacijskega okolja ABB RobotStudio Žiga MAJDIČ Možnost načrtovanja in off-line programiranja robotske celice v virtualnem okolju prinaša naročniku številne prednosti, izvajalcu pa omogoča večjo konkurenčnost in fleksibilnost. Celico lahko zasnujemo povsem po željah in potrebah naročnika, tehnične rešitve pa mu vizualno predstavimo že pred začetkom projekta. Lahko predlagamo izboljšave, potencialnim težavam pa se učinkovito izognemo že v fazi načrtovanja. S predpripravo robotskih programov pospešimo zagon robotske celice, med obratovanjem pa sta dodajanje novih in modifikacija obstoječih programov mogoča brez zaustavitve proizvodnje. Z uporabo simulacijskega okolja si lahko pomagamo tudi pri vključevanju robotov v že obstoječe proizvodne linije. ■ 1 Uvod V zadnjem desetletju je v robotiki uporaba simulacijskih okolij močno pridobila na pomenu, k čemur je v veliki meri pripomogel skokovit razvoj na področju računalništva. Računalniška strojna oprema je postala cenovno dostopna vsakomur in hkrati dovolj zmogljiva, da lahko brez težav poganja večino enostavnih do srednje zahtevnih simulacijskih pro- gramov. Uporaba teh simulacijskih okolij prinaša veliko prednosti. Z njimi si lahko močno olajšamo delo v načrtovalni fazi projekta, pri izdelavi končnega robotskega programa in pri kasnejših programskih modifikacijah ali fizičnih nadgradnjah robotskih celic. Programiranje nekaterih zahtevnejših in bolj specifičnih aplikacij pa je brez njih praktično nemogoče. ■ 2 Povečanje donosnosti investicij Stroškovno učinkovito off-line programiranje v simulacijskem okolju je najboljši način, da povečamo donosnost investicije v robotski sistem. Na ta način zmanjšamo stroške za vso življenjsko dobo sistema z znižanjem tveganja pri planiranju, še preden je sistem zgrajen. Skrajšamo tako čas Žiga Majdič, univ. dipl. inž., ABB, d. o. o., Ljubljana Slika 1. Simulacijsko okolje RobotStudio - robot v osebnem računalniku montaže in prilagajanja podsklo-pov z vnaprejšnjim testiranjem kot tudi čas samega šolanja, saj so lahko operaterji in programerji poučeni o delovanju še pred zagonom robotske celice. Nadgrajevanje oziroma spreminjanje programov in datotek v robotskem krmilniku pa je omogočeno kar iz pisarne, v kateri delamo. Programer v začetni fazi v simula-cijskem okolju ustvari virtualno robotsko celico, na kateri preizkuša različne možnosti in med njimi nato izbere optimalno rešitev. V nadaljevanju spreminja parametre delovanja in ustvarja nove programe na vir-tualni celici, kar mu prihrani veliko inženirskega časa, hkrati pa postane delo enostavnejše. Prihranek časa pri off-line programiranju dosežemo z različnimi funkcijami za manipulacijo z robotskimi trajektorijami, poleg tega pa realna robotska celica med tem časom lahko obratuje. Z uporabo učinkovitega simulacijskega orodja se stroški zmanjšajo zaradi hitrejšega zagona in hitrejših ter učinkovitejših prilagoditev spremembam v proizvodnji. ■ 3 Simulacijsko okolje ABB RobotStudio delovnega prostora, vpenjalnih priprav ali neželenih singularnih leg robota. Pri dimenzioniranju celice tako dosežemo večjo fleksibilnost in kompaktnost, vse to pa posledično vpliva na končno ceno. Z vsem tem močno znižamo stopnjo tveganja pri uvajanju novih robotskih rešitev, še preden je sistem v pogonu ali preden so izvedene investicije v robotski sistem. Tudi v primeru, ko oprema fizično še ni postavljena v delovno okolje, lahko sistem oblikujemo in mu določimo parametre, kar nam skrajša čas od montaže do zagona. Prav tako lahko uvažamo vse modele ABB-jeve opreme, namenjene robotskim celicam. V to skupino spadajo pozicionirniki, tračne proge, orodja, robotski podstavki, ograje in drugi elementi. Možen je tudi vnos uporabnikovih CAD-modelov, na podlagi katerih programer lahko hitreje ustvari natančnejše trajektorije kot pri direktnem programiranju s FlexPen-datom. RobotStudio je na voljo v angleškem in nemškem jeziku. Slika 2. Tehnologija VirtualRobot omogoča enostavno sinhronizacijo med realnim in virtualnim krmilnikom Ena izmed možnosti, s katero lahko oblikujemo robotsko celico v virtual-nem okolju, je ABB-jev simulacijski paket RobotStudio. To je močno programsko orodje, ki olajša delo tako v fazi načrtovanja celice kot tudi v kasnejših obdobjih, ko je potrebno izdelati program ali reprogramirati že obstoječe programe oziroma dodati nove. V fazi načrtovanja omogoča optimizacijo celice z izbiro pravega robota in ostale opreme glede na nalogo in potreben doseg robota. Usodnim in dragim napakam se lahko izognemo s pomočjo simulacije, ko preverimo, če robot doseže vse dele obdelo-vanca ali želene točke v prostoru, ki smo jih določili s programom. Prav tako s simulacijo lahko merimo čas delovnega cikla, kar pomeni manj testiranja na prototipih in učinkovitejše načrtovanje proizvodnje. Predvidimo lahko problematična območja, ki so lahko posledica utesnjenega Ker je možno programe delno ali v redkih primerih, ko imamo res dober virtualni model celice, v celoti pripraviti vnaprej, je pospešena tudi faza zagona. Možnost priprave programov vnaprej pa nam prinaša tudi naslednjo, zelo pomembno prednost uporabe funkcionalnega simulacijskega okolja - to je proizvodnja brez ustavljanja zaradi izdelave novih in modifikacije že obstoječih programov. V virtualnem okolju lahko preizkušamo nove ideje in načine delovanja, s tridimenzionalno vizualiza-cijo pa se tudi izognemo tveganju nepredvidenih trkov robota z okolico ali ostalimi roboti, s tem pa