GLASN
LJUBLJANA, 25. AVGUSTA 1961
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO VIII., ŠTEV. 64
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA DOMŽALE
498.
ko a podlagi 14. in 39. člena za-0 proračunih in o finansiranju 2Amt(Mnih zarodov (Ur. list FLRJ n, ™ jn 26. člena statuta občine Mižale je občinski ljudski odbor irnzale na seji občinskega zbora
0. ““ '
Doi
po
so sestavni del
jn	na seji občinskega
Da seji zbora proizvajalcev dno
1,18 ja 1961 sprejel
- ODLOK
0 Proračunu občine Domžale za leto 1961.
1. člen
lQr,! r®račun občine Domžale za leto 6'obsega:
Občinski proračun
*	dohodki	din 426,931.000.—
*	izdatki	din 426,931.000,—
nove
«j * .organih in zavodil y drugih izdatkov,
2.	člen
nastavitve pri občin-zavodih ter fina-, ,r	—datkov, za katero
{“Jihovih predračunih niso doleta a sredstva, so lahko izvršijo le K^.Predlog pristojnega sveta in ob j.siasju sveta za družbeni plan in
‘'Hance
3.	člen
Se ‘ v°t za fiuace in družbeni plan „ Pooblašča, da razporeja srpd-'»«1 Proračuuske rezerve za pre-hd'?. Predvidene ali nepredvidene Da^i1 , Posameznih proračunskih o°M °bčinskega proračuna ter datk . •rava izplačilu za izredne iz-*z proračunske rezerve do
ročanju občinskemu ljudskemu odboru.
4.	člen
Posebni del proračuna, v katerem so razčlenjeni dohodki in izdatki prorači tega odloka.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961.
Štev. 06/3-31-38/1-61.
Domžale, dne 17. maja 1961.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Franc Habjan, 1. r.
Pregled dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1961
Dohodki
Skupni dohodki	275,133.006
Posebni dohodki	146,898.000
Ostali dohodki
državnih organov	500.000
Ostali dohodki	4,400.000
Skupaj razpoložljiva sredstva
Izdatki
Osebni in materialni izdatki obč. organov Dotacije samostojnim zavodom
Dotacije družbenim organizacijam Dotacije skladom Obveznosti iz posojil, garancije
Proračunska rezerva
skel Pcl‘no letnega plana proračun-
rezerve proti naknadnemu po- Skupaj izdatki
426,931.000
družbeni plan občine domžale za leto idgi
N	499-
bita U podlagi 10. in 24. člena statve,, občine Domžale in določil *l®*slr * družbenega plana gospo-<loK:„ Sa razvoja Jugoslavije v raz-K/C	(Ur. list FLRJ, št.
N/J,’. Programa perspektivnega 1» g#« LRg (Ur. list LRS Št. 3/61) PHil; V. to koč ih planov zveze, re-«inskie,in okraja Ljubljana je obse j j ..ljudski odbor Domžale na žbof ’'oinskegu zbora in na seji *%| . Proizvajalcev dne 17. maja "Prejel
^DUZBENI plan občine
j°MZALE 7.A LETO 1961 PRVI DEL
GOsn£L<X<iNI pregled °l>arskega RAZVOJA V LETU 1961
Teme, L Poglavje So<Wt.,if "."'ornice in naloge za S6le arski in splošni razvoj
in s“,ico *n naloge za gospod a r-P,0$ni razvoj v občini Doin-
go načrtno. Osebni dohodki naj bi se razdeljevali po učinku in ekonomskih enotah, vedno pa v skladu z dvigom proizvodnje.
4.	V zvezi z dvigom proizvodnje in osebnih dohodkov bo naraščala osebna potrošnja. Zato bo potrebno izboljšati poslovanje v trgovini in gostinstvu ter povečati obseg obrtnih storitev.
5.	Da bi se dvignil splošni družbeni standard, bo treba vložiti več
im
sredstev v gradnjo stanovanj, šol in drugih objektov, ki izboljšujejo življenjske razmere prebivalstvu.
6. Vse začete gradnje in novogradnje sv bodo morale dokončati v najkrajšem času, da bodo vložena sredstva čimprej povečala obseg proizvodnje.
II. poglavje
Družbeni proizvod in narodni dohodek
• 1. Nove naložbe v poslovni sklad in delovni polet zaposlenih so poroštvo, da bo v lotu 1961 dosežen naslednji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka:
im
1961
cene 195<> v milijonih Indeks
426,931.000
145.313.000
26.946.000
13.819.000
195.416.000
26.750.000
18.687.000
Družbeni proizvod	7.761	9.236	11.195	1960 1999 119	1961 1960 121
Narodni dohodek	7.412	8.818	10.710	118	121
2. Družbeni proizvod se	bo v	po-saineznih	panogah	povečal	takole:
	1999	196»	1961	cene 1939 v milijonih Indeks	
Gospodarstvo skupaj	7.761	9.236	11.195	1960 1999 119	lil 5
Industrija	5.980	7.261	8.931	121	123
Kmetijstvo	820	904	1.089	110	120
Gradbeništvo	210	152	138	72	91
Promet	42'	74	81	176	109
Trgovina	130	157	195*	121 '	124
Gostinstvo	70	83	93	119	112
Obrt	362	434	453	120	105
Komunala	88	86	97	98	113
KZ	59	85	116	144	136
1 V letu 1999 brez prometa ZTP iu PTT, ker ni evidentiran.
* V prometu trgovine je zajet promet z mesom, ki je bil prej prikazan v obrti.
lil. poglavje Investicije
V letu 1961 se bodo sredstva vlagala predvsem v objekte, ki so se začeli gradili v letu 1960. Začele se bodo pa tudi novogradnje, ki so
neobhodno potrebno za nadaljnji dvig proizvodnje. Predvidevajo sc naslednja sredstva za gospodarski investicije:
v letu 1960	2394 milijonov
v letu 1961	2069 milijonov
Gospodarske investicije v posameznih panogah bodo predvidoma naslednje:
Žale izhajajo iz smernic iu nalog perspektivnih planov zveze, republike in okraja za razdobje 1961—63 in njihovih letnih planov zn leto 1961, temeljijo pa na realizaciji v minulem obdobju, zlasti pa nu dosežkih leta (960. Na podlagi teh so poslavljajo naslednje naloge:
1,	Obseg proizvodnje naj bi se povečal bolj, kot se jo v letu 1960. Za to so dani materialni in drugi pogoji. Treba jih je samo smotrno izkoristiti. Posebno pozornost bo treba posvetiti ustvarjanju materialno osnove podjetij, kar jo nujno za njihov nadaljnji razvoj. Skrbeti bo treba za nove investicije, ki pa bodo morale biti vsklajene z vse večjimi potrebami po obratnih sredstvih.
2.	Mehanizacija in tehnološki postopki v proizvodnji bodo zahtevali dober strokovni kader. Zato bo treba posvetiti več pozornosti Šolanju stroKovnih kadrov, kvalificirano delavce pa bo treba vzgajati in specializirati na delovnih mestih.
3. Zaposlovanje bo moralo biti stro-
	1960	sestav	1961	v 000 din uretav	Indcki
Skupaj	2,393.633	100	2,068.918	100	88
Industrija	1,894.870	79,2	915.000	44,23	48
Kmetijstvo	361.000	15,1	929.000	44,81	257
Gozdarstvo	3.131	0,1	2.918	0,14	93
Gradbeništvo	3.716	0.1	8.000	0,38	215
Promet	—				—	—
Trgovina	31.860	1,3	22.000	1,06	69
Gostinstvo	6.742	0,3	58.000	2,81	828
Obrt	15.305	0.6	35.000	1,69	233
Komunala	8.000	0,4	20.000	0.96	250
KZ	69.000	2,9	79.000	3,92	114
Predvidcnc investicije bodo morale gospodarske organizacije izvajati pretežno z lastnimi sredstvi, v zelo majhni meri (22 milijonov) tudi z zveznimi sredstvi, največje posojilo pa bo treba angažirati iz občinskega investicijskega sklada, združenih sredstev iu drugih virov.
Da bodo mogle gospodarske organizacijo razširiti materialno podlago svojih dejavnosti, bodo moralo ravnati z dohodkom kot skrbni gospodarji. Osebni dohodki bodo morali biti v skladu z uspehi gospo-
darjenja celotnega kolektiva in posameznih ekonomskih enot. Pri razdeljevanju sredstev zn investicije in osebne dohodke bo treba upoštevati lastne uspehe in tudi drugih organizacij.
Stanovanjska gradnja sc bo finansirala iz stanovanjskega sklada in iz sredstev gospodarskih organizacij. Druge družbene dejavnosti se bodo finansirale pretežno iz proračunskih sredstev in združenih sredstev za negospodarsko investicije,
FV. poglavje Zaposlenost
Vse večji in hitrejši gospodarski razvoj ter razvoj družbenih služb in večje pristojnosti občinske uprave bodo zahtevale povečano skrb za zboljšanje kvalifikacijskega sestava in večje število zaposlenih. Število zaposlenih naj bi se v gospodarskih organizacijah povečalo le za 5,5 %, v družbenih službah ter državni upravi pa za 3 % ali v celoti za 5*/«.
V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard
1.	Pri povečani proizvodnji in razširitvi družbenih služb se bodo povečali osebni dohodki zaposlenih. Zvišanje bo vplivalo tudi na porast osebne potrošnje.
Družbeni standard bo rasel skladno s povečevanjem proizvodnje. Da bi se to predvidevanje uresničilo, bodo morale gospodarske organizacije pri razdeljevanju osebnih dohodkov upoštevati, da so njihovi kolektivi ne le proizvajalci, ampak obenem tudi potrošniki. Vsako zviševanje cen proizvodom in tudi osebnih dohodkov, ki ne bi bili v skladu s povečano proizvodnjo, bo šlo prej ali slej v škodo kolektivov samih.
2.	Novi sistem delitve dohodka bo krepil materialno osnovo gospodarskih organizacij in skupnost teh — komuno. Družbeni standard prebivalstva se bo dvigal z gradnjo stanovanj, šol in drugih objektov. Za stanovanjsko izgradnjo bosta Samo industrija in kmetijstvo namenila nad 90 milijonov dinarjev. Poleg teh sredstev bo pa tudi sta-
novanjski sklad uporabil za stanovanja 179,284.000 dinarjev. Računa se tudi na prispevke prebivalstva. Večja stanovanjska gradnja bo zahtevala pospešeno gradnjo tudi komunalnih naprav. Se posebno bo potrebno graditi objekte, ki so bili doslej zapostavljeni prav v zvezi z gradnjo stanovanj (trafopostaje, vodovodi, kanalizacija, ceste itd.). Med zelo potrebnimi napravami sta vsekakor vodovod in kanalizacija v sedežu občine, ki ni samo upravno, temveč tudi kulturno in gospodarsko središče.
