GEOGRAFSKI OBZORNIK PRVI BARVNI LETNIK JE POD STREHO Drago Perko Dragi bralci, pred vami je še zadnja številka osemintridesetega letnika Geografskega obzornika. Letošnji letnik pomeni velik tehnični preskok, saj smo s črnobelega prešli na barvni tisk, kar je v vse- splošni finančni krizi naše dežele lep uspeh. Upamo, da zaključno finančno poročilo ne bo preveč rdeče, tako da bomo lahko v prihodnje kvaliteto naše re- vije obdržali vsaj na letošnji ravni. Ker je delo ured- nika, uredniškega odbora, upravnika in večine osta- lih sodelavcev prostovoljna, je cena revije kljub , neverjetni rasti tiskarskih stroškov ostala enaka, pa tudi avtorjem strokovnih člankov smo lahko izpla- čali minimalen honorar za pokritje osnovnih ma- terialnih stroškov. V letošnjem letu smo pridobili dobrih 200 novih naročnikov, okrog 150 pa smo zaradi neplačevanja naročnine nehali pošiljati revijo. Posameznikom pošiljamo dobrih 600, organizacijam dobrih 300 in v tujino okrog 50 izvodov. Preostali izvodi so v prosti prodaji v Zemljepisnem muzeju Slovenije in v knjigarni Mladinske knjige na Titovi 3 v Ljubljani. Sredi leta se je zamenjal uredniški odbor, ki bo poleg tehnične kakovosti revije poskušal izboljšati tudi vsebinsko plat in to v smislu kakovosti, raznoli- kosti in informativnosti prispevkov. Med njegovimi najpomembnejšimi nalogami bo tudi povečanje šte- vila naročnikov, kar bo zmanjšalo ceno enega izvo- da, to pa pomeni, da bomo lahko objavljali še več barvnih slik. Čeprav smo v letošnjem letu dobili že toliko prispekov, da morajo avtorji do objave poča- kati kakšno številko ali dve, pa si kljub temu želimo, da bi še bolj razširili krog sodelavcev naše revije. Še posebej vabimo k sodelovanju učitelje s članki iz pedagoške prakse in vse, ki potujete v manj znane dežele ali slabo poznane predele Slovenije. Letošnje številke kažejo na uspešno sodelo- vanje uredništva Geografskega obzornika in Ljub- ljanskega geografskega društva. Z ostalimi društvi pa sodelovanja, žal, skoraj ni, zato vsa slovenska regionalna geografska društva še enkrat vabimo k sodelovanju. Veseli bi bili tudi sodelovanja z društvi tistih znanosti, ki so sorodne geografiji. Dober pri- mer je sodelovanje Z v e z e geografskih društev Slo- venije in Z v e z e geodetov Slovenije, ki se kaže v objavljanju geografskih člankov v geodetskih publi- kacijah in obratno, sodelovanju geodetov in geogra- f o v pri urejanju teleteksta, udeleževanju geodetov na geografskih ekskurzijah in obratno in podobno. • Iz vsebine tokratne številke vas opozarjamo na povzetek raziskovalne naloge Prevera parkirnih površin v središču Maribora, ki sta jo izdelala in za našo revijo priredila dijaka Dušan Moškotevc in Peter Ozimič (v vseh štirih številkah letošnjega let- nika smo predstavili pet raziskovalnih nalog srednje- šolcev, za naslednje leto pa so si to nagrado prisluži- le štiri naloge). Začeli smo s predstavljanjem geo- grafskih inštitucij. V tej številki upravnik dr. Drago Meze predstavlja Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti, ki se je sredi maja preselil v prenovljene in sorazmerno funkcionalno opremljene prostore na Gosposki 13, nasproti Zem- ljepisnega muzeja Slovenije, kar pomeni n o v o vzpodbudo za delo inštituta, Damijana Počkaj Hor- vat pa predstavlja Oddelek za geografijo na Peda- goški fakulteti v Mariboru, ki letos praznuje 3 0 let svojega delovanja. Od prispevkov, ki se nanašajo na tuje dežele, je tokrat na vrsti članek dr. Franca Lovrenčaka o rastju v vzhodni Afriki, ki se povezu- je z njegovim člankom iz prejšnje številke o rastju na območju Kilimandžara, nato prispevek Tatjane Šifrer o industrializaciji Sibirije, pa še aktualen pri- kaz Kurdov in njihovih težav izpod peresa mag. Karla Natka, ki se je nedavno vrnil z obiska pri njih. Opozarjamo še na težko pričakovani razpis 2. natečaja za geografsko fotografijo in videopos- netek Ljubljanskega geografskega društva, na pred- stavitev jesenskih predavanj Ljubljanskega geograf- skega društva, na poročilo o 25. srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije in na oceno nekaterih najnovejših geografskih in sorodnih publi- kacij. V tej številki je precej prispevkov namenjenih tudi pedagoški praksi. Prvo številko Geografskega obzornika letnika 39 lahko pričakujete okrog Novega leta 1992.