(^JutPAllJ« ImUi^J«.)
97 številka.
V Trstu, v torek dne 14. avgusta 1894.
Tečaj XIX.
»■dihi---
ithaji po trikrat na teden t foatih ii-dmjiK ob torkih, 6*trtklh >n aobotoh. Zjutr.nj« iidanjo izhaja ob «. uri cjntraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: ■a jed« n«Mc . f. -.80, iiven Avatrij* f. 1.« «■ tri meaec. . „ a.ao .	4 _
M pol lata ... 5,- \ I ; — ■a vm leto . , . 10.—	;
Ha nnllt kru prltohn nrtialm m
ne jemlje szir. PoiamiĆre številke ie dobivajo v pro-dajslnieah tobaka v Irstu po fl nT«., V Gorici po S nvB, Sobotno večerno istog* v Irttu m a«., v Gorici « a«.
EDINOST
Oglaai m> rakune po turifu v petitu; aailftve t dnbulimi črkami plačuje prostor, kolikor obn i «va«lnih rrutic. Poalana o«mrtmce in jsvnezahvnle, ilu-inm'i oglani itd. ne rii unujo po pogodbi.
Viti dopi*i naj ae pjliljajo ur«?<lnUtTu : ulica Cancrma it. 1:1. Vsako pi«mo morg bili frank orano, k«r ni>(rankof hmi »u ne *pr»jjmajo. Rokopiiti »o ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Canorma 13, Odprto reklamacije to proate poStnino.
OlMlio slovenskega političnega društva sa Primopako*
„ r •«•■1(1 j« «••<•' / >
Boj za slovensko šolo.
Razlika med mastnimi In okoli-čanakimi iolami. — Mastni otroci Imajo aaamlatna, okoličanaki Aootlatna Moko dolino««. - Mo-•tno telo Imajo obrtan oMj, oko-Hftanaka kmatijak. - Ja-ll maato In okolica faktično^ ana ioloka
(Dalje).
Teh olqšav so se posložile cele provin-cijo in skoraj vse občine na deželi ter so se ▼ vseh takih občinah uvedli namesto rednega šolskega obiska v sedmem in osmem šolskem letu takoimenovani nadaljevalni oziroma kmetijski tečaji se skrčenimi šolskimi urami kot nadaljevanje šestega rednega šolskega leta.
Nekatera mesta pa, za katera velja principijelno Bletna šolska obveznost, ustanovila so razun osmih šolskih tečajev se posebo obrtne nadaljevalne tečaje z ozirom na posebne potrebe mestnega prebivalstva in sicer le za one, kateri so zadobili le osebno olajšavo glede šolskega obiskovanja.
Nekatera mesta pa so si ustanovila v zmislu zakona le osemrazredne meščanske šole, katere so dolžni obiskovati vsi, ki ne prestopijo v srednjo šolo ali kako strokovno šolo.
S tem je ustanovljena na podlagi zakona praktična važna razlika med šolami na deželi na eni strani, in v mestih in trgih na drugi strani, ter je strogo ločen značaj prvih od drugih.
Oglejmo si sedfO izvrševanje §. 91 državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869, modificiranega z novelo z dne 2. maja 1883 št. 69. drž. zakona, v obsegu tržaške občine in izvrševale omenjenega zakona sploh v isti občini, z eno besedo: organizacijo šolstva z ozirom na isti zakon. Kiy najdemo tu ? Tli najdemo, da je v občini tržaški strogo ločeno šolstvo mesta tržaškega od šolstva okolice in sicer po krajevnih mejah, kakor jih je ustanovil deželni zakon z dne l. aprila 1889 (deželni zakonik št. 8 ex 1885), in sicer je ta ločitev izvedena konsekventno, ne le formalno na zunfO, nego i stvarno na znotraj..
Mesto tržaško v „pomerjju" imelo je namreč koncem šolskega leta 1893/1893 dvanajst javnih ljudskih šol in sicer popolno deško in dekliško osemrazredno meščansko šolo v novem mestu (cittA nuova), popolno dekliško osemrazredno meščansko Šolo v »Via Giotto*, zvezano se šestrazredno deško šolo, 3 moške in ženske šestrazrednice in sicer v .Barriera vecchia", „Ferriera" in tLazzaretto vecchio", 1 šestrazrednico za dečke, zvezano s petrazrednico za deklice v
PODLISTEK.
Kmatakl upor. m
Mgodvrtmtkm p«»est /MliM^l^a vekm.
- Spital Avgust Šenoa. Prdoiil J. P, Planinski. -
—	Kakovi vojaki--P vpraša Stepko,
aH toliko da je gospodar izgovoril te besede, pojavijo se na vratih trije bradati oboroženi možje, katerih jeden je bil napravljen kakor Uskoki. Vsi domačini začujeni vstanejo.
—	Hvaljen Jesus 1 ispregovori prvi od priileoov, bled, lep človek, drhtečim glasom.
Zofija se zgane, kakor da jo je atrela sadela. Odskoči sa korak, raaiiri odi, kri ji udari v lica in prične omahovati, tresti se kot šiba.