V letu 1961 in v nadaljnjih letih bo treba letno prispevati določena sredstva za gradnjo nove bolnice v Ljubljani, ki jo bodo gradile vse občine, ki gravitirajo k Ljubljani.
Pripraviti bo treba vsaj načrte za gradnjo zdravstvenega doma v Domžalah.
Večjo pozornost bo treba posvetiti tudi telesni vzgoji ter za te namene določiti potrebna sredstva.
Za vzdrževanje cest se bodo porabila sredstva cestnega sklada, ki znašajo 12,403.000 dinarjev.
K dvigu družbenega standarda bodo lahko mnogo prispevale tudi stanovanjske skupnosti. Razvoja teh bo treba posvetiti posebno pozornost, da bodo lahko nudile čira-več pomoči družinam, katerih člani so zaposleni, in gospodinjstvom.
VI. poglavje Izvoz
Celotni izvoz se bo v letu 1961 povečal za 160%, od tega največ Izvoz goveje živine (od 250 na 1200 ton) in prašičev (od 120 na 320 ton), ali v celoti za 142 %. Industrija bo a predvidoma izvozila svoje izdel-e za naslednje vrednosti:
	1999	«9*0	19*1	vrednost v 000 die I ■■ 750 dinarje? Indeks	
Lesna industrija	18,765	20.280	20.280	19*0 19» 108	19*1 19*0 100
Tekstilna industrija	19.430	45.625	41.950	135	92
Usnjarska industr. živilska industrija	257.500	278.500	330.000	112	115
	45.800	27.375	30.000	60	109
Industr. glasb, instr.	92.300	125.000	175.000	135	140
Skupaj	433.795	505.778	597.230	116	118
Med večjimi industrijskimi izvozniki je Tovarna usnjene galanterije in kovčkov »TOKO« Domžale, v kmetijstvu pa Pitališče telet Cr-jrclo in Farma bekonov Ihan.
DRUGI DEL
RAZVOJ GOSPODARSKIH PANOG VII. poglavje Industrija
1.	Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo v letu 1961 povečal takole:
116	proizvodnja nekovin
117	kovinska industrija
120	kemična industrija
121	industrija gradb. materiala
122	lesna industrija
123	papirna industrija
124	tekstilna industrija
125	industrija usnja in obutve 127 živilska industrija
191 glasbeni instrumenti Skupno
Indeks
«9*0	JI96I
»19	19*6
117	113
117	110
130	129
112	112
118	104
106	168
124	105
114	106
106	101
134	115
119	120
Pregled kaže, da sc bo industrijsko proizvodnja v letu 1961 povečala za 20%. To povečanje bazira no novih kapacitetah, predvidenem delovnem poletu in novih zaposlitvah. Največji porast bo v papirni industriji, ki je konec leta 1960 začela proizvajati z novim kartonskim
1919
fizičnega obsega	16.171
družbeni proizvod	5.980
narodnega dohodka	5.717
strojem, sledila ji bo kemična industrija, proizvodnja nekovin itd. Proizvodnja živilske industrije bo le malo narasla, ker je mlinska celo v upadanju.
Vrednost fizičnega obsega proizvodnje, družbenega proizvoda in narodnega dohodka v industriji sc bo gibala takole:
v milijonih (sfelno vene)
19*0	1961	fndek« i<x>n	iom 1959	i%0	
19.294	23.069	119	120
7 261	8.931	121	125
6.958	8.595	122	123
2.	Računa se tudi na znaten izvoz industrijskih proizvodov, kar je podrobno nakazano v VI. poglavju.
19»
4.995
4.	Novi ekonomski sistem bo zahteval, da bodo gospodarske organizacije čimbolj smotrno razporedile sredstva lastnih skladov za investicije in druge namene. Teh sredstev bo predvidoma 1111 milijonov dinarjev.
novogradnje oprema	ob r« tu a
sredstva
420,3	281,0	118,0
3.	V letu 1961 naj bi sc zaposhljj v industriji le 250 oseb več, kot j'" je bilo povprečno zaposlenih le*” 1960, ali za 4*/«. Število zaposleni11 sc bo gibalo takole:
19*0	19*1	Indrk*
		1%0 1959	19*1 i9*e
5.474	5724	no	104
Poleg lastnih sredstev bodo P0*!' jetja rabila iz družbenih invesu' j cijskih skladov in drugih virov 'u' 1 di 193 milijonov posojil. Načelom11 ; se bodo morala nasloniti le na l*s _ j na sredstva. Sredstva se bodo up°' j rabila za naslednje namene:
v milijonih
družbeni anuiteto	eh upaj
standard
96,6	414,9	1.303,8
5.	S sredstvi zu investicije bodo industrijska podjetja gradila oziroma nabavila opremo in stroje, kot sledi:
o) Podjetje »Termit« bo z lastnimi sredstvi zgradilo nove proizvodne prostore za tlačilno maso in pomožne livarske proizvode ter jih opremilo z novo strojno opremo. V Obratna sredstva bo vložilo 18 milijonov dinarjev. Plačati pa bo moralo tudi 8 milijonov letnih anuitet.
b)	Podjetje Mlinostroj bo nabavilo nekaj novih strojev in z njimi izboljšalo način proizvodnje.
c)	Združena kemična industrija Domžale bo z lastnimi sredstvi zgradila skladišča na Količevem in dokončala nitro oddelek.
č) Tovarna zdravil »Lek« bo v obratu Mengeš dogradila prostore in nabavila opremo za proizvodnjo dušikovega oksidula.
d)	Opekarna Radomlje bo dokončala rekonstrukcijo že meseca aprila, Opekarna Mengeš pa do konca leta ali najkasneje do pomladi 1962.
e)	LIP Radomlje bo začela z rekonstrukcijo proizvodnih prostorov.
f)	LID Domžale bo zgrudilo lopo *a žagan les in sušilnice.
g)	Papirnica Količevo bo z lastnimi sredstvi mehanizirala in avtomatizirala proizvodnjo, zgradila laboratorij, garderobe, brusilnice, lesovine, upravno poslopje in drugo. Nad 220 milijonov bo pa podjetje moralo vložiti za anuitete.
h)	Tovarna platnenih izdelkov Jarše bo zgradila nove delavnice in nabavila strojno opremo in drugo opremo. Zu vse to bo porabila nad
Poljedelstvo
Žitu
Industrijske rastline Vrtnine
Krmskc rastline Sadjarstvo Živinoreja Ribolov Prcdclova
Skupaj
S povečano proizvodnjo sc bodo ustvarili večji tržni presežki zlasti mesa, mleka, krompirja, kar bo vplivalo na boljšo preskrbo prebivalstva. Visok porast skupne kmetijske proizvodnje temelji na povečanju proizvodnje v kooperaciji, zlasti pa v družbenem sektorju.
Delež organizirane proizvodnjo se bo povečal od 22,7'/o nu 38,8%, od lega v kooperaciji od 26% na 39.5%. Pri tem je organizirana proizvodnja računana na vso obdelovalne površine, kooperacija pa uu površine zasebnega sektorja.
100 milijonov dinarjev lastnih *IC^' j štev.	.
i)	Tovarna sanitetnega materi*** bo nabavila nove stroje zu p*0**' vodnjo filtrov.
j)	Tovarna »Trak« Mengeš n®' morava nabaviti večje število B®' vib strojev. Za te bo prispevala * milijonov lastnih sredstev, za 15 ®'‘ lijonov pa bo morala najeti posoji10'
k)	Večje investicije predvio®’ tudi tovarna TOKO Domžale, ki B®
rekonstruirala dokaj utesnjene P{C‘ izvodne prostore. Večino sredr?’
bo prispevala sama, potrebovala.^ j pa tudi kakih 15 milijonov din*('
jev posojilu.
1)	Druga industrijska podjp9 bodo opravilu manjše investicij®, lastnimi sredstvi ter tako izboljša proizvodnjo.	.
6.	Da bi se z investicijskimi vl®
gnnji in novimi zaposlitvami glu predvidena proizvodnja, bo *r', na vse napore usmeriti predvsem '
— Čimboljšc izkoriščanje pr0' vodnih zmogljivosti;	■ .j,
—	racionalizacijo	proizvodu'
procesov in organizacijo dela;
—	specializacijo proizvodnje. ^ zn sodelovanje z drugimi podjetji kooperacijo;
—	usposabljanje strokovnih
drov na delovnem mestu in jj, — stimulativno delitev oseba
dohodkov no učinku in po ekon®"' nn.
skih enotah.
Vlil. poglavje Kmetijstvo	je,
1.	Predvideva sc, da sc bo 1 ... tu 1961 vrednost kmetijske Pr
v odlije dvignila za 37%. V^
meznih strokah ec bo gibala
19*0
1999
Indeksi
19*1
19*0
U2.7
103.8 61,2
125.1 110,6
281.2
146.6
107.9 359,4
131.6
106,3
92,6
66,5
98,2
125.1
173.9 159,0
108.9
113.2 137,7
19M. 1999
119.8 96,3 40,8
122.9 <38,9 489,« 233,2
117.9 407,« 18t>
Družbena posestva bodo v ^|V: 1961 povečala obdelovalne P^uV'' ml 895 ha nu 1357 lin, ali m1”’.,o-nu 14,6% skupnih obdelovala' ry
vršin. Povečanje bo doseženo ^pi-
ku pom zemljišč, krčenjem
škili gozdov, v manjši meri p* kupom. Kooperacija bo v le'" (,|r obsegnln 24,2% vseh oz. 31 ' deloval n ih površin zasebnega^ ,,r tnrju. Obdelovalne površine organiziran) proizvodnji
zmon jšnle od 7183 ha na vjer korist površin družbenega fip in novršin v kooperaciji. ^j„ Kljub zmanjšanju poV
glasnik
»TKAN Ml
Q08t proiirodaje bistveno ne bo •eižal«, ter bo uvajanje sodobnih igrotehaičnih ukrepov tudi v za-•«bni proizvodnji vplivalo na pove-CenJe uektarskin donosov.
«■ Poljedelska proizvodnja, ki se
vedno bolj^jMjdroja živinoreji, naj
rastlin samih pa za Srf*/».
