Poštnina plačana v gotovini
HtiadiMka SievUUo.
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 16.
ček. račun št. 12.886 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo; Jesenice, Krekov dom
Jesenice, 15. avgusta 1939
Bodočnost je naša
Mladi smo. Pognali smo v rast iz gorja svetovne vihre, v času, ko so se teptali vzori in svetinje, ko so krvaveli narodi in vstajali razbiti iz prelite krvi. Z gladom hranjeni smo sprejeli nase še ogromni delež krivice, ki ni pustila svoje oznamenilo samo na telesih, ampak se je vpila tudi v naša srca nalik nenasitni in neuničljivi golazni. Rasli smo, pravimo, rasli tem sil-neje zaradi tega, da krivico prerasemo s svojo močjo in voljo, jo z lastno voljo in hotenjem uničimo, jo iztrebimo iz družbe, ne oziraje se na razna prepričanja, ki so često izvirala iz krivice in tudi krivično dejstvovala na našo borbo za zdrav življenjski red. Če ste že nad tem našim delom godrnjali, če se vam je zdela naša rast prehitra in borbenost preveč brezobzirna, nam priznajte vsaj odkritosrčnost, s katero se ob vsaki priliki izpovedujemo, čeprav se vsi skupaj zavedamo, da naša ravna in brezkompromisna pot često žali samoljubje naših učiteljev. Mi vstajamo za narod, Boga in domovino, vstajamo ne zato, da učitelje učimo in red razrušimo, ampak da zlo in nepopolnosti, ki so v tem redu, nadomestimo z novimi, jeklenimi oblikami, da ga prepojimo s svojimi mladimi silami in idealizmom, da bo kos novemu času, kateremu smo namenjeni za gospodarje m i.
Pred nami vstaja naš praznik, dan mladine. Jeklene vrste, rama ob rami kot vezan zid, glave kvišku, k soncu. In v srcih kot da rase j o peroti, kot do se dviga orel v mogočnih zamahih v višave, proč od zla in slabosti, k čistosti, sil-nosti in neustrašenosti.
Stari pripovedujejo o orlih lepo pravljico. Preden so orliči godni, jih orel dvigne in ponese v sončne višave. Vsak mora upreti svoje oči v bleščeče se sonce. Kdor noče ali ne more, ga orel spusti v nižave, češ plazi se po zemlji brez sonca in luči, zakaj ti nisi orlovskega rodu.
Lepa zgodba, zelo pomenljiva za nas. Tudi mi moramo paziti na svojo družino, na čistost svojih vrst. Mladost in sonce. Kaj ni to nekaj »imbolifnega za nas. Le tisti, komur se hoče luči.
kdor hrepeni po mladostnem poletu po svetlih vzorih, le ta spada v naše vrste. Kot so orli navezani na nebne višave, tako moramo biti mi na božje Sonce večne resnice in lepote. Vse naše delo, stremljenje in hotenje mora biti usmerjeno proti večnim cUjem.
Ob tej priliki naj bo rečeno nekaj v odgovor vsem tistim, ki očitajo nesmotrenost našemu programu ter jim je trn v peti naše, tudi športno udejstvovanje. Gojimo šport, toda ne zaradi njega samega. Daje nam zdravja, da bomo zmogli bremena svojega poslanstva. V tem glejte naš boj proti napakam, ki so doslej ovirale delo za narod in ga zastrupljale. Šport naj nam okrepi telo, voljo in značaj, da ne bo pri kulturnem in prosvetnem delu polovičarjev, da ne bo pri narodnostnem delu omahljivcev in slabi-čev, ampak da bodo povsod možje, ki bodo ustvarjalci in odločni izvrševalci. Trdna hiša, sigurno bivališče. Močno telo, krepak duh. Vemo pa tudi, da nam cUjev sama telesna kultura ne more dati, zato tudi hočemo, da je v naši mladi družini tudi zdrava šola fantov in* mož, ki bodo vedno in povsod upali izpričati svojo katoliško in narodno zavest, da bodo zmogli tudi trpeti za svoje ideale in da bodo pri vsem svojem delu imeli za skupen cilj Boga in narod. Pa recite, če je takih žrtev zmožen telesni slabič.
Z nami vred se morate zavedati, da naš narod potrebuje danes neustrašenih delavcev bolj kot kdaj koli, pa boste zlahka razumeli naše vzgone in borbenost, ki se vam včasih zdi nepotrebna. Zavedamo se tudi, da je naša rešitev in naš uspeh le v trdni veri v Boga, zakaj narod, ki tega temelja nima, je obsojen kljub trenutnim uspehom v propast.
