Spominu naših mož
A. M. Slomšek
Vsako leto je 24. september posvečen v naših. šolak spominu velikega vladike A. M. Slomška. Njegovo ime bo za vedno zapi-sano z zlatimi črkami v zgodo-vini našega naroda.
Kadar koli je kak narod v hudi stiski, mu navadno pošlje nebo modrih mož, ki mu kažejo pravo pot.
Tak mož je bil Slovencem vladika Slomšek. Borba za pra-vice našega jezika je bila Slom-šku poleg dušnopastirskega dela glavna življenjska naloga. Sam do skrajnib. globočin duše pra-vičen, pobožen in dober, je tem bolj občutil krivico, ki jo je trpel naš narod pred 100 leti v jezikovnem oziru v takratni nemško usmerjeni Avstriji.
S svojo apostolsko besedo je vnemal ljudi za vse dobro in lepo. Opozarjal in zahteval je od oblasti, da da jezikovnih pravič tudi našemu narodu, kot mu gredo po božjih. in človeških postavah. Sain je učil v šoli v slavenskean jeziku in pozneje oaadzoroval šoLskii pouk. Pisal je za mladino in odrasle pesmi, po-vestice in poučne sestavke v lepem domačem jeziku.
Prav pred 100 leti je imel Slomšek na Koroškem znameniti cerkveni govor, kjer je izrekel med drugim tudi naslednje lepe besede o materinem jeziku: »Materin jezik je veliku dota, ki smo jo od svojih staršev sprejeli. Dolžni smo materino besedo skrbno ohraniti, lepšati in mlajšim zapustiti. O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sean prvič stojo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spaznavati, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika častil! Tebe hočem kakor naj-dražji spomin svojih rajnit staršev hvaležno spoštovati, te ohraniti, za tvojo čast ia lepato po pameti, kolikor premorem, skrbeti. V slovenskem jeziku bom svoje ljube brate in sestre Slovence najrajši učil in želim kat hvaležni sin svoje ljube matere, da, kakor je moja prva beseda slovemska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo!«