Pri pomombaejlih poljščinah se predvideva r posameznih sektorjih naslednja proizvodnja i
	DnlktM po»e»(r.		K,nr.		Ne»r|iBlilrftii proti rodu j *		V» povili, v or*, preliv, vieh por tli.
	ha	•loflt.	ha	■tc/h.	h.	■to/k.	
pšenica	41	50	455	54	677	16	70
knuna žita	2»	27	tu	25	450	17	58
koruza	_			81	54	410	25	19
krompir detelja in	31	250	455	250	884	155	55
mešanica prezimna krmna	114	TO	409	69	787	51	65
mešanica zilaža gl.	212	245					100
Posevkov	207	650	—	—	—	—	100
travniki	655	50	705	50	1977	50	68
J*tadi neugodnih vremenskih j'r,l'k »e v jeseni niso posejale Pfcdvidene površine ozimnih žit,
, ? se bo spomladi posejalo več '*r«» žit in krmnih rastlin.
J* zagotovitev višjih donosov ®do morale kmetijske zadruge pri-zadostne količine kvalitetnih J®***-*. zaščitnih sredstev in umetnih Gnojenje Ih> treba opraviti fa^očasno. Izpopolniti in pripraviti
*ruiitik* me*,an‘zac''*0 7a U8*t,*e za' •Jaloga kmetijskih zadrug je, da JJdalje izpopolnjujejo kmetijske z mehanizacijo in dogradijo ivj^ebne objekte. Domžalska kme-t***a zadruga bo morala izvršiti 6J^ajacijo zemljišč obrata v Loki L' ,v*enB*u iti izvesti arondacijo kmetijskega obrata v Mo-
«s \Previeraom novih površin od •ebneg« sektorja bo mogoče po-v"*1* proizvodnjo in zagotoviti bazo za lastno čredo, pre-l1*' pa posredovati ostalim drnž-obratom, ki jim primanjkuje ^ zaposlitvijo sposobnega in HJ(,.*®d‘*v,iega kmetijskega kadra, ki i J bo nagrajen po delovnem učin-Kj ’ *e laido kmetijski obrati orga-r,'^°*,i*ko utrdili, poslovanje pa bo •'•obilnejše.
•iti °[i*d*lska proizvodnja v obrazci ‘”Kr,»koiubinata< Črnelo, Men-*,j’.*•**«ta* Depale vas in na Far-k^.^Jconov v Ihanu je v celoti ^»orej* in podrejena potrebam
Im'' Shupna proizvodnja sadja v k«, ,|l>bt bo predvidoma 1393 ton, V6 jJe *» 67 V. vrč kot v letu 1960. *»di ”'*• Intina podpovprečna za-»»(j .,*Poniladanskih pozeb. Glede bal.1*1 nasadov se bo poostrila kon-|iaY ."od izvajanjem zaščitnih ukre-t>r0fi'D. Čiščenjem sadnega drevja; daYTT*,r«lo se bo tudi gnojenje sa* U| „ ,ov- Z obnovo sadnih plan-btijp® •><> pričelo na površini pri-?.fedbi i "*• Predhodno pa bo treba IjiU u lastninske odnose teh zena*
9jt>*J* eelotno kmetijsko proizvoden h Predvideva potrošnja 2570 N ",ne‘nih gnojil, kar je 55 •/» več f*be '"■celem letu. Povprečna po-- druik^111'*1 *”«>jil bo 258 kgma, i»k/“*ne*u sektorju 954 kg/ha. v 142 kg/ha.
Sir ■
„ & 'eViorju pa %|e!rak^*i*ka služba bo morala SkiK0 kontrolirati izvajanje ob-. nifc.. odlokov o agrotehničnem S »k. lun *• pridelovanje pšenice H*	mengeškega polj* »
StcU.^omeU ter Količevega, za Š nji*” J* krmnih rastlin na njl-***•!» predelov in za pride-t%tnikA ro*a n* dvakrat kolonih * prejet bo tudi odlok O
obveznem zatiranju plevela iu odlok o agrominimumu za pridelovanje krompirja.
5. Živinorejska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 58 V*, predvsem v d rumenem sektorju. V zasebnem sektorju se ne bo bistveno povečala zaradi zmanjševanja obdelovalnih površin, ki jih prevzema družbeni sektor.
Število goveje živine se bo v družbenem sektorju povečalo od 4724 na 6885 glav. število prašičev pa od 5455 na 9205.
Posestva bodo pitala 5900 telet baby beef in 9190 bekonov.
Skupni tržni piesežki, upoštevajoč izločanje vseh kategorij živine za trg, bodo znašali 2510 ton goveje živine in 1059 ton prašičev, od tega 1700 ton pitane živine baby beef in 865 ton bekonov.
Proizvodnja mleka naj bi se prt povprečnem številu 5688 molznic dvignila od 100.568 hi na 115.875 lil v letu 1961, v družbenem sektorju od 55.585 hi na 47.000 hi.
Umetno osemenjevanje plemenic zajema ves ravninski predel, območje Črnega grabna ter moravško dolino, ali 80*/» celotnega območja občine.
V občini se v večini vzreja pinega veka pasma goveda, ki pa ne ustreza potrebam liga iu je zaradi manjšega prirasta tudi manj rentabilna. Zato se je pričelo z zamenjavo s sivorjavim govedom. Križa se pincgavec s simentalccm, kar povečuje težo telet. S križanjem se bodo postopoma zamenjali pincgav.. slu plemenjaki s simentalskimi, osemenjevalo pa se bo s semenom si-mentaleev. Za vzrejo plemenske živine sivorjave pasme pa bo potrebno nabaviti letno vsaj 500 teličk.
Prašičereja se bo v letu 1961 S kooperarlto usmerila od reje mastnih in polmastnih prašičev na vzrejo mesnatih prašičev holandske in švedske pasme. V končni fazi bo obsegala 50.000 prašičev letno. Kooperacija se bo izvajala tako, da bo farma nekonov dala kooperantom plemenske svinje, ti pa bodo vračali farmi pujske. Na ta način se bo povečala vzreja bekonov na farmi in v kooperaciji, na 60.000 letno.
Perutninarska proizvodnja je samo v zasebnem sektorju. Ta se ne bo bistveno povečala zaradi vzreje na farmah družbenega sektorja v sosednih občinah.
k Za inveetlcije v kmetijstvu Je predvidenih 1008 milijonov dinarjev, od teh za družbene kmetijeke obrate 939 in za kmetijske, zadruga 74 milijonov. Sredstva to namenjena nei
opremo
hidromelioracije sadne nasade objekte za vskladiŠčenje ekonomske objekte nabavo živiuo ostalo
S temi sredstvi se bo nabavilo 27 .traktorjev, 4 goseničarji, 4 silo-kombajni in nad 200 traktorskih priključkov; osušila se bodo močvirja moravške doline in trzinskega polja. Začelo se bo obnavljanje sadnih plantaž, uredila 4 niolzišča »Agrokombinata« in 2 molzišči kmetijskih zadrug, zgradilo 540 m* garaž, 402 m* strojnih lop. 2 skladišči za krmo in deteljo. 8 svinjakov na farmi bekonov in 5 hlevov za pitanje telet ter dokončala gradnja hlevov kmetijskih zadrug, nabavilo se bo 1500 glav goveje živine, od teh 288 molznic pasme jersey in 15 plemenskih merjascev švedske pasme; uredile se bodo ceste do kmetijskih obratov, cesta Plata—Depala vas—
kmetlj»klk obratov	IZ	v ■Ulje.Ih Skup«)
229	15	244
58	10	68
—	5	5
81	20	101
354	12	546
197	12	209
30	5	35
Dobrava in asfaltirala dvorišča na farmi bekonov in v drugih obratih.
Nadaljevalo se bo tudi z izgradnjo stanovanj, in sicer:
Obrat »Plata« Depala vas bo zgradil dva bloka z osmimi družinskimi stanovanji. Farma bekonov Ihan 2 bloka in Pitališče telet Črnelo 2 bloka s 16 družinskimi stanovanji.
Z vlaganjem v družbena proizvajalna sredstva se bo spreminjal tudi odnos ljudi do podružabljaoja zemlje in kmetijske proizvodnje na splošno.
IX. poglavje Gozdarstvo
1. Stanje gozdov na območju občine je naslednje:
Lutaikl
skupno
gozd« gozdovi SLP I gozdovi SIJ* II
kupno
zasebni gozdovi
Fovriia*	Struktur.	Brutto	Struktur.	Men.
v h«	v V.	T U»»	v •/.	n. h.
11.558	100	1.940.426	100	170
9.584	84	1.540.282	79	168
1548	12	350:958	17	254
426	4	69.216	4	165
no
Z gozdovi SLP I gospodari Gozd- šib koristnikov gozdov, gospodarstvo Ljubljana in z 2. Letni prirastek iu dovoljeni do vi SLP II
pa »Agrokombinat« nosek (etat) v posameznih gozdovih Ljubljana in nekaj drugih manj- je naslednji:
	»kupuj	Letel prlr.it Hit.	1,1.	v m*/he Devolie.i potek (etat) letel »kepaj	Hit.	1,1.	
Lastniki skupno	52.918	20.423	12.495	28.947	18.094	10.853
zasebni gozdovi	24.836	13.919	10.957	22.631	12.968	9.693
SLP I	6.505	5.525	1.180	5.157	4.272	863
SLP II	1.337	1.176	578	1.139	852	287
Da je hektarska zaloga v zasebnih gozdovih razmeroma nizka, je iskati vzroke v načinu gospodarjenja v večini gozdnih posestev (posek zaradi krize v letih 1929—1926). V gozdovih SLP I in SLP II je slika boljša, ker ta dva sektorja obsegata
v glavnem gospodarjenje z gozdovi bivših veleposestnikov, ki so imeti svoje gozdne površine na idealnih rastiščih.
5. V zasebnih gozdovih se bodo posekale naslednje količine lesa:
bruto posek posek za prodajo
V gozdovih družbenega sektorja se bodo posekale dovoljene količine lesa (etat) po ureditvenem načrtu.