—	Kdo step vpraša ostro Stepko.
—	Tomo Milič, odgovori tujeo.
Vsi okamenč.
—	Milič 1 Ti — ti — vzklikne Zofija kot rešena duša — da, da, ti — ti — ti — oh, dragan moj, oh raj moj! In deklioa sleti proti priileeu, sklene roke okolu njegovega
mestni ubožnici in 6 petrazrednic in sicer naslednje: Belvedere, cittA vecchia, Via Donadoni, Via Giulia, fondazione Elio Mor-purgo in Rena nuova. Nadaljevalnih šol v „mestnem pomeriju* ni ter morajo vsi otroci, ki ne prestopijo v srednje ali strokovne šole, obiskovati 7mi in 8mi razred meščanske šole, ter so v mestu vse šestrazrednice tako vrejene, da se v istih poučuje v šestem razredu po učnih načrtih za dotične razrede meščanskih šol, kar je razvidno iz letnega poročila c. kr. namestništva, izdanega pod naslovom „Jahresbericht ttber den Zustand des Volksschulwesens des Gebietes von Triest in Schuljalire 1892/1893 Nr. 22.205|VII. 1893."
V vseh teh šolah je učni jezik izključno italijanski ter so se potrdili učni načrti za omenjene meščanske šole z odlokom viso-cega c. kr. ministerstva za bogočastje in uk z dne 95. aprila 1888 št. 7112. Istinost teh podatkov razvidna je iz knjige, izdane od slavnega municipija tržaškega, ki nosi naslov : „Prospetto del personale insegnante e statistica degli allievi delle civiche scuole popolari e cittadine alle Ane deli' anno scola-stico 1892—1893", katero prilagamo pod /2.
Iz te knjige je razvidno takoj na prvi pogled, da tržaški magistrat sam deli javne ljudske šole občine tržaške v mestne (scuole di ciitil) in deželne (kmečke) šole (scuole popolari di campagna).
Da pa ta razdelitev ni le navidezna, formalua, nego utemeljena v različnosti šolske organizacije, razvidno bodi iz iste knjige, pod *|9, katera nam pravi, da ima okolica (campagna) 10 šol in sicer:
1.	v Bavkovljah slovenko trorazrednico se šestimi tečaji in italijansko dvorazrednico istotako se šestimi letnimi tečaji.
2.	na Bazovici slovensko dvorazrednico so šestimi tečaji;
3.	na Katinari slovensko dvorazrednico se šestimi tečaji;
4.	na Videli (sv. Ivan) slovensko Štiri-razrednico se šestimi tečaji;
5.	na Opčinah slovensko trorazrednico se šestimi tečaji;
6.	na Proseku-Kontoveljn slovensko štiri-razrednico se šestimi tečaji;
7.	v Rojanu italijansko trorazrednico se šestimi tečaji, a slovensko trorazrednico se samo štirimi tečaji (toraj nepopolno slovensko šolo);
8.	v sv. Križu (S. Croce) slovensko trorazrednico se šestimi tee^i ;
9.	v Skednju (Servoia) italijansko in slo-vensko štirirazrednico, vsako se šestimi tečaji, in
10.	v Trebčah slovensko dvorazrednico
se šestimi tečaji.
vratu, Bpusti glavo na junaška prsa, a on dene desnico okolu deklice in jo poljubi v čelo, rekoč slovesno :
—	Gospa Urlula t Tomo Milič dovaja Jurija Mogajiča, Turno Milič je itpoluil avojo obljubo, Zofija je njegova.
—	Oh da, da, tvoja, plaka deklica od radosti, pritianivii ae krepkeje k njegovemu srcu, ni je aile, ki bi me odtrgala od tvojega arca. Daj, pravi in ga prime s obema rokama ca glavo, da vidim, če ai rea ti P Oj ai, ai, moj jedini, moj ljubljeni, in ga poljubi pla-kaje v obe očeti.
—	Da sto mi zdravi, gospod Milič, pozdravi ga Uršula hladno, Kako selo ste se izpremenili, nisem vas ispoznala na prvi mah. Da, Zofija je vaša po moji obljubi. Vi ste jo zaslužili. Ali očividci so dejali, da ate v Banjaloki poginili, kaj ne Anka P Obrne se Uršula ostro proti hčeri, a sedaj vidim, da ao ti očividci lagali, kaj ne, Anka P
—	Gotovo, sajeolja Anka in prebledi.
(Da^je prih.)
Razun tega obstoje na vseh teh okoli-čanskih šolali nadaljevalni tečaji, imenovani glasom priloge • 2 „corsi tli perfezionamento", a glasom gori navedenega „Jahresbericht" „kmetijski nadaljevalni tečaji* (landwirt-schaftliche Portbildungscurse).