povečamo varnost na najvišjo možno raven. V RobotStudiu so na voljo vsi modeli ABB-jevih robotov, ki delujejo s krmilnikom IRC5. To je zadnja generacija industrijskega robotskega krmilnika. ■ 4 Virtualni krmilnik Temelj RobotStudia je njegov t. i. virtualni krmilnik. To je kopija programske opreme, ki poganja realni krmilnik in nam v programskem jeziku RAPID omogoča generiranje enakih programov, kot jih lahko s FlexPendantom ustvarimo na realnem krmilniku. Oba krmilnika uporabljata identično programsko opremo, zato je mogoč neposreden prenos programov iz simulacijskega okolja na realno celico. Programi v namenskem jeziku RAPID so nato takoj uporabni v realni aplikaciji. Virtualni robot je torejnatančna kopija fizičnega robota in se bo v simulaciji obnašal natanko tako, kot bi se v realnosti, saj veljajo enake omejitve kot v realnosti (npr. končni doseg posameznih osi robota). Enako velja za vso standardno ABB-jevo mehansko opremo, torej pozicionirnike in tračne proge, Slika 3. ArcWeld PowerPac - učinkovito orodje za programiranje varilnih robotov katerih delovanje v navideznem okolju ravno tako omogoča virtualni krmilnik. Vsi ABB-jevi tridimenzionalni modeli so elementi t. i. robotske knjižnice. V datotekah robotske knjižnice so poleg osnovnih parametrov, kot so dimenzije, barve in lega objekta v prostoru, zapisani tudi drugi parametri, ki virtualnemu krmilniku omogočajo upravljanje z njimi. ■ 5 Napredne funkcije virtualnega krmilnika Položaji osi šestosnega industrijskega robota vedno enolično določajo lego vrha robota, nasprotno pa je pri večini robotov isto lego vrha mogoče doseči v več različnih konfiguracijah. Če želimo v RobotStudiu sprogrami-rati neko trajektorijo iz vnaprej določenih točk, nam virtualni krmilnik s funkcijo AutoConfiguration samodejno priredi optimalno konfiguracijo vseh točk. Med zelo uporabne funkcije spadajo tudi funkcija za avtomatsko generi-ranje trajektorije robota (AutoPath), funkcija za ugotavljanje dosegljivosti želenih leg oziroma točk (AutoReach) in vnaprejšnje izračunavanje kotov v sklepih, s čimer krmilnik predvidi singularne lege robota in se jim samodejno izogne. V primeru, ko sodelujeta dva ali več robotov v neki aplikaciji (način MultiMove), virtualni krmilnik optimizira pot glede na naprej določene pogoje, ki jih zahteva proces in jih nastavi programer (npr. pri nanašanju lepila mora biti šoba ves čas obrnjena navzdol). S funkcijo za detekcijo trkov pa lahko ugotavljamo, kdaj je med dvema objektoma prišlo do kontakta, bodisi želenega (npr. orodje in obdelovanec) ali neželenega (npr. robot in miza). To so le nekatere izmed naprednih funkcij, ki nam jih omogoča virtualni krmilnik RobotStudia. ■ 6 Uvoz CAD-modelov Model okolja v RobotStudiu je zgrajen iz obstoječih modelov robotske knjižnice, program pa omogoča tudi modeliranje osnovnih teles, površin in krivulj. Objekte kompleksnejših oblik moramo modelirati v drugih temu namenjenih programih, nato pa jih lahko uvozimo v virtualno celico. Podprta je večina najpogosteje uporabljanih CAD-formatov, vključno z ACIS, STEP, IGES, CATIA, VRML, VDAFS, RSGFX in SAT. Z uporabo natančnih modelov se lahko močno ali popolnoma približamo robotskemu programu, ki ga je pred dejansko uporabo potrebno le še prenesti z virtualnega na fizični krmilnik. Z vgrajenim inteligentnim čarovnikom je omogočeno tudi preprosto kreiranje robotskih orodij, npr. prijemala. ■ 7 VSTA-združljivost RobotStudio je odprt sistem, kar omogoča dodatne prilagoditve in razširitve. Kot integrirano razvojno okolje (IDE - Integrated Development Environment) vsebuje VSTA (Visual Studio Tools for Applications), s čimer si lahko uporabniki priredijo funkcionalnost po svojih željah. V programskih jezikih C# ali VB.Net je možno ustvariti makre, kode za iskanje in odstranjevanje napak ter nove orodne vrstice ali nadzorovati vrednosti spremenljivk med izvajanjem programov. ■ 8 Opcijski dodatki (add-ins) Za različne tipe aplikacij nudi RobotStudio možnost razširitve z opcijskimi dodatki. ArcWeld PowerPac predstavlja učinkovito orodje za programiranje varilnih robotov. Z njim je močno poenostavljena izdelava varilnih programov, kar je še posebej pomembno pri robotskih celicah z več mehanizmi, torej s pozicionir-nimi enotami ali več roboti. Vsebuje specifične ukaze, lastne varilnim aplikacijam. Uporabniku je lahko v veliko pomoč tudi pri načrtovanju vpenjalnih priprav, ki ne smejo ovirati poti robota z varilno pištolo. ArcWeld PowerPac vključuje tudi t. i. VirtualArc - orodje za analizo varov na podlagi varilnih parametrov. S tem lahko hkrati optimiziramo tudi sam proces varjenja. Poleg opcijskega dodatka, namenjenega varjenju, pa obstajata še dodatek za ustvarjanje kompleksnih trajektorij pri obdelovanju - Machining PowerPac in dodatek za strego livarskih, CNC in strojev za brizganje plastike - Machine Tending PowerPac. ■ 9 Zaključek Uporaba simulacijskih okolij v robotiki prinaša veliko prednosti v prav vseh fazah projekta. RobotStudio nam nudi možnost maksimalne optimizacije robotske celice že v fazi ponudbe, s čimer izvajalec močno poveča konkurenčnost. Tudi izdelavo nadaljnjih in modifikacijo obstoječih programov ter ostale optimizacije lahko z RobotStudiem enostavno opra- vimo brez zaustavljanja proizvodnje. S tem kupec močno zmanjša stroške pri zagonu in kasneje pri uporabi robotskih sistemov. Vse to omogoča identičnost virtualnega in realnega robotskega krmilnika, zato je sinhronizacija med navideznim in