Nova Gorica, 2020 Dubravka Celinšek Prevzemanje angleških strokovnih izrazov v menedžmentu Doktorska disertacija Študijski program: Humanistika in družboslovje Podrocje: Prevodoslovje IZJAVA O AVTORSTVU DOKTORSKE DISERTACIJE Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta odd Nova Gorica, 2020 Dubravka Celinšek Prevzemanje angleških strokovnih izrazov v menedžmentu Dubravka Celinšek Mentor: doc. dr. Donald Reindl Somentor: doc. dr. Nataša Logar Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta ODD Podpisana Dubravka Celinšek z vpisno številko 18129065, rojena 29. 1. 1962 v Mariboru, sem avtorica doktorske disertacije z naslovom Prevzemanje slovenskih strokovnih izrazov v menedžmentu. S svojim podpisom zagotavljam, da: - je predložena doktorska disertacija izkljucno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; - sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena v seznamu virov in so v delu citirana v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo v RS na podrocju avtorskih in sorodnih pravic; - je elektronska oblika identicna s tiskano obliko doktorske disertacije; - soglašam z objavo doktorske disertacije na spletnih straneh Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Ljubljani, ___________________ Podpis avtorice:__________________ ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Donaldu Reindlu in somentorici doc. dr. Nataši Logar za hitre odzive in dragocena priporocila ter vse spodbude, pogovore in vloženo delo. Prav tako se zahvaljujem profesorjem na doktorskem študiju, delovni mentorici Rosani Dražnik za zacetne strokovne napotke in vsem, ki so bili kakorkoli udeleženi pri nastajanju te disertacije, še posebej pa izpraševancem, ki so z lastnim zanimanjem za to temo prispevali pomembna mnenja in osmislili tovrstno raziskavo. Doktorski študij, katerega del je tudi ta disertacija, je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (po pogodbi št. 1384). KAZALO VSEBINE 1 UVOD ..................................................................................................................................... 5 1.1 Namen in cilji ................................................................................................................. 10 1.2 Metodologija .................................................................................................................. 11 1.3 Zgradba dela ................................................................................................................... 11 2 JEZIKOVNI STIK IN JEZIKOVNO PREVZEMANJE ...................................................... 13 2.1 Prevzete besede: pojmovanje, tipologija, poimenovanje ............................................... 17 2.1.1 Slovensko jezikoslovje o domacih in prevzetih besedah ........................................ 17 2.1.2 Tuje jezikoslovje o domacih in prevzetih besedah ................................................. 23 2.1.3 Slovensko in tuje jezikoslovje o kalkiranju ............................................................ 26 2.1.4 Slovensko jezikoslovje o anglicizmih ..................................................................... 29 2.1.5 Tuje jezikoslovje o anglicizmih .............................................................................. 30 3 PRISTOPI K RAZISKOVANJU TERMINOLOGIJE TER STANDARDIZACIJA IN PREVZEMANJE STROKOVNIH IZRAZOV............................................................................. 33 3.1 Raziskovanje terminologije: klasicni pristop in sodobni pristopi .................................. 35 3.1.1 Splošna terminološka teorija ................................................................................... 36 3.1.2 Korpusna terminologija .......................................................................................... 37 3.1.3 Kognitivna terminologija ........................................................................................ 40 3.1.3.1 Terminologija pomenskih shem ...................................................................... 42 3.1.4 Sociokognitivna terminologija ................................................................................ 45 3.1.5 Socioterminologija .................................................................................................. 47 3.1.6 Komunikacijska terminologija ................................................................................ 47 3.2 Standardizacija strokovnih izrazov ................................................................................ 49 3.3 Terminološko prevzemanje: anglicizmi ......................................................................... 51 3.3.1 Anglešcina kot svetovni jezik znanosti ................................................................... 51 3.3.2 Prevzeti strokovni izrazi in terminološki anglicizmi .............................................. 53 3.3.2.1 Prevajanje strokovnih izrazov ......................................................................... 55 4 STROKOVNI DISKURZ, DISKURZNE SKUPNOSTI IN ŽANRI ................................... 58 4.1.1 Znanstveno pisanje in konvencije ........................................................................... 61 5 RAZISKAVA: TERMINOLOŠKI ANGLICIZMI V MENEDŽMENTU ........................... 62 5.1 Cilji, raziskovalno vprašanje, hipotezi ........................................................................... 62 5.2 Metodologija .................................................................................................................. 62 5.2.1 Metode dela ............................................................................................................. 62 5.2.2 Vzorec ..................................................................................................................... 64 5.2.2.1 Pisna besedila .................................................................................................. 64 5.2.2.2 Izpraševanci, izvedba intervjujev in intevjujska vprašanja ............................. 66 5.2.2.3 Strokovno-znanstvena diskurzna skupnost ...................................................... 71 5.2.3 Referencno gradivo ................................................................................................. 73 5.2.4 Potek raziskave ....................................................................................................... 75 5.3 Rezultati ......................................................................................................................... 76 5.3.1 Terminološki anglicizmi in drugi prevzeti strokovni izrazi v besedilih ................. 76 5.3.1.1 Uvodna raziskava ............................................................................................ 76 5.3.1.2 Anglicizem menedžment: pomen, sopomenke ................................................ 81 5.3.1.2.1 Menedžment : management ...................................................................................... 81 5.3.1.2.2 Menedžment : vodenje, poslovodenje ....................................................................... 90 5.3.1.2.3 Menedžment : upravljanje ......................................................................................... 91 5.3.1.2.4 Menedžment: casovni razvoj .................................................................................... 92 5.3.1.2.4.1 Management, ravnateljevanje in upravljanje v dLib .......................................... 93 5.3.1.2.5 Jezikoslovci ter podrocni strokovnjaki o prevzemanju in prevajanju izraza management ................................................................................................................................ 98 5.3.1.3 Drugi terminološki anglicizmi: pomen, sopomenke, ustaljenost .................. 100 5.3.1.3.1 Terminološki anglicizmi z vidika prevzetosti ......................................................... 100 5.3.1.3.1.1 Management/menedžment kot del vecbesednih strokovnih izrazov ................ 127 5.3.1.3.2 Besedilni kazalniki terminološke negotovosti ........................................................ 130 5.3.2 Terminološki anglicizmi in diskurzna skupnost: intervjuji .................................. 136 5.3.2.1 Intervjuji z uredniki in clani uredniških odborov .......................................... 136 5.3.2.1.1 Podatki o izpraševancih .......................................................................................... 136 5.3.2.1.2 Razumevanje podrocja in strokovnega izraza menedžment ................................... 137 5.3.2.1.3 Razumevanje nekaterih drugih temeljnih strokovnih izrazov in njihovih sopomenk 139 5.3.2.1.4 Dejavniki vpliva na (ne)prevzemanje terminologije ............................................... 148 5.3.2.1.5 Razvoj slovenske menedžmentske terminologije: predlogi in pobude ................... 151 5.3.2.2 Intervjuja s prevajalkama ............................................................................... 153 5.3.2.2.1 Podatki o izpraševankah ......................................................................................... 153 5.3.2.2.2 Prevajanje terminologije in druge prevajalske zadrege .......................................... 153 5.3.2.2.3 Dejavniki vpliva na (ne)prevzemanje terminologije ............................................... 158 5.3.2.2.4 Razvoj slovenske menedžmentske terminologije: predlogi in pobude ................... 161 5.3.2.3 Intervjuja z lektoricama ................................................................................. 161 5.3.2.3.1 Podatki o izpraševankah ......................................................................................... 161 5.3.2.3.2 Lektorski pregled terminologije in druge lektorske zadrege................................... 161 5.3.2.3.3 Dejavniki vpliva na (ne)prevzemanje ..................................................................... 167 5.3.2.3.4 Razvoj slovenske menedžmentske terminologije: predlogi in pobude ................... 170 5.4 Razprava ....................................................................................................................... 171 6 SKLEP ................................................................................................................................ 178 POVZETEK ................................................................................................................................ 179 SUMMARY ................................................................................................................................ 181 LITERATURA ........................................................................................................................... 183 PRILOGE .................................................................................................................................... 