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Kmečki stan in državni zbor. V decembru minolega leta je bil na Dunaju shod kmetovalcev. V tmialu tedanjega aklepa podpisalo je 15.000 kmečkih posestnikov peticijo na državni zbor, v kateri naglaiajo, da je skrajni čas, da ae pomore kmečkemu stanu, ako nočejo, da iati pade v naročaj pro-litarijata, socijalne demokracije, anarhizma in kumoviama. Potrpeiljivi, a aedaj le trpljeni kmečki atan — tako vaklika deputacija — vjunačil ae je ie jedenkrat, da atori korak ▼ svojo rešitev. Hiša in gospodarstvo tiaočero stanovskih tovariiov prehajajo v oblaat velikega posestva, obreati od posojil porivajo dola pčt milijonov ljudij. Denarni, posestni in zemljiški odnoisji, razdelitev bremen in način zastopstva potrebujejo nujno temeljite preosnove; kmečkemu stanu niora zakono-dajec privoliti posebno ataliiče ; ako ae to no zgodi, mora ae kmeta polastiti obup. Kdo bi hotel tajiti, da ta obupni klic ni povsem opravičen v žalostnih raimerah kmečkega stanu, toda malo je nade, da bi ga hotel slu* lati parlament, v katerem poapodujejo — hlapci kapitalizma. Dobri volji knesa Win-discbgr&tsa in grofa Falkenhajrna vao čaat, ali tudi ona dva gospoda imata vezane roke, kor visi nad njima Damokljijev meč — koalicijo. Obračajmo torej to ljubo koalioijo kakor hočemo, vsikdar pade pred nas tako, da nam pnkaie svojo neprijazno lice.
Jubilej princa Ferdinanda. Ako govorimo O katorem jubileju, mislimo navadno na kako 25- ali 20- ali pa lOletnico. Ne, to vam je borna 7 1 e t n i c s, katero d a n e a ■ lavi prino Ferdinand Kobur-i k i kot „ljubljeni vladar*4 Bolgarske. 7 let je torej minolo, odkar je prino Ferdinand zašel bolgarski prestol, da vodi usodo BoU garske — brez Rusov, tako pristavljajo velikim zadovoljstvom nemško liberalni listi. Ta poslednji moment jim je naj važnejši, vse drugo — resnični blagor Bolgarske — jim je pa soveda deveta briga. Da je vladal ,bres Rusov*, to ga dela v njih očeh .modrim državnikom"; spletajo mu lovorveneo okolo glave, da je zavel vso Bolgarsko politiko v najnenaravnejAo poloienje, da je vstvaril videz — a le videz
—	kakor da bi narod bolgarski črtil svoje
—	dobrotnike in osvoboditelje. Nehvaložnost je najgnusnejie svojstvo naroda, a ti iidov. sko nemški .prijatelji41 Bolgarske bi boteli, da nosi narod bolgarski za vse večne čase na čelu sramotni enak — nehvaležnosti. Ali o ironija I v istem trenotku, ko ti časnikarski klativitezi proslavljajo princa Ferdinanda na tem, da je vladal 7 let „brez Rusov", v istem hipu 7letnega jubileja dela isti Fer* dinand krčevite napore sa spoprijaznjenje s Rusijo, ker ve, da visita v zraku on in njegov prestol, dokler bode vladal .brez Rusov". A narod bolgarski sam izjavlja aedaj ob vsaki priliki in na vse mogoče načine, da noče imeti na svojem Čelu sramotnega znaka — nehvaležnosti do svojih osvoboditeljov. Bolgarska politika .brez Rusov* slavi ravnokar svojo 7l<<tnico in svoj — koneo. Na komt Avstrije in na korist svetovnega miru moramo se le radovati, ako bode enkrat konec nenaravnemu razmerju, kije viselo neprestano kakor črn nesročonoseu oblak na obzorju mednarodnega položenja.
Različne vosti.
Popravek. V vočerno itdanjn nnVga lista od minole soboto poskočil jn jako Iju-beznjiv „kozel", katoromu bi zares prav iz srca želeli, da bi ai bil pri svojem skoku takoj zlomil svoj vrat. Strmeči svet namreč čita črno na belem v članku .Boj za s I o-vensko šolo" v 2. pred«lu, 1. odttavuk, 1. vrstica tole gorostasno hibo: „MtgHtrtt torej in okoličailska večina mostno^« sveta tržaškega trdita . . . .* itd. To je zares vofi nego „petarda I* No, v svojo tolažbo smo pa vendar prepričani, da so če. gg. nt A i čitatelji v duhu itak £e čitali „I t a I i j a liska večina*, namesto zlorabljene „o k o-I i č a n s k e", kajti zares bi bil prodr«en greh trditi o peščici narodnih o'<oličunikili poslencev, da oni pravijo, da v okrožju io>-sta tržaškega ne smo biti slovensko šole na občinjke atroike!
Žalostno 1 Od sv. Ivana nam pišejo : L >pi Sv. Ivan je vender-lo šh nai, vilic okolnosti, da ao takozvani Acquedotto do ulice R HRutli
—	kateri del jo spadal nokdaj pnd hv, Ivan
—	priklopili k mestu. In v tem našem narodnem sv. Ivanu napravili so na predvečer sv. Lorence nekateri zaslepljeni domačini s pomočjo nekaterih tujcev — a tudi Slovoncov
—	pravi škandal.