resničnim svetom preprosta in učinkovita. Literatura [1 ] Sallsten, U.: Industrial IT for Robotic Applications, ABB Review 3/2001. [2] Qi, L., Yin, X., Wang, H., Tao, L.: Virtual engineering I, ABB Review 11/2008, str. 86-89. [3] Zhang, D., Qi, L.: Virtual engineering II, ABB Review 11/2008, str. 90-92. [4] Operating manual RobotStudio 5.11, ABB Robotics Products, 2008. [5] Operating manual ArcWelding PowerPac, ABB Robotics Products, 2008. Vaš partner za večjo produktivnost Nudimo vam robotske cellce s podroqa: JI' , obločnega, uporovnega in ^_^ Smo vodilni proizvajalec robotov in robotskih rešitev. laserskega varjenja Poskrbimo za montažo, zagon, programiranje, * fs^ajija s plazmo A J šolanje, vzdrževanje in servis. »montaže ..... .ii rezanja s plazmo montaže brizganja, nanosa mas in lakiranja rezkanja, brušenja in lakiranja strege strojev pakiranja In paletizacije ABB Slovenija ABB d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Tel.: 01 244 54 40, Fax: 01 244 54 90 ABB na spletu: www.abb.com/robotlcs ik Ii Ii Uspešne senzorske rešitve za avtomatizacijo proizvodnje in logistike Božidar ZAJC ■ 1 Uvod Kot eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev na področju industrijskih senzorjev z več kot šestdesetle-tnimi izkušnjami ima Sick verjetno najobsežnejšo zbirko izdelkov in tehnologij in je tudi vodilni na področju inovacij. S svojimi izdelki uspešno podpira tri pomembna področja avtomatizacije: • avtomatizacijo v industriji s senzorji za zaznavanje, štetje, razvrščanje in pozicioniranje predmetov ter z varnostnimi senzorji, varnostno programsko opremo in servisom; • avtomatizacijo v logistiki, ki vključuje avtomatsko identifikacijo optičnih in RFID-kod za razvrščanje in nadzor ter laserske merilne sisteme za merjenje volumna, pozicije in obrisa; • avtomatizacijo procesov s celovitimi sistemi za analizo plinov, meritve prašnih delcev in merjenje pretoka plinov. V svojem programu imajo vrsto naprednih tehničnih rešitev na področju standardnih in naprednih industrijskih senzorjev, ki se uspešno uveljavljajo v praksi. ■ 2 Razdelitev senzorjev Za avtomatizacijo v industriji so bili razviti in se v praksi uspešno uporabljajo številni senzorji (tabela 1). Posebno skupino senzorjev predstavljajo industrijski varnostni sistemi: Tabela 1. Različni tipi senzorjev Standardni industrijski Napredni industrijski Dajalniki impulzov senzorji senzorji (enkoderji) • induktivni senzorji • ultrazvočni senzorji • sistemi za krmiljenje • kapacitivni senzorji • kontrastni senzorji motorjev • magnetni senzorji • barvni senzorji • absolutni in • magnetni cilindrični • luminiscenčni inkrementalni senzorji senzorji dajalniki • svetlobna tipala • viličasti senzorji • potezni dajalniki • refleksne svetlobne • svetlobne mreže za • absolutni zapore avtomatizacijo brezkontaktni • enosmerne • detektorji in merilniki merilniki svetlobne zapore razdalje • absolutni • naprave za prenos pozicionirni pogoni podatkov • strojni vid (industrijske kamere) Božidar Zajc, univ. dipl. inž., Sick, d. o. o., Ljubljana • varnostni laserski skenerji, • varnostne svetlobne zavese in mreže, • varnostni sistemi na osnovi kamere, • enosmerne varnostne svetlobne zapore, • varnostna stikala z ločenim akti-vatorjem, • varnostna končna stikala, • stikala z zaklepanjem, • brezkontaktna varnostna stikala, • varnostni releji, • varnostni krmilniki, • omrežne varnostne rešitve, • safexpert ekspertna varnostna programska oprema. Za avtomatizacijo v logistiki pa se uporabljata dve skupini senzorjev: • sistemi za avtomatsko identifikacijo - stacionarni bralniki in sistemi za branje črtne kode, "omni" sistemi in visokozmogljivi sistemi s kamerami, bralniki dvodimenzionalne črtne kode, ročni bralniki, RFID; • laserska merilna tehnologija na osnovi laserskih skenerjev. ■ 3 Napredne rešitve pri magnetnih cilindričnih senzorjih Prvi magnetni cilindrični senzorji so uporabljali reed releje, ki so zaznali prisotnost magneta v batu cilindra in se kot enostavne in cenovno ugodne rešitve še vedno uporabljajo, le da so oblike ohišij posodobljene in omogočajo enostavnejšo montažo. Prav enostavna in zanesljiva pritrditev in nastavitev se je izkazala za veliko prednost pri cilindričnih senzorjih. Predvsem pri cilindričnih senzorjih za T-utor se pojavlja veliko različnih načinov pritrjevanja, ki so se bolj ali Slika 1. Pritrditev senzorja MZ2Q-T položaja bata v cilindru, pri tem pa ohranja prej omenjene prednosti glede majhnih dimenzij, enostavne in zanesljive pritrditve in možnosti enostavne nastavitve začetne in končne točke merjenja (slika 3). Slika 2. Pritrditev senzorja MZ2Q-C manj uspešno izkazali v praksi. Pri Sicku so se poleg standardne rešitve uveljavili predvsem senzorji, ki se potisnejo v utor »od zgoraj« in nato zasukajo in pritrdijo. Na slikah 1 in 2 vidimo nekaj primerov pritrditve. V vseh primerih gre za kompakten senzor in enostaven postopek pritrditve, ki pa hkrati zagotavlja, da ostane senzor tudi v primeru vibracij in po daljšem času delovanja na svojem mestu, hkrati pa sta sam senzor in tudi del priključnega kabla ob senzorju skrita v utoru cilindra in tako tudi mehansko zaščitena. Poleg mehanskih prednosti pa prihaja do novih rešitev tudi v samem elektronskem vezju, ko senzor ni le bolj občutljiv in natančen, kot so bili reed senzorji, ampak elektronsko vezje omogoča tudi nastavitev in zaznavanje dveh položajev bata, s čimer lahko nadomestimo dva senzorja. Še korak naprej pa predstavlja