196 KAZALO SLIK Slika 1: Duckworthova dopolnitev Betzeve tipologije prevzetih besed (Haugenovi izrazi so dodani v oglatih oklepajih) …………………………………………………………………… 25 KAZALO TABEL Tabela 1: Znacilnosti strokovno-znanstvenih diskurznih skupnosti revije Izzivi managementu in revije Management …………………………………………………………………………… 71 1 UVOD Danes je vpliv anglešcine na strokovno-znanstveno zvrst jezika, pa tudi na druge jezikovne zvrsti evropskih jezikov zelo mocan. Slovenski jezik pri tem ni izjema, saj je tudi slovenšcina danes najpogosteje v stiku z anglešcino, tako posrednem kot tudi neposrednem (prim. npr. Šabec 1992, Sicherl 1999), medtem ko je v prejšnjih stoletjih na slovenšcino mocno vplivala nemšcina. V znanosti je danes »najaktivnejši« jezik anglešcina, iz katere posledicno prihaja tudi najvec prevzetih besed (Thelen in Steurs 2010, 200–201). Tudi v menedžmentu in sorodnih vedah je danes anglešcina izredno vplivna, je »lingua franca« poslovnega sveta. Vpliv anglešcine se v menedžmentu pri nas ne kaže le v prevzemanju strokovnega izrazja obravnavanega podrocja, temvec tudi v popolnem prevzemanju anglešcine kot jezika slovenskih strokovno-znanstvenih revij tega podrocja. Število slovenskih strokovno-znanstvenih revij s podrocja menedžmenta in sorodnih podrocij, ki objavljajo prispevke (samo) v slovenskem jeziku, se je v zadnjih dveh desetletjih obcutno zmanjšalo. Revija Organizacija/Organization, tj. revija Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, danes objavlja prispevke le v anglešcini, prav tako tudi revija Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru Naše gospodarstvo/Our Economy, revija Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Economic and Business Review – prej z naslovom Ekonomska revija, Slovenska ekonomska revija – pa poleg tega, da je prešla iz slovenšcine v anglešcino (vendar z eno številko na leto v slovenšcini), izhaja tudi samo z angleškim naslovom. Nekdaj osrednje slovenske revije tega podrocja so danes torej v anglešcini, vendar pa so v mlajših šolah, na fakultetah in v stanovskih društvih zacele izhajati nove revije tudi v slovenskem jeziku (npr. Izzivi managementu, Projektna mreža Slovenije, Revija za univerzalno odlicnost, Vodenje v vzgoji in izobraževanju). Nekatere od njih v zadnjih letih »pritiska anglešcine« niso zdržale oz. so se odlocile temu vplivu prepustiti (npr. Management, revija Fakultete za management Univerze na Primorskem). Vse to je sicer posledica globalizacije in hitrega razvoja vseh podrocij znanosti, tudi podrocja menedžmenta, kjer danes novosti prinašajo predvsem dela v anglešcini, ki pa ni nujno materni ali prvi jezik avtorjev teh besedil. Poleg tega pa je to tudi posledica nacina indeksiranja revij oz. vkljucevanja revij v pomembne mednarodne znanstvene baze, financiranja ter zahtev za izpolnjevanje habilitacijskih meril za visokošolske ucitelje. Najnovejša literatura obravnavanega podrocja je predvsem v anglešcini, sicer tudi v nemšcini in francošcini, a se slovenski strokovnjaki seznanjajo predvsem s tujo literaturo v anglešcini. Ob prebiranju tujejezicnih besedil prihajajo slovenski strokovnjaki tudi v prvi stik z novimi poimenovanji. Ta nova poimenovanja so torej (vecinoma) najprej v anglešcini, posledicno jih je treba prevesti. Pri tem se je treba odlociti, ali sprejeti tujo besedo in jo scasoma tudi prilagoditi slovenskemu jeziku ali pa najti ustrezen izrazno domaci izraz. Mnogi avtorji se odlocijo za pisanje in razmišljanje ter objavljanje le v angleškem jeziku in se tako izognejo prevajalskemu naporu, ki bi ga morali vložiti pri iskanju ustreznega slovenskega izrazja, a si s tem pogosto naložijo drug napor: razmišljanje in zapisovanje tega razmišljanja v tujem jeziku. Ali kot pravi Š. Vintar (2008, 32): »Novi pojmi se prenašajo iz jezika v jezik prek svojih poimenovanj, zato ta sooblikujejo tvorjenje miselne enote.« Mnogo novih pojmov torej danes nastane v krogu strokovnjakov in znanstvenikov, ki za medsebojno sporazumevanje uporabljajo angleški jezik in tako nove pojme poimenujejo v anglešcini, ti pa potem prek izposojanja in prevajanja prehajajo v druge jezike, dostikrat najprej kot citatne besede. Tako nastane tesna povezanost med novim strokovnim izrazom v jeziku prevzemalcu in angleškim izrazom, kar omogoci postopen sprejem pri domacih strokovnjakih in zamenjavo, prilagoditev tujega strokovnega izraza (prim. Thelen in Steurs 2010, 200–201). Potreba po cimprejšnji uporabi novih pojmov danes vpliva na »hitro« prevajanje, dobesedno prevajanje oz. kalkiranje in prevzemanje iz tujega jezika (anglešcine), ceprav izraz v domacem jeziku že obstaja (prim. Udier 2011, 150–151). V preteklosti je bil slovenski jezik zaradi zgodovinskih okolišcin predvsem pod vplivom nemškega jezika, iz katerega je sprejemal germanizme in kalke tudi v strokovno-znanstveno zvrst jezika. Še leta 1979 (Higa, 280–281) lahko beremo, da gre v modernem casu na splošno dominantna vloga britanski, francoski, nemški, ameriški in ruski kulturi in da te kulture vplivajo na druge kulture, tudi s svojim jezikom. Z razmerjem med slovenskim in nemškim jezikom (jezika sta bila iz zgodovinskih razlogov vec stoletij v tesnem stiku) se je ukvarjal že Škrabec. Kot piše M. Merše (2003, 43), je bil njegov pogled na razmerje med obema jezikoma realen in prakticen (prav tam). Zavedal se je, da je znanje nemšcine potrebno, hkrati pa si je prizadeval slovenšcino obvarovati pred prevelikim vplivom nemšcine, kar ni bilo lahko, saj je bila nemšcina ob koncu 19. in v zacetku 20. stoletja prvi tuji jezik za vecino slovenskih izobražencev, za nekatere pa celo obcevalni jezik (prav tam, 44). Najobsežnejša monografija o germanizmih v slovenšcini je izšla leta 1963. To je delo Hildegard Striedter-Temps z naslovom Nemške izposojenke v slovenšcini (Deutsche Lehnwörter im Slowenischen), ki je bilo dolgo casa »referencno delo« za proucevanje nemško-slovenskega jezikovnega stika (Bergmann 2014, 20). Njeno delo tudi še danes navajajo avtorji, ki raziskujejo germanizme v slovenšcini, npr. Helena Jazbec v Nemških izposojenkah pri Trubarju in Alenka Valh Lopert v Germanizmih v oddajah komercialne radijske postaje Radio City v Mariboru (prav tam). Slovenski etimolog France Bezlaj je delo sicer dokaj kriticno ocenil – poleg drugega je pripomnil tudi, da v monografiji ni obravnavan vidik nemško-slovenskega kalkiranja, ki je za obravnavano temo velikega pomena (Bergmann 2014, 18–19). Monografijo o nemško-slovenskem jezikovnem stiku (Language Contact: German and Slovenian) je leta 2008 objavil Donald Reindl, ki meni, da se vecina slovenskih govorcev zaveda le najocitnejših germanizmov in da so mnogi germanizmi sprejeti v knjižni jezik (prav tam, 30). Avtor je zapisal tudi, da je nemšcina v preteklosti služila tudi kot prenašalec tujega besedišca (ki po izvoru ni nemško) v slovenski jezik (prav tam, 34), tudi prek prevodov iz nemšcine. S prevzemanjem germanizmov se ukvarjajo še številne druge raziskave, v zadnjem casu pa se slovenski strokovnjaki in znanstveniki vse bolj posvecajo tudi prevzemanju iz anglešcine. Do sedaj je bilo prevzemanje anglicizmov v slovenšcino sicer deležno vecje pozornosti v splošnem kot v strokovno-znanstvenem jeziku. O strokovnih izrazih v menedžmentu je bilo objavljenih nekaj krajših prispevkov; nekateri od teh se ukvarjajo tudi s prevzemanjem angleškega strokovnega izrazja (npr. v reviji Izzivi managementu). Tudi v menedžmentu se je treba vedno hitreje odlocati o ustreznicah angleškim strokovnim izrazom. Kot pravi Daneš (1999 v Honzak Jahic 1999, 62), so danes kljucnega pomena: izbor med možnimi strokovnimi sopomenkami, neostra meja med profesionalizmi in knjižnimi strokovnimi izrazi ter dilema tvoriti ali ne tvoriti (domace) ustreznice tujim strokovnim izrazom. V casu hitrih sprememb je to izredno težka naloga. Tudi v menedžmentu se tako kot na drugih podrocjih (npr. v trženju) pojavljajo sopomenski izrazi oz. dvojnice. »Vprašanje sopomenskosti strokovnega izrazja je aktualizirano z nadomestitvijo tujega strokovnega izraza z domaco sopomenko« (Havranek 1936 v Honzak Jahic 1999, 26). Ob prevzemanju v jeziku prevzemalcu pogosto ostajata oba izraza – prevzeti in domaci. Za primer lahko vzamemo prevod naslova odmevne knjige avtorja Philipa Kotlerja (1998) Marketing management v Trženjsko upravljanje, medtem ko mnogi slovenski strokovnjaki, kot bomo videli v nadaljevanju disertacije, uporabljajo za angl. marketing management izraz management/menedžment marketinga ali celo kar marketing management. Kar se tice slovarskega dela in pojmovnikov obravnavanega podrocja, je pomembno omeniti Poslovno-organizacijski pojmovnik Ivana Turka (2004), Poslovni moderni slovar Lidije Šega (1997), Slovar poslovnih izrazov v slovenšcini in anglešcini (Filipovic, Popovic, Purg in Vakanjac 2001), prevod poslovnega slovarja Petra H. Collina (1995, prevedla in priredila M. Ažman-Bizovicar) z naslovom Angleško-slovenski in slovensko-angleški poslovni slovar, spletni Slovensko-angleški slovar Društva znanstvenih in tehniških pravajalcev Slovenije1 ter angleško-slovenski prevajalnik – Slovar izrazov s podrocja managementa in sorodnih podrocij pri društvu Slovenska akademija za management (SAM).2 Tudi pri Projektni mreži Slovenije so pripravili izbor najpogostejših izrazov, ki se uporabljajo na podrocju projektnega menedžmenta: slovensko-angleško in angleško-slovensko strokovno izrazje, ki pa ni prosto dostopno.3 1 Dostopno prek: http://dztps.si/sl/glosarji/interaktivni-slovarji/slovensko-angleski-poslovni-slovar (4. 12. 2018). 2 Dostopno prek: http://sam-d.si/slovar/ (4. 12. 2018). 3 O tem gl. na: http://zpm.si/terminologija/ (4. 12. 2018). 4Podrocje »poslovanje in upravljanje, menedžment« obsega predmetnospecificne vsebine, ki se nanašajo na nacrtovanje, usmerjanje in upravljanje funkcij ter dejavnosti organizacij in ustanov. V to podrobno podrocje spadajo izobraževanja in usposabljanja iz menedžmenta, ki obsegajo tudi upravljanje, ekonomijo, finance ipd., ce je poudarek na menedžmentu in upravljanju. Menedžment je relativno mlada družboslovna veda. Po klasifikaciji Klasius4 sodi v poslovne in upravne vede, pravo (04 – široko podrocje), podrobneje v poslovne in upravne vede (041 – ožje podrocje) ter še podrobneje v skupino poslovanje in upravljanje, menedžment (0413 – podrobno podrocje). V to podrobno podrocje se uvršcajo aktivnosti in izidi izobraževanja z naslednjo glavno predmetnospecificno vsebino: upravljanje, menedžment v izobraževanju, podjetniško usposabljanje, menedžment logistike, organizacijska teorija in vedenje, menedžment oskrbnih verig, menedžment cloveških virov, zaposlovanje, javna uprava; v to podrocje spada vodenje v povezavi z menedžmentom, projektni menedžment in poslovna logistika ter ekonomika logisticnih sistemov. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije uvršca vede o menedžmentu ali v ekonomske in poslovne vede oz. v ekonomijo (502: podpodrocje obsega poleg menedžmenta še ekonomske vede, poslovne vede, poslovne vede in finance, proizvodne odnose in delo ter operacijske raziskave)5 ali pa v upravne in organizacijske vede (podrocje 5.04),6 kamor so poleg menedžmenta uvršceni še: javna uprava, javne službe in logistika. Te vede imajo isti predmet proucevanja: združbo (družbo) oz. organizacijo. 5 Po klasifikaciji Field of Science s kategorijami Web of Science http://www.arrs.si/sl/gradivo/sifranti/inc/Preslikava_ARRS_VPP_FOS_WOS.pdf (4. 12. 2018). 6 Dostopno prek: http://www.arrs.si/sl/gradivo/sifranti/sif-vpp.asp (4. 12. 