Pri nas na Vrdeli obstoji lo par let neka domača godba, katere veliko .zanluge* (P)je ie opisala tudi „Edinost" povodom Vrdel-ske iagre. Člani te godbe — sami krepki fantje — pa živijo v temoti, in ao ni malo ne za*edajo avoje narodnosti. Ti nozavodneži ao priredili omenjeni večer podoknico no-kemu gospodu. In veste, katero so uvirali med drugimi P t Tisto zloglasno : Nella patria di Rossetti I Mladeniči, vprašamo vas, ali je to prav P Ali no veste, da s tem pljuvate v avojo lastno Bkledo, da poljubljate šibo, ki Vas tepe! P In dotičnoga gospoda vprašamo, ali je prav storil, da je mladeniče še pogo-atil, mesto da bi jih bil pokaral P! In Ao ponavljati so morali na zahtevo njegovo soproge, aamo da bi se jezili domačini I Ali ae ta gospod res več ne spominja, da mu jo rojstni kraj gori na Krasu P No gospod, motite se I Mi pošteni domačini se uo jezimo, ampak pomilujemo vaa.
de nekaj 1 Nekaterim domačinom ni prnv, da se take atvari spravljajo v javnost, češ, da ae s tem žalijo domači mladeniči. Dobro, zakaj pa ti poslednji žalijo avojo narodnost P Nekoč sto jih zagovarjali s tem, da no vedo, kaj godejo, in da bi se jih moralo poprod poavariti. No bili ao posvarjeni, ali glejte: aedaj so atorili istotako, in to pred biAu Slovenca, no pa Italijana.
Okoličani, odprite vendar enkrat tvojo oči da bo*te videli, kako naši nasprotniki vedno bolj ailijo v našo okolico ! PugU-jto lo raz hribček Vrdolski doli v dolino, kjer po Acquedottu stoje krasno palačo. To j<» last ptujcev na zemlji naših pradedov. Kjer jo sedaj Lositejev vrt, prodal je svojočaano neki okoiit'an svojo zemlju po 1novčića seienj, a sedaj prodajajo ptujci ista tla p>
—	pomislite in zjokajte ne ! — po 300 gld. aeženj. Nasledniki istega okoličana so btduj siromaki.
Poživljam vaa torej še enkrat, odprite svoje oči in glejte, da si ohranimo vsaj to, kar jo šo natega, danas ne bodo proklinjali naši potomci ! Ako pojde tako naprej, gledali bodo naši p 'tonici istotako žalostno z „Grižu* na Vrdelo, kakor gledamo mi z Vrdole v mesto. Pred vsem pa: vzgajajmo pošteno svojo mladino, kajti kjer je narod nezaveden, tam tudi ni Napuštanja. Gorje, ako bodemo imeli hhiiio (ako mladino, kakoršni ho oni otroci, ki ho sinoč za godci kričali .Nella patria di Iiu*»etti !* Taka vzgoja otrok je sramotna; to je žalostno zares I
Kot ClriloUetodlJaki tiar je nabral g.
Anton Cevna 12 kron, katero svoto ao da* rovali čuvaji: Cevna Anton 1 krono 10 stot., Kravos Kristjan, Čehovia Josip, Mursro Andrej, Lavrenčić Vicko po 1 krono. Gersetič Ivun, Rrlu'k Ivan, Ader Adolf po 40 atot. lltvbar Josip 20 atot. Gostilničar Babič Ante I krono. Delavci: Žet k o Mate 1 krono. Aadrejćić Fran, Besednjak Ante, Colja Mate, C'olja Ivan, Sosič Pran, Pipan Mate, Čevna Marija po 40 atot. Mavrin Miha 50 stot. Bevo Mate 20 atot.