senzor, ki poleg tega omogoča tudi daljinsko nastavitev dveh točk in spremljanje delovanja s pomočjo IO link povezave, ki bo podrobneje predstavljena v nadaljevanju. Na slikah 1 in 2 vidimo senzorja z možnostjo nastavitve dveh delovnih točk MZ2Q za T- in C-utor. Novost pa je magnetni pozicionirni senzor (MPS), ki z analognim izhodom omogoča natančno zaznavanje ■ 4 Napredne pri tret otoelektričnih rešitve generaciji senzorjev Tretja generacija fotoelektričnih senzorjev postavlja nove standarde na področju točnosti in lastnosti delovanja. Pri tretji generaciji fotoelektričnih senzorjev, ki jo Sick postopoma uvaja v posamezne družine senzorjev, so najbolj napredne rešitve vgrajene v svetlobna tipala s posebnim ASIC (application-specific integrated circuit) vezjem in senzorskim poljem (slika 4). S tem senzorskim poljem je prvič omogočena precizna elektronska nastavitev razdalje z doslej nedosegljivo točnostjo, in to brez mehanskih elementov za nastavitev, kar je bilo do sedaj nujno (slika 5). Nastavitev delovne točke je tako možna hitro in bolj precizno, pa naj bo to v varianti Slika 4. Vezje ASIC pri seriji WT18-3 Slika 3. Magnetni pozicionirni senzor z analognim izhodom Slika 5. Elektronska nastavitev razdalje Slika 6. Izločanje motnje zaradi odboja svetlobe iz ozadja z vrtljivim gumbom ali pa z eno ali dvema »teach-in« tipkama z dodatno fino nastavitvijo. Reševanje zahtevnih aplikacij v avtomatizaciji zahteva zmožnost delovanja pri velikih hitrostih procesov in visoko zanesljivost tudi v izredno zahtevnih pogojih delovanja. Tako je bila dodatno izboljšana neobčutljivost na svetlobne motnje iz okolice (slika 6) kot tudi na medsebojne interferenčne motnje. Tudi ohišja so optimizirana, odprtine za montažo so ojačene ali pa tudi dodane nove, signalne LED so vidne iz vseh smeri, ravna optika pa omogoča lažje čiščenje. Poleg mehanske trdnosti je izboljšana tudi odpornost na visokofrekvenčne vibracije, predvsem pa je izboljšana odpornost na elektromagnetne in pasivne izvore interferenčnih motenj. Pri novi generaciji je veliko pozornosti namenjene tudi kompatibilnosti s predhodnimi serijami, tako da so nove serije električno in mehansko kompatibilne s prejšnjimi, kar omogoča enostavno nadgradnjo oziroma zamenjavo. Poleg širšega temperaturnega obsega delovanja in nasploh večje robustnosti ohišja (IP69K, Ecolab testi) pa se pri nekaterih najnovejših tipalih uporablja tudi tako imenovana PinPoint LED-tehnologija, ki omogoča pri svetlobnih tipalih z vidno rdečo svetlobo in zelo ozkim svetlobnim snopom doseganje dometov, ki so bili do sedaj možni le z infrardečimi senzorji, kjer pa je svetlobni snop precej širši, predvsem pa ni viden, kar otežuje nastavitev. Poleg vsega omenjenega pa omogoča nova tehnologija tudi I/O-povezavo teh senzorjev in s tem dvosmerno komunikacijo s senzorjem. ■ 5 I/O-Link - od nadzornega nivoja do senzorja in nazaj Leta 2006 je bil na Sickovo pobudo osnovan tehnološki trend - I/O-Link odprti standard, ki so ga podpirali številni proizvajalci senzorjev in ga je GEC (German Electrotechnical Commission) predlagala IEC (International Electrotechnical Commission) za standardizacijo. Najpomembnejše prednosti, ki jih ponuja I/O-Link, so povečana razpoložljivost proizvodne linije, obsežna zmožnost diagnosticiranja na daljavo, avtomatsko dokumentiranje in možnost vrednotenja kompletnih strojev, kar je še posebej pomembno za kemijsko in farmacevtsko industrijo. Prava vrednost nove omrežne tehnologije je v sposobnosti dodajanja ali izboljšanja dostopa do informacij v končnih napravah. S tehnologijo I/O-Linkje bila prinesena inteligenca v enostavne naprave. Senzorji I/O-Link se lahko povežejo na standardna vodila (npr. Profibus) preko modula za povezavo, ki omogoča zaznavanje, komunikacijo in priklic informacije o stanju s kontrolne plošče stroja ali pa z oddaljenega nadzornega mesta (slika 7). Senzorje I/O-Link lahko brez modula uporabljamo kot standardne senzorje, poleg tega pa lahko na modul I/O-Link povežemo tudi standardne senzorje, ki pa prenašajo na modul in naprej na vodilo le standardni izhod (povezavo signalov I/O-Link vidimo na sliki 8). Slika 7. Povezava senzorjev I/O-Link Slika 8. I/O-Link pri trožilni in dvožilni povezavi Do sedaj pasivni funkcijski elementi bodo tako postali aktivni udeleženci v dialogu s kontrolnim nivojem, ki lahko poleg preklopnih signalov avtonomno sporočajo napake in pošiljajo informacije o stanju. ■ 6 INSPECTOR -inteligenten vizualni senzor za kontrolo z enostavnim načinom uporabe Inspector je kompakten, uporabniku prijazen in natančen dvodimenzionalni vizualni senzor z vgrajeno osvetlitvijo, vgrajenimi algoritmi za vrednotenje slik ter vmesnikom Ethernet, ki je bil prvič predstavljen na industrijskem sejmu v Hannovru aprila lani. Inspector lahko pregleda izdelke v katerikoli poziciji ali orientaciji in v realnem času zanesljivo določi, ali izdelek zadovoljuje danim kriterijem. Slika 9. Inspector: primer uporabe v prehrambni industriji osvetlitvijo v kupoli s tako imenovano »dome light« osvetlitvijo (slika 10) - vse skupaj je integrirano v kovinsko ohišje z IP67. Kupolasta osvetlitev ima prednost, ko delamo s predmeti, ki imajo zelo bleščečo in odsevno površino. Ta omogoča zelo robustno sliko, kar je ključ pri reševanju aplikacij s kamerami. Z drugimi vizualnimi senzorji na trgu je to možno samo v kombinaciji z dovršenimi in dragimi zunanjimi viri svetlobe. Inspector ponuja več načinov nastavljanja - od