Te misli nas spremljajo vseskozi in spremljale nas bodo tudi na naš praznik, ko bomo razvili svoje vrste in manifestirali za svoj program. Želimo, da nas vsi razumete! Želimo, da nos razumete tudi tisti, ki ste oblikovavci današnjega družabnega reda in da pri tem upoštevate novi čas, ki vstaja in pre<laja bodočnost v naše roke.
FANTOVSKI ODSEK IN DEKLIŠKI KROŽEK NA JESENICAH
priredita
MLADINSKI NASTOP
V.nedeljo dne 20. avgusta 11. ob 3. uri pop. na Krekovem telovadišču
Talna telovadba — Gimnastika — Atletika — Vrhunska orodna telovadba — Nastop članov mednarodne vrste.
Po programu prosta zabava. — Zvečer koncert godbe na pihala
Današnjo številko posvečamo mladini. V njeno rast Tie glejmo neza-upno ter njenim glasovom ne prisluškujmo ne-zaupno. Poskušajmo jo pravilno razumeti in ceniti pravilno njene napore, saj se ne žrtvuje za plačilo, žrtvuje se iz ljubezni do naroda. Ne pričakujmo od nje spoštovanja, če ji ga sami nočemo nakloniti, — ne pričakujmo od nje ljubezni, ako smo do nje večkrat brezobzirni ter diktatorski, — ne pričakujmo od nje zvestobe, če ji ne dajemo čutiti svoje ljubezni. Naj iz teh vrst pogleda njen resnični duhovni obraz ter naj poveže, kar je razvezanega. Bodimo do nje pravični, zakaj njena beseda postaja vedno močnejša ter njeno delo očito.
Predstavili smo narod
Zveza fantovskih odsekov je poslala na mednarodne telovadne tekme v Liege v Belgiji svojo tekmovalno vrsto, ki si je med 8 tekmujočimi narodi z visoko razvito telesno kulturo osvojila častno drugo mest o.
Sli smo kot najmlajši in najmanjši po številu merit svoje sposobnosti in moči med milijonske narode in vodil nas je duh mladega slovenskega rodu med inje s tako silo in samozavestjo, da danes s six)štovanjem in občudovanjem izgovarja svet ime našega naroda, ki se je po svojih sinovih na mah povzpel na zelo težko dosegljivo in s slavo ovenčano mesto visoko kulturnih narodov.
Ali se sploh zavedamo, kakšen uspeh smo dosegli? Vsaj mi vemo. Vsa slovenska katoliška mladina, ki je v duhu spremljala svoje brate v tujino, se trdno zaveda, da je ta veliki uspeh v svetu dejanje, ki meče žarko luč na njen program in daje neprecenljivo vrednost njeni organizaciji, ki si jo je ustanovil slovenski narod, da |x) njej pokaže vsemu svetu svoj resnični obraz in svoje trajne vrednote.
Toda s tem, četudi velikim dejanjem naša pot nima meja. Mi gremo naprej, še višje, s še večjo samozavest jo in voljo, saj danes vendar vemo, da so naši uspehi
uspehi slovenskega naroda, da je naše delo delo naroda in naša volja njegova. Iz tega velikega dejanja vztrajnosti in moči naj sledi večna vzijodhnda, ki naj nas še bolj strne in ]К)-množi in nilačneže ter omahljivce okrepi v jekleno, nedeljivo telo, ki bo [Kjvsod in ob vsaki priliki moglo najti za.se častno in obenem odločujoče mesto.
Z Jesenic
Sprejem naših inedna-i4>dnih tekmovalcev je
bil v petek na jeseniškem kolodvoru. Sprejem je priredil jeseniški Fantovski odsek, ki je iKJStavil častno četo fantov v krojih, mladce in naraščaj. Predsednik odseka je pozdravil naše mednarodno zastopstvo ter jim čestital k nepričakovano lepemu uspehu. Godba Krekovega prosv. društva je zaigrala himno slovenskih fantov in državno hiiimno. Člani tekmovalci jeseniškega odseka so v sprevodu <Klkorakali v Krekov dom. ostali pa so nadaljevali zmagoslavno |X)I v Ljubljano.
Člane okoliških odsekov opozarjamo, da se
v kar največjem številu udeležijo lahkoatlet-skega mitinga v nedeljo 20. t. m., ki ga prireja
S K Goren jec, .\tleti naj se javijo komisiji pol tire pred pričetkom tekmovanju. Začetek je točno ob 8 dopoldne.