Za družbo av. Cirila in Metoda podaril je g. Širne Ivanović 20 atot. kot prebitek od preostale naročnine za „Edinost.* — G. F. Z. je podaril 1 krono kot, »gubljeno atavo o zadevi nove telovadnice „Sokola,"
IZ Podgrada se nam piše: Kaj si vse domišljajo nekateri ljudje, ki ao slučajno po volji druzih pridi i do javne službe, pokazuje upravitelj naše občine Štefan Zadkovič. On se jezi neizmerno, da ae v ,Edinosti" piie o njoro in govori, češ, da bi moralo namestništvo to prepovedati I Ej gospodine, to ni kar takof Nikdo ne more piepovedati pisati resnico. Ne mislite pa, da pišemo o Vas zaradi Vas! Kaj tacega ae nam nikdar Ae sanjalo ni. Radi Vas samih ne bi pisali istotako, kar ne zaradi Jakleta in Tineta, aii pa Vašega pri« j h tel j a, Franct-sco Marottija. Mi ae ne prav« damo t Vami, ampak a tistimi, ki stojo za Vami. Zagotavljamo Vas pa, da pridete ▼ „Edinost* vselej, kadarkoli bodete tako čudno govorili, kakor ate sadnjič o veljavi slovenskega jeiika. Morda pa ae niate sami izmislili, ko ste tako govorili P Saj smo videli v mi« nolem tednu, da ae radi ravnate po drugih, ne hoted se zameriti nikomur. Zahtevali ate pri županstvu, naj se »apiše v zapisnik, zakaj se Vam urad ne izroži precej, Ugodilo ae Vam je. A nepričakovano vam jo nasprotoval Tino in udali ste so ter pobegnili ■ Jakletom, no hoteč podpisati zapisnika. Enako ate hotela atoriti Vi in gospod i« Poreča, ko je bilo treba podpisati zapisnik o iaročenju urada — pa sta so dali pregovoriti. Kaj naj pa rečemo o znameniti izjavi Vaši, da ne prevzamete apna, ker bi ga lahko kdo — ukrali Vidite, kako nevarno je biti župan in kake odgovornosti ae mu nalagajo. Kaj, ko bi ae naročila tudi za apno želoma „kasa*P t Ko je bilo treba izplačati prve zneske, pogledovali ste, tako ae pripoveduje, nekako milo c. k. komisarja in PoreAkega goapoda povprafievaje ju, „da-li gospod dovolijo iz« plačati P!" Kako ate ae morali potem vaditi odpirati in zapirati „železno kaso*, čemur dosedaj niste bili vajeni, česar Vam pač nikdo ne more zameriti, saj do sedaj naši občinarji niso nikdar videli kaj tacega. Sicer pa le pogumno 1 Stopite na noge in ne plašite se nikogar! Ako pakažete sedaj, ko so Vam poverjeni občinski posli, da sto dober gospodar in ako si bost« znali pridobiti zaupanje ljudstva, kakor sto ai znali pridobiti zaupanje onih, ki so Vas postavili na častno mesto, potem utegnete postati župan — ako Vas izvolijo.
„duattro gatti* — morti? Nikar se ne čudite, da dnjemo našim vestim celo italijanskih naslovov, ali kaj hočete P Želimo živeti z našimi „prijatelji" „liidipeiidente*, „Piccolo* o cotnpagnia v miru in spravi in za to smo namenili te vrstice izključilo le našim „dragim prijateljem", ne pa vam, č. slovenski čitatelji. — Torej, vi ital. gospdda, pisarili ste pred Po« stojinsko slavnostjo o nekakih „quattro gatti* (četvorici mačkov), poslali stu na lice mesta
—	tojenotorično! — svoje poročevalce, a po slavnosti pa kar naenkrat mo« dro molčite 1 Čudno zares! Kaj neki jo za« prlo sapo vašim iirokouatnim in „vestnim* poročevalcem P P Sono forso morti i celebri „quattro gatti" P Videli smo „Piccolovega* poročevalca pri odhodu in pri prihodu Po« stojinskega vlaka na kolodvoru, in vendur ni pporočil niti besedico svojim gospodarjem, da-ui ima dovelj mastno plačo. Mar se je ubožeo prestrašil „četvorice mačkov" P Uboga
—	miš 1 Prosimo blagovoljnega odgovora.
Točnost poročil v „Mattinu". „II Mat-
tino" od minolo nedelje iz javlja Ljubljano : „II giornale uffieialo smentisce la uutizia della riattivazionu del ginnaiio di Kruinburg per il prossimo anno scolaatico*, (Uradni list oporoka vest, da bi se žo v prihodnjem šol-Hki'iil letu zopet oživotvoril gimnazij v Krnnji), Kor se nam jo tn vest zdela noverojotna z oz i ruta na soglasno nasprotno glusoče se vcati pu drugih listih, pogledali smo nalašč v so-
botno številko lista „Laibacher Zeituog* in
tu amo čitali: „Nach einer uns zugekommeuen Nachricht vsurde die Errichtung eines Staats-gvmnasium« in Kruinburg b«williget und sverden dortselbst im Schuljahre JR94 1895 die unteraten zwei Klasaen zur lvoffuung gelangen*. (Glasom duilega nam poročila dovolila ae je ustanovitev državnega gimnazija v Kranju in ne otvorita nižja dva roa-reda v šolskem letu 1894-1895.)
Narobe je torej res, kar ju trdil „Mat-tino*, iz česar moramo sklepati, da gospddn pri „Mattinu* niti polteno Čitati ne znajo. Seveda: goapoda imajo preveč posla se aa-sramovanjem Slovencev, da bi se mogli pri tem učiti — čitanju nemščine ! Ali pa ni to morda jedna tistih alobnoatij, katere ao ie pri „Mattinu* v navadi, kadar mu je govoriti o Slovencih P !
Obletnica blagoslovljena zastave Dal. podp. druitva so bode vršila prihodnjo nedeljo se aloveano sv. mašo ob uri zjutraj in s popoldansko veselico v vrtu „Mondo nuovo". Veleč. g. župnik pri av. Antonu novemu je že dovolil, da sme društvo i razvito zastavo v cerkev. Za veselico se delajo velike priprave, tako, da izpade iata gotovo v vso čast društva.