enostavnega »teach-in« signala na sponki do nastavljanja s pomočjo PC-programa, ki pa je tudi preprost za uporabo. Nastavljanje s »teach-in« signalom je zadovoljivo pri zelo enostavnih aplikacijah za prepoznavanje obrisov. Nastavljanje parametrov preko računalnika pa ponuja mnogo več opcij - vendar tudi vtem primeru program omogoča nastavitev Inspectorja le v nekaj korakih. Kdor pa želi doseči maksimalni učinek, lahko za doseganje optimalnih rezultatov nastavi posebne parametreza fine nastavitve. Napreden PC-vmesnik (slika 11) ponuja poleg preprostosti tudi opazovanje, branje statistike, snemanje slike in testiranje na slikah za popoln nadzor proizvodnje. Za pregledovanje z Inspectorjem ni potrebno, da so predmeti vseskozi enako orientirani. Ne glede na po- Inspector lahko uporabimo v različnih panogah industrije. Zaradi robustnega in zanesljivega dizajna je idealen za delo v najtežjih razmerah, kot so na primer v avtomobilski industriji. Inspector uporablja inteligentne in hitre algoritme, ki mu omogočajo, da lahko sledi tudi največjim hitrostim katerekoli proizvodne linije v pakirni industriji. Inspector je zmogljiv kot kamera in enostaven za uporabo kot standardni fotoelektrični senzor. Senzor ima svoj izvor svetlobe, ki je lahko izvedena na dva različna načina: v standarni obliki z osvetlitvijo v krogu okoli optike ali z Slika 10. Inspector: standardna in kupolasta verzija Slika 11. Program za nastavitev parametrov Slika 12. Preverjanje tiska ložaj in orientacijo predmeta algoritmi v programu senzorja ovrednotijo obris, robne točke ali število sivih točk za vsak predmet posebej v času nekaj milisekund. Prav tako ni potrebe po signalu za proženje - takoj ko predmet pride v vidno polje, se slika predmeta zajame. Hitro ovrednotenje zajete slike predmeta omogoča kontrolo tudi pri zelo velikih hitrostih procesov, kot so: kontrola nalepk, tiska in končnih procesov pri pakiranju in polnjenju pijač. Osnovna področja uporabe so pre-hrambna in avtomobilska industrija, pomembna pa so tudi farmacevtska in kozmetična industrija, elektronska industrija in pakiranje. Inspector je idealen za preverjanje etiket. Istočasno lahko preverja npr. prisotnost podatkovne kode in loga (slika 12). Glede na napreden iskalni algoritem najde podrobnosti ne glede na orientacijo in pri velikih hitrostih. Dodatna prednost je tudi visoka hitrost vmesnika Ethernet, ki omogoča popoln nadzor celotne proizvodnje preko omrežja. Uporaba Inspectorja za preverjanje tipa krogličnega ležaja je prikazana na sliki 13. Inspector z lahkoto razlikuje med različnimi oznakami, utori in velikostmi krogličnih ležajev. Inspectorjev spomin lahko shrani do 16 različnih referenčnih objektov, ki so potem izbrani s pomočjo 4 vhodov. Glavna prednost Inspectorja pri tem tipu aplikacij je unikatno integrirana kupolasta osvetlitev, ki premaguje težavnosti visoko odsevnih kovinskih površin. ■ 7 Zaključek Standardni industrijski senzorji postajajo z razvojem novih tehnologij vse bolj zmogljivi, hkrati pa tudi vse bolj enostavni za uporabo. Po drugi strani pa se v aplikacijah, kjer so bili še pred nedavnim potrebni zmogljivi sistemi industrijskega vida, danes uporabljajo vizualni senzorji, ki se, čeprav gre za industrijske kamere, po načinu uporabe in tudi po velikosti in robustnosti približujejo naprednejšim standardnim senzorjem. Za oboje pa velja, da se kaže vse večja potreba po povezovanju preko standardnih podatkovnih vodil. Literatura [1] [2] [3] [4] [5] [6] [7] [8] Slika 13. Preverjanje tipa krogliinega ležaja Grad, Škerlj, Vitorovič, Veliki angleško-slovenski slovar, DZS 1997. Poženel, Trojezični elektrotehniški slovar, TZS 1999. Priročni slovar tujk, CZ 2005. Revija Avtomatika, 82/2008. SICKinsight, 2/2007. SICKinsight, 1/2008. SICKinsight, Packaging 2008. Machine Vision Products, A new Dimension in Vision, Sick/IVP, 4/2008. Konferenca o naprednih materialih Cilj konference Cilj konference je pregledna predstavitev materialov na definiranih področjih, to je v tehniki, zlasti elektrotehniki, elektroniki in mikroelektroniki, polimernih in elastomernih materialov, materialov v gradbeništvu in tekstilni industriji ter kovinskih materialov. Obravnavani materiali so evidentirani v tehnološki platformi NaMaT in drugih tehnoloških platformah ter v razvojni skupini MATERIALI Sveta za konkurenčnost RS. raziskovati in razvijati nove materiale za svoje potrebe. raziskave, razvoj materialov kot tudi na potrebe za aplikacije v izdelkih. Informacije na posvetu bodo potekale v več smereh: informacije o temeljnih in aplikativnih raziskavah od inštitucij znanja proti industrijskim uporabnikom in informacije o aplikativnih razvojnih problemih in potrebah od podjetij proti inštitucijam znanja, nadalje informacije med različnimi uporabniki materialov v elektroindustiji, gradbeništvu, tekstilni industriji, industriji predelave plastike in drugje. Udeleženci posveta bodo dobili celovit pogled na temeljne in aplikativne Program konference Sestanek bo organiziran kot niz predstavitev laboratorijev, odsekov in podjetij na področju materialov in iz različnih industrijskih panog, ki so nekateri zajeti v SRA NaMaT ali v SRA drugih tehnoloških platform. Materiali so razdeljeni v programske skupine. Vsaka programska skupina bo predstavljena s preglednim predavanjem in nizom predstavitvenih predavanj, katerih cilj je informirati o dosežkih in možnostih aplikacije posameznih skupin materialov. Odločili smo se za zelo širok izbor