4 V letu 1961 se bodo uporabila
l,levot	Hulerel
14.500	12.000
SkapaJ
26.500
Hlodnlu Cetel. le« Iglaveev la jautaki Im ttolo
—	5.000	5.500
za pogozdovanje, nego in varstvo gozdov, vzdrževanje poti, novogradnje in odkazovanje lesa naslednja sredstva:
8I.P I
Vrni* deta	goadovl
ke	din
pogozdovanje	1.4	185	1,0
nega gozdov	26,0	526	19,0
varstvo gozd.	—	—	—
vzdržev. poti	6 km	1500	—
novogradnje	2 kiti	8000	—
odkazovanje —	—	—
Vzdrževanje in druga dela v gozdovih SLP I bo izvajalo gozdno gospodarstvo Ljubljana, na površinah SLP II Interesenti sami in v zasebnem sektorju pa KZ Domžale — gozdni obrat. V revirju SLP I Kulovec se bo gradila cesta Konjski jarek.
Poleg navedenih del bo potrebno le naslednje:	V.
—	pristopiti h kooperaciji sečnje v zasebnem sektorju in preskrbeti stalne gozdne delavce,
—	uvesti mehanizacijo sečnje ▼ zasebnem sektorju.
—	izboljšati evidenco o gozdni proizvodnji in o Izvajanju gozdno-« redit venil« načrtov
Sl.P It goedoirt
k. dl.
155 254 80
v SSS cllearjik
lesebel
•ektor	Skupaj
k.	dl.	k.	di.
6v7	1186	9.1	1526
104,5	2960	146.5	5540
-	2078	-	2158
—	46	4680	10.6	6180
—	—	—	—	8000
—	—	5050	—	5050
—	izvajati gojitvena dela v skladu z gozdno-ureditvenimi načrti in
—	organizirati seminarje in predavanja o sodobnih metodah nege gozdov.
X. poglavje Gradbeništvo
Gradbena dciavnoet bo leta 1961 nekaj manjka, not je bila v letu 1960, ko je bil v gradnji zelo velik objekt v Papirnici Količevo. Račune pa se, de bo dosegla vrednost 556 milijonov. Med večjimi gradnjami, ki se bodo izvajale v leta 1964. so naslednje:
—	nadalievale se bo gradnja stanovanj
—	uredile se bodo ceste in ulice, zlasti v Domžalah,
—	dokončala se bo šola v Ihanu in začela gradnja šol, ki jih- predvideva perspektivni plan,
—	dogradil se bo vodovod in kanalizacija v Domžalah in drugih krajih,
—	dokončala sc bo gradnja Zavoda za socialno zavarovanje v Domžalah in
—	gradili se bodo ekonomski objekti, ki so nakazani v poglavjih posameznih gospodarskih panog.
Obseg gradenj bo zahteval od gradbene opcrativc, da bo vložila mnogo truda za izvršitev planskih nalog. Poskrbeti bo morala za pravočasno nabavo materiala in najti bo morala pravilne prijeme za pospešeno gradnjo. Posebno pozornost bo morala posvetiti izvajanju obrtniških del, ker le-ta še vedno ovirajo pospešeno gradnjo stanovanj. Gradbene organizacije bodo morale gradnjo Čimbolj mehanizirati. Zato bodo morale nabaviti nove in sodobne stroje in z njimi nadomestiti pomanjkanje delovne sile.
XI.	poglavje
Promet
V letu 1961 se tudi železniški in PTT promet vključuje v dejavnost gospodarskih panog,
Na območju občine je le nekaj železniških postaj, ki so zelo aktivne glede tovornega prometa. Ne zaostajajo pa tudi v osebnem prometu, čeprav je zelo razvit avtobusni promet, ki ga preko območja
občine opravljajo avtobusna pod-tja drugih občin.
PTT služba je dobro organizi-
rana, manjka ji pa prostorov, zlasti v Domžalah. Zato bo treba v najbližji bodočnosti začeti z gradnjo ustreznih prostorov.
Precej je razvit zasebni promet, zlasti s konjsko vprego.
XII.	poglavje
Trgovina
V zvezi š predvidenim razvojem gospodarstvo in družbenih služb, z dvigom življenjskega standarda in porastom števila prebivalstva, bo blagovni promet v letu 1961 narasel na 1845 milijonov ali za 25 °/o, celotni dohodek pa na 232 milijonov ali za 25 %>. Na tako velik porast bo vplivalo:
—	povečanje proizvodnje industrijskih proizvodov, povečanje kmetijskih pridelkov in uvoza.
—	prenos preskrbe z mesom iz obrti v prodajalne industrijskega podjetju »Emona« Zalog,
—	združitev trgovskih podjetij »Napredek«, »Planina« in »Rašica«,
—	izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki,
—	povečana skrb za vzgojo kodrov,
—	izboljšanje načina nagrajevanja zaposlenih in
—	razšiiitev trgovske mreže (»Planika« Kranj, »Jugopetrol«),
Zn trgovsko opremo in adaptacije trgovskih lokalov sc predvidevajo investicijsko sredstva v višini 22 milijonov dinarjev. Sredstva se bodo porabila za preureditev pritličnih prostorov v zgradbi Krajevnega urada v Mengšu in prostorov nacionalizirane zgradbe v Radomljah. Uredili se bodo tudi skladiščni prostori »Slovcnija-vino« pri Millerju v Domžalah. Pričelo se bo z gradnjo Comunity ceni ra v Domžalah.
Število zaposlenih se bo povečalo za 9 %> ali za 16 oseb.
Z združitvijo trgovskih podjetij sc bodo bolj izkoriščale ugodnosti
neposrednega nakupa blaga pri proizvajalcih, smotrneje se bodo uporabljala osnovna in obratna sredstva (poslovni sklad) in racionalneje izkoriščala prevozno sredstvo. Podjetje bo pravilno raj on i-ralo trgovske poslovalnice, jih razširilo, specializiralo, moderniziralo in jih v večjih krajih uredilo v delne samopostrežne trgovine z neprekinjenim časom. Poslovalnice bo laže in bolje založilo z vsemi vrstami kvalitetnega potrošnega blaga. V Moravčah bo ukinilo dve poslovalnici in trg. poslovanje preneslo v prostore zgradbe KZ.
XIII.	poglavje Gostinstvo in turizem
Zaradi naraščanja osebnih dohodkov in domačega ter tujega turizma, zlasti pa zaradi zboljšanja postrežbe se bo celotni dohodek v gostinstvu povečal za 13°/« in znašal 1961. leta 331 milijonov, od tega v zasebnem sektorju 103 milijone. Da bi se ta dosegel, bo pa potrebno:
—	z adaptacijami razširiti gostinske lokale in jih opremiti s sodobno opremo,
—	usposobiti potrebno število gostinskega kadra in
—	poskrbeti zn ureditev parkov, nasadov, kopališč in športnih ter zabavnih prostorov.
Za razširitev gostinskih objektov in njihove opreme bo potrebno 28 milijonov. Vcčie investicije bodo izvajala naslednja podjetja:
Gostišče »Pri Konšku« na Trojanah bo zgradilo verando in renovi-ralo prostore. S tem bo pridobilo 200 sedežev in 20 tujskih sob z 38 ležišči.
Gostinsko podjetje »Pri Pošti« v Domžalah bo začelo z nadzidavo drugega nadstropja in s tem v zvezi urejevalo, fasado.
Planinsko društvo Mengeš bo pri planinski koči na Gobavici uredilo okolje ter postavilo vveekend hišice.
Druga gostišča bodo opravila manjše adaptacije in dopolnilo opremo.
Pri bencinski črpalki v Domžalah se bo zgradil bife in uredila informativna pisarna.
Družbeno prehrano bodo organizirala podjetja v lastnih prostorih in kuhinjah. Podjetje »Induplati« Jarše bo obratno menzo popolnoma preuredilo in opremilo. Tiste gospodarske organizacije, ki nimajo lastnih prostorov za pripravo hrane, pa bo oskrbovalo podjetje »Emono« Zalog.
Turistična društva bodo povečala skrb zn propagando in olepšanjc krajev.
Število zaposlenih v družbenem gostinstvu se bo zvišalo od 65 na 72 oseb ali za 11 •/«.
V	zasebnem sektorju je bilo doslej zaposlenih skupno z lastniki gostiln 39 oseb. To število se ne bo povečalo, ker se bo več pažnje posvečalo gostiščem družbenega sektorja.
XIV.	poglavje
Obrt
V	družbeni obrti predvidevamo v 1. 1961, da se bo povečal družbeni proizvod zn 19 */o, v zasebni pa znižanje za 2 ‘/o.
Predvideno povečanje družbenih proizvodov bo možno doseči:
—	s povečano proizvodnjo in po-povečaniin obsegom obrtnih storitev v obrtnih podjetjih in uslnž-nostnih servisih in
—	z ustanavljanjem novih obrti in servisov stanovanjskih skupnosti.
Za povišanje obrtnih storitev bo potiebno v letu 1961 zajamčiti precejšnja finančna sredstva. Investicijska sredstvu boejo potrebna zlasti v naslednjih obrtnih podjetjih:
»Avtoservis« Domžale bo pričel graditi nove obrtne delavnice, v katerih bo poleg dosedanjih dejavnosti opravljal tudi druge obrtne storitve kovinske stroke; organiziral bo nekakšen obrtni seivis kovinskih strok. Mizarstvo Domžale bo adaptiralo opuščeni mlin v Studi. Mizarstvo »Tumiz« Mengeš bo v letu 1961 dokončalo obrtne delavnice in jih sodobno opremilo. Tudi to podjetje bo v novih prostorih vpeljalo šo druge obrtne dejavnosti, kot so kovaštvo (izdelava pohištvenega okovja), tapetništvo, pleskarstvo itd.
Opekarna v Krašcah bo zgradila lastno trafo postajo in izboljšala elektro omrežje.
Pekuiija Domžale bo začela graditi centralno pekarno in jo opremila s sodobno pečjo in stroji. Ko bo pekarna zgrajena, bo lahko oskrbovala s kruhom potrošnike' celotnega območja občine.
Obrtna zadruga »Slamnik« Mengeš bo razširila skladiščne prostore m zgradila centralno kurjavo.
Zavod za usposabljanje invalidov bo ustanovil obrtne delavnice v Črnem grabnu in v Krašcah pri Moravčah. Te bodo izdelovale tapetniške, usnjarske in druge izdelke.
V	primeru pomanjkanja prostorov bodo dajale delo na dom.
Ker gradbeno podjetja ne morejo zadostiti vsem potrebam, sc boido okrepila remontna podjetja v Domžalah in Lukovici, ki bodo ft-vnjala dela zlasti na podeželju ter s tem preprečila šušmarstvo.