2018). Iz zgoraj navedenih zapletenih klasifikacij lahko razberemo povezanost menedžmenta in teorije organizacije (zgodovina menedžmenta je tesno povezana z zgodovino teorije organizacije), prav tako pa tudi z ekonomijo, saj »spremembe v menedžmentu narekujejo spremembe ekonomske teorije in politike« (Drucker 2001, 16–19), vendar pa je podrocje raziskovanja v menedžmentu drugacno kot v ekonomiji. Res pa je, da so poslovne šole in šole menedžmenta v Evropi (npr. v Nemciji, Sloveniji) nastajale v okviru ekonomskih fakultet. V strokovni literaturi so te vede natancneje razmejene. Npr. Rozman, Mihelcic in Kovac (2011, 34) pravijo, da temelji veda o ravnateljevanju (menedžmentu) na spoznanjih organizacijske znanosti in da je to »uporabna znanost, ki uporabnike uci ravnateljevanja in gradi predvsem na organizacijski znanosti, poslovne vede pa preucujejo poslovanje« (in so normativne). Tako organizacijska znanost kot tudi ekonomska znanost se ukvarjata s podjetji in drugimi združbami, vendar je med njima razlika: »Ekonomska znanost raziskuje razmerja med podjetji in drugimi združbami, organizacijska znanost pa med clani (in skupinami) v podjetjih« (prav tam). Menedžment je torej povezan z ekonomskimi, poslovnimi, upravnimi in organizacijskimi vedami oz. organizacijsko znanostjo. Turk (2008, 273–275) je npr. napisal, da danes menedžment najpogosteje dojemamo kot nadaljevalca ekonomije, vendar meni, da je ekonomija za razliko od menedžmenta bolj teoreticna, menedžment pa bolj prakticna veda oz. je »nekaj skrajno aktivnega« (zlasti »Druckerjeva postavitev«). Sodobna organizacija in s tem tudi sodobni menedžment se danes soocata s številnimi izzivi. Meje organizacij postajajo vse bolj neprepoznavne, v vecini mrežnih organizacijskih oblik so prisotne zahteve po policentrizmu in vse manj izstopajo notranja pravila ter dolocila delovanja clanov organizacije – poenotenje notranje diferenciacije poteka vse bolj na skupnih vrednotah in postavljeni viziji (Kovac v Kavcic in Kovac 1999, 150–151). Treba je izpostaviti, da se menedžment ne nanaša samo na poslovni menedžment: teorija menedžmenta je bila prvic preizkušena v nepridobitnih ustanovah (Mayo Clinic) in vladnih agencijah. »Istovetenje menedžmenta s poslovnim menedžmentom se je pravzaprav zacelo v obdobju velike gospodarske krize v ZDA, ki je privedla do sovražnosti do poslovnega sveta in do prezirljivega odnosa do poslovnih direktorjev« (Drucker 2001, 16–19). Ker so se v javnem sektorju hoteli izogniti enacenju s poslovnim menedžmentom, so menedžment v javnem sektorju preimenovali v javno upravo, ki so jo razglasili za loceno vedo (tudi z lastnim izrazoslovjem). Nekaj let po koncu 2. svetovne vojne je postal poslovni menedžment politicno korekten izraz (predvsem kot raziskovalno podrocje), danes pa velja, da je menedžment skupen vsem organizacijam (Drucker 2001, 16–19). Od 19. stoletja do srede 20. stoletja sta v celinski Evropi obstajali dve glavni poslovni šoli: južna oz. francosko-belgijska in severna oz. nemška (nemško-švicarska). Po letu 1945 se je pricela amerikanizacija evropskih poslovnih šol (Kaplan 2014: 529–531), tako da se je v drugi polovici prejšnjega stoletja pa do danes v Evropi krepil vpliv ameriškega menedžmenta. Poleg ameriškega vpliva je v slovenskem menedžmentu zaznati tudi vpliv švicarske šole iz St. Gallna (npr. Belak v Kralj 2003). Kot piše Kaplan (2014, 529–533), je po letu 1997 evropski management spet dobil vecjo veljavo na tleh celinske Evrope. Danes se v Evropi zaradi njene kulturne raznolikosti, ki se dojema kot vrednota, razvija vec razlicic menedžmenta v razlicnih jezikih. Kaplan (prav tam) meni, da bodo razlike med menedžmentom v razlicnih kulturah (oz. razlicni slogi menedžmenta) obstajale še naprej, vse dokler bodo obstajali razlicni jeziki. Evropski jeziki so namrec tudi odraz razlicnih kultur in vplivajo na vedenje ljudi v teh kulturah. 1.1 Namen in cilji Namen disertacije je prikazati osrednje terminološke probleme v menedžmentu in z iskanjem ter razumevanjem razlogov za te probleme izrisati možno izhodišce za njihove rešitve. Cilji naloge so naslednji: analizirati strokovno izrazje v dveh slovenskih revijah menedžmenta, poiskati morebitne tovrstne razlike med revijama ter primerjati analizirano izrazje z izrazjem v slovarjih in drugih jezikovnih prirocnikih (tudi primerjalno z drugimi slovanskimi jeziki). Dalje opazovati pojavljanje prevodov (prevzetih in podomacenih izrazov) istih angleških strokovih izrazov (tudi kot delov razlicnih vecbesednih strokovnih izrazov) in raziskati kontekst prevzemanja, naprej s pomocjo študija literature – predvsem literature strokovnjakov z obravnavanega podrocja – na koncu pa še s pomocjo intervjujev s clani strokovno-znanstvene skupnosti. 1.2 Metodologija Raziskava, predstavljena v disertaciji, temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi ter subjektivnem pristopu k zbiranju in izbiranju strokovnega izrazja, in sicer z uporabo analiticne raziskovalne metode, metode selekcije in metode primerjave. Vzorec besedil za analizo zajema predvsem prispevke v revijah Izzivi managementu in Management (2009–2011), vzorec intervjuvancev pa 12 urednikov oz. clanov uredniških odborov obeh omenjenih in sorodnih revij, 2 prevajalki in 2 lektorici. V disertaciji bo podan odgovor na naslednje raziskovalno vprašanje: Katere vrste prevzemanja glede na stopnjo prilagojenosti so prisotne (pogoste) v strokovnem izrazju s podrocja menedžmenta v obravnavanih besedilih? Potrdili oz. ovrgli bomo tudi dve hipotezi: Hipoteza 1: V obravnavanih besedilih revije Management, ki je v letih 2009–2011 objavljala prispevke v slovenšcini in anglešcini (danes pa samo še v anglešcini), je vec prevzetih strokovnih izrazov iz anglešcine z manjšo stopnjo prilagojenosti slovenskemu jeziku kot v besedilih v reviji Izzivi managementu, ki je v omenjenem obdobju prispevke objavljala (in jih objavlja še danes) samo v slovenskem jeziku. Hipoteza 2: O tem, ali bo v primeru sopomenskosti rabljen domaci ali prevzeti strokovni izraz, odloca jezikovna politika obravnavanih strokovno-znanstvenih revij s podrocja menedžmenta. 1.3 Zgradba dela Uvodu in teoreticnim izhodišcem disertacije, ki obravnavajo jezikovni stik in jezikovno prevzemanje, terminologijo in proucevanje terminologije, terminološko prevzemanje ter žanre in diskurzne skupnosti, sledi natancna predstavitev metodologije, nato pa najprej rezultati uvodne raziskave ter za tem ugotovitve vsebinske analize izraza menedžment in njegovih sopomenk. Sledi prikaz najobsežnejšega dela raziskave: rezultatov analize strokovnega izrazja v besedilih revij Management in Izzivi managementu. V naslednjem podpoglavju, ki ponazarja rezultate, smo zbrali še kljucne ugotovitve iz intervjujev, delo pa zakljucujeta razprava in sklep. 2 JEZIKOVNI STIK IN JEZIKOVNO PREVZEMANJE Stiki med razlicnimi kulturami in jeziki prinesejo raznolike posledice, med drugim tudi izposojanje. Izposojanje med razlicnimi kulturami se lahko kaže kot vedenjsko, materialno ali jezikovno izposojanje (Amara 1988). Med prvimi raziskovalci jezikovnega stika sta bila Uriel Weinreich (Languages in Contact 1953) in Einar Haugen (The Norwegian Language in America 1953). Zelo vplivna raziskava s tega podrocja je bila tudi raziskava avtorjev Sarah Grey Thomason in Terenca Kaufmanna (Language Contact, Creolization, and Genetic Linguistics 1988). Hermann Paul pa je že leta 1920 razdelil nedomace oz. prevzete besede (angl. loans/borrowings) na uvožene – angl. importations – in nadomešcene besede – angl. substitutions (Grzega 2003, 24–25). Posledice ali manifestacije jezikovnega stika se odražajo na zelo raznolikih podrocjih, tj. pri usvajanju jezika, jezikovnem procesiranju in pridobivanju (angl. language processing and production), konverzaciji in diskurzu, družbeni funkciji jezika in jezikovni politiki, tipologiji in jezikovnih spremembah idr. (Matras 2009, 1). Z raziskovanjem jezikovnega stika in prevzemanja se ukvarjajo strokovnjaki z razlicnih podrocij: s podrocja jezikovnega stika (angl. language contact, languages in contact), kontaktne lingvistike (angl. contact linguistics), teorije usvajanja (tujega) jezika, sociolingvistike, teorije prevajanja idr. Razlicni avtorji torej raziskujejo jezikovno prevzemanje z razlicnih vidikov (jezikovni, družbeni, psihološki idr.). Sociolingvisticni vidik jezikovnega prevzemanja predstavlja tudi Masanori Higa (1979, 287), ki pravi, da je prevzemanje le na videz preprost lingvisticni fenomen, v njegovih družbenih in psiholoških vidikih pa zasledimo »mikrokozmos kulture«. Pri jezikovnem stiku se zgodijo spremembe v »gradniškem inventarju« pri vsaj enem od dveh jezikov v stiku. To je pogosto obravnavano kot »neke vrste vnos strukture ali oblike iz sistema enega jezika v drugega« (Matras 2009, 146). Pogosto je eden od jezikov vplivnejši (v družbenem, ekonomskem ali kulturnem smislu mocnejši), zato je vpliv enosmeren. Higov prilagoditveni kulturni model (angl. acculturation model) locuje med dominantnimi in podrejenimi kulturami. Ce sta dve kulturi enaki, pride med njima do vzajemnega izposojanja, to se zgodi tudi med podrejenimi kulturami, medtem ko si bo v stiku z dominantno podrejena kultura verjetno le izposojala. Po Higi (Amara 2018) je izposojanje »funkcija kulturnih, ekonomskih ali vojaških dosežkov oz. uspehov in prevlade«. Kot izpostavlja isti avtor (1979, 280–281), se pri jezikovnem prevzemanju pogosto proucuje fonološki vidik, a ta ne odraža celotnega procesa jezikovnega prevzemanja ali izposojanja, ki mora zajeti tudi sociolingvisticne razsežnosti. Sistematicne sociolingvisticne analize pa ni enostavno nacrtovati. Higa (prav tam, 278–290) je zapisal, da se je za poskus sistematicne sociolingvisticne analize potrebno vprašati: . Pod katerimi pogoji so besede prevzete iz enega jezika v drugega (dominantne in podrejene kulture ter gospodarstva in vojaške sile)? . Kdo so tisti, ki besede prevzemajo (etimologija besed je znana, manj raziskav pa je o prevzemalcih/izposojevalcih)? . Zakaj se tuje besede prevzemajo (lingvisticne inovacije, družbeni prestiž, prilagajanje tuji kulturi)? . Kako se besede prevzemajo (prilagajanje fonološkim znacilnostim jezika prevzemalca brez vpeljevanja novih glasov; psiholingvisticni vidik – krajše besede)? . Katere besede se prevzemajo (cesa se ucimo od drugih kultur)? . V kolikšnem obsegu se lahko prevzete besede uporabljajo (do katere mere je . v odstotkih glede na celotno besedilo . sprejemljivo uporabljati prevzete besede)? V navedenih vprašanjih se kaže prepletenost razlicnih dejavnikov, ki vplivajo na prevzemanje (ali neprevzemanje) in prilagajanje tujih besed jeziku prevzemalcu. Poleg naštetih dejavnikov se pojavljajo še novi, ki jih prinašata globalizacija in tehnološki napredek. Deloma lahko dajo odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja tudi raziskave analize diskurza. Danes se raziskave jezikovnega stika in prevzemanja tudi pri nas osredotocajo na zgoraj omenjena vprašanja. Kot je npr. zapisala N. Šabec (2004, 20–26), vplivajo na raznolike spremembe, ki jih doživljajo angleške besede, ko vstopijo v slovenski jezik, tako jezikovni (npr. skladnost med jezikoma) kot tudi nejezikovni dejavniki (npr. starost prevzetih besed – starejše in mlajše – in znacilnosti njihovih uporabnikov, npr. starost in izobrazba). Matras (2009, i) je podal naslednjo opredelitev jezikovnega stika: jezikovni stik se zgodi, »ko pride do medsebojnega stika govorcev razlicnih jezikov, ob tem pa njihovi jeziki vplivajo drug na drugega«. Danes – ob vsej tehnologiji in težnji po veckulturnosti (a ne nujno po vecjezicnosti, saj v veckulturnih