Telovadili nastop, katerega priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek v nedeljo, dne 20. avgusta al) 3 |xipol-dne na Krekovem telo-vailišču, obsega sledeči program: 1. tek na 100 m; 2. proste vaje naraščaja; 3. pros'te vaje članov: 4. vaje na konju (člani); 5. proste vaje gojenk; (). tek na 1(K)0 m; 7. proste vaje mladenk; 8. skoki (konj in koza); 9. krogi (člani); 10. gimnastične vaje članic; 11. gimnastične vaje članov; 12. drog; П. prosto vaje mladcev in 14. proste vaje članic. Po stwredu prosta zabava. Zvečer koncert godbe na pihala. Preskrbljeno bo za topla in mrzla jedila in pijačo. Vsi prijatelji mladine vabljeni!
Lahkoatletski тШпд, kii ga priredi ASK (Gorenjec v nedeljo 20. avgusta ob 8 do|x)ldne in na katerem sod(4ujejo gorenjski klubi, obsega sledeči program: juni-orji in seniorji; 1. skok v višino; 2. met krogle:
3.	pre<ltek 100 ni; 4. met kopja; 5. troskok; 6. finali! na 100 m; 7. skok v daljavo; 8. met <liska;
4.	skok s palico; 10. tek na 1000 m; 11. štafeta
Jedro naše rasti
\ riiili smo se s kongresa Kristusa Kralja polni sponiino\ na te veličastne dni nie(lnaro<lne manifestacije za katoliško idejo. Nehote se nam pojavljajo vedno znova pred očmi ogromne množice, ki so se ta čas prelivale po ljubljanskih ulicah... Ve.s stadion ena sama cerkev, vsa Ljubljana ena sama navdušena množica. Človek obstoji sredi tega \ rveža ves prevzet od te žive vere in ognjenega prepričanja, ki žari vsakomur raz obraz ... Stotisoči so prišli v Ljubljano, stotisoči, na lastne stroške v najhujši vročini, v gneči, brez prenočišča večji del ... Marsikateri so žrtvovali svoje za<lnje, z velikim trudom priborjene dinarje, samo da so mogli pohiteti manifestirat za Kristusa kralja.
Zazvonilo je Avemarijo in odkrile so se množice ter v zboru odmolile Angel Gospodov. Tudi tam v središču slovenske zemlje, na cesti, v gostilni. tu<li oni na vlaku, ki so se že vračali, so molili... Vera v javnem življenju, vera brez strahu, vera kremenitih slovenskih značajev...
I u sem bi radi postavili vse one, ki so se še pred nedavnim pritoževali, da današnja mladina nima vw idealizma in volje do dehi. I n sem bi povabili vse one, iki so modrovali o sredstvih, kako izlx)ljšati in obnovili življenje v naših društvih in tukaj bi videli ne verniki, da ima mladina še ideale in polno pripravljenosti za žrtve, tu bi spoznali, kje ona zajema svoj idealizem, tu (bi začutili, kje črpa moči za svoje delo in odhod izvirajo tiste sile in tista navdušenost. ki ji daje poguma, da se svojega prepričanja ne sramuje in daje moči. da se nesebično daje.
Mladina, .ki hodi zvesto za tistim, ki je rekel: »jaz sem pot. resnica in življenje«, ta mladina gradi na'trdnem temelju in lahko inirno gleda v bcMločnost, ker se ji ni treba bati, da se bo njeno delo kdaj zrušilo, da se 1м)с1о ikdaj razbile njene vrste in da bo kdaj v njene vrste prišla mlačnost in brezbrižnost. Ona ve. kaj hoče, ona misli eno in trdno veruje v svojo zmago.
ker ve, da gradi na zanesljivi podlagi — trtini skali žive vere.
Kdo bo zidal veliko stavbo brez trtinib temeljev? Kdo bo velike reči pričenjal brez temeljite priprave in podrobnih načrtov? 'Kdo pričakuje od visokega drevesa kratkih korenin? Kdor ne bo na -vse to mislil, bo naletel na razočaranja, na posmeh in često na lastno propast.
Prosvetno delo, ki ga poleg športa goji mladina, je neikaj več- kot gole parade in zunanji nastopi, je več kot igralske, glasbene in kinematografske prireditve. Prosvetno delo pomeni vsakemu članu predvsem duhovno rast, rast osebnosti, krepitev značaja in utrjevanje volje. Vse to pa ne more rasti iz same povrhnosti in zunanjosti. Zato se ne čudite mladini, če hoče najprej vase vsaditi to, na kar opira svoje prepričanje, na kar gradi svojo osebnost in značaj. Treba ji je najprej temelja in sicer kremenite-ga, ki 1m) zi<lan na skalo, ne v pesek, da bo kljuboval tudi viharjem in pretresom.