Stanovanjske skupnosti bodo še nadalje razvijale servisne delavnice in s tem razbremenile zaposlene žene v gospodinjstvu. V zvezi z razširitvijo obrtniške mreže se bo število zaposlenih v družbenem sektorju dvignilo za 12 ®/o in bo znašalo 304 osebe. V zasebni obrti bo zaposlenih 240 pomočnikov in 180 vajencev. S strokovnim usposabljanjem se bo kvalifikacijski sestav zaposlenih bistveno izboljšal v družbeni obrti.
Za izobraževanje zaposlenih v obrti bo skrbel izobraževalni center Delavske, univerze Domžale in Pododbor obrtniške zbornice Domžale. Vajenska šola v Domžalah bo izobraževala vajence kovinske in mizarske stroke, vajenci drugih strok pa se bodo pošiljali v vajenske šole ustreznih strok, ki so organizirane v drugih krajih izven občine.
Ker se čuti vedno večje pomanjkanje vajencev, se bo pričelo z gradnjo vajenskega internata v Domžalah.
XV. poglavje Komunalna podjetja
V komunalna podjetja so uvrščeno kino podjetja in »Elektro« I.jubljann-okoliea, obrat Domžale.
V	letu 1961 bodo ta podjetja dvignila celotni dohodek zn 13 °/o, ki bo tako znašal 240 milijonov. V teh bo zaposleno 85 delavcev in uslužbencev.
»Elektro« obrat Domžale bo skrbel zn vzdrževanje električnega omrežja in trnfo-postnj. Z lastnimi sredstvi in prispevki gospodarskih in drugih organizacij bo podjetje zgradilo trafo postajo v Krašcah, v Domžalah, v Šolski .ulici, za vodovodno črpalko in za severni del Domžal in Trzin IT
TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV PLANA
XVI.	poglavje
Obresti od poslovnega sklada
Obresti od poslovnega skladu, k* so del pavšala, plačujejo gospodar* ske organizacije storitvene obrti p° obrestni meri 2°/o.
Določila predhodnega odstavi nc .veljajo za gospodarske organi*8' cije gradbenih obrti.
Plačevanje obresti od poslovne* ga sklada so oproščena kino P0*1' jetia, kakor tu tli druga komunah*8 podjetja.
XVII.	poglavje
Pavšalne obveznosti za družbene sklade
V	letu 1961 se pavšalirajo gospodarske organizacije storitvene obrti in gostinstva.
Pavšalni prispevek zajema: P*!' spevek iz dohodka, prispevek i* **' stega dohodku, prispevek v skup**6 rezervne sklade in obresti od P°' slovncga sklada gospodarskih org8* nizacij storitvene obrti.
XVIII. poglavje Prometni davek
Občinski prometni davek se P*8' čujc po določilih posebnega odlok8*
XIX.	poglavje Krajevni samoprispevek
V	posameznih krajih se bo V0" hiral že uvedeni samoprispevek *® gradnjo vodovodov. Denarni del *č' ga se bo zbiral na posebnem rtl' Čunu skleda za komunalne potre** družbenega standarda.
XX.	poglavje
Sklad zdravstvenega zavarovanj* kmetijskih proizvajalcev
V	sklad zdravstvenega zavoro nja kmetijskih proizvajalcev bo vi ženo 26 V« prispevka, ki gu moro plačevati kmetijski zavarovanci.
XXI.	poglavje Občinski skladi
Občina bo imela naslednje sklad*"
1.	Investicijski sklad,
2.	Cestni skladi,
3.	Stanovanjski sklad,
4.	Sklad , za komunalne potre družbenega standardu,
5.	Sklad za šolstvo,
6.	Rezervni sklad,	,
7.	Sklad za negospodarske *n slicijc,
8.	Sklad za zdravstvo.
1.	Razpoložljiva sredstva "Ji, sticijskegu sklada bodo z,)0S„j. 90,480.000 dinarjev, združena siva 80,000.000 din, skupno 170,4$ * dinarjev, uporabila pu se bodo kole:
T 00« ‘li0
a)	zn poravnavo obveznosti	„ i«0
(odplačila)
b)	zn stroške poslovanja	^1
(dva promila)
c)	zn poslovni sklad:	.
—	obraina sredstvo
—	osnovna sredstva	*** ",J
Skupaj ,7°'
Gospodarske panoge bodo 8 sojili udeležene takole:
Industrija
Kmetijstvo	q'6
Gradbeništvo	A
Trgovina	g’()
Gostinstvo	, <0
Obrat
Gospodarska komunala Negospodarsko investicij6
2.	Cestni sklad bo znašal	h j p8
lij	ono v 403.000 dinarjev,	c«8'
h oj zu vzdrževanji- občil*8*1
3. Stanovanjski sklad bo znašal Sredstva sklada se bodo porabila za: e) obveznosti prejšnjih let industrije gradb. materiala
b)	obveznosti šolstva v preteklih letih
c)	za poslovne prostore
č) za komunalno dejavnost
d)	za stanovanjsko izgradnjo
e)	za bančne stroške
f)	za poslovne stroške sklada
g)	za odplačilo posojil
V sklad za komunalne potrebe družbenega standarda
v 000 lita 211.753
7.287 5.?60 8.462 179.284 299 580 10.481
1	' oiviau /tl H.U11IU11U111V Jlltlioiti; umf.wvi»vo»	— SC bodo sto
kala združena sredstva in denarna sredstva krajevnega samoprispevka. Sklad za šolstvo je ustanovljen s posebnim odlokom.
'V sklad se bodo stekala naslednja sredstva:
-* po predpisih obračunani del proračunskega prispevka in prispevka zasebne obrti, gostinstva itd. — predvidoma
dotacija iz proračuna
itir re,.skvQ sklada bo razporejal a,ni odbor sklada za šolstvo, lovi- P0sebnimi odloki bodo ustava len* rezervni sklad, sklad za KOsPodarske investicije in sklad
din
din
36,011.000.—
131,880.000.—
Skupaj din 167,891.000,-
za zdravstvo. V te sklade se bodo stekala obvezna sredstva, proračunska in združena sredstva.
XXII. poglavje Proračunska sredstva
XXII. poglavje Proračunska sredstva Dohodki
v 000 din
L Proračunski prispevek osebnih dohodkov v gospodarstvu	148.651
G- Proračunski prispevek osebnih dohodkov izven go-. spodarstva	34.559
Dohodnino od kmetijstva	20.961
*• Dohodnina od samostojnih poklicev in drugega premoženja	23.540
Občinska doklada od kmetijstvo po obvezni stopnji 16.798 G. Prometni davek	od	maloprodaje	9-221
Prometni davek	od	alkoholnih	pijač po stopnji 5 •/•	3.273
Prometni davek od zasebnikov	'	11.470
Prometni davek od vrednotnic	74
Upravne takse	4.440
U. Davek na promet vin, žganja in močnih alk. pijač 2,146
Skupni deljivi dohodki 275.133
*2. Davek od osebnih dohodkov državljanov	200
D- Občinska doklada od kmetijstvo po občinski stopnji 45.600 j*1 Občinska doklada od samostojnih poklicev	30.000
J5- Občinski prometni davek no promet proizvodov 49.700 6 Občinski prometni davek na alkoholne pijače nad
5 in 10%	7.898
Ir ^Činske takse	6.500
' Prispevek iz gozdnega sklada	1.900
Davek od tuje delovne silo	7.000
• Dohodki od državnih organov in ustanov	500
*' Drugi nepredvideni dohodki	2.500
Skupni nedeljivi dohodki 151.798 Skupaj 426.931
račun. Sredstva so angažirana v proračunski postavki »komunalna dejavnost«.
XXIV. poglavje
Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva in družbenih služb
Upravni organi občine bodo morali zbirati podatke o realizaciji plana in o razporejanju ter uporabljanju sredstev. Zbrane podatke bodo obravnavali pristojni sveti, zlasti zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Na podlagi razprav in mnenj sindikata ter zbornic bo zbor proizvajalcev dajal gospodarskim organizacijam potrebna priporočila.
Ce bi se pojavila odstopanja pri izvajanju smernic tega plana, bodo pristojni sveti predlagali občinskemu ljudskemu odboru ustrezne ukrepe.
V zvezi z uvajanjem novih ekonomskih ukrepov bo še posebno potrebno spremljati gospodarski razvoj oz. izvajanje družbenega plana. Po potrebi naj bi se izdelal rebalans plana, zlasti glede tekočih tjohodkov občinskega investicijskega sklada.
XXV. poglavje Končna določila
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 196t.
Številka: 03/6-36-3/1.
' Domžale, dne 17. maja 1961.
Predsednik
Izdatki
»• Pr,
0fivcta (brez šolstva) varstvo
5 o vl1*
;• Socialno i Zdravstva 5 /iavna uprava ^ ^"munulna dejavnost
" z® sklad šolstva
~~ sklad negospodarskih investicij Za finančno samostojne zavode Zn družbene organizacije
7 r,, uruznene organi;
8. p ‘Vezn°sti — jamstva •""računska sredstva
krajevne potrebe 10 •/•
v 000 <lin
9.254
21.930
10.758
86.468
16.903
131.880 63.536 26.946 13.819 26.750 18.687 Skupaj 426.931
ne plačuje od plačil za ležišča oziroma sobe v gostinskih in drugih gospodarskih organizacijah in ne od plačil, prejetih preko turističnih gospodarskih organizacij ali uradov turističnih društev, če so bila ležišča oziroma če so bile sobe oddane:
o) delavcem in uslužbencem ter njihovim družinskim članom, ki so na letnem dopustu;
b)	delavcem in uslužbencem, ki so bili no službenem potovanju;
c)	osebam, ki so bile na zdravljenju po priporočilu zdravstvenega zavoda;
č) osebam na izletih in ekskurzijah, ki so jih organizirale šole, zavodi in družbene pravne osebe (turistične organizacije, planinska društva, organizacija izvidnikov in planink in dr.);
d)	drugim osebam, ki so glede ugodnosti pri prevozu s prometnimi sredstvi izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, invalidi in pod.).
Davek na polovico po tej tar. št. obračunajo in poberejo turistične gospodarske organizacije oziroma uradi turističnih društev, ko obračunavajo in izplačajo plačilo tistemu, ki je sobe oziroma ležišča oddal.
Osebe, ki ne plačajo občinskega prometnega davka po tej tar. št., morajo dokazati naslov za svojo pravico z legitimacijo za popust pri odhodu na letni oddih,
za službeno potovanje,
nalogom
priporo-
plačanc (pobrane) občinske doklade iz kmetijstva in obrti iz njihovega območja. Sredstva bodo lahko koristili tako, kot bodo dotekala v pro-
občinskega ljudskega odbora Franc Habjan, 1. r.