okoljih pogosto »pristanemo« le na anglešcini) – ni nujno, da pride do medsebojnega stika prvih govorcev nekega jezika. Ta stik je že stik z napisanim besedilom v tujem jeziku (npr. prebiranje strokovno-znanstvenih revij) in govorom v tujem jeziku (posredovanim prek prenosnikov zvoka, danes tudi že v hibridni obliki prek pisnega prenosnika kot nekakšen zapisani/govorjeni jezik npr. na družbenih omrežjih). Tudi v preteklosti se je ta stik dogajal tako prek govornega kot prek pisnega prenosnika (npr. že branje in prevajanje starogrških ter latinskih besedil). Strokovno izrazje, ki se nanaša na podrocje jezikovnega stika in prevzemanja, ni popolnoma poenoteno – za isti pojem se pogosto uporabljajo razlicni strokovni izrazi, pogoste so terminološke dvojnice in tudi meje nekaterih pojmov so nejasne. Isti strokovni izraz ima lahko tudi razlicne pomene (prim. Pulcini, Furiassi in Rodriguez Gonzalez 2012, 10–13). Podobne pojave je opaziti tudi v strokovno-znanstvenem jeziku menedžmenta in sorodnih ved. Posledica jezikovnega stika – stika med jezikom dajalcem (angl. donor/source language) in jezikom prejemnikom oz. prevzemalcem ali sprejemajocim jezikom (angl. receiver’s or receiving language) – je jezikovno prevzemanje ali izposojanje (Matras 2009, 146). Jezikovno prevzemanje je torej vkljucevanje tujih jezikovnih znacilnosti v domaci jezik s strani (skupine) govorcev tega jezika (Sankoff 2001, 14). To je prenos kakršnihkoli znacilnosti iz enega v drugi jezik, in sicer kot rezultat jezikovnega stika (Aikhenvald 2002, Trusk 2000). Govorci torej prevzemajo elemente oz. kategorije iz jezika dajalca, vendar pa ne preidejo povsem na njegovo uporabo, kar se sicer zgodi pri jezikovnem premiku/preklopu (angl. language shift) (Hickey 2013). Ob jezikovnem stiku jezik dajalec vpliva na jezik prevzemalec, na njegovo glasoslovno ravnino (ta je izjemno dovzetna za spremembe), besedoslovno ravnino (leksika kot najpripravnejši element za izposojanje), skladenjsko ali diskurzno ter na njegovo morfološko ravnino, ki je za vplive najmanj dovzetna (Sankoff 2001, 5–17). Po Filipovicu (1991b, 31), ki piše o jezikovnih stikih med hrvaškimi narecji in anglešcino v ZDA, se ti vplivi dogajajo na pravopisni, glasoslovni, morfološki in semanticni ravni, na skladenjski pa samo v neposrednem jezikovnem stiku. Vendar pa se danes z vso dosegljivo tehnologijo in virtualno resnicnostjo posreden stik pogosto spremeni v »virtualno« neposrednega. Sprejemanje jezikovnega materiala iz drugega jezika je v jeziku ena izmed poimenovalnih možnosti. Kot piše Grzega (2003, 22), navaja strokovna literatura v glavnem tri poimenovalne možnosti: uporabljanje že obstojece besede v drugem pomenu, tj. nanašanje na drugi koncept (semanticna sprememba), tvorjenje nove besede iz materiala lastnega jezika (besedotvorje) in prevzemanje jezikovnega materiala iz drugih jezikov. Z jezikovnim prevzemanjem se torej bogatijo in širijo izrazne možnosti jezika (Dular idr. 1982, 85), zato lahko na izposojanje gledamo kot na poimenovalno zmožnost oz. proces (angl. word-finding process), ki lahko zapolni praznine v dolocenem jeziku, deluje kot prestiž ali pa je v kaki drugi funkciji. Jezikovni stik botruje (vsaj) dvema vrstama sprememb. Sodobne raziskave namrec navajajo kot rezultat teh sprememb poleg prevzemanja še interferenco, pri kateri gre za trajno menjavo jezika (Van Coetsem 1988 ter Thomason in Kaufman 1988 v Sankoff 2001, 14). Interferenca pa je tudi nenamerno prenašanje jezikovnih znacilnosti iz govorcevega maternega oz. prvega jezika v njegov drugi jezik, kar se v glavnem dogaja v procesu usvajanja drugega jezika (Aikhenvald 2002 in Trusk 2000 v Winford 2013, 170). Interferenco lahko opredelimo tudi kot podvrsto prevzemanja, pri kateri gre za vpliv predhodnega jezika (angl. substratum influence), tj. jezika, ki so ga govorci opustili, ko so prevzeli drugega. O tem pišeta tudi Hickey (2013, 11) in LaPolla (2009, 227). Razlicni avtorji pri tem uporabljajo raznoliko strokovno izrazje. Naj ob tem omenimo tudi menjavanje jezikovnega koda (angl. code-switching, code-shifting), tj. uporabo vec kot enega jezika v teku enega govornega dejanja (Heller 1988, 1). Grzega (2003, 23) navaja, da sta v uveljavljeni strokovni literaturi navedena dva poglavitna vzroka za prevzemanje: potreba po poimenovanju nove (prevzete) vsebine in luksuzno, modno, nenujno izposojanje (angl. necessity borrowing in luxury borrowing). Poleg tega avtor navaja (prav tam) še druge vzroke za prevzemanje, ki so jih v svojih delih navedli razlicni raziskovalci: potreba pa razlikovanju posebnih nians izrazov (tudi stilnih), potreba po besedni igri, sovpadanje enakozvocnic, izguba ucinkovitosti besed, nezadostno razlikovanje med pojmovnimi polji ali vzpon specificnega pojmovnega podrocja, ponovno izposojanje zaradi že izposojene besede ali zaradi etimološke dvojnice, politicna ali kulturna prevlada ene skupine ljudi nad drugo, dvojezicnost družbe, negativna ocena in potreba po slabšalnem ali poniževalnem izrazu oz. pozitivna ocena in potreba po olepševalnem ali milejšem izrazu, lenoba prevajalca ali pomanjkanje leksikografskih sredstev, spregled oz. pomota ali trenutna nezmožnost priklica domacega izraza, majhna pogostost domacega izraza in nestabilnost (rabe) teh izrazov v regiji. O nekaterih izmed omenjenih vzrokov (npr. majhna pogostost dolocene besede) Grzega izrazi dvom, sam pa med omenjene vzroke prišteva še izposojanje zaradi tabujev v doloceni družbi. O vzrokih za prevzemanje (v slovenskem jeziku) piše, kot že omenjeno, tudi N. Šabec (2006, 211): prevzemanje zaradi modnih ali stilisticnih razlogov (tudi kot potreba govorcev po dokazovanju lastne svetovljanskosti in razgledanosti, ki je (navidezno) nepotrebno) ali pa prevzemanje zaradi zapolnjevanja praznin v jeziku prevzemniku oz. prevzemalcu (prim. Onysko 2007: nujno in potratno prevzemanje). Grzega (2003, 24) navaja Bellmanna in Tescha, ki sta izpostavila, da mora biti prevzeta beseda tudi semanticno vpeta – zavzeti mora torej ustrezno mesto v semanticnem polju jezika prevzemalca. Pomembno pa je, na kakšen nacin se denotativno, konotativno in kolokacijsko razlikuje od obstojecih besed, tudi glede na register; tuji izraz je lahko stilisticno na višjem ali nižjem nivoju od domacega. Ucinki in vloge omenjenih vidikov vkljucitve tuje besede pa se ne razlikujejo samo glede na jezik, temvec tudi glede na regijo, družbeni razred ter generacijo. O tem piše tudi O. Kunst Gnamuš (1984, 53), in sicer v povezavi z znanstvenim jezikom, za katerega je znacilno uporabljanje internacionalizmov, tj. strokovnih izrazov, ki omogocajo mednarodno sporazumevanje (zaradi tega pretirano »domacenje« tujih izrazov po mnenju navedene avtorice ni smiselno); dalje (prav tam) pa še pravi, da ima lahko strokovno izrazje na pomenskem podrocju dolocenega jezika drugacno asociativno lego, kot jo ima vpeljani tuji izraz v jeziku prevzemalcu. 2.1 Prevzete besede: pojmovanje, tipologija, poimenovanje 2.1.1 Slovensko jezikoslovje o domacih in prevzetih besedah Ker jeziki niso samozadostni in ker se v sodobni »globalni vasi« ne morejo izogniti vplivu drugih jezikov, se v njih poleg domacih vedno znova pojavljajo še tuje sestavine oz. znacilnosti, prevzete iz drugih jezikov. V disertaciji se omejujemo na leksikalno prevzemanje – da pa bi locili prevzeti strokovni izraz od domacega, je pomembno poznati razmejitve domacih besed od prevzetih in znotraj teh tudi razmejitve med razlicno prilagojenimi prevzetimi besedami (npr. delitev na tujke, izposojenke in citatne besede). Vsekakor pa so te razvrstitve odvisne tudi od narave jezika prevzemalca. Kriteriji za razvršcanje prevzetih besed so razlicni. Pomemben kriterij je tudi cas vstopa in trajanje »življenja« prevzete besede, trajanje obdobja prilagajanja ali neprilagajanja ter starost (stare in nove prevzete besede). Prevzete besede se scasoma v razlicni meri prilagodijo jeziku prevzemalcu tudi do te mere, da jih težko prepoznamo. Poleg tega nekateri avtorji med prevzete besede uvršcajo tudi kalke, ki jih ni vedno lahko prepoznati, še posebej ce jezika nista vec v tako tesnem stiku kot nekoc. Pomena procesa podomacevanja in z njim povezanega razvršcanja nedomacih oz. prevzetih besed v razlicne kategorije (takrat v dve: tujke in izposojenke) se je zavedal že slovenski jezikoslovec Stanislav Škrabec, ki je leta 1904 »jasno locil glede izvora vse tri glavne stopnje (skupine besedja): avtohtono domace besedje (neprevzete besede), podomacene besede ali izposojenke in danemu jeziku neprilagojene besede (tujke, citatne besede), pri cemer glasoslovni zakoni veljajo za vse besede enako. Nedomace besede (tudi 'nevdomacene besede') imenuje tujke in izposojenke« (Bokal 1998, 135–136). »Zgledi kažejo, da je Škrabcevo pojmovanje tujk vezano na besede, ki so po izvoru iz latinšcine in gršcine« (Bokal 1998, 135). Z izrazom izposojenka Škrabec »oznacuje besede, ki so v slovenski besedni sestav prišle iz nemšcine (nageljni, nudeljni, oringljni), iz hrvašcine (tuga, tužen, muka, mucenec, mucenik), iz rušcine (žrtvovati) in tudi t. i. internacionalizme (armada, psal(je)m, provincijalj, generaljni, normaljni, verbaljni). Zadnje izposojenke je oznacil kot 'novejše'« (prav tam, 134–135). Leta 1906 je Anton Breznik (cigar opredelitev tujke se, kot sam pravi, precej loci od Škrabceve) v razpravi O tujkah in izposojenkah podobno ugotavljal, da niso vse tuje besede enako prilagojene jeziku prevzemalcu. Tuje besede je razdelil v dve skupini, kot je razvidno že iz naslova razprave, na izposojenke in tujke: Da dobimo potrebnih nacel, moramo lociti vse neslovenske besede v dve vrsti: prvic so besede, ki si jih je izposodil preprosti narod obcujoc se sosedi ter jih je vzel za svoje, ko jim je tuje zvenece glasove spremenil v bližnje domace, to so izposojenke. Te pišemo v knjigi v domaci obliki, zato moremo postaviti zanje nacelo, ki ga vsi priznavajo: izposojenke po domace. V drugo vrsto moramo deti vse one besede, ki jih rabimo navadno v znanstvu, v tehniki in sploh v omikanem svetu ter jih pozna le tisti, ki je zvedel za nje po izobrazbi, po kakoršnikoli že. To so pa tujke. Med obema vrstama je bistvena razlika, zato je treba za poslednjo tudi drugega nacela. Tujek po domacih glasovnih zakonih ne moremo pisati; ne sicer toliko vsled tega, kakor da ne bi vedeli, kako se morajo tuji glasovi spremeniti: to se da po pisnih zakonih že spoznati, temvec najvec zavoljo tega, ker bi se pri spreobracanju tujke toliko premenile, da bi dostikrat njih umevnost trpela; zraven bi postale, za obcinstvo povedano, smešne in preproste: tako bi se, postavim tujka aktualen po tistih zakonih, ki veljajo za izposojenke, spremenila v oktvaljen, socialen v socjaljen itd. Zato moramo vse tujke pridržati v njih prvotni, bolj ali menj internacionalni obliki, kakor delajo drugi narodi: potemtakem nacelo: tujke po tuje (Breznik 1906, 149). To razlikovanje je bilo Brezniku vodilo tudi pri zapisovanju prevzetih besed: tujke po tuje, izposojenke po domace. Ob tem je zanimivo, da locuje prevzemanje po govornem in pisnem prenosniku tudi Higa (1979), ki Breznikovega dela gotovo ni poznal. Avtor (prav tam, 284) je za prevzemanje v japonšcini ugotovil naslednje: besede, ki so si jih iz tujega jezika izposodili kvalificirani delavci in so se uporabljale na prakticnih podrocjih, kot so kuhanje