In če opiramo vse naše delo na ikatoliški svetovni nazor, ali bomo potem opustili njegov« podlago, katoliško vero. Kje je dosle<lnost ne-katernikov, ko trdijo, da so najdelavnejsi člani katoliške skupnosti, pa niso praktični katoličani? Kdor si, 1хкП ves in nedeljen. Tudi zgledov nam je treba. Kdor tega ne daje, so njegove besede milni mehurčki, ki niso niti resnični. Danes nam takih, iki samo besedičijo, preostaja na pretek, manjka nam žilavih delavee\ in pravih značajev.
Zalo se nam zdijo vse razprave in jwgajanja glede reorganizacije našega javnega življenja brezj>omend)ne in brez koristi, če ne lx)mo na prvem mestu sklenili, da med seboj obnovimo in poglobimo versko življenje in /.aurjenu) glo-l)oT<(T, ka^ti In Tinni'o iTnšli TdTTii vir. тТТтТТРда more mladina trajno čr])ati idealizem za delo in moč, da -si ojekleni prepričanje in takega ]н>-nese med občestvo, da ga p rek v as i in osposobi za borbo proti zli sedanjosti in pripravi za oblikovanje bodočnosti.
Samo brezdelja ne
1'očitnice .so, iko sonce najbolj pripeka, ko vabi hladna voda, da se spustiš v njeno blagodejno naročje, se zbira dan za dnem nekaj nda-dih, idealnih ljudi k .sestankom, sejam, skušnjam itd., ki «e trudijo, da bi pridobili še liste, ki stoje z rokami v žepih ob si rani, pač pa so pripravljeni vst\k naš korak skritizirati in mu odvzeli pomen in namen, za katerega se borim«.
temu |)a se .sj)loli trudimo in združujemo v delu? iVlar bi pohajkovali sem in I j a in uživali neomejeno svobodo počitnic. Ne! Za šindenla |K>čiinic prav za prav ne sme bili, mislim namreč lislili iKK-ilnic, ko bi zabijali ure in ure v brezdelju, ko silijo med nas vprašanja, katerim se ne moremo in ne smemo izogniti. Zalo je Ireba, da <lelamo prav posebno še mi študentje, ki se zavedamo, da nam je duh več kol mriva snov, izobrazba več kot či ščenje surove sile. Z zaspanostjo je treba pomesti! življenja, dela. gibanja je treba našemu študentu! Ali nas ne o|x»minja že Cjregorčjč: Dolžan ni samo, kar veleva mu slan. kar more. lo mož je storili dolžan!
Tista prav a in resnična ljubezen do naroda, ki ima lemidje v živem kr.4(a.iistvu, nas sili, da se izobražujemo, da bomo zmožni vsak na svojem mestu delali za ljudstvo, ki nas je rodilo zase. Naš čas potrebuje osebnosti. Toda le zra-
stejo le iz izobrazbe, dela in trde samovzgoje. Zalo je nujno, če hočemo osebno rasli, da zagrabimo za delo. Nič fraz! Nič papirnatih besed in praznega prerekanja, pač.pa rtyiolrnega dela nam je Ireba. Toda nekaj je, na knj- ne smemo v svoji ndadostni vznešeno^i pozabili: Nikdar ne smemo zavreči tradicije mwl smeli. Ne, kar so naši predniki s trudom In znojem Tl^brega zgradili, lega mi ne lx)ino razdirali, ampak na preizkušenih temeljih Ixmio gra<lili tako. kakor zahtevajo življenjske potrebe. In še nekaj je.
sili k delu: Vera v življenje, vera v
kar
'va.i o nas
priliodiiDst. Mladi smo, vi-si-li smo in nočemo dan za dnrm gledali črnili obla.kov, ki nam jih nekateri neprestano napovednjejo. Mi /anparno in vi>rnjem<> v jiriliodnost. ki nam je namenjena od neskončne Previdnosti.
Ljulie/.en do ljudstva in \ era v življenje sla gibalni sili našemu prizadevanju.