Preselitev okrajnega načelnika. Z dne
20. t. m. preseli se okrajni načelnik VIII. mestnega okraja (Farneta) iz hiše it. 4 v ulici Conti v hiio itev. 18 ulice Sotte Fontane,
Pozor na druibo „Lega nazionale* I La«
honi širijo svoje delo s dobro proračunjeno doslednostjo. Ujeli ao — žel I — nezavedne Kriiane s svojo Šolo v peklensko mrožo in njih podusetj« v čisto slovenskem Sv. Križu na Krasu jih je bal vnled nezavednosti — ali iadajstva P — raznih slovenskih atarišev opogumilo tako, da odprejo v kratkem poleg Že obstoječe šole v Sv. Križu ie otroški vrt, v koji bodo lovili nežna deca. Tudi v Devinu (II) hoče „Lega" napraviti iolo in otroiki vrt. Posor torej I Kdor poiilje avojega otroka alovenake krvi v „Legino" iolo, je breive-sten. „Lega* bode že skrbela sato, da bodo dotični otroci preklinjali svoje stariie in jih psovali s „Ščavi*.
Od SV. Jakoba se nam piše: Ćast. udom „Bratovičine sv. Cirila in Metoda* in onim, ki želijo pristopiti k tej Bratovičini, dovoljujem si javiti, da je predsednik „Bratovičini* velč. g. Iv. Slavec. Denarničar pa je — odkar je dobila „Bratovičina* cerkvene odpustke i« Rima in s tem postala prava .Bratovičina* — č. g. J. Ko ruta, katehet in dub. pomočnik pri sv. Jakobu.
Ivan Kiferle, bivši denarničar.
Povodanj in potres na Kitajskem in Japonskem. I> Honkonga poročajo dunajskemu „Eztrablattu", da je provsročila straina ploha povodenj po rasnih krajih Kitajske. Potopilo se je blizo 1000 Ijudij. — V Yokohami in Tokiju na Japonskem pa jo bil močan po-tros, ki je provzročil ogromno škode.
Potres V Siciliji. Poročila is Katanijo s dne 9. t. m. pravijo, da je bilo o poslednjem potresu ubitih 13 oseb in ranjenih 29. Obla« sti ao ukazale potrebno, da ae poderejo hiie, koje bi se zrušile, ker so močno poškodovano. — Dne 9. t. m. ob 2</i uri po poiunoči se je v Zsffanari občutil zopet močan sunek in ob 3'40 drug, nekoliko alabejSi aunek. Prebi« valstvo je silno prestrašeno.
Zopet umor I de je vsem v živem spo-minu umor gostilničarja RoveVe, in žo se je dogodil nov krvav drama, a sedaj v sa-vednem okoličanskem Belu Sv. Ivanakem. Minolo nedeljo dopoludno vrnil to je Alojzij Rehar, težak v Dreherjevi pivovarni na svoje stanovanje v ulici S. Cilino hit. 428 pri Sv. Ivanu. Našel je svojo hišno gospodinjo Ano Hrovatin ležečo v krvi na hodniku med kuhinjo in sobo. Prestrašen jo poklical sosede na pomoč, koji ao pozvali po telefonu zdravnika v pomoč, toda ko je prihitel zdravnik od zdravniške poataje, bila je neBrečnica že mrtva. Zdravnik je konatatoval, da je bila nesrečnica ubita s kladvom, kajti imela je na licu in na črepinji rasne rane, provsročene po h i ln i li udarcih, Zdravniško-sodnijska komisija je pozneje našla tudi okrvavljen držaj kladva na tleh, toda žc-leza ni bilo najti. — O vzroku tega groznega hudodelstva doslej ho ni znano ničesar. S početka se jo mislilo, da je morilfc hotel nesrečnico oropati, kajti Andrej Hrovatin, soprog umorjene, službujoč pri Ditibtrjevi pivovarni, je na glasu kot
imovit mat, toda oa sam j« isjavil, da mn
morilec ni ukradrl ničesar. Preiskava pojasni menda ta tajnostni umor; preiskavo vodi policijski nadkomisar g. Bacher,
Svojo lastno mater poročil I Is Ungvara poroča »HazAnk* to-le, skoraj neverjetno do« godbo: Pred mnogimi leti s« j« poročil imo-viti kmet Ivan Pakuoa a neko mlado deklo. Is tega aakona ae je porodil sinček, kateri je nekega dne itginil, ko ga je bila mati vzela seboj na polje. Otrok ja bil tskrat 8 mesece star. Preteklo je mnogo let, ne da bi se bilo kaj dosnalo o ukradenemu otroku, stari Pakuoa je med tem umrl in udova se je potem poročila s hlapcem, ki je bil pri nje v slnibi. Pred nekoliko tedni je neka ž<-ua, imenom Balieska, ki stanuje v isti vasi, povedala na smrtni postelji, da je Pakuczeva udova poročila svojega lastnega aina in da je na tem aločinu kriva ona, Balicska. Ona jo bila, tako je pripovedovala umirajoča, zaljubljena v pokojnega Pakucza in hotela se je maščevati na dekli, kojo je bil poročil. Zato jo bila ukradla otroka in ga vzgojila na skrivnem, ga dala pozneje v službo k udovi in slednjič nagovorila udovo in hlapea, da sta se poročila 1 Balicska je kmalo po tej iapovedi umrla. Duhovnik je vsled ielje po* kojnice odkril Pokuosevi strašno tajnost, da je nje mož nje lastni sin ! Uboga žena je res na neki bradavici spoznala svoje dete. Is obupnosti se je nesrečnica sastrupila na grobu prvega svojega moža; kako pa je opral soprog-sin svojo strašno, neprostovoljno pregreho, o tem poročilo ne govori.