materialov zaradi medsebojnih sinergijs-kih učinkov različnih panog tehnike, ki uporabljajo sodobne materiale ali morajo Predviden datum in kraj konference je 3. in 4. Junij 2009 na Institutu »Jožef Stefan« - velika predavalnica. Sledite informacije na www.zavodtcsemto.si., Jožef Perne, Tehnološki center SEMTO Programski paket za podporo meritvam na CNC-obdelovalnih strojih - Renishaw OMV Podjetje Renishaw iz Velike Britanije je za podporo meritvam na obdelovalnih strojih razvilo programsko orodje Renishaw OMV (On Machine Verification). Dosedanji način programiranja meritev je bil zamuden, zaradi človeških dejavnikov pa so se pogosto pojavljale napake. Programsko orodje ima podobne funkcije kot koordinatni merilni stroji (KMS) in omogoča nadzor meritev na CAD-modelu, kot to omogočajo zmogljivi KMS. Oprema je namenjena meritvam pri obdelavi velikih in kompleksnih izdelkov, na primer pri orodjih za brizganje plastike. Programski paket je združljiv z Microsoft Windows in omogoča avtomatsko kontrolo kompleksnih obdelovancev glede na CAD-model oziroma preverja, če je obdelovanec usklajen z njim. Meritve obdelovan-cev, ki se izvajajo neposredno na obdelovalnem stroju, hkrati večajo zanesljivost obdelave in skrajšajo čas obdelave, saj vpenjanje in izpenjanje zaradi meritev nista več potrebna. Renishaw OMV poenostavi tudi proces programiranja. Sedaj je mogoče izdelati programe za meritve na PC-ju z neposredno izbiro merilnih točk ali oblik na CAD-modelu. Programsko orodje Renishaw OMV avtomatsko vzpostavi programsko kodo za meritve na CNC-stroju, pri čemer ni potrebna neposredna povezava CNC-krmilnika in PC-ja, saj se program naloži v CNC-krmilnik. Programsko orodje lahko uporabljamo tudi za določanje tolerančnih odstopanj na obdelovancu s prikazom Izbira merilnih točk na modelu CAD na CAD-modelu. Merjene točke so glede na vrsto odstopanj prikazane v različnih barvah. Preprosta grafična poročila in takojšnji prikaz rezultatov nudijo informacije o prileganju kosa CAD-modelu in na ta način omogočajo hitre odločitve o ustreznosti. Renishaw Meritve na stroju in pridobivanje podatkov o obdelovancu OMV ima obsežen nabor funkcij za prilagajanje in orientacijo, s katerimi se skrajša čas za ponovno pozi-cioniranje kosov po obdelavi na drugem stroju. V večini primerov je za natančne in ponovljive rezultate dovolj že približna nastavitev delovnih koordinat. Značilnosti Renishaw OMV Renishaw OMV nudi programiranje celotnega merilnega cikla na PC-ju pred uporabo na CNC-obdelovalnem stroju. Ob izdelavi rutine za merjenje program omogoča: • izbiro 2D- ali 3D-značilnosti z enim klikom, • uporabo avtomatskih ali ročnih merilnih rutin za geometrijske oblike, • izbiro nepravilnih površin, • izbiro značilnosti za poravnavo, • samodejno določanje poti tipala, • simulacijo celotnega testnega cikla na PC-ju. Poročilo o meritvah Renishaw OMV podpira celotno serijo tipal in tipalnih konic Renishaw. Z uporabo priložene baze sestavnih delov Renishaw obenem omogoča sprotno definicijo novih tipalnih konic. Proizvajalec priporoča uporabo visoko natančnih tipal OMP400 in MP700 z uporovnimi lističi, ki zagotavljajo natančne, ponovljive rezultate in zmanjšan čas kalibracije. Program, ki ste ga sestavili, se s pomočjo prilagodljivega postprocesorja prevede v jezik za vaš krmilnik in je naložen v krmilnik kot običajno. Zaradi zaščite tipala so vsi gibi blizu kosa varovani. Za boljše rezultate uporablja Renishaw OMV kalibracijske podatke iz kalibracijskih rutin Renishaw. Za zajem podatkov iz stroja uporablja Renishaw OMV serijsko povezavo, Ethernet, flashcard ali disketo. Pri uporabi RS232 omogoča sprotno izrisovanje izmerjenih točk na CAD-modelu, kjer so odstopanja od modela barvno označena. Programski paket vsebuje zmogljive rutine za poravnavo in prilagajanje, Renishaw OMV zna izračunati najboljše prilagajanje, t. i. best-fit izmerjenega kosa na CAD-modelu. Izračunani podatki se lahko uporabijo pri naslednjih meritvah za izboljšanje natančnosti. Renishaw OMV izdela poročila v grafični obliki, zato je mogoče rezultate zelo hitro preveriti in že „na oko" oceniti, če je kje potrebna dodatna obdelava. Za več podrobnosti so na voljo struk-turirana številčna poročila, možni pa so tudi prikazi statistično obdelanih podatkov o obdelovancu. Format poročil je prilagodljiv potrebam upora- bnika in nudi izdelavo kakovostnega strokovnega poročila. Posebnosti poročil Renishaw OMV: • barvno kodirani rezultati, izrisani na CAD-modelu, • statistični grafi porazdelitve toleranc, • podrobno tabelarično poročilo, • prilagodljiv HTML in Microsoft Excell izpis. Uvoz CAD-modelov Renishaw OMV podpira uvoz vseh pomembnih formatov 3D-modelov iz naslednjih CAD/CAM-progra-mov: AutoCad, CATIA V5*, Cima-tron*, VDA/FS, IGES, Parasolids*, ProE2000i2*, ProE2001*, ProE2001i*, SDRC-Ideas*, SET, Solid Edge*, Solid Works*, STEP, WildFire* (*potrebno doplačilo). Model je prikazan z vseh kotov, v polni, mrežni ali prosojni obliki. Polna podpora CAD-nivojem omogoča skrivanje delov modela, ko jih ne potrebujemo. Podprti krmilniki Renishaw OMV podpira večino uveljavljenih krmilnikov z uporabo prilagodljivega sistema postprocesiranja: • Fanuc, • Haas, • Heidenhain i530 (), • Hitachi Seiki, • Makino, • MazakISO, • Mitsubishi Meldas, • Mori Seiki, • Selca, • Siemens 840D, • Yasnac. Izdelava izhodnih programov se lahko prilagodi tudi nestandardnim sistemom. Če vašega krmilnika ni na spisku, nas, prosim, pokličite. Vir: RLS, d. o. o., Cesta