Pa bo .kdo rekel: Kaj ste pa že naredili? In tudi ta ali oni izmed nas se bo kdaj vprašal: Kje so naši uspehi'!' Kjt- so sa<lovi našega dela? Tu se prav nazorno pokaže miselnost sedanje dobe, da mora vsako delo, vsako gibanje <loseči takojšen in kričeč uspeh. Danes ljudje Ir pre-jMigiKsto in le preveč dirjajo naprej, še preden so dovršili se<lanje delo in tako iz ne|M)|K>ln<)sti skačejo v ne|M)poluosl. Mi nočemo [Mivršnosti in
nam iii za treiumie uspelie. Zato mora biti naše tlelo načrtno in skladno z našo vestjo. Vemo, da če hočemo \ isti sapi izvršiti sto reči, ne dovršimo nobene. Zalo l>omo gradili kamen na ka-
iiu'li. opeko 1ш opeko, cia bo zgradba oti- temeljem do vrha trdna. Tudi je ne bomo zidali na pesek, ampak pra\ na skalo žive \ ere. da je noben vihar ne bo razdejal.	—mir.
Bodite nam naicionjeni
»ležko je z mladino* in »težko je za mladino« sta krilatici, ki se malo razlikujeta po črki, a toliko bolj po pomenu. » Težko je z mladino!* Da. res je težko z njo. Л zakaj bi jo prezirali, podcenjevali, ali pa se preveč zanašali nanjo, ko ni vredna ne prvega ne drugega. Vsakemu, ki nas prezira, smemo reči: »Ne kritiziraj. temveč pouči nas! Ne ubijaj nam vere v bodočnost!* Če pa hočemo biti odkritosrčni, današnja mladina zopet ni vredna pretirane pohvale. Kaj je že storila? Лко zasledujemo življenje mladega rodu študentov dveh ali treh desetletij pred nami. vi<iimo izredno delavnost in zanimanje na vseh ])odročjih. Predvojna mladina je bila prepojena s čistim idealizmom, ki ga tudi ])ri današnji mladini ne pogrešamo, vendar ga je .še vse premalo. uNieo 'se zmenili za zapreke, tudi jim ni bilo mar življenja, kajti narod je klical v boj za svobodo.
Mi pa. ki smo zrasli v svobodi, ki so jo tisoči odkupili s svojo krvjo, nočemo biti prav nič manj delavni od naših prednikov. Če je libe-ralna ndadina otojjela in ndačna, ker noče biti \ stiku z ljudstvom, ki ji je »prekmečkiv. moramo biti mi katoliška slovenska mladina toliko bolj razborita. živahna in delavna. Ljudstvo, nas je rodilo in ljudstvo nas zahteva zase. Mi se moramo temu iklicu odzvati, če ne, nismo več -Slovenci. Ljudstvo nas hoče imeli misI seboj, ker vidi v nas danes še študente — jutri že duhovnike. zdravnike, profesorje, pravnike, uradnike. /ato hočemo biti celi ljudje, na katere se Ix* uui-очЈ brez sikrbi oprl, ne da bi nas kdaj moral izpljuniti kot izrodek svoje krvi.
Vprašanje, kje naj se udejstvujemo. je že dinno dobilo s\oj odgovor v nalogah, ki nam jili življenje vsak dan s|)roti daje. <la o tem jin'd nami ni treba \cč zgubljali nepotrebnih l)esed, \ eino. da ue bomo nikamor prišli, če
bomo s prekrižanimi rokami sedeli \ brezdelju, ko naši davni sovražniki kujejo načrte, kako nas bodo raz;delili. Mi smo po Stvarnikovi volji na tem lepem svetu in se nikomur ne umaknemo! Prav zato imamo svoje dijaško društvo, ki nam lx>di torišče duho\, kjer se bo v mladih glavah porodilo sto različnih misli, ki pa se bodo v naših dušah izkristalizirale in usmerile le k enemu cilju: Bog — narod — drža\ a.
Če se trudimo z igrami, tečaji, jiredavanji in sestanki, je to samo dokaz, da hočemo dela in samo dela. \ zgojiti se hočemo, da bo vsak na svojem mestu z duhovnim in materialnim bogastvom služil preko naroda in države svojemu Bogu. Ali nekaj je, na kar moramo \ začetku polagati važnost, da bo naše delo plodno, to sta: ljubezen in tovarištvo. Med nami je samo ena miselnost, med nami ne sme biti nobenih manjših strančic. nobenih >drugačnih nazorovc. Moramo biti res iskreni tovariši, brez sebičnosti. Naša ljubezen, ki mora živeti v dejanjih, ne sme biti plehka, ampak odkritosrčna in prostovoljna. dar nas samih. <la bo proniknila globoko v duše drugih. In slednjič mora biti naša ljubezen možata, borbena, ker se moramo boriti j)roti vsem novim in starim zmotam, ki se zaganjajo med nas. Plavati moramo proti toku. Л proti toku morejo plavati le tisti, ki so e<lini in močni po ljubezni, ki jih druži v neločljivo celoto brez kakih samosvojih »posebnih* mnenje in hotenj.