in šivanje ženskih oblek, se izgovarjajo bliže njihovi izvirni izgovorjavi v primerjavi s tistimi, ki so jih v besedišce vpeljali izobraženci (Higa 1979, 284). Avtor iz tega sklepa, da se izobraženci nagibajo bolj k izposojanju tujih besed prek vidnega oz. pisnega prenosnika (na oko), medtem ko drugi prek slušnega oz. govornega prenosnika (skozi uho). V tem primeru so izposojenke v izgovoru bolj podobne izvirnim angleškim besedam, tujke pa manj. Pri tem je treba upoštevati tudi cas, ko je bila beseda prevzeta, in njeno trajanje ohranjanja v besedišcu – takoj po prevzetju je lahko oblika drugacna kot cez desetletja ali celo stoletja (ce se beseda obdrži). V danem primeru gre za razmeroma kratko obdobje ustalitve angleških besed v japonšcini. V novejšem casu je Snoj v Slovenskem etimološkem slovarju (1997, XIII–XIV) slovenske besedne družine glede na izvor v grobem razvrstil v tri skupine: besede, ki so nastale v kontinuiranem jezikovnem razvoju; besede, ki so prevzete iz tujih jezikov; in imitativne besede (te sodijo na jezikovno obrobje). Med besede, ki so nastale v kontinuiranem jezikovnem razvoju, avtor uvršca že v praindoevropskem jeziku znane izolirane besede, ki jim ni vec mogoce dolociti prvotnega pomena in navadno niti pomena prvotnega korena (npr. mati, hci, ovca), besede, nastale v praindoevropskem jeziku ali kmalu po razpadu praindoevropske jezikovne skupnosti iz podedovanih besed ali korenov, ki jim lahko dolocimo prvotni pomen (npr. pest), besede, ki so nastale v praslovanšcini ali kmalu po razpadu praslovanske jezikovne skupnosti iz podedovanih besed in so glasovno in oblikovno ustrezno spremenjene podedovane do današnjih dni (npr. sosed), in besede, ki so nastale iz podedovanih (ali davno prevzetih) besed v casu bolj ali manj samostojnega slovenskega jezikovnega razvoja (npr. pohleven). Snoj (2005, 120) se tudi sicer tesno navezuje na Breznikovo pojmovanje prevzetih besed, saj tako kot Breznik prevzete besede deli na: • izposojenke (ljudske prevzete besede) – besede ali besedne zveze, ki jih je preprosto ljudstvo vpeljalo iz sosednjega narecja tujega jezika v svoje narecje; izhodišcna pozicija izposojenk je govorjeni jezik (praviloma narecje); • tujke (knjižne prevzete beseda) – besede ali besedne zveze, ki so jih v slovenski knjižni jezik iz tujega knjižnega jezika vpeljali izobraženci; izhodišcna pozicija tujk je napisani jezik (praviloma knjižni, pogosto strokovni). Avtor (2005, 115) še dodaja: »Tako je tujke sicer bolj na intuitivni kot na eksplicitni ravni pojmoval France Verbinc (1974) v svojem znamenitem Slovarju tujk. V tem delu /tj. Slovarju tujk/ le izjemoma najdemo geselske iztocnice, ki ne ustrezajo podani definiciji, in le izjemoma pogrešamo kako tujko, ki je bila ob izidu leta 1968 v vsaj malo širši rabi« (prav tam, 116). Snoj (2005, 113) torej pravi, da je prevzeta beseda »vsaka beseda, ki ni nastala v kontinuiranem razvoju slovenšcine, nekoc od davne pradavnine do danes, ki torej ni motivirana s slovenskimi (oz. slovenšcini predhodnimi) besedotvornimi sredstvi«. Naj nadaljujem z drugimi pojmovanji in razvrstitvami prevzetih besed, ki sodijo v casovno obdobje za Breznikom. Verbinc, ki ga omenja tudi Snoj (2005), je v svoj Slovar tujk (1974, 7) uvrstil tudi vulgarizme in – kot je sam zapisal – slange, ne le knjižne izraze. Menil je, da vcasih ni prave meje med tujko in izposojenko (Verbinc 1974, 8). Za Verbincem se je izvora prevzetih besed dotaknil tudi Toporišic (1976, 104). Zapisal je, da so prišle prevzete besede v slovenšcino iz nemšcine, italijanšcine, srbohrvašcine, cešcine ali rušcine, zlasti prek nemšcine pa tudi iz francošcine in grško-rimskega jezika (v duhovnih, družbenih in naravoslovnih znanostih), v novejšem casu pa še iz anglešcine (Toporišic, 1976, 104). Leta 1992 je Toporišic v Enciklopediji slovenskega jezika zapisal, da je prevzeta beseda »beseda, ki se v kateri jezik dobi iz kakega drugega jezika (ali v knjižni jezik iz kakega narecja istega jezika)«, pri cemer je pomemben tudi cas prevzema. Postavil je naslednjo locnico: pred naselitvijo ali po preselitvi iz pradomovine. Za tujko je zapisal (prav tam), da je (1) tujka prevzeta beseda, ki ni povsem prilagojena slovenšcini, npr. jazz (kot sposojenka je to džez), in (2) tujka je v starejšem pojmovanju iz zahodnoevropskih ali klasicnih jezikov prevzeta beseda, npr. avto, kros. Nekaj let pozneje je avtor (1996, 138) še dodal, da so prevzete besede tiste besede, ki jih povprecno šolani clovek obcuti kot nedomace. Problematicnost razmejevanja tujk od izposojenk se kaže tudi v Velikem slovarju tujk (Tavzes 2002), ki poleg tujk v veliki meri zajema tudi izposojenke. »Pod tujko se v tem slovarju razume beseda, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja ali v 20. stoletju izposojena v slovenski jezik (in še druge jezike) iz tujega knjižnega, lahko tudi že mrtvega jezika ter se uporablja le v knjižnem jeziku in temu najbližjih jezikovnih ravninah«. Izposojenke pa so definirane kot »besede, ki so bile prevzete iz tujega jezika v razlicne zvrsti slovenskega jezika, ceprav vecinoma prvotno kot tujke« (prav tam, XII). V novejši izdaji Slovenske slovnice (Toporišic 2004, 131; prva izdaja: 1976, 104) so besede glede na izvor razdeljene na avtohtone oz. domace (neprevzete) in prevzete. Avtohtone so besede, ki so praslovanska dedišcina7 (vkljucno z besedami, ki so bile v praslovanšcino prevzete iz drugih jezikov), in besede, ki so nastale v slovenskem jeziku samem (oz. v »doloceni skupini Slovanov, selecih se iz pradomovine«); prevzete besede pa so besede, ki so v slovenšcino prišle iz drugih jezikov (prav tam). 7 M. Orožen (1993, 143) v zvezi s tem izpostavlja staroslovensko in starocerkvenoslovansko dedišcino ter geneticna razmerja slovenskega in starocerkvenoslovanskega jezika na ravni besedišca. Ta razmerja so postala vidna ob soocanju biblijskih besedil. M. Orožen pravi, da je bil staroslovenski jezik soudeležen tudi pri prenovi »novoslovenske« knjižne norme in da je Kopitarjeva slovnica iz leta 1808 zaradi puristicne prenove kranjskega jezika nakazovala in tudi priporocala ozir na starocerkvenoslovanšcino (prav tam). Leta 2004 je o prevzetih besedah in besednih zvezah v delu Pravopisje na Slovenskem pisala tudi H. Dobrovoljc. Avtorica je podala pregled te tematike, kot se je kazala v slovenskem prostoru od prvega Slovenskega pravopisa (Levec 1899) dalje. Ugotovila je (prav tam, 166–167), da »so bili v zgodovini pravopisja v ospredju spori med privrženci ohranjanja prvin izvirnih oz. prvotnih jezikovnih sistemov in tistimi, ki so hoteli vse prilagoditi jeziku, ki prevzema«. V njeni analizi je razvidno, da je tradicionalno pravopisje izhajalo iz izvorne pripadnosti besed. Tako je Slovenski pravopis (SP) iz leta 1950 ohranjal Breznikovo delitev na tujke in izposojenke ter »dopušca/l/ pisanje v tuji obliki, ce so besede 'omejene na ozek krog strokovnjakov', po 'domaci izgovorjavi' pa pišejo tiste, ki so v splošni rabi« (Dobrovoljc 2004, 168). Pojmovanje besed, prevzetih iz tujih jezikov, kot ga je uvedel Breznik, se je ohranilo vse do sedemdesetih let, leta 1972 pa je to pojmovanje na novo opredelil Toporišic, ki je v prevzete besede poleg obcnih zajel tudi lastna imena. H. Dobrovoljc (2004, 172) povzema, da so se z izidom novih pravopisnih pravil (SP1P 1990) oz. zadnjega pravopisnega slovarja (SP 2001) uresnicile zahteve po pravopisu, ki bi bolj ustrezal slovenskemu jeziku: v okviru lastnih in obcnih imen SP1P 1990 (enako SP 2001) tako razlikuje: slovenskemu jeziku popolnoma prilagojeno besedje (izposojenke, npr. kultura, in podomacena imena, npr. Petrarka) ter le delno (pisno, oblikoslovno ali glasoslovno) prilagojeno besedje (tujke, npr. jazz, in polcitatna imena, npr. Shakespeare). Iz obdobja zadnjega desetletja je v tem razvidu smiselno navesti le še nekaj avtorjev. Tako A. Vidovic Muha (2007, 404–406) loci zakrito prevzemanje ali kalkiranje ter izraženo prevzemanje (citatnost, polcitatnost in sistemsko prevzetost). L. Bokal (2009, 111–122) deli prevzete besede na citatne, kalke (dobesedne prevode) in svobodno prevzete besede. O pisnem podomacevanju novejših prevzetih besed je pisala tudi A. Bizjak Koncar (2012, 63). Po njenem mnenju je bil korak naprej v teoriji prilagajanja prevzetih besed storjen z novimi sociolingvisticnimi in tipološkimi raziskavami. Pri tem navaja raziskave Sh. Poplack (1988), S. Thomason (2001) in Wohlgemutha (2009). Ti avtorji prevzemanje uvršcajo v družbeni kontekst in izpostavljajo vzorce prilagajanja, ki so velikokrat nejezikovni (vpliv družbenih, politicnih in kulturnih dejavnikov). Gre za sovplivanje jezikovnih zakonitosti in nejezikovnih dejavnikov. To omogoca ustreznejši opis oblik, s katerimi se srecuje uporabnik (prav tam). A. Bizjak Koncar v svoji raziskavi navaja za novejše prevzeto besedje dvojnicne zapise (podomacena in citatna razlicica) iz besedilnih korpusov Nova beseda in FidaPLUS (prav tam). Korpusno gradivo je pokazalo, da se poleg podomacenih in citatnih razlicic pojavljajo še vmesne – bolj ali manj podomacene – razlicice (prav tam, 66). Tako je gradivo potrdilo, da tudi pri besedah, ki prihajajo iz anglešcine, podomacevanje ni »nic hitrejše ali bolj enosmerno, ampak pisno še bolj nedosledno izpeljano kot pri drugih jezikih«. Dalje sta tudi H. Dobrovoljc in N. Jakop (2012, 90) zapisali, da je za razumevanje pravopisnih pravil (SP 2001 v clenu 161) nujno ustrezno tolmacenje uporabljenega izraznega aparata in da je zato treba uporabniku podrobneje uzavestiti razlikovalna razmerja med citatnostjo, polcitatnostjo, tujkami in izposojenkami: citatna beseda je beseda ali besedna zveza, ki ni del slovenskega jezika, vendar jo nespremenjeno vkljucujemo v slovenska besedila, polcitatno ime je lastno ime, pisano po pravilih izvirnega jezika in ga pregibamo po pravilih slovenskega jezika, tujka je prevzeta beseda ali besedna zveza, ki se ni povsem prilagodila slovenšcini (airbag, copywriter), izposojenka pa je prevzeta beseda ali besedna zveza, ki se je povsem prilagodila slovenšcini (kliping, biftek). Na koncu tega pregleda lahko dodamo, da obstajajo glede na stopnjo prilagojenosti jeziku prevzemalcu še druge razvrstitve prevzetih besed (in tudi raznoliko strokovno izrazje). Tako npr. Stankovska (2013, 403) po vzoru ceške teorije med izposojenke šteje citatne besede in prevzete besede (glede na SP 2001 so to izposojenke), dalje pa še kalke in prevzete pomene oz. semanticne kalke. Termin izposojenka torej avtorica uporablja drugace kot zgoraj veckrat navedeni SP 2001, tj. v pomenu prevzeta beseda. 