M. D.: EtmefsHi sfan Ą sfisffl. — Šf€ĄllH€ HOVOrC! (Dopis iz laškega okraja.) Da je naše kmetijstvo zadnja tri leta vsled padca cen vsem kmetijskim pridelikom, ikatere pridelujemo slovensiki !kmetje za izvoz v inozemstvo ali pa za prodajo v tuzemstvu, v silni stiski, ali kakor pravimo s tujo besedo: v krizi, o tem menda ni nobenega dvoma. Napredno gospodarjenje zadnjih desetletij kakor tudi dejstvo, da so nam strokov- njaki priporocali, da se ikmetje oprimejo tiste gospodarske panoge, koje pridelki se po najboljši ceni prodajo in se tudi v hribovitih legah da uspešno gojiti, je bil vzrok, da smo se kmetjc laškega okraja prizadevali zboljšati predvsem našo govedorejo. Priznati moramo, da je naš kmet primerno svojemu stanu še lahko shajal, dokler je imela živina kolikor toliko povoljno ceno. Saj v tistih letih nismo na kmetih poznali rubeža. Kmetje so odplačevali davke še pred plafiilnim rokom. Tudi posestva niso šla na boben. Ta doba je trajala približno 25 let. Od leta 1905 do 1. 1930 nismo v našem okraju poznali posebne kmetske zadolžitve. V tej dobi je imela živina še ikolikor toliko primerno ceno. Naj navedem nekaj številk, iz ikaterili je razvidno, kako padajo dohodki kmeta iz govedoreje. V letu 1930 se je na nakladalnih postajah Laško in Zidani most naložilo za izvoz v Avstrijo 175, za izvoz v Italijo 275 in za v Ljubljano 405 glav goveje živine, večinoma volov, težkih čez 6 q komad. Povprečna cena je bila v letu 1930 900 Din za 1 mtc žive teže. Torej je znašala vrednost izvožene živine 4,617-000 Din. — V letu 1931 se je na zgoraj omenjenih postajaK naložilo za izvoz v ltalijo 505 goved in v Ljubljano 236 komadov. Težo zopet lahko računamo isto, namreč 6 mtc za posamezno glavo; cena pa je padla od 900 Din prejšnjega leta na okroglo 500 Din za rntc. Vrednost v letu 1931 izvožene živine cenimo po zgornjem ključu na 2,223.000 Din. — V letu 1932 se je iz zgoraj omenjenih postaj izvozilo v Italijo 238 glav, v Ljubljano pa 137, skupaj 375 giav, v zgoraj označeni teži pa je padla cena na okroglo 400 Din za mtc, fcar znese skupno vrednost 900.000 Din. Vidimo torej, da so iz te najvažnejše kmetske panoge padli dohodki za črez 80%. Poraba mesa pri domačih mesarjib v letu 1930 in 1931 ni sicer mnogo padla, pač pa v letu 1932, iko so bili naši kmetje, deloma !ker ni bilo ikupcev, deloma pa vsled suše prisiljeni klati doma, posebno živino slabše vrste. Temu primerno pa niso padle cene potrebš-inam, katere mora kmet kupovati. Navajam samo nekaj primerov. Leta 1913 je bil 1 fcg vola žive teže približno 70 vinarjev, 1 m druka po 40 vinarjev, toda po sedanji ceni, če rafiunamo žive teže 1 kg vola 4 Din, 1 m druka 12 Din, vidimo, da je fcmet leta 1913 za 1 kg vola lahko ikupil poldrugi meter druka, a danes mora dati za isto množino 4^—5 ikg vola žive teže. Isto je pri Čcvljih. Za 13 kg žive volov&ke teže si je lahko kupil močne čevlje za 10 kron. Danes je treba, afco ra.unamo čevlje 150 Din, dati za en par čevljev izkuplček od 40 kg žive volovske teže. Naj te številke zadostujejo. Jasno je, da pri sklepanju trgovinskih pogodb niso bili dovolj upoštevani kmetje. To vidimo sedaj, ko se pri izpremenjenih denar-, nih razmerah cene uvoznim predmetom dvigajo, cena živini pa je— enako nizka.