II. grupe odredov 25, 1261 Ljubljana - Dobrunje, tel.: +386 1 5272133, faks: +386 1 5272129, www.rls.si, mail@rls.si, g. Tone Vrečič, http://www.renishaw. com/en/6253.aspx, www.renishaw.si Dodatne informacije: N4, d. o. o., primoz.noe@siol.net Nove knjige [1] Zierep, J., Bühler, K.: Grundzüge der Strömungslehre (7. izdaja) - Uveljavljeni učbenik o dinamiki fluidov, dopolnjen s temami: dinamika plinov, hidravlični udari in izgube pri pretakanju fluidov, podaja gradivo v zanimivi kratki matematični interpretaciji. Obravnavana so tudi standardna vprašanja, kot so: hidro- in aerostatika, hidro-in aerodinamika, tokovna vlakna, tok idealnega fluida, izgube zaradi trenja v fluidu, prostorski tokovi ipd. Učbenik je namenjen predvsem študentom strojništva, kemijske tehnologije in procesne tehnike. - Zal.: Teu-bner Verlag, Wiesbaden; ISBN: 978-3-8351-0231-6. [2] Watter, Holger: Hydraulik und Pneumatik; Grundlagen und Übungen, Anwendugen und Simulation -Učbenik in vadnica za višješolski, visokošolski in podiplomski študij fluidne tehnike [3] s poglavji o osnovnih delovnih medijih, mehaniki fluidov, konstrukcijskih elementih, krmiljenju in regulaciji, poljskih vodilih in simulacijskih izračunih sta namenjena predvsem študentom strojništva in mehatroni-ke na vseh stopnjah študija. S številnimi vajami in nalogami sta primerna tudi za samoizobra-ževanje. Posebej so poudarjeni sodobni postopki modeliranja in simulacije vezij, vključno s poglobljeno obravnavo potrebnih matematičnih orodij. Z nazorno obravnavo zgledov iz fluidne tehnike omogočata tudi ustrezno interdisciplinarno obravnavo dinamičnih pojavov v tehničnih sistemih. Upoštevana je tudi ustrezna komercialna programska oprema. - Zal.: Vieweg-Verlag Wiesbaden; 2007; ISBN: 3-83480190-9; obseg: 248 strani. Williams, F. M., Emerson, C. J.: Becoming Leaders - A Practical Hanbook for Woman in Engineering, Science, and Technology - Ženske, ki so se od- ločile za kariero v tehniki, znanosti in tehnologiji, morajo biti pripravljene na trdo delo in premišljeno delovanje. Avtorice knjige ugotavljajo, da že sedaj uspešno opravljajo pomembne raziskovalne, vodstvene in izobraževalne naloge na vseh naštetih področjih. Posamezna poglavja v knjigi ustrezno obravnavajo vprašanja študija, nedavnih diplomantk in žensk sredi strokovne kariere. Zanimivi so naslovi kot: Ženske so vodje, Lov za delovno mesto, Osebni razvoj in mentorji, Ravnotežje, delo - življenje, Podpora družine, Gospodarjenje s časom, Ženska v javni službi, Promocija sodelovanja žensk ipd. Knjiga je objavljena ob sodelovanju ameriških združenj inženirjev strojništva (ASME), inženirjev gradbeništva (ASCE) in društva inženirk (SWE). - Zal.: ASME Press, Three Park Ave., New York, NY 10016-5990, USA; 2008; ISBN: 978-0-79180273-1 (broširana izdaja); obseg: 200 strani; cena: 29,00 USD (23,00 USD člani). 40 let razvijamo in proizvajamo elektromagnetne ventile - JAKŠA MAGNETNI VENTILI -vrhunska kakovost izdelkov in^tpritev - zelo kratki dobavni roki^J^ ^^ - strokovno svetovanje pri izbiri' - izdelava po posebnih zahtevah — - širok proizvodni prograri^ 0r - ceioten program na Internetu wwwjaksa.si Jakša d.0.0., Žiandrova S, 1231 Ljubljana, tel.: (0)1 53 73 066 fax: (0)1 53 73 067, e-maii: info^jafcsa si »Z inteligentnim! sistemi d® strateške predn®stl« DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2009 15.-17. april 2009 Kongresni center Grand Hotel Bernardin - Portorož Čakajo vas: II ü zanimiva predavanja domačih in tujih strokovnjakov z vseh področij informatike, S nova sekcija Informatika v javni upravi in spremembe v nekaterih stalnih sekcijah, ü pestre razprave na okroglih mizah, 0 delavnice in 1-2-1 sestanki, družabni dogodki, in še mnogo več... Izkaristite 10 % p@pust za zgsdnj© p^i|aw® d@ 12. marca 2009! največja neodvisna strokovna konferenca^ ki v celoti pokriva področje informatike Prireditelj konference :!!$■$!:: slovensko iiinsii: iliSf^l: informatika www.dsi2009.si Organizator konference ipmit Konferenco so omogočili M -I 11 1 n 1 ■ - . Partner konference f^YTf^pi-jjj rmL J SSSI"^ t K/Bcnsott-liW novice ^n ▲ asiec g&halcom Medijski pokrovitelji varnostni Jomm HTwOlft Častni pokrovitelj konference DSI 2009 je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Arhiv Republike Slovenije na podlagi Pravilnika o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, priznava konferenci DSI 0,45 kreditne točke. IKIQBINET Pokroviteljstvo dogodka T ■aTTAL PREDSTAVITEV KONFERENCE DSI 2009 Konferenca Dnevi slovenske informatike je največje neodvisno strokovno srečanje slovenskih informatikov in jo letos organiziramo že šestnajstič. Konferenca je namenjena pridobivanju novih znanj, izkušenj, izmenjavi idej, pa tudi spoznavanju najboljših praks. Na konferenci je veliko priložnosti tako za poslovno sodelovanje kot za neformalno druženje. Konferenca DSI 2009 bo potekala od 15. do 17. aprila 2009 v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Najpomembnejši cilj konference je srečanje in spoznavanje informatikov iz različnih okolij (podjetja, univerze, inštituti, javna uprava). Pri tem pride do prenosa znanja ter rezultatov raziskav, ki jih izvajajo informatiki v akademskem okolju, v prakso, po drugi strani pa informatiki iz podjetij in javne uprave seznanijo svoje kolege z izzivi, s katerimi se srečujejo v praksi. Cilj konference je tudi vključiti bodoče informatike v krog slovenskih informatikov in jim omogočiti seznanjanje z aktualno