2.1.2 Tuje jezikoslovje o domacih in prevzetih besedah V Slovnici srbskega jezika (Stanojcic 2010, 274–275) je zapisano, da glede na izvor besedišce srbskega knjižnega jezika sestavljajo besede, ki pripadajo ljudskemu sloju srbskega jezika, nadalje prevzete besede oz. izposojenke (srb. pozajmljenice) ter kalki. Prav tako pa so sestavni del srbskega knjižnega jezika cerkvenoslovanske besede, npr. opština, odnosno. Izposojenke so v slovnici razdeljene na romanizme, grecizme, turcizme, germanizme, bohemizme oz. boemizme, rusizme, madžarizme in anglicizme (prav tam). Besede, ki so bile sprejete v ljudski sloj jezika, in besede, ki so cerkvenoslovanska dedišcina, so torej domace besede. V Hrvaškem enciklopedicnem slovarju (Anic idr. 2002, XV) so besede hrvaškega jezika razdeljene na podedovane besede in izposojenke. Podedovane besede (besede, ki so nastale v kontinuiranem jezikovnem razvoju) so se razvile po naravnih poteh jezikovnega razvoja iz praslovanskih besed, te pa so se razvile iz svojih predlog (prototipov) v indoevropskem prajeziku. Izposojenke, na drugi strani, so besede, ki so bile v zgodovini hrvaškega jezika prevzete iz kakega drugega jezika v hrvašcino ali praslovanšcino. V Hrvaškem slovarju tujk (Anic in Goldstein 1999, 14) je zapisano, da bi bilo za to, da bi izraz tuja beseda postal bolj konsistenten, treba ugotoviti, na podlagi cesa tujo besedo definiramo ali vsaj približno dolocimo v primerjavi s tem, kar je domaca beseda. Treba je torej upoštevati naslednje: a) prepoznavanje tuje besede je osnovano na poznavanju njenega korena, nastanka in recepcije (iz katerega jezika in kako je prevzeta); b) tuja beseda je tuja beseda v svojem pravem pomenu, ko se ne ve, kaj pomeni (ko je »ucena«); c) tuja beseda sorodnega jezika se prepozna, ko jo od domace loci pomen, ne pa tudi etimologija in isti glasovi; c) za tujo besedo je znacilno dovolj »nepripadanja«, in sicer ne glede na jasno etimologijo in enak pomen; in d) beseda je tuja, ko obstaja sopomenska beseda ob domaci za razliko od primerov, ko domace besede ni. Kot sestavni del hrvaške kulturne »konstelacije« in nacina izražanja je tuja beseda nekaj, kar dolocimo glede na skladnost s celotnim besedišcem in avtohtonimi besedami ter drugimi jezikovnimi enotami hrvaškega jezika, kar torej to besedišce dopolnjuje – ali pa je v nasprotju z njim. Izmed neslovanskih jezikoslovcev 19. oz. prve polovice 20. stoletja ter zacetka 2. polovice 20. stoletja sta se s to tematiko ukvarjala tudi znana jezikoslovca: Hermann Paul, nemški jezikoslovec, ki je leta 1920 razdelil nedomace oz. prevzete besede – angl. loans/borrowings –, na uvožene – angl: importations – in nadomešcene besede – angl. substitutions (Grzega 2003, 24–25), ter ameriški jezikoslovec norveškega rodu Einar Ingvald Haugen, ki je leta 1950 prevzel Paulovo razvrstitev, pri cemer se je zavedal, da Paulova razdelitev ni dovolj natancna, saj ne vkljucuje vseh vrst prevzemanja (Winter-Froemel 2008, 156). Kot meni Haugen, že tudi samo razlikovanje med tujko – nem. Fremdwort in izposojenko – nem. Lehnwort – ni dovolj natancno opredeljeno (prav tam). Z razvrstitvami prevzetih besed so se ukvarjali tudi Betz (1949), Weinreich (1953), Duckworth (1977), Stanforth (2002), E. Winter-Froemel (2008) in drugi. Vse temeljne teoreticne postavke danes ocitno izhajajo iz Betzeve nomenklature. Njegovo shemo je Duckworth leta 1977 (Grzega 2003, 25–26) razširil tako, da je dodal tip »delno nadomešcanje (delna zamenjava)« in angleško terminologijo. Tako navaja tri glavne vrste prevzemanja (prav tam; Slika 1): a) uvažanje (angl. importation): neprilagojene in prilagojene uvožene besede, b) delno nadomešcanje (angl. partial substitution) in c) nadomešcanje (angl. substitution): prevodi. Slika 1: Duckworthova dopolnitev Betzeve tipologije prevzetih besed* Tree * Haugenovi izrazi so dodani v oglatih oklepajih. V tuji literaturi se angleška izraza loan/loan word in borrowing/borrowed word ne uporabljata v istem pomenu pri razlicnih avtorjih. Ce zgornje prenesemo na izraz kalk/kalkiranje/zakrito prevzemanje so to pomenske in skovane izposojenke (tvorjene in ustvarjene). V zgornji sliki smo angleško terminologijo prevedli na naslednji nacin: . prevzemanje (angl. loan) . prevzeta beseda (angl. borrowed word) . tuja beseda/tujka (angl. foreign word) . izposojena beseda/izposojenka (angl. loan word) . mešana tvorba (angl. loan blend) . novotvorbe (angl. creations) . tvorjena izposojenka (angl. loan formation) . ustvarjena izposojenka (angl. loan creation) . novotvorbe (angl. creations) . prevedena izposojenka (angl. loan translation) . poustvarjena izposojenka (angl. loan rendering) E. Winter-Froemel (2008, 156, 164–165) je predlagala razlikovanje med dvema neodvisnima kriterijema: a) prilagojenost oblike jeziku dajalcu ter b) prilagojenost sistemu ciljnega jezika, in sicer z uporabo dveh podkriterijev: prilagojenost in neprilagojenost (Winter-Froemel 2008, 156). Glede na vrsto prilagojenosti (prilagojenost/neprilagojenost obliki v izvirnem jeziku ter prilagojenost/neprilagojenost sistemu ciljnega jezika) avtorica razlikuje naslednje možnosti: skladnost (it. tango iz šp. tango); vkljucenost (šp. esqui iz angl. ski); prenos (fr. wagon iz angl. wagon) in hiperpotujcenost (fr. bifteck iz angl. beef steak). Ko gre za razlikovanje med tujko in izposojenko, daje E. Winter-Froemel (prav tam) prednost kriteriju prilagojenosti sistemu ciljnega jezika. Tujke definira kot besede, ki se delno ali v celoti uvršcajo v kategorijo prenosa in obdržijo vsaj en element nedomace oz. tuje strukture (npr. koncni poudarek v nem. Buro). Izposojenke v ožjem pomenu besede pa se popolnoma prilagodijo sistemu ciljnega jezika (npr. v it. tango). To pa ne pomeni, da kriterij prilagojenosti obliki v izvirnem jeziku ni upoštevan; s kombinacijo obeh kriterijev lahko uvedemo podkategorije: neintegrirane tujke (ital. brioche) in delno integrirane tujke (nem. Buro) ter skladne izposojenke (it. tango) in integrirane izposojenke (it. brioscia) (Winter-Froemel 2008, 166). Tipologijo leksikalnih izposojenk so predstavili tudi Pulcini, Furiassi in Rodríguez González (2012, 6), in sicer »pogojno« celovito tipologijo leksikalnih izposojenk. Leksikalne izposojenke so razdelili na neposredne in posredne izposojenke oz. prevzete besede. Med neposredno prevzete besede so uvrstili: nespremenjene in prilagojene prevzete besede, hibridno prevzete besede (po Gottliebu 2005 hibridi ali mešane tvorbe) in navidezne prevzete besede. Med posredno prevzete besede pa so uvrstili kalke – tj. prevode prevzetih besed in izpeljane prevzete besede, dalje semanticne prevzete besede (prevzemanje pomena – po Piconu (1996) pomenski kalki, po Onysku (2007) pojmovni prenos brez oblike, ki je v jeziku dajalcu) in ustvarjene variante prevzetih besed. 2.1.3 Slovensko in tuje jezikoslovje o kalkiranju Tako kot ne uvršcajo vsi avtorji med prevzete besede citatnih besed, tako nekateri avtorji med prevzete besede ne uvršcajo kalkov, ki so v primerjavi s citatnimi besedami »druga skrajnost« jezikovnega stika. Kot gre pri citatnih besedah za mocno prepoznavnost vpliva tujega jezika skozi vizualno podobo, gre pri kalkih za zakrit vpliv tujega jezika na pomenski strani. Kalke ali dobesedne prevode v slovenšcini in na splošno so npr. obravnavali Dular idr. (1982, 85), ki so zapisali: »Izposojenke in tujke je mogoce še bolj prilagoditi domacemu sestavu, ce jih dobesedno prevedemo«, npr. mikser in mešalnik ali mešalec (prav tam). Take prevode imenujemo kalke. »Naslednja stopnja prilagajanja je uvrstitev v slovensko besedotvorno skupino: tako dobimo dve pomenski vrednosti besede mikser: clovek, ki meša, je mešalec, naprava za mešanje se imenuje mešalnik. Ta beseda pa seveda že spada v tako imenovano neprevzeto besedišce (prav tam)«. Dalje je npr. Žagar (1991, 62–64) opredelil kalke kot besede in besedne zveze, ki so narejene po tujih vzorcih (npr. avtocesta, državni udar), medtem ko je A. Vidovic Muha (2007, 404–406), kot smo že omenili, locila med izraženim in zakritim prevzemanjem, pri cemer kalkiranje sodi k zadnjemu. Avtorica je sicer še opozorila, da je o kalkiranju kot (neustreznem) besedotvornem vzorcu, ki iz nemšcine prihaja v slovenšcino, prvi pisal že Levstik leta 1858 (Napake slovenskega pisanja). Da se v slovenskem prostoru deloma kaže normativno odklonilen odnos do kalkiranja, je npr. razvidno pri Bezlaju (1982), ki kalke imenuje suženjske prevode. Zakrito prevzemanje ali kalkiranje specificno iz angleškega jezika v slovenski je obravnavala N. Šabec (2011, 39). Kalke je razdelila na že uveljavljene (npr. pranje možganov iz angl. brainwashing), dalje take kalke, ki so bili v slovenski jezik sprejeti pred kratkim (npr. mreženje iz angl. networking), in take kalke, ki niso razumljivi širšemu obcinstvu in katerih status je negotov. Tudi Reindl (2008, 30–31) je pisal o zakritem prevzemanju, vendar pa ne anglicizmov, temvec germanizmov. Za prepoznavanje kalkov je avtor uporabil metodo, ki se uporablja pri proucevanju usvajanja drugega/tujega jezika, in sicer merilo zaznamovanosti. To merilo omogoca prepoznavanje prenosa tujih jezikovnih prvin od jezikovnih univerzalij. Avtor si je postavil naslednji hipotezi: ce je v jeziku neka nezaznamovana jezikovna znacilnost, jezik pa prevzame zaznamovano jezikovno znacilnost, ki je analogna isti znacilnosti v jeziku, s katerim je v stiku, potem je ta znacilnost prevzeta iz tega jezika; (b) ce pa je v jeziku zaznamovana jezikovna znacilnost, jezik pa prevzame nezaznamovano jezikovno znacilnost, ki je analogna isti znacilnosti v jeziku, s katerim je v stiku, se je sprememba zgodila zaradi naravnega, jeziku lastnega razvoja. Raziskovalcevo sklepanje je bilo naslednje: ce se pri proizvajanju oz. ubeseditvi drugega jezika pri govorcu pojavi (kot napaka) znacilnost, ki je lastna prvemu jeziku, je smiselno zakljuciti, da je to posledica vpliva prvega jezika. Ce pa se pri tem pojavi znacilnost, ki ni lastna prvemu jeziku, je težko oceniti, ali je to posledica vpliva prvega jezika ali pa je le odraz jezikovne univerzalije (Reindl 2008, 21). Tudi v zvezi s strokovno-znanstvenim jezikom obstajajo raziskave prevzemanja in kalkiranja iz anglešcine v slovenšcino, npr. v oglaševanju (Šabec 2006) ali pri terminologiji odnosov z javnostmi (Humar 2010; Kalin Golob 2008). Za elektrotehniško terminologijo npr. N. Logar (2001/2002, 47) ugotavlja, da so za kalkiranje zelo dovzetni strokovni izrazi, ki so že izvorno nastali s prenosom pomena, zaradi tega tudi »ni lahko ugotoviti, v katerem jeziku je poimenovanje nastalo najprej« (prav tam). Posledicno težko govorimo o kalkiranju kot o jezikovnosistemsko neustreznem jezikovnem pojavu (Gorjanc 1996 v Logar 2001/2002, 47). V srbšcini so kalki po Stanojcicu (2010, 274–275) posebna skupina besed, ki ne sodi niti med prevzete niti med domace besede. Zanj so kalki besede, ki so narejeni po zgledu iz drugega jezika in domacih sestavnih delov (npr. vazduhoplov). Gre torej za analogno tvorbo. Tudi po E. Baric idr. (1997, 302–303) je kalkiranje opredeljeno kot prevajanje oz. analogna tvorba (npr. žabodrom po vzoru hipopodrom; zemljopis iz grš. geographia; neboder iz angl. sky-scraper). Tako prevajanje lahko postane problematicno, menijo avtorji, ko v jezik prinese tudi nov vzorec tvorjenja (prav tam; prim. o tem Levstikovo razpravo za slovenšcino). Tudi Udierjeva (2011, 152) uvršca kalkiranje med oblike prevajanja, in sicer med manj uspešne oblike prevajanja. Prevajanje izposojenk (angl. loan translation), ki je pravzaprav kalkiranje, je na primeru poimenovanj za gobe v slovenšcini prouceval Reindl (2005). S primerjavo poimenovanj za razlicne vrste gob v slovanskih in geografsko bližnjih jezikih je avtor (prav tam, 95) ugotavljal, katera poimenovanja so verjetno rezultat prevoda izposojenke (torej kalkiranja iz nemšcine), katera pa so verjetno rezultat poimenovalnega sovpadanja zaradi izrazitih zunanjih znacilnosti obravnavanih vrst gob. Avtor (prav tam, 101) pravi, da lahko govorimo o prevodu izposojenke oz. kalkiranju, kadar je pomen za doloceno ime (gobe) omejen na nekaj jezikov, ki so v tesnem stiku, umanjka pa v sorodnih jezikih. Pri tem je prepoznal poimenovanja, ki so verjetno tujega izvora ter so odraz jezikovnega stika med nemšcino in sosednjimi slovanskimi jeziki: poleg izkljucno nemško-slovenskih (sorodnih) parov poimenovanj je prepoznal še nemško-slovensko-hrvaške in nemško-slovensko-hrvaško-zahodnoslovanske sorodnosti oz. skladnosti (prav tam, 95). 