\emo. da se pravi ljubiti žrtvovati in delati, in vemo tudi. da se taka globoka ljubezen ne pridobi danes ali jutri. |)ač ]>a je to us|X h nda-dega življenja v delu in molitvi.
Zato se trudimo, da iz ljubezni do Boga. sredi iger. dela in smeha, zrastemo iz žuljev naših staršev v ponos slovenskemu narodu in naši skupni domovini.
Ing. arch. Jože Plainer:
Jesenice danes in jutri
(Niiduljevaiije.)
1. (ИјГупо naselje \ si hujr (tiko imciiovaiio ily- z vsi lili stavbami javnrga (kolodvor, ca-^i'iurnifa, olx ilia, šoli-, prosvetni domovi, liolidi, ^'"Pnišč^- i 1(1.) in trgovsko pronuMiioga značaja. J'' (ipicno razvilo ol) olndi strain li glavne j)ro-'"»'(iie žile, (o je državne eeste IJ iil)ljana-k ranj-•ska gora. Zgrajeno je deloma v strnjenem si-•**'«'11111, deloma \ strnjenem sistemu z vmesnimi tiiko imenovanimi zeinlj i še i s eeloin sireli ohrnje-"ili proli eesli. Za tem, z državno eesio iirl>ani-''Иепо iirejeniiii predelom se nahaja neurejeno naselje, ki pa kaže v grohih obrisih težnje po s^iiioti'ni uredil vi. kalero pa je hilo ležko prila-l^oflili terenskim razmeram. \ tem predelu so "iislnle ecsle, ki se \ enkral razširijo v male '^^У' kaleri so |M>goslo javni vodnjaki in na-|^»Jališea za živino. I a slari del Jesenie z avloli-lal'l'"	I**'l><x""si urejuje ter lx)
iie'r* У doglednem easn tako urejen, da pri tem ii*. r'"	s\<»j prv<)tni znaeaj. Iz iirhanistie-
/ F" ^ nlika |M)slane lahko prav zanimiv stari 'ne.sla.
.SI-"	je naselje, ki je zgrajeno v si-
•^tniii redkega na.selja z enociružinskimi, veei-"nia eiionadstropiiimi poslopji, stoječimi sredi
vrta. Uliee so primerno speljane, tako da tvori eeloten del urejen predel mesta, \endar ne beleži nobene urbanistične zanimivosti. Zgrajeno je popolnoma v duhu stroge ekonomije, iki je ibila odraz špekiilativneimi posest\ovanju zemljišč.
3. Industrijsko ozomljc je skoraj vse na nasutem delu obmoeja sav.ske struge. I ovarna je zasipala teren ob strugi Save na nivo državne eeste, ki na eni strani meji na to ozemlje. Preko železnice prol i naselju Save ima že skoraj v \ sej plosk\ i težka industrija v svoji lasti, j u je preeej karakterističen hribček z imenom llre-noviea, ki je zaseden z raznimi tehničnimi napravami (skladišča kixksa itd.), je po svoji terenski konfiguraeiji trenutno le delno sposoben za takojšnji industrijski obrat.
Vendar se pa to oviro lahko odpravi s tem, da se od\ išno skalovje razstreli in uporabi v industrijske s\ rhe, кац je bil že sluča j v kurji \asi, koder se je s to metodo pridobilo razmeroma veliko gradbenega sveta, ki pred tem delom ni ibii siH)so!)en za gradbene svrhe. Pod C esto kralja Petra in ( ojzovo cesto <lo savs,ke struge je že tudi deloma v rokah industrije ler se drži ostalega industrijskega ozemlja, samo
4X100 m. Miting se vrši vse dopoldne. Vstojjni-na 2, 4, 6 din. Prijatelji š|)orta, prihitite ta dan Jia Krekovo telovadišče. kjer se boste navdušili nad plemenito borbo naše mladine.
Študentovska kronika
2. avgusta so nam jeseniški študentje priredili prav lep prosvetni večer. Poleg predavanja, ki ga je imel č. g. Jože Pogorele, nam je štud. oktet zapel tudi nekaj narodnih pesmi. Posebno so vžgale >Zabe«. Na koncu so nam zaigrali Vodopivčevega »Kovačevega študenta*. Večer je bil jirav srečno sestavljen in je |X)ka%al. da imajo študenti mnogo smisla za prosvetno delo. Želeti bi bilo, da bi se kaj kmalu tudi |X) drugih krajih prebudili študontovski odseki ter ]iam postregli s kakšno podobno prireditvijo.