Po2ar. Minolo soboto je navstal ogenj v senjaku poleg restavracije „Noghera* nad miljskim zalivom. Prihitevii gasilci is Milj vdušili tu ogenj po trudapolnem delu. Po* gorelo je vse seno, in poleg tega ie rasno pohištvo, obleka ie perilo, da je skupne ikode več tisoč goldinarjev. Poslopje in blago je bilo aavarovano proti ikodi po požaru.
Policijsko. Minolo soboto sjutraj so se utihotapili drani tatovi ▼ stanovanje gospe Alojiije Scoroa v 1. nadstropju hiie it. 10 ulice Conti. Odnesli so raino zlatnino in sre« bernino, vredno okolo 200 gld. in par goldinarjev v gotovem denarju. Polioija je tato« vom baje ie na aledu. — Kakor smo bili spotočili v ajutranjem izdanju 85. itevilke a dne 9. t. m., ukradel je neanan tat po noči na 7. t. m. v hiši it. 44 na Skorklji gospodu Ljudevitu R, zlato žepno uro s verižico vred, vredno skupno 160 gld. Vsled poizvedovanj policijskega viijega komisarja gosp. Bacherja saprli so 28letnega težaka Josipa Ščuko is Trsta, ker je na sumu, da je ukrade) omenjeno iepno uro, a kradel je menda tudi v rasnih drugih krajih. — Po noči na včeraj so taprli 37letuega težaka Josipa R., stanu« jočega v ulici Soiitario, ker se je nevarno pretil avoji ljubici.
Koledar. Danea (14.) t Evžebij, sp.; Anastazija, devica. — Jutri (15.): Vnebovzetje Marije Device. (Velika Gospa). — Prvi krajec. — Solnco iside ob 5. uri 3 min., zatoni ob 7. uri 5 min. — Toplota včeraj: ob 7, uri zjutraj 22 5 atop., ob 2 pop. 27 stop.
Loterljsks itevilke, izžrebane 11. t. m. Dunaj	66, 34, 4, 8, 39.
Gradec	82, 62, 54, 10, 75.
Temešvar	68, 6, 32, 39, 40.
Inoinost	54, 6, 28, 58, 40.
VABILO
na
slavnost desetletnice
Delavskega bralnega društva
s prijaznim sodelovanjem narodno Čitalnico v Idriji dne 17. In 19. avgusta 1894
VSPORED;
Dne 17. u v g, zvečer v c. kr. rudniškem gledališči* :
I.	prolog,
II,	delavska podoba (tableau),
III. „Bratrance", burka v jednem dejanji, Češki spisal Josip Stolbn, preložil Ignacij Borštnik. — Vstopnina: loža 40 kr., Bedež 20 kr, pritličje 10 kr. — Blagajnioa se odpre ob >/s7. uri. Začetek ob »/«8. uri.
Po gledališčni predstavi prosta zabava v društvenih prostorih, pri kateri udarajo društveni tamburaši.
Dne 19. avgusta dopoludne : Ob >/*9. uri se daruje sv. maša v deka-nijsku-župnijdki cerkvi.
Dne 19. avgusta popoludne: Ob 1. uri banket v pivarni „Pri črnem orlu* pri zadostnem dteviiu oglašenih udeležencev. (Kuvert 1 gld.) Prosi se društva in posameznike pri banketu vsaj do 15. avgusta naznaniti odboru delavskega bralnega društva.
Popoludne ob y,4 ari skupni odkod ia drultvenih prostorov na „aemljo* k ljudski veselici. (Ob neugodnem vremenu v pivarni „Pri črneui orlu*).
VSPORED:
1.	.Slave polna Avstrija", koračnica godba.
2.	„Osamita slavnostna himna" molki ibor
3.	„V boj«, zložil F. pl Zaje, godba.
4.	„Rudnika*, zložil Jon. Gnezda, molki «bor.
5.	.Vener atareg« Kianjcu", zlož. A. Salmič, godba „Poziv k petju", Hr. Volarič, metani zbor"
7.	„Slovenka", zložil I. Pavli«, godba.
8.	Slavnostni govor.
9.	„Zbirka koračnic", zložil Fr. Uri«, godba.
10.	„Slovan na dan", zlož. Hr. Volarič, metani sbor.
11.	„Jadrunsko morje", zložil A. Hajdrih, godba.
12.	„Venec narodnih pesem', zložil A. Salmič, codba.
13.	Ples.	■
Ustopnina k ljudski veselici: sa ude 10 kr., za neude 20 kr.
K obilni udeležbi vabi ODBOR.
Najnovejie vesti.