OBČINA UUBUANA-SISKA
500.
Na podlagi II. točke 27. člena statuta občine Ljubljana-Siška in prvega odstavka I. točke pod 11. in tretjega, četrtega in desetega odstavka II. točke dela C tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ štev. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59, 45/59. 9/60, 13/60, 20/60, 25/60, 31/60, 6/61 in 19/61) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. julija sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o pobiranju
občinskega prometnega davka.
1. člen
V odloku o pobiranju občinskega prometnega davku (Glasnik št. 6/60) sc v delu C tarife občinskega prometnega davku doda za tar. št. 4 nova tur. št. 5, ki sc glasi:
Tar. št. 5 — Od plačil za ležišča in sobe, ki sc oddajajo turistom ali potnikom:
a)	gostinske in druge gospodarske organizacije po stopnji 30•/•;
b)	zasebniki v smislu 58. Člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih — po stopnji 60*/«.
S plačilom v smislu te tar. št. je mišljena cena za ležišče za sobo, ki jo je v smislu 46. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih določila in označilo gospodarska organizacija. pri zasebnikih pa cena, ki jo je določil občinski ljudski odbor.
Cena za ležišče oziroma za sobo, ki jo je določila gospodarska organizacija, ta cena za ležišče oziroma za sobo, ki jo je določil občinski ljudski odbor, se za turiste in potnike, ki plačujejo ta davek, poveča za znesek tega davka.
Čilom zdravstvenega zavoda, e člansko izkaznico družbene organizacije in dr.
Gospodarske organizacije in uradi turističnih društev morajo voditi evidenco o plačanem prometnem davku.
V evidenco je treba vpisati:
1.	Priimek is ime ter poklic turista oziroma potnika;
2.	Višino plačanega davka po tej tar. št.;
3.	Naslov, datum in številko listine, ki upravičuje osebo do oprostitve plačevanja tega davka.
2. Člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljal pa se bo od 1. junija 1961.
St.: 01/1-01-46/1-61.
Ljubljana, dne 6. julija 1961.
Predsednik ObLO: Janez Nedog 1. r.
OBČINA
UUBLJANA-VIč-RUDNIK
Na podlogi proračunih m
301.
20. člena
zakona o samo-
finansiraniu stojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odboi Ljubijnna-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev sprejel dne 15. julija 1961 naslednji
SKLEP
o pristopu in sprejemu občine Ljubljana-Vič-Rudnik k skupnim mestnim obveznostim mesta Ljubljane
normalno delovanje javnih in drugih dejavnosti mesta ki so skupne vsem mcsl-rčinam, sprejme občina Ljub-ik v okvirih določb
7 n služb
Ljubljane, nim občini ljana-Vič-Rudnik
družbenega plana nasproti skupnim
vse obveznosti mestnim potre-
bam in pristopi k skupnim mestnim obveznostim v zneskih, določenih po predhodnem dogovoru in odobri, tvi po obeh zborih občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik.
Sklep o pristopu k skupnim mest-nim obveznostim za občino Ljubija-na-Vič- Rudnik se izvaja enako, kakor izvajajo svojo dolžnost oziroma obveznosti druge občine mesta Ljubljane.
Številka: 00-9.
Datum: U. julija 1961.
Predsednik ObLO: Ignac Voljč l. r.
Na podlagi 5. člena uredbe o posebnem dodatku za gradbene inšpektorje (Uradni list FLRJ itev. 24/61) in 2. točke 27. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik je občinski ljudski odbor Ljtibljuna-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. julija 1961 sprejel
ODLOK
• posebnem dodatku za občinske gradbene inSpektorje
1. člen
Za občinske gradbene inš
ektor-
gradbene inipel jo ae uvaja posebni dodatek, ki znala do 8000 dinarjev na mesec.
2. člen
Gradbenim inšpektorjem se prizna posebni dodatek po 1. člena tega odloka glede na naravo in težo dela. odgovornost za delo na delovnem mestu ter glede na posebno strokovno znanje.
Odločbe o posebnem dodatku izdaja starešina, ki je pristojen za imenovanje.
5. člen
Ta odlok vetja od dneva objave V »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od t. maja 1961.
Si.: 125-6.
Ljubljana, 15. julija 1961.
Predsednik ObLO: Ignac Voljč 1. r.
505.
Na podlagi 5. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ Št. 9/60. 15/61. 24/61) in 2. točke 27. člena statuta občine Ljub-liana-Vič-Rudnik je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 15. julija 1961 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o višini dnevnic za uradna potovanja, o nadomestilu za ločeno žfvljeeje in kilometrini za nslnž-benre občinskega ljudskega odbora Ljnbljana-Vič-Rndnik, njegovih zavodov in organizacij, tako da se v prečiščenem besedila glasi:
ODLOK
o višini dnevnic za uradna potovanja, o nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini zn uslužbence občinskega ljudskega odbore Ljub-Ijeaa-Vič-Rndaik. njegovih zavodov le organizacij.
I. člen
Uslužbenci v smislu tega odloka so oaebe, ki so v delovnem razmerje s občinskim ljudskim odborom
Ljubljana-Vič-Rudnik, njegovim zavodom ali njegovo organizacijo (v nadaljnjem besedilu: organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih.
2. člen
Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša:
t. Za uslužbence, razvrščene do vštetega V. plačilnega razreda, in za tehnično osebje 1700 dinarjev;
2. Za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor, 2000 dinarjev.
Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki iim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodneje.
5. člen
V smislu četrtega odstavka 21. člena uredbo o povračilih potnik in drugih stroškov javnih uslužbencev se uslužbencu, če na službenem potovanju ni prenočeval, zmanjša dnevnica (cela dnevnica ali pol) za 50*/». Dnevnica pa se mu ne zmanjša, če je bil uslužbenec, ki je službeno potoval, na poti večji del noči.
4.	člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence občinskih organov od 5000 do 10.000 dinarjev na mesec. V posebno upravičeni« primerih se sme izjemoma priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranih delavcev tudj večje nadomestilo, vendar največ 15.000 dinarjev na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10 tisoč dinarjev na mesec, mora Izdati o tem predstojnik organa obrazloženo odločbo.
5.	člen
Uslužbenci občinskih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 dinarjev sa vsak prevoženi kilometer.
6.	člen
Uslužbencem občinskih organov se lahko prizna povračilo za prevoz * javnimi prevoznimi sredstvi na delo in z dela, če presedajo stroški 600 dinarjev na mesec. Komu se prizna povračilo ln koliko, odloči za vsak posamezen primer posebej svet za splošno upravo in notranje zadeve na predlog tajnika občinskega ljudskega odbora.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: odlok občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence občinskega ljudskega odbora Ljub-ljana-Vič, njegovih zavodov in organizacij (Glasnik okraja Ljubljana Št. 50/60), odlok občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Ruanik o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini uslužbencev občine Ljubljana-Rudnik, njihovih organizacij in zavodov (Glasnik okraja Ljubljana št. 59/60) in odlok občinskega ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani o višini in dnevnicah za uradna potovanja, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence občinskega ljudskega odbora Dobrova pri Ljubljani in njegovih zavodov (Glasnik okraja Ljubljana Št. 48/60).
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 21. junija 1961.
Štev.: 126-8.
Ljubljana, 15. julija 1961.
Predsednik ObLO:
Ignac Voljč 1. r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
504.
Na podlagi zakona o službi za zaposlovanje delavcev (Uradni list FLRJ Št. 17-373/80) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. junija 1061 sprejel
ODLOČBO
e dopolnitvi odločbe o ustanovitvi zavoda sa zaposlovanje delavcev Zagorje ob Savi.
L člen
Dopolni se člen 4. odločbe o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev Zagorje ob Sfcvl, objavljene dne 27. jan. 1001 v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana pod It. Ol-l-ill/1-60 Od 26. 10. 1060.
2. člen
Dopolnjeni člen 4. se glasi:
Zavod Ima tele sklade:
a)	sklad za zagotovitev pravic brezposelnih delavcev.
b)	sklad za Investicije
C) rezervni skled
d)	sklad skupne porabe.
S. člen
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja LJub-Uana.
Številka: 01-Va-43/l Zagorje ob Savi 21. 0. 1061.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Delan Helene
6.	Inšpektorji na delovnih za katere Je predpisana srednja kovna Izobrazba od 6 do 10.000 o
8. člen
Uslužbencem na delovnih m«1 na katerih je s odločbo o sistem* zaclji predviden naziv, pripada <" slednja mesečna položajna pi*6*L
I.	Referenti na delovnih men)” za katere Je predpisana visoka kovna izobrazba od 0 do 13.000 ®
3.	Referenti na delovnih me>zl za katere Je predpisana srednja n" kovna Izobrazba od 8 do 12.000
J.	Referenti na delovnih men* za katere Je predpisana srednja kovna Izobrazba od 9 do 11.000 6
4.	Izvršilni uslužbenci in P1^. škl uslužbenci na delovnih n,ey za katere Je predvidene srednja »O' kovna Izobrazba, vodje pisarn, jeptsci I.a, stenografi in stenoda*" lografl od 5000 do 10.000 din.
5.	Izvršilni uslužbenci na di*1 nlh mestih, za katera je predpis*, nižja strokovna izobrazba, pisci L. b od 2000 do 7000 din.
8. Pisarniški uslužbenci na d*", nlh mestih, za katere je predpu*: nižja strokovna izobrazba, stroj«1 d II. in III. od 2000 do 6000 din ^
i. Sefi krajevnih uradov od ^ do 10.000 din.
4. člen	j
Pripravnikom pripada nasl^ mesečna položajna plača:	..j
1.	pripravnikom I. vrste 6000 ®
2.	pripravnikom II. vrste 500*
S. pripravnikom III. vrt. 4000 “J
4, pripravnikom IV. vre. 2000
9. člen
Osebju zaposlenemu na os11
________________ >n°d!
šolah v Zagorju, Toplicah in
Na podlagi 2. odstavka 190. člena zakona o javnih uslulbentih (Uradni list FLRJ, itev. 93/97, 44/98 ln 1/60), določb odloka Izvršnega sveta LR8 o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov ljudskih odborov (Uradni Ust LRS, itev. 23/9») in sklepe Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o kategorizaciji nekaterih občin v okraju Ljubljana (Glasnik itev. 60/99) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. junija 1061 sprejel
ODLOK
0 določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov In zavodov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi
1.	člen
Uslužbencem upravnih organov, zavodov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, za katere položajne plače niso določene v posebnih predpisih, se določajo položajne plače v razponih, ki jih določa ta odlok za odgovarjajoče položaje ln delovna mesta.