problematiko. Udeleženci konference so razen informatikov tudi uporabniki informacijske tehnologije in mladi informatiki na začetku svoje strokovne poti. Konferenca DSI 2009 je posvečena zelo aktualni temi: »Z inteligentnimi sistemi do strateške prednosti<<. Seveda pa to ne bo edina tematika konference. Spregovorili bomo o alctualnili temaii s področja informatike, ki bodo predstavljene v sklopu sekcij in plenarnih predavanj, potekale bodo tudi zanimive razprave na okroglih mizah in delavnicah. Letos smo tako v program vključili novo tematiko Informatika v javnem sektorju, nekaj tem pa je preimenovanih. Podroben opis tem je na voljo na spletnih straneh konference vwvw.dsi2GG9.si. DSI 2009 uvaja tudi nekaj novosti. Ena izmed njih je podelitev nagrade za najboljši projekt s področja informacijsko-komunikacijske telinologije (IKT) za leto 2009. S tem Slovensko društvo informatika spodbuja in promovira inovativnost, uspešnost, učinkovitost ter kakovost projektov na področju informatike. Organizatorji pričakujemo, da bo podeljevanje nagrade postalo tradicija, kot so tradicija tudi Dnevi slovenske informatike. S konferenco želimo z novimi spoznanji in dogajanjem v praksi seznaniti čim več slovenskih informatikov in uporabnikov. Znanje, ki je na konferenci predstavljeno, je dokumentirano v zborniku konference in tako dostopno vsem udeležencem ter tudi širši javnosti. Več informacij o programu in sami konferenci najdete na spletni strani vvww.dsi2009.si. Pridružite se nam na DSI 2009! Slovensko društvo INFORMATIKA lUJM^liMlUmf a Zanimivosti na spletnih straneh [1] www.hydraulicspneumatics. com - [Direktorij in priročnik za fluidno tehniko v ZDA] - Revija Hydraulics & Pneumatics na svojih spletnih straneh predstavlja tudi elektronsko inačico svojega že tradicionalno oblikovanega »direktorija in priročnika za fluidno tehniko« za tekoče leto. Poleg strokovnih prispevkov s priročnimi podatki za razumevanje in projektiranje naprav fluidne tehnike so na voljo tudi izčrpni podatki o hidravličnih in pnevmatičnih sestavinah in enotah z njihovimi osnovnimi tehničnimi lastnostmi ter seznami in naslovi njihovih dobaviteljev. Posebnost baze podatkov je, da omogoča enostavno iskanje dobaviteljev znotraj geografsko omejenega območja (npr. pod določeno poštno številko, v določenem kraju ali zvezni državi). [2] www.hydraulicspneumatics. com - [Spletni forum fluidne tehnike] - Spletni forum revije Hydraulics & Pneumatics z naslovom: forums.hydraulicsp-neumatics.com/groupee je najboljši naslov, na katerem lahko dobite vse informacije za projektiranje vezij in sistemov, konstruiranje sestavin in tehnologijo njihove izdelave v flu-idni tehniki. Če potrebujete tovrstno pomoč, postanite član skupine za »projektiranje sistemov in iskanje napak« (System Design/Troubleshooting) ali pa se preprosto vključite v eno od mnogih razprav, ki potekajo o splošnih vprašanjih fluidne tehnike (General Fluid Power Discussion) - od izobraževanja do konstruiranja, projektiranja in vzdrževanja. Seznam oglaševalcev INOTEH, d. o. o., Bistrica ABB, d. o. o., Ljubljana 79 ob Dravi 59 ADEPT PLUS, d. o. o., Postojna 66 IPMIT, d. o. o., Ljubljana 89 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 75 Iskra ASING, d. o. o., DOMEL, d. d., Železniki 25 Šempeter pri Gorici 91 DVS, Ljubljana 71 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 88 ENERPAC GmbH, Düsseldorf, KLADIVAR, d. d., Žiri 2 ZRN 24 LE-TEHNIKA, d. o. o., Kranj 90 UM, Fakulteta za strojništvo, MAZIVA + d. o. o., Maribor 62 Maribor 33 MIEL Elektronika, d. o. o., FESTO, d. o. o., Trzin 1,92 Velenje 1 GAZELA, d. o. o., Krško 63 MOTOMAN ROBOTEC, GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, d. o. o., Ribnica 75 d. d., Ljubljana 39 OLMA, d. d., Ljubljana 1 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., OPL AVTOMATIZACIJA, Petrovče 4 d. o. o, Trzin 1, 7 HIB, d. o. o., Kranj 29 PARKER HANNIFIN (podružnica HIDUS, d. o. o., Maribor 64 v N. M.), Novo mesto 1 H + P Center, d. o. o., Ljubljana 46 PPT COMMERCE, d. o. o., HPE, d. o. o., Ljubljana 12 Ljubljana 85 HYDAC, d. o. o., Maribor 1,47 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 66 HYPEX, d. o. o., Lesce 17 PS, d. o. o., Logatec 69 ICM, d. o. o., Celje 11 SICK, d. o. o., Ljubljana 1 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., SMC Industrijska avtomatika, (P.E.) NORGREN, Lesce 1 d. o. o., Trebnje 1,70 IMPOL, d. d,, Slovenska TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 12 Bistrica 38 VISTA, d. o. o., Žiri 63 Sistemi: vaša specifilcacija - naše jamstvo Avtomatizacija z električnimi pogoni ifli a ilskate|^m Avtomobilskätehnika Prehrana - pakiranje Elektronika Fleksibilna montaža Rešitve avtomatizirane strege po vaši zamisli uporabe - jamčimo učlnl(ovitost Rešite se skrbi z lastno gradnjo strežnih sistemov z zajamčeno ceno, dobavo in učinkovitostjo. Festov team za ustrezne rešitve pri naročnikih je sestavljen iz strokovnjakov za električna in pnevmatična krmilja ter kabelske povezave strojne opreme in standardnih strežnih sistemov. Na voljo so strokovnjaki za tridimenzionalno CAD-modeliranje, CAE-modeliranje funkcionalnosti in učinkovitostil Zakaj bi se s temi vprašanji ukvarjali sami, če so rešitve za vas že tu? Za dodatne informacije o inovatlvniii rešitvah električnih pogonov se obrnite na nas še danes! Feste, d.0.0. Ljubljana Blatnica 8 Sl-1236 Trzin Telefon: 01/530-21-00 Telefax: 01/530-21-25 Hot line: 031/766947 info_si@festo.com www.festo.si