Sredo 16. avgusta so si izbrali študentje za svoj drugi letošnji prosvetni večer. Ne bojte se, da bodo skromni v svojem sporedu. Poleg predavanja bo spet nekaj narodnih pesmi in tudi klavir z vijolino bo imel nekaj točk. Baje Iwdo zaključili večer z učinkovito burko v treh dejanjih, ki je študentov s ko delo in vzeta iz študentovskega življenja. Obilna udeležba pa naj jim bo dokaz našega razumevanja in iz-podbuda za nadaljnje delo. Le tako naprej!
Urednik študentovskega kotička je na ščitnicah in zato |H)šiliajte članke ,na podpredsednika g. Pogorelca, Jesenice. Primite za peresa !
Zanimivosti
Disciplinirani Kitajci.
Na ulici so Kitajci naj-]x)lj disciplinirani in tudi najvljudnejši ljudje JI a svetu. Nikoli ne jm)-stajajo ali se celo prerivajo (K) pločnikih, ani-|)ak se vljudno drug drugemu umikajo. Nikoli se ne smejejo človeku, ki uiu slučajno zdrsne in ])u<le. Čeprav je po kitajskih mestih več žensk kot moških, se jim ni treba bati kakšili prostaških besed aid psovk. Neki trgovec, ki je bil v Pekingu, pri|X)veduje, da je videl nekoč slepca brez spremljevalca. Pripravljal se je, da prekorači cesto na mestu, kjer je bil zelo živahen promet. Tipal je s svojo palico in iskal poti. /delo se je, da ga ho zdaj pa zdaj kdo povozil, ven-<1нг s(* mi ni zgodilo nič. Ves promet se je namreč naenkrat iisia-\;il in je slepi starček mirno prekoračil cesto, kot da bi š<!l po praznem travniku.
4
Kruh v konzervah.
Poleg različnih, že znanih konzerv, smo v zadnjem času brali še o (»skusih prof. Pfanne-stilla na higienskem zavodu v Mugdeburgu s konzervami iz kruha. Poskusi so dali presenetljive rezultate. Kruh, ki ga zamesijo s kvasom, se vloži v pločevinasto škatljo in se še enkrat zmoči z vodo s toploto 32 do 56 stopinj Celzija. Skatlja se nato hermetično zapre in se peče v peči malo dalje kot običajno, toda pri nižji temperaturi. Ves proces se vrši pri toploti 120 do 125 stopinj Celzija. Tako konzerviran kruh je sterilen še .po šestih mesecih. Nima nič drugačnega okusa kot navaden kruh, samo nekaj dražji je. Tak kruh ho igral posebno vlogo v času vojne.
Smrtnost kadilcev. Dr. Reymond Pearl, i|)rofe-sor biologije na univerzi Johna Hopkinsa, je prišel po dolgem razis-kavanju do zaključka, da žive nekadilci dalje časa kot kadilci. Od 100.000 kadilcev v starosti 30 let, je doživelo .šestdeseto leto 66.564, od 100.000 zmernih kadilcev 61.911, od 100.000 strastnih kadilcev pa samo 46.226. Dr. Pearl trdi, da kajenje na vsak način krajša življenje ill to tembolj, čim več kadimo.
Poravnajte naročnino!
da je med njima bohinjska železnica, ki pa teče v taki višini, da se lahko ustvari iz teh dveh predelov enotno ozemlje, služeče enim in istim namenom. Industrijsko ozemlje je situirano talko. da se razvija in končuje v zapadni smeri v nižje ležečo savsko strugo. Vse ozemlje na vzhodu je obvarovano dima, ker so na Jesenicah vetrovi v pretežni večini ve<lno severozapadni in je zaradi tega situiranje težke industrije [pravilno in se je mesto kot tako že danes v pravi smeri razvilo.
4. Naselje Sava je predel, ki je razvit ob Savski cesti in je konfiguralno podoben novemu delu Jesenic ob državni cesti in ga je zaradi svoje dosledne zazidave smatrati za urejenega v svojem pozidanem delu.
3. Kurja vas je naselje, ki je nastalo skoraj brez načrta povsem divje. 1 u stoje hiše neorganizirano in konfiguracija poti kaže, <la so nastala poslopja ob njih slučajno in ne na podlagi kakega načrta. Tudi terensko je ostalo pri prvotni obliki, zaradi česar leže hiše v vertikalni smeri neorganizirane ena preko druge. Jasno je, da bo ta predel enkrat v vst\j svoji ploskvi preurejen, kakor na primer zapadni del. koder je bil teren prej splaniran in šele potem pozidan v urbanističnem redu in ekonomičnem smotrn.