2.1.4 Slovensko jezikoslovje o anglicizmih Za besede, prevzete iz anglešcine, se v slovenšcini najpogosteje uporablja izraz anglicizem (tudi angleška izposojenka/sposojenka, redkeje anglizem). Anglicizme v slovenskem jeziku in njihovo prilagajanje na glasoslovni, oblikoslovni in pomenoslovni ravnini je zlasti obravnavala E. Sicherl (1996, 1999). Avtorica (1999, 11–14) je opredelitev anglicizmov za namen svoje raziskave povzela po Filipovicu (1990b) in zapisala, da je anglicizem »beseda, ki je izposojena iz angleškega jezika in ki je prilagojena jezikovnemu sistemu jezika prevzemalca in vanj vkljucena«. Avtorica opozarja na locevanje pravih anglicizmov od navideznih (1999, 102–127), navaja pa tudi primere za nicto širitev pomena, širitev pomena in oženje pomena iz anglešcine prevzetih besed, ko te postanejo del slovenskega jezikovnega sistema (prav tam). Specificno glasovno prilagajanje anglicizmov v slovenšcini je obravnaval Šuštaršic (1993), vpliv anglešcine na leksikalni ravni pa najbolj celostno N. Šabec (2004, 2006, 2011). Avtorica je poleg vpliva anglešcine na slovenšcino v Sloveniji proucevala tudi vpliv anglešcine na jezik ameriških Slovencev (Šabec 1992, 2013). Kot je zapisala avtorica (2006, 209–210), je vpliv anglešcine na slovenšcino »nedvomno najbolj prisoten na leksikalni ravni, kjer se srecujemo z anglicizmi razlicnih vrst: od sposojenk do kalkov in neologizmov«. Predvsem novejši anglicizmi »se tako pojavljajo v nestabilnih, dvojnih ali celo vec oblikah, drugi so nekje vmes, spet drugi so že popolnoma poslovenjeni in vecina slovenskih govorcev v njih ne zazna vec tujih prvin«. Leksikalne anglicizme, ki jih imenuje tudi sposojenke (iz anglešcine), deli N. Šabec na ustaljene in neustaljene oblike. Ustaljene oblike so npr. parkirati, vikend, sendvic, pulover, tenis, lobi, lobirati, hit, partner in spot. Neustaljene oblike pa so tiste, ki se pojavljajo razmeroma pogosto, a govorcem niso domace do take mere, da bi jih vsi pisali in izgovarjali na enoten nacin, npr. koktajl, koktejl, coctail (prav tam). Oblike, ki so manj znane, se v tisku velikokrat pojavljajo v navednicah ali v poudarjenem tisku. Nekaterim oblikam dodajo avtorji razlage, opombe, sopomenke in pomenske opise, da bi jih lahko razumeli vsi naslovniki (prav tam). Avtorica (prav tam) torej deli anglicizme glede na starost na starejše in mlajše (neologizme) ter glede na ustaljenost na ustaljene in neustaljene (dvojne, trojne) oblike. Prav tako pravi (2004, 20–26), da doživljajo angleške besede v slovenskem jeziku zanimive in raznolike spremembe, na to pa vplivajo tako jezikovni dejavniki (npr. skladnost med jezikoma) kot tudi nejezikovni dejavniki (kot smo že omenili: starost prevzetih besed, starost uporabnikov itd.). 2.1.5 Tuje jezikoslovje o anglicizmih Kot smo videli, sodobne teorije jezikovnega stika niso enotne pri opredeljevanju oz. tipologiji leksikalnega prevzemanja (Furiassi idr. 2012, 5) in povsem enako velja za opredelitve ter razvrstitve anglicizmov (npr. Picone 1996, Görlach 2002; Gottlieb 2005; Onysko 2007, 2011). Poleg tega se starejše opredelitve omejujejo na prevzemanje besedišca, sodobne opredelitve pa vkljucujejo tudi druge jezikovne vplive (npr. prevzemanje na ravni skladnje in širše – diskurzna raven). Görlach opredeljuje anglicizem kot »besedo ali idiom, ki je po svoji obliki (po crkovanju, izgovorjavi, oblikoslovju ali vsaj po enem izmed teh treh) prepoznan(a) kot angleški oz. angleška, a je (kljub temu) sprejet(a) kot enota v besedišce jezika prevzemalca« (Furiassi idr. 2012, 5). Ta opredelitev je uporabna za leksikografske namene, vendar pa se anglicizmi v jeziku prevzemalcu pojavljajo tudi v prilagojeni obliki in kot kalki (Rodríguez González, prav tam). Pri Gottliebu (2005, 163) je zato opredelitev anglicizma širša: gre za kakršnokoli posamezno ali sistemsko jezikovno znacilnost, prilagojeno ali prevzeto iz anglešcine oz. spodbujeno ali navdihnjeno po angleških vzorih ter uporabljeno v komuniciranju v jeziku, ki ni angleški. Po Chachibaii in Colensu (2005, 128–129) razvršcamo anglicizme v skupine glede na razlicne dejavnike, npr. stopnjo prilagojenosti, pogostost in nacin pojavljanja, nujnost ali vzroke prevzemanja, semanticno polje (družbeno in politicno življenje, finance, ekonomija in trgovina, informacijska in komunikacijska tehnologija; izobraževanje, kultura in umetnost, potovanja in turizem, hrana in pijaca, oblacila in moda, šport, popularna glasba ter zabava itd.). Gottlieb (2005, 163–166) je podal tudi strukturno razvrstitev anglicizmov. Locil je med tremi velikimi skupinami: aktivni anglicizmi, reaktivni anglicizmi in zamenjava jezikovnega koda (angl. code shift, code-switching). Vsako skupino je nato clenil še nadalje, npr. med aktivne anglicizme je uvrstil odkrito ali hitro prepoznavno leksikalno izposojanje, zakrito leksikalno izposojanje, prevajanje izposojenk in hibride oz. mešane tvorbe. Onysko (2007) je obravnaval predvsem anglicizme v nemšcini. Locil je štiri vrste prenosa: a) izposojanje (tj. prenos enot oblike in pomena iz jezika dajalca v jezik prevzemalec), b) pojmovni prenos brez oblike v jeziku dajalcu (to so kalki), c) interferenco (npr. angl. realise (zavedati se cesa) uporabljeno danes tudi npr. v francošcini in nemšcini v pomenu, ki ga ta beseda v teh jezikih prej ni imela) in c) zamenjavo koda – zanjo je pogoj vecjezicna zmožnost, gre pa predvsem za prenos stavcnih enot (npr. v nemšcini l am not amused). Picone (1996) je obravnaval izposojanje iz anglešcine v francošcino in locil naslednje vrste izposojanja: celostno izposojanje, pomensko izposojanje (pomenski kalki), strukturno izposojanje (strukturni kalki, npr. tour-opérateur), navidezni anglicizmi (npr. new look, tennisman), mešane tvorbe oz. strukture (npr. top-niveau), grafološko izposojanje (npr. izpušcanje koncniškega e-ja: Rapid Service) in glasovno izposojanje (npr. povezovanje francoskega nazalnega glasu . z glasom v izposojenkah kot npr. parking). Pulcini idr. (Pulcini idr. 2012), kot že omenjeno, so predstavili vsevkljucujo tipologijo prevzetih besed oz. anglicizmov, ki vkljucuje poglede razlicnih raziskovalcev (leksikografov in leksikologov). Ta tipologija deli prevzete besede (anglicizme) v dve skupini: neposredno prevzete besede, ki jih avtorji nadalje delijo na izposojenke (prilagojene in neprilagojene), navidezne izposojenke in hibridne tvorbe, ter posredno prevzete besede, kamor uvršcajo kalke in semanticne izposojenke. Izmed jezikoslovcev s slovanskega jezikovnega obmocja se je z anglicizmi intenzivno ukvarjal hrvaški jezikoslovec Filipovic (1991a).8 Filipovic je prouceval anglicizme glede na njihovo prilagojenost jeziku prevzemalcu po jezikovnih ravninah. To prilagajanje je bilo v njegovih raziskavah potrjeno na sledecih jezikovnih ravninah: pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni in pomenoslovni. Filipovic je obravnaval posredno in neposredno prevzemanje (v posrednih in neposrednih jezikovnih stikih). V neposrednem stiku anglešcine in hrvašcine (med izseljenci v ZDA) je prouceval vpliv anglešcine tudi na skladenjski ravni. 8 Leta 1990 je izšla Filipoviceva knjiga Anglicizmi v hrvaškem ali srbskem jeziku (1990b), pod njegovim vodstvom pa je potekal tudi raziskovalni projekt Angleški element v evropskih jezikih (The English Element in (the Main) European Languages). Za srbski jezik so V. Vasic, Prcic in G. Nejgebauer leta 2001 izdali Slovar novejših anglicizmov (Recnik novijih anglicizama: Du yu speak anglosrpski?). Ta slovar anglicizme v srbšcini deli po novi tipologiji, zasnovani na štirih medsebojno povezanih dimenzijah, na sticišcu katerih lahko dolocimo mesto vsakega anglicizma. Glede na tip anglicizma so to skriti in »surovi« anglicizmi (angl. raw); glede na tvorbo (angl. formation) so to preoblikovani anglicizmi (angl. trans-shaped) in prevedeni anglicizmi ali mešane tvorbe; glede na upravicenost uporabe so to popolnoma upraviceni, upraviceni, pogojno upraviceni, neupraviceni in popolnoma neupraviceni anglicizmi; glede na status pa so to popolnoma naturalizirani, delno naturalizirani in nenaturalizirani anglicizmi (Prcic 2012, 144). Obstaja še Slovar evropskih anglicizmov (A Dictionary of European Anglicisms), ki ga je leta 2001 (ponatis 2005) objavil Görlach. Slovar vsebuje anglicizme v 16 evropskih jezikih – štirih germanskih (islandšcina, norvešcina, danšcina in nemšcina), štirih slovanskih (rušcina, poljšcina, hrvašcina in bolgaršcina), štirih romanskih (francošcina, španšcina, italijanšcina in romunšcina) ter izbor štirih drugih jezikov (finšcina, madžaršcina, albanšcina in gršcina). Ob koncu pregleda slovenske in tuje literature o prevzemanju besed je mogoce ugotoviti predvsem to, da je predmetu analize lastna tako tipološka kot terminološka raznolikost, razpršenost, celo nedoslednost in prevodna kompleksnost. Opredelitve prevzetih besed so odvisne tudi od namena dela oz. od vrste prirocnika ali besedila. V disertaciji bom dosledno uporabljala izraz prevzeta beseda kot nadpomenko za razlicne podtipe takih besed, pri cemer me ti podtipi ne bodo zanimali; edina izjema bodo kalki kot dobesedni prevodi (iz anglešcine, deloma tudi iz nemšcine), in to tisti, ki jih sama še prepoznavam kot dobesedne prevode. Dalje pojmujem anglicizme – oz. ožje terminološke anglicizme – kot strokovne izraze, ki jih je slovenski jezik prevzel iz angleškega jezika, ceprav niso nujno angleškega izvora, pri cemer bo raziskava zožena na novejšo menedžmentsko strokovno izrazje. Deloma, zaradi primerjave, bo analiza zajela tudi strokovne izraze, ki so v slovenšcino prišli iz drugih tujih jezikov, a so se v slovenšcini ohranili tudi zaradi vpliva anglešcine (ne bodo pa zato šteti med anglicizme, temvec samo med prevzete besede). 