2.	člen
Uslužbencem, ki so zaposleni na niže navedenih delovnih mestih pripada naslednja mesečna položajna plača:
1.	tajnik občinskega ljudskega odbora do 14.000 din.
2.	načelniki oddelkov od 10 do 14.000 din.
3.	Sef uprave za dohodke in sodnik za prekrške od 7 do 13.000 din.
4.	Sefi odsekov od 6 do 13.000 din.
5.	Inšpektorji na delovnih mestih, za katere le predpisana višja strokovna Sola od 10.000 do 13.000 din.
i ‘»""La
-------	________ in
Glasbeni šoli ln Delavski un^ ki nima naziva prosvetnih uslufvL, cev, pripada naslednja mesečna ™ ložajna hlača:	. m
1. stojepiska od 2000 do 9000 »
8. člen
Individualne odločbe o dol^j višine mesečne položajne pi*č® 1 ]> uslužbencem starešina prlsU)j«“V,? Imenovanje. Te odločbe so P**, žene presoji zakonitosti, ki Jo "V vi Sekretariat Izvršnega svet« občo upravo LRS.
7. člen	„0»
S tem odlokom se rasveU* jji odtok o določitvi položajnih y uslužbencev upravnih organov 10 ,# vodov občinskega ljudskega < Zagorje ob Savi, štev. 01-1'** dne 8. 3. 1001.
6. člen	. f
Ta odlok stopi v veljavo » 1 lijem 1001 dalje.
Predsednik
občinskega ljudskega
Dušan Hele»e
vskhiin*
preračeea
lete •***
49S. Odlok -Oom/ale.
499. Dvaftbeni plen u loto I9et Oominlc.
900. Odlok o dopolnil«! odloke (r oltčinskega prometnega de»»* l,i.ibljaae-9iMta.	,
Wl. Skiep e priatopu la »preje"* p' Ljubija»a-Vič-6«daik k »kap**j,. nim nbreinoaliea metla Ljablj1 1/1»'.
902. Odlok o pnsebeeai dodatka »* lg»lr
M" lyt
909. Odlok e spremembah la
odloka e rliiel dneva« aa <%,» > tovanja, e nadomestila «»,	d
lieale ia kilometrini m ••‘"Se* V nošlff« IjtiMrir« odbora, LkH vodov ia HrfiziNnj oWb*	Jf
Vi* Hudnik.	„ ^ • V
104. OdioMiit o (topotat« r J
wovi«ri zaroda sa zaptM»lDV«*|J	w
Zaitorji* ob Sevi.	,	J*} J J*’
*H. Odlok o dotaNtal
l>t*arm» tipraraik oc<r*w»*
«Wlso Zaforla ob .Savi. . A KžtljsNi ra/nai foapodac****
^MSni račun trg. podjetja ■ Uriti »ROŽNIK«) Ljabljana, Titova 1« __________________BILANCA na dan »2. dgeggjra MM________________fAJOV^
*»D Naziv poetavke	v 90o djn	^	Naziv poetavke	Znesek V 080 din
1 ^ °*P*TP» vredetve . r*°®vna sredstva	9.958		12.431
	8.171	B. Viri • trditev skupne	88
**■ Rredetva skupne i.	porabe 1&* ekupne porabe jj^jte sredstva skupne			
	-	t m •kupne porabe	108
t lw!_0br*tn" »1*4»**» •*«Pna obratna eredstva	108		1.838
	48.585	»edstov D. Rezervni sklad In drugi skladi	20.808
l n? llle<ene sredstva			
jv2?rn» sredstva rezerv- , »SŽiov^0 to druelh aS**71« sredstva neraz-^lenlh sredstev	2.992	T. Rezervni sklad ln drugi Skladi 8. Viri nerazporejenih	2.518
	1.82»	sredstev B- Viri sredstev	8.818
*■ Iredztva v obračuna		v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krepili	9.000
™ 4ruga aktive 1 bJIPS1 ln druge terjatve aktiva		za obratna sredstva	
	6.670 808	10 Dobavitelji to druge obveznosti	18.887
		11 Druga pasiva	4.499
Skopaj)	73.693	e k upaJ i	73.693
Računovodja:	Predsednik UOi	Direktor:
Vera Lavrač	Karel Mlakar	Janez Dolničar
Kaki j. račun gost podjetja »STARI TlSLER«, Ljubljana, Moše Pljada 24
AKTIVA	BILANCA na dan M. decembra 1980	PASIVA
^J}P	Naziv poetavke	Znesek v 000 <Jln	lap St	Naj tv postavke	Znesek v 096 din
A. Osnovne sredstva 1. Osnovna sredstva S. Denarne eredutve osnovnih sredstev	9.669 4.297	A Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev	7.920
		B. Viri sredstev skupne	
8. Sredstva skupna porabe 8. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne		porabe *. Skled skupne porabe	2.202
	—	8. Drugi viri sredstev skupne porabe	—
porabe	2.202	C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev	1.738
C Obratna sredstva		8. Drugi viri obratnih	
1. Skupna obratna sredstva	—	sredstev	
		D. Rezervni sklad	
D. Izločena sredstva		to drugi »kladi	
8. Denarna sredstva rezerv-		1. Rezervni sklad In drugi	
nega sklada ln drugUb skladov	112	skladi 8. Viri nerazporejenih	712
1. Denarna sredstva neraz		sredstev	6.428
porejenih sredstev	27	6- Viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
B- Sredstva v obračune		8 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	
8 Kupci in druge terjatve	110	10. Dobavitelji to druge	8.183
8 Druga aktiva	12.132	obveznosti	
		tl Druga pasiva	
Skupaj)	23.703	Skupaj)	23.703
Računovodja	Predsednik UO:	Direktor:
Janko Vospernik	Karolina Lakner	Marija Blajali
ključni račun trgovine »OPREMA«, Ljubljana, Gosposvetska 4
BILANCA na dan 31. decembra 1960	PAStVA
Naziv postavke
Znesek v 000 din
Za p
n
Naziv postavke
Znesen
v ooo din
l. 0* 0 Snovna sredstva l J£n°v,»» eredstva oihn*t™*rt»rve<,3tv» °anov'
* Sredstva skupne I 8rw Porabe •	skupne porabe
Co, "^» sredstva eku pne
l g.*' °bratna sredstva ut>na obratna sredstva
l ‘•ločena sredstva
nSjfna sredstva reterv I, ^ov8lda<la ln dru8U> 6oil!!rna sredstva nora« sredstev
v obračuna
» onrsci l » . ” a™«» aktiva
tenatve
i S<*i>ci
!>ue' dmee *» aktiva
H k ti p « t i
6.808
696
37.456
9.146
24.648
328
72.469
A. viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnov nlb sredstev
B Viri sredstev skupne porabe
I Sklad skupne porabe I Drugi viri sredstev skupne porabe
O. Viri obratnih sredstev S Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih sredstev
D. Rezervni sklad In drugi skladi I Rezervni sklad ln drugi skladi
8 Viri nerazporeienlb sredstev
B Viri sredstev « obračunu ln druga pasiva » Kratkoročni krediti za obratna sredstva to oonavitem In druge obveznosti n Dr,mu nesiva
e a upat-
1.804
1.838
3.338
1.884
38.078
19.143
12»
72.489
**čunovod)»
**° Samotorčan
Predsednik UO
Ivan Založnik
Direktor
Jote Belčtč
Zaključni račun »AZA* — ATELJEJA ZA ARHITEKTURO, Ljubljana, Cankarjeva 5/ITI
aktiva	BILANCA na dan 31. decembra 19C0	PASIVA
Zijl>	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zg®P	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
1 Osnovna sredstva	8.188	1 Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri oanovnib sredstev	2.809
1 Denarna sredstva osnov-			92
nlb sredstev	727	B. Viri sredstev »kupne	
B Sredstva skupne porabe		porabe 1 Sklad »kupne porabe 8. Drogi viri sredstev	22
8 Sredstva skupne porabe 8 Denarna sredstva skupne		»kupne porabe	—
porabe	22	0.	viri obratnih sredstev 1.	Sklad obratnih sredstev	818
C. Obratna sredstva		8. Drugi viri obratnih	
8- Skupna obratna sredstva	9.627	sredstev	—
O Izločena sredstva		D. Rezervni »klad ln drugi »kladi	
i. Denarno sredstva rezerv-		t Rezervni »klad to drugi	
nega sklada ln druglb skladov	291	skladi 1. Viri nerazporejenih	360
1. Denarno sredstva neraz		•redstev	4.792
porejenih sredstev	912	R. Viri »redstev	
		« obračunu ln druga pasiva	
B Sredstva e obračunu		8. Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	
8 Kupci to druge tenatve	9.808	10 Dobavitelji to druge	3.680
9 Druga aktiva	1.111	obveznosti	
		II Druga nesiva	5.366
H k ti p a ) t	17.926	Skupaj)	17.926
R.iCu im vodi*	Predsednik UO:	Direktor:
Ančka Skraban	Prane Hamov*	Ing. Ivo Medved
račun gradb. podjetja »GRADITELJ*, Ljubljana, Moste-Pol je
BILANCA na čin 31. decembra 1760
PASIVA
OirtlAVkt
0,®ovna
/Liusek v ooo din
*fP
l>ustavke
ZlU‘Vn
v 001' din
sredstva
sredstva
i . 'r*8stv a skupne
< 6>tva uebe sJiiirii« skupne porabe tK'rab, ttedslva skupne
1 S|hin?br*tne »reditve

obratna sredstva
“» sredstva »redstva rezerv-
k	»vi ^
‘ ^°v Ma drugih
^»lenih *f*dstva neraz k e m »redstev
11, In i obračunu t K, e*t« ,kUv.