A. Javni nasadi in Javni prostori
Javnih nasadov na Jesenicah ni. Sprehajališča tvorijo poti v starem delu Jesenic ;x)d Mirco in Mnravo ter ob Savi na desnem bregu Save |x)d Mežaikljo. Ker so bregovi vsi pokriti z gostim iglica vi m drevjem, je dovolj zelenja v najbližji okolici, se tndi v redkem naselju, ki po svojem ustroju z lepimi vrtovi samo na sebi predstavlja naraven park. se lahko šteje za sprehajališča.
Trgov izven tistega pred Krekovi m domom ni in je naloga, da se najde in ustvari vsaj en trg v že obstoječem dolu mesta, ki naj bo središče. kjer se naj zbira prebivalstvo ob gotovih
prilikah. Seveda je poskrbeti v čisto novih predelih za potrebno število javnih trgov in рто-storoN'.
Športna igrišča imajo Jesenice tri. Vendar so ta napravljena edino za nogomet ter so vse drn-ge panoge športa z ozirom na igrišča zanemarjena.
Kopališče je eno, in sicer je to bazen, ki je \ pri\ atnih rokah ter v tesni bližini industrijskega okoliša. Sava zaradi svoje nizke temperature ni primerna za kopanje. V kopališkem pogledu ni za prebivalstvo dovolj preskrbljeno ter je to postavko vzeti kot eno najvažnejšo \ bodoči gradbeni program.
Pokopališče imajo Jesenice Jui koiicii novega mestnega predela, lo ima še za več desetletij prostora ter tudi možnost razširitve, tako cia v tem pogledu ni problema. Nesmotrno bi bilo Ijrestavljanje pokopališča na kako oddaljeno mesto, ker so Jesenice že same kot kraj ozke iu dolge. Dolžina naseljenega mesta znaša nad tri kilometre, kar je za kraj, ki ima 7000 prebivalcev. zelo veliko.
Železniško ozemlje tvori prostor, ki deli Jesenice med Savo in Karavankami v dva dela. Brez dvoma je. da je železnica v urbanističnem oziru v velik kvar razvoju mesta. Jesenice imajo za svoj raz\oj razmeroma malo terena in so na najožjem mestu deljene z železnico v dva dela. Železniško ozemlje je prav za prav najdragocenejše ter predstavlja po svoji kvaliteti najboljši svet za zidavo. S prestavitvijo železnice na drugo stran Save bi dobilo mesto šele pravi značaj mesta v urbanističnem smislu, ker so danes Jesenice le strnjen enovrstni sistem ob cesti in nimajo nikjer prostora za svoje središče, srce ali s tujim nazivom >City<. V danih okoliščinah in še za pozneje jo nemogoče izvesti prestavitev železnice in njenih ko I (к I v or.sk i h naprav, vendar je |>otre-bno (evsno iu ni4>viran« [jovezati oba dela mosia, ki sla po železnici deljena v dvu dela.
(Dalje prihodnjič.)
мЛоОке. dettac!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 o/o. Nove vezane pa po 5 o/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve. I<a-i<or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stoi<ratna je ta garancija.
Zanimivosti
žene v Nemčiji. V Drpisdenu so v/Hi v slu/bo okoli 100 /iMisk, ki ImkIo vozile mestne truinvaje. Moške, na katerih mesta so stopile, |K>trel)iijejo v vojski. Nedavno so tudi v neko tovarno v Berlinu sprejeli 30 žensk, da nadomestijo moške, ki «o jih nastavili na ra/na mesta т narodni obrambi. Sploh pa lx)do iskiišali (jostaviti ženske |X)-vsod, kjer niso ixkljut'no potrebni moški.
DIvan br«zpla<no
kdor naroči pohištvo proti gotovini I Naročilo sprejemam tudi na hranilne knjižice. - Ogled razstave pohištva v lokalu hotela „PoŠta" Delavnica: Kosova ul. 9, Jesenice
RUDI SHOLEJ
strojno In sploSno mizarstvo
i	Za elektriko	|
=	vse najcenejše In ugodnejSe pri	=
I 3ože Markež	g
1	elektrotehnično podjeHe	1
I	Jesenice. Murova. tel. 605	§
Pijte_injejl^ poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
v iCrelcov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Liudilci Icuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
v Kataicombe
„Za maio denarja veliko zadovoljstva"
Za konzorcij lista >Na mejahc Joie Godina, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zelexnik.
Za Zadružno tidkarnov Ljubljani: Maks Blejec.