Dunaj 13. Po savršenju shoda socijali-stov, vršivšega m v Pralarju, spoprijeli ao m delavci v uliei Bellaria a stražarji. Poved spopadu bilo jo izzivajoče vedenje nekega vojaka, ki se je bii pridružil delavoem. Na pazi v stražarjev, naj se vede mirno, vojak ai hotel ubogati. Slednjič so ga odvedli v m« por. Delavci ao ae petegaili sa vojaka tor ga hoteli iztrgati ig rok atraiarjev. Na to jo navatala ailna rabuka. Došli so le drugi atrn« iarji, ki so ie hoteli rabiti orožje, toda trijo prihitevši častniki so storili konee spopadu,
Dunaj 13. Včeraj so aaprli urednika anarhistiškega lista „Die Zukunft*, Huberja in Bartha, ker sta se pregrešila proti tiskovnemu zakonu.
Sredic 13. Jutri se bode slavila oblet« nioa, odkar je Koburg aaaedel bolgarski prestol. V to se delajo velike priprave. Kobur-žan bode o tej priliki pomilostil več oseb, ki so bile obsojene aaradi politiikik pregreikov, med temi menda tudi Caokova.
Peterburg 13. Govori ae, da je bila te dni pri carju neka uplivna oaoba, ki jo posredovala v prilog princa Ferdinanda. Car da se je pokasal ob tej priliki bolj naklonjenega spoprijsznenju a Bolgarsko.
Peterburg 13. Ruski ear je podaril povodom poroke Velike kneginje Ksenijo 150 tisoč rubliev v podporo siromakov ia bolni« kov. — Peterburška mestna občina je dolu« čila svoto 300000 rabljev ia slavnosti, ki ae bodo vršile povodom poroke cesarjoTičeve.
Peterburg 13. Veliko vojaške vaje pri KmBnojem selu prično dne 15. septembra. Pri teh vajah rabili bodejo vojaki le brea« dimni smodnik.
London 12. .Bure«a Reuter* javlja ia Tangerja (severna Afrika), da se je uprlo neko kabilsko pleme. Več načelnikov ao pobili. Uporniki so razdejali rasne utrdbe ter no marajo pripoanati rasuo svojih vodij drugih guvernerjev.
Trgovinske bnajavko.
Budlmpslta. Pšenica sa jesen 6 64-6 66, ia spomlad 7 04-7 OC Korota sa avg.-sept. 5-74 do č'76. Ovoatn jesen 5-79-5 81. Ri za jesen 517-5-lf.
Pl.Miioa nova od 78 kil. t. 6-55—6-60, od 79 kil. f. 0 «0-6 65, od 80 kil. f. 6 «5-6-70, od 81 kil. f. 6 7U-6-75, od 89 kil. for. « 75—6 80.
le^nien 5-80—8-10 ; proso _•_.—
Povpraševanje in ponudbe po plenioi obilno. Prodalo se je 40.000 met. st„ po |polnih oenah. Druge vrsti žita nespremenjene, oene stalne. Otrobi mirni. Vreme: lepo.
Praga. Neratlnirani sladkor ia avgust f. 15.10 nova roba za december f. 14-10, jako mlačno.
Havre. Kava 8antoi good average sa avti ust »6 95, ia december 85 25, mirno.	"
Hamburg, dantosgood average za avgust 78.50, september 75 75, december 69 trg stalen.
Dunajsko bo 1«
Drlavnl dolg v papirju .
. „v srebru Avstrijitka renta v zlatu
■	- v kronali
Kreditne akcije . , .• .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark......
100 italj. lir.....
W. avgusta
danes predvčerai ----- 98-70
98-55 98-55 12250 97-80 861-75 124 45 »90 61-44 35
9865
128-40 97*70 363 80 194-50 889 61--44 50
Lastnik politično društvo .Edinost* — Itdavatelj in odgovorni urednik : Jultf Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.
Gostilna „All'Antiro Moro"
ulica Soiitario 12, (po domače pri n Prvackoocu»> pripora!« pravi kraiki teran i» Komna I. trst* po 40, 11. po in belo vipavsko po 36 uč, liter. — Driet se genla : . Kojak k rojakupriporoča ne podpis,mi ta vbil obisk. Anton Votlopivec,
gostilničar.
Svoji k svojim!
Po neverjetno nizkih cenah dobivajo se najno« vojia vsukovrntna
Kolesa (bievkli)
(model 1894)
na oponski novi ceiti It. 18, bliin pivovarne.	Jamft,
se ?a vsako kolo 12 mesecov. Kdor ne zna	vositi
nauči ga broz nevarnosti in brezplafino	v treh
dneh slovontki učitelj, in nikdo naj ne misli	da ne bi se naučiti mogel. — Poiilja se na delelo in vse kralje. Cono ho :
Kolo u taiijkim kavčukom . ........gld. 98_
„ z votlim kavčukom gudhion.......108—
„ pnoumatično »p lirokim kavčukom . „	138—
> n močnejše Ouulopali Kontinental „	145—
n m h tangontnimi prečkami . . . „	150—
Stroji S 3 kolesi z železnimi obroči za otroke „	12 —
■ on* fantiče obroči ii kaučuk „	20 — Nanlov :
Zaloga koles v Irstti, Strada nuova	it. 18