»^UvarURe ‘"litve •kupeji ^hftovoajr
18.118
4 888
31
343
12.843
1.181
e
35.8JJ
80.812
A viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev I Drugi viri osnovnih sredstev
B. Viri sredstev skupne
porabe Sklad skupne porabe
4 Drugi viri sredstev skupno porabe
C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih sredstev
D. Rezervni sklad In drugi skladi
1. Rezervni sklad In drugi skladi
8 Viri nerazporeienlb sredstev
B. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 8. Kratkoročni Hredltf za obratna sredstv#
18. Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva
Skupaj)
28.724
380
10,181
1.213
1.395
Predsednik UOi 'uto« Peterlin
Direktor:
Feliks Zakrajšek
Zaključni račun trg. podjetja »PRESKRBA«, Ljubljana
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 195»	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	2id Naziv postavke	Znesek v 0C0 din
A Osnovna »reditva		A. Viri osnovni b sredstev	
l. Osnovna sredstva	14.521	1. Sklad osnovnih sredstev	9.174
|. Denarna eredstva osnovnih sredstev		1. Drugi viri cenovnih sredstev	7.306
	1.623		
		B. Viri sredstev skupne	
B Sredstva skupne porabe 8 Sredstva skupne porabe		porabe 9 Sklad skupne porabe 1. Drugi viri sredstev skupne porabe	746
1 Denarna sredstva skupne			
porabe	148	C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev	4.094
C Obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih	
8. Skupna obratna sredstva	89,176	sredstev	42.491
		D. Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi	
8. Denarna sredstva rezerv-		t. Rezervni sklad ln drugi	4.268
nege sklada ln drugih skladov	4.044	skladi 8 Viri nerazporejenih	
t. Denarna sredstvu neraz-		sredstev	17939
porejenih sredstev	3	E. Viri sredstev	
		v obračunu |n druga pasiva 8. Kratkoročni krediti	
B. Sredstva v obračunu In druga aktive			
		za obratna sredstva	—
8- Kupci tn druge terjatve 0 Druga aktiva	MB	18- Dobavitelji In druge obveznosti 11 Druga pasiva	21.296 4.528
6 k u p a J i	95.842	Skupaj)	95.842
Jfečunovodjai	Predsednik 1)0:	Direktor
6lga Furlan	Marica Slavkov	Janez Dovjak
Zaključni račun SPLOŠNEGA PROJEKTIVNEGA BIROJA, Ljubljana
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASIVA
7,n	Znesek	Zap	Znesek
Naziv postavke	v oon din	Naziv postavke	v 00n din
A Osnovna sredstva l. Osnovna sredstva	4.831	A. Viri osnovnih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih.	6.976
1. Denarna sredstva osnovnih sredstev	2.007	sredstev B. Viri sredstev skupne	—
B. sredstva skupne		porabe	
		3 Sklad skupne porabe	3.184
S. Sredstva skupni porabe L Denarna sredstva skupni	5.803	4. Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe	85	C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev	3.060
C. Obratna sredstva		8. Drugi viri obratnih	
8. Skupna obratna sredstva	4.983	sredstev	997
		D. Rezervni sklad	
O Izločena sredstva		In drugi skladi	
I. Denarna sredstva rezerv-		t. Rezervni sklad to drug) skladi 1. Viri nerazporejenih	
nega sklada to drugih skladov t. Denarna sredstva (teras-	693		60$
		sredstev	10.127
porejenih sredstev	58	B. Viri sredstev	
		v obračunu to druga pasiva	
E sredstva » obračano		1. Kratkoročni krediti	
to druge aktiva		za obratna sredstva	
8. Kupci In droge terjatve 8. Druga aktiva	88.517 220	10. Dobavitelji to druge obveznosti U Druga pasiva	24.074 76
1 k n p a 11	52.099	»KUD*)	32.099
Računovodja	Predsednik UO	Direktor:
Majda Munda-Koman	Ljubo Ravnik	DuSan Bohinec
Zaključni račun »SPLOŠNEGA KROJASTVA IN ŠIVILJSTVA«, Vrhni^
AKTIVA	* BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASl^
Zap Naziv postavke	Znesek v 000 dtn	Naziv postavke	Znes*fn vOOOdV.
A Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
1 Osnovna sredstva	6.320	1 Sklad osnovnih sredstev	6.565
L Denarna sredstva osnov-		t. Drugi viri osnovnih	
nlb sredstev	243	sredstev B. Viri sredstev skupne	
B. sredstva skupne		porabe	
porabe		1 Sklad skupne porabe	20 7
1, Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne		4. Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe	207	C. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva		6. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih	62l
B Skupna obratna sredstva	8.130	sredstev	-*
D izločena sredstva		D Rezervni sklad	
		In drugi skladi	
I. Denarna sredstva rezerv-		t Rezervni sklad In drugi	
nega sklade to drugih		skladi	29
skladov	n	1 Viri nerazporejenih	
1. Denarna sredstva neras-		sredstev	3.640
porejenih sredstev	380	E. Viri sredstev	
E sredstva t obračuna In druga aktiva		v obračunu ln droga pasiva • Kratkoročni krediti za obratna sredstva	uh
1. Kupci tn druge terjatve	14.134	ii Dobavitelji ln druge	
1. Druga aktiva		obveznosti	10.669
		ll Druga pasiva	
8 k u pa) i	29.483	S kn pa11	39J5»^
Računovodja!	Predsednik UO-	Direktor:
VoAnlk Frane	Homoveo Anton	Kavčič Avgust
Zaključni račun elektrotehniškega podjetja »ELEKTRON«, Vrhnika
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASIVA
Zap
«i
Naziv postavke
Znesek	Z«p
v ooo din It
Sat » postavke
Znesek I e ooo din
A Osnovna sredstva L Osnovna sredstva L Denarna sredstva osnovnih sredstev
S. sredstva skupna porabe
L Sredstva skupne porab« 1. Denarne sredstva skupne porabe
C. Obratna sredstva t. Skupne obratna sredstva
O Izločena sredstva l. Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih skladov
I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
SL sredstva e obračunu In druga aktiva 8. Kupci (n druge terlatve 0. Dni« skriva
e k o o a) ■
11.784
1.781
M
7.487
83
110
8.415
34.711
A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev
E Viri sredstev skupne porabe
l Sklad skupne porab« t Drugi viri sredstev skupne porab«
C. Viri obratnih sredstev I. Sklad obratnih sredstev t Drugi viri obratnih sredstev
D Rezervni sklad In drugi skladi I. Rezervni sklad In drug) skladi
8 Viri nerazporejenih sredstev
S. Viri sredstev v obračuna In droga pasiva I. Kratkoročni krediti ta obratna sredstva ii. Dobavitelji to druge obveznosti
II Droga nas1v»
S * p p s I
13.971
1.167
89
1.74$
560
1.146
24.711
Zaklj. račun KMETIJSKE ZADRUGE, Ravnik, p. Nova vas pri R^k<li' AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960	PA$|y
2|tP	Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zap 9t	Naziv postavke	znei«11 v 0005,
A. Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	16.0»J
1. Osnovna sredstva	26.188	l. Sklad osnovnih sredstev	
1. Denarna sredstva osnovnih sredstev	4.805	1. Drugi viri osnovnih sredstev	lO-rf*
		B. Viri sredstev skupne	
B. Sredstva skupne		porabe 1 Sklad skupne porabe	19*
porabe			
1 Sredstva skupne porabe 1- Denarna sredstva skupne	-	4. Drugi vtrl sredstev skupne porabe	-
porabe	7	O. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva		1. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih	
1. Skupna obratna sredstva	12.083	sredstev	4.0R
D. Izločena sredstva		D Rezervni sklad	
		ln drugi skladi	
1. Denarna sredstva rezerv-		1. Rezervni sklad In drugi	79«
nega sklada to drugih		skladi	
skladov	669	1 Viri nerazporejenih	
1. Denarna sredstva neraz		sredstev	
porejenih sredstev	1	E. Viri sredstev	
E Sredstva e obračuna		v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti	7.«“
tn druga aktiva		za obratna sredstva	
1 Kupci ln druge terjatve	8,134	18. Dobavitelji In druge	
9 Druga aktiva		obveznosti	
8 k u p a J i	51.970	11 Dni ga pasiva 9 k n p a j i	
Računovodja:	Predsednik UO-	o rektor
VoSnlk Franc	ŽLOGAR MARKO	tog. FRANC FEFEB
Računovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Danica Modic	Alojz.’ Zalar	Alojz. Drobnič
Zaključni račun PEKARNE, Vrhnika
AKTTVA	BILANCA na dan 31. decembra 1960	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v (too din	Naziv postavke	Znesek t/ ftoo din
A Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
l Osnovna sredstva	24.968	L Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih	26.038
1 Denarna sredstva osnov	968		
nlh sredstev		B Viri sredstev skupne	
B Sredstva skupne porabe		porabe 1. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev	1.316
l Sredstva skupne porabe 1 Denarna sred st ve skupni		skupne porabe	—
porabe	39	C. Vir! obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev	742
C. Obratna sredstva		t Drugi viri obratnih	
j Skupna obratna sredstva	2.391	sredstev	—
		D llezervm sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi	
s Denarna sredstva rezerv		1. Rezervni sklad in drugi	
nega sklada ln drugih		skladi	21
skladov	17	1 Viri nera/uoreienih	
t Denarna sredstva nerai		sredstev	
poreienlh sredstev	15	B Viri sredstev	
		t obračunu In druRa pasiva	
■ Sredstva v obračune		1 Kratkoročni krediti	
ln druga slctlva		za obratna sredstva	194
« Kupci to drnce teratvi S Drnca aktiva	905	te. Dobavitelji In drnce obveznosti II Drnca oaslva	1.192
'•Kopat1	29.503	« « ., n a *	29.5<V
Računovodja	Predsednik UO	iJtrektor
'oinlk Franc	Kovačič Marija	Rotar Ignac
ZakJJ. račun trg. podjetja »ELEKTROPROMET«, Ljubljana, Strit»det'
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1960
Zap
41
Naziv postavke
Znesek v ono din
zkp
tl
I zn*
N.,y - postavke	J
A Osnovna sredstvi l Osnovna sredstva I. Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	sredstva skupne
porabe
I. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne porab«
C.	Obratna sredstvi
8. Skupna obratna sredstvi
o izločena sredstva I Denaron sredstva rezervnega sklada In dmglh skladov
I	Denarna sredstva neraz poreienlh sredalev
e. sredstva v obračunu In druga aktiva
8 Kupn in drveč teriatve
II	nps‘vs
A Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev
8 Viri sredstev skupne porabe
1 Sklad skupne porabe I Drugi viri sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev
8	Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih
sredslov
O Rezervni sklad In drugi skladi I Rezervni sklad In drug* skladi
I Viri neraz poreienlh sredstev
v. Viri sredstev v obračunu in druga paalvs
9	Kratkoročni krediti za obratna sredstva
10 DOimvItelJI In druge obveznosti it Druga naslon
4 N o O S I '
1>‘
CS«7*
KriCunovodiu.
Elza Koranter
Predsednik noj
lože Polajnar
Dircktc
Karol Vldi,oV