3 PRISTOPI K RAZISKOVANJU TERMINOLOGIJE TER STANDARDIZACIJA IN PREVZEMANJE STROKOVNIH IZRAZOV Terminologija je relativno nova veda. V preteklosti je bila precej prakticno naravnana, saj se je posvecala predvsem sestavljanju glosarjev in slovarjev ter pripravljanju terminoloških in prevajalskih pripomockov. Izhajala je iz potrebe strokovnjakov in znanstvenikov, da bi poenotili pojme in izrazje s svojega podrocja ter s tem omogocili strokovno komuniciranje in prenos znanja (Cabré 2000 v Faber Benítez 2009, 109). V svojih zacetkih je bila terminologija samostojna veda (prim. Felber 1984 v Thelen 2013, 347), vendar pa je bilo to stališce kmalu spremenjeno oz. ovrženo (prim. Sager 1990 in Temmerman 2000 v Thelen 2013, 347), saj je terminologija postajala vedno bolj meddisciplinarna in transdisciplinarna. Do danes se je povezala z vrsto (pod)ved, od leksikologije, semantike, kognitivnega jezikoslovja, sociolingvistike, komunikologije do filozofije in jezikovnega nacrtovanja (Thelen 2013, 347). Po Sagerju (1990 v Thelen 2013, 348) ima beseda terminologija tri razlicne pomene: (a) skupek postopkov in metod za zbiranje, opisovanje in predstavljanje strokovnih izrazov; (b) teorija, tj. skupek nacel ali predpostavk, utemeljevanj in ugotovitev – za razlago razmerij med pojmi in njihovimi poimenovanji –, bistvenih za koherenten ucinek; in (c) besedišce dolocenega strokovnega podrocja.9 Sager (prav tam) je dalje na splošno razdelil terminologijo v dve veji ali vrsti: (1.) teoreticno usmerjena terminologija (to poimenovanje je dolocil sam za vse terminologije, ki niso prevajalsko usmerjene): ta ugotavlja (a) razmerja med pojmi, (b) razmerja med pojmi in strokovnimi izrazi ter (c) razmerja med strokovnimi izrazi samimi; ter (2.) prevajalsko usmerjena ali ad hoc terminologija, ki razbira pomene izvirnega jezika in, kolikor se le da, obdrži pomen ter ga vnese v ciljni jezik (prav tam, 348–349 in 358). Thelen (2013, 366) navaja še skupne metode dela oz. skupne vire informacij za obe vrsti terminologije: znanstveniki in strokovnjaki, knjižnice in razna dokumentacija, prevodi, vplivni viri, terminološke raziskave, ad hoc raziskave, raziskave, povezane z besedili, ter raziskave, povezane z obravnavanim predmetom ali temo. 9 Po Standardu ISO 1087 so navedeni trije pomeni izraza terminologija oznaceni z razlicnimi angleškimi poimenovanji: terminology work (terminological analysis in terminography), terminology science in terminology. Naj izpostavimo še razliko med pojmom in strokovnim izrazom oz. podamo njune opredelitve. Pojem se v terminologiji oznacuje kot element mišljenja, ki obsega skupne znacilnosti, ki so jih ljudje ugotovili na podlagi velikega števila posameznih primerov ali stvari in ki jih uporabljajo za miselno razvršcanje ter sporazumevanje (Hudecek in Mihaljevic 2009 v Rajh 2013). Obstaja vec razlicnih tipologij pojmov. T. Cabré in Sager (v Lumbar 2006, 34) jih razvršcata v štiri široke skupine. To so: (a) entitete (samostalniki), (b) postopki, dejanja, operacije ali procesi (glagoli, glagolniki), (c) lastnosti, stanja, znacilnosti (pridevniki) in (c) razmerja (pridevniki, glagoli, predlogi). Po standardu ISO 1087 je strokovni izraz ali termin izraz, ki oznacuje dolocen pojem znotraj nekega strokovnega jezika. Strokovne izraze lahko na splošno razdelimo glede na obliko, funkcijo, pomen in izvor (Cabré 1998 v Rajh 2013). Glede na obliko strokovih izrazov standard ISO 1087 (1990, 5, v Lumbar 2006) doloca, da je strokovni izraz lahko enobesedni, sestavljen iz vec besed ali pa vsebuje tudi simbole. Tudi S. E. Wright in Budin (1997, 64) pišeta o nesestavljenih (enobesednih) in sestavljenih (vecbesednih) strokovnih izrazih. To so, kot že zapisano, tako posamezne besede kot tudi besedne zveze. Glede na funkcijo so strokovni izrazi ali njihovi deli lahko samostalniki, pridevniki, glagoli in predlogi, s tem da so samostalniki dalec najštevilcnejši (Rajh 2013). Poleg enobesednih in vecbesednih strokovnih izrazov navaja S. E. Wright (1997, prav tam) še nekaj oblik terminoloških enot, ki bi jih morali upoštevati pri sestavljanju terminoloških baz ali prirocnikov: razlicne terminološke enote, kolokacije in standardizirana besedila. Pri tvorbi strokovnih izrazov prepoznava Sager (1990 v Rajh 2013) tri glavne pristope: (1.) uporabo že obstojecih besed ali strokovnih izrazov, ki se jim doda nov pomen (na podlagi analogije, z uporabo prenosa pomena, vecinoma metafore), (2.) pretvorbo obstojecih besed ali strokovnih izrazov (z izpeljavo, sestavljanjem ali katerim drugim besedotvornim postopkom, tudi s krajšanjem) in nazadnje (3.) oblikovanje popolnoma novih leksikalnih enot oz. neologizmov, ki so lahko tvorbe iz prvin lastnega jezika ali prevzete besede (za slovenšcino gl. clenitev v Logar 2001/02, tudi Vintar 2008, 50–57). Sager (prav tam) opozarja tudi na razliko med primarno in sekundarno terminološko tvorbo, in sicer glede na okolišcine, v katerih nastajajo novi izrazi. Pri primarni tvorbi predhodni izraz ne obstaja, pri sekundarni tvorbi pa predhodni izraz obstaja in lahko tudi vpliva na obliko novega izraza. Po Sagerjevem mnenju (prav tam) je vloga terminologov najpomembnejša prav pri sekundarni tvorbi, ko lahko dajo – na osnovi obstojecih vzorcev tvorbe besed ter strokovnih izrazov v dolocenem jeziku in stroki – smernice za tvorbo novega strokovnega izraza. Po T. Cabre Castellví (2003, 183) je osrednji predmet terminologije terminološka enota. Terminološke enote so »vecploskovne«, vanje vstopamo z razlicnih izhodišc – to so istocasno enote znanja, jezikovne enote in komunikacijske enote. Ce pristopamo k terminološkim enotam na tak nacin, potem mora opis terminoloških enot nujno vkljucevati vse tri komponente: kognitivno, jezikovno in sociokomunikacijsko (o tem gl. vec dalje). Podobno so zapisali tudi M. L'Homme idr. (2003 v Faber Benítez 2009, 112–113). Po njihovem mnenju so novi pristopi k terminologiji: socioterminologija, komunikacijska terminološka teorija in sociokognitivna terminologija. P. Faber Benítez (2009, 113–128) je še nadalje obravnavala te sodobnejše terminološke teorije in jih razvrstila v naslednji skupini: . družbene in komunikacijske terminološke teorije (socioterminologija in komunikacijska terminološka teorija) ter . kognitivno usmerjene terminološke teorije (sociokognitivna terminologija in terminologija pomenskih shem oz. okvirska terminologija ali terminologija pomenskih okvirov – angl. frame-based terminology).10 10 Kot je zapisal Krek (2008, 38), se zdi izbira prevoda shema za angl. frame sicer manj logicna kot okvir (Žele 2001, Perko 2004 v prav tam). Pravi pa, da je v teoriji t. i. frame semantics to najbolj obremenjen pojem, ki tvori celo vrsto zvez in izpeljank, zato meni, da je izraz shema prožnejši in uporabnejši za terminološke namene. Obe vrsti teorij opisujeta terminološke enote v diskurzu ter analizirata družbene in diskurzne razmere, ki omogocajo pojav razlicnih vrst besedil (prav tam, 113). V zgodnjih 90. letih 20. stoletja so se torej kognitivna terminologija, socioterminologija in komunikacijska terminološka teorija pojavile kot odziv na dotedanjo prevlado splošne teorije o terminologiji. Vse te tri teorije, kot tudi korpusno jezikoslovje, so prinesle bolj realisticen pogled na terminologijo, saj njihova obravnava strokovnih izrazov in posledicni opisi izhajajo iz nacina, kako so strokovni izrazi dejansko uporabljeni v razlicnih komunikacijskih situacijah. 3.1 Raziskovanje terminologije: klasicni pristop in sodobni pristopi 3.1.1 Splošna terminološka teorija M. Žagar Karer (2011, 13) povzema, da »/c/eprav so se s terminologijo ukvarjali že v 18. stoletju /.../, velja za zacetnika terminološke vede Avstrijec Eugen Wüster /1898–1997/, ustanovitelj t. i. dunajske šole in kasneje splošne teorije o terminologiji«. Cilj te teorije je bil nedvoumen opis vsakega pojma. Pojem je bil za zacetnike terminologije miselna prvina in je obstajal neodvisno od termina (izraza): najprej obstaja pojem, nato mu je pripisan termin. Ta teorija posameznih pojmov ni proucevala izolirano, temvec kot prvine pojmovnega sistema, natancen opis pojma pa je možen le s primerjavo znacilnosti vsakega od njih. Veljalo je pravilo enopomenskosti (en pojem – en termin oziroma izraz), terminolog pa se je ukvarjal s termini s sinhronega vidika, medtem ko ga pomenski razvoj ni zanimal (Žagar Karer, prav tam, 15). Cetudi je bil pojem izhodišcna tocka terminološke analize, pa je bil opredeljen kot izvenjezikovna realnost, kot del sistema, ne jezikovne rabe. Strokovni izrazi pravzaprav v splošni terminološki teoriji (oz. splošni teoriji o terminologiji) tako niso bili obravnavani kot jezikovne enote, temvec le kot oznacbe (etikete) za pojme (Faber in L'Homme 2014, 143). Najvec pozornosti splošna teorija o terminologiji posveca prakticnim terminografskim metodam, med drugim locuje deskriptivno terminologijo, ki popisuje že obstojeco terminologijo brez zavesti o obstoju pojmovnega sistema in povezav znotraj njega, in preskriptivno terminologijo, ki uporablja »znanstvene metode«, tj. standardizirana terminološka nacela, po katerih kompetentna skupina znanstvenikov premišljeno ustvarja terminologijo (Žagar Karer 2011, 159). Splošna terminološka teorija torej izhaja iz osnovnih terminoloških nacel (premis) oz. skupkov predpisov in osnovnih nacel za zbiranje terminoloških podatkov. Ta teorija pojme obravnava loceno od njihovih poimenovanj (Faber Benítez 2009, 111). Kot piše P. Faber Benítez (prav tam) in kot smo povzeli že zgoraj, je ena od osnovnih predpostavk splošne terminološke teorije ta, da so strokovni izrazi v strokovnem jeziku drugacni od besed splošnega jezika, in sicer zaradi nedvoumnega ali enopomenskega razmerja med strokovnim izrazom oz. enoto strokovnega jezika in strokovnim pojmom (ki ga ta izraz poimenuje) ter po stabilnosti razmerja med obliko in vsebino v besedilih, ki obravnavajo ta pojem (Pavel in Nolet, prav tam, 111–112). Wüster je bil gorec zagovornik jasnega, nedvoumnega strokovnega komuniciranja in je splošno terminološko teorijo razvil na osnovi svojih terminografskih izkušenj (njegovo delo iz leta 1968 The Machine Tool: An Interlingual Dictionary of Basic Concepts je bilo zamišljeno kot model za terminološke slovarje). Po njegovem mnenju je poglavitni cilj terminologije izogniti se dvoumnostim v mednarodnem komuniciranju med strokovnjaki, zato je razumljivo, da je bilo pri tem podrocje (oz. obseg) terminologije omejeno na standardizacijo pojmov. Njegovi zagovorniki oz. nasledniki so splošno terminološko teorijo razvijali še dalje in jo tudi spreminjali oz. dopolnjevali, T. Cabré Castellví (2003, 165–168) zato celo sklepa, da Wüsterjeva (uporabna) terminologija ni nujno preskriptivna, je pa pri tem preskriptivnost potrebna pri standardizaciji in jezikovnem nacrtovanju (prav tam). »Drugacni pogledi na terminologijo /od splošne terminološke teorije/ so se okrepili od srede devetdesetih let 20. stoletja« (Žagar Karer 2011, 16). Po mnenju Cabré Castellvi (2003, 163–164) je pravzaprav presenetljivo, da se je po vrsti let zatišja kar naenkrat pojavila vrsta kritik do tedaj uveljavljenih nacel splošne terminološke teorije, pojavili pa so se tudi predlogi in pobude oz. alternative obstojeci teoriji. Tako so bili npr. leta 2003 izvedeni številni seminarji, delavnice ipd., posveceni prav ponovni postavitvi temeljev terminološke teorije ali kot nasprotovanje tedanjemu terminološkemu jezikoslovju. Ta srecanja so po mnenju avtorice bolj kot potrebo po razvijanju terminologije same (oz. upravicenost kriticnosti do (celotnega) Wüsterjevega dela) pravzaprav pokazala potrebo po razvijanju teorije o terminoloških enotah. 3.1.2 Korpusna terminologija Korpusna terminologija je »deskriptivna metoda za raziskovanje in opisovanje besedilnih podatkov, pridobljenih iz zbirke vnaprej dolocenih elektronskih besedil« (Campo 2012 v Fajfar 2017, 51). A. Condamines (2000 v Fajfar 2017, 51, povzeto po Campo 2012) navaja, da je na »besedilno terminologijo«11 vplival razvoj korpusnega jezikoslovja, še posebej korpusne semantike. 11 T. Fajfar (2017) uporablja izraz besedilna terminologija za oz. v povezavi s korpusno terminologijo. Š. Vintar, avtorica, ki izhaja prav iz korpusnih pristopov k terminološkosti oz. iz korpusnega jezikoslovja, v prejšnji tocki predstavljeno predpostavko splošne terminološke teorije (splošne teorije o terminologiji) oz. klasicne terminologije o tem, da so »pojmi znotraj dolocenega podrocja opredeljeni in drug od drugega jasno razmejeni« (Vintar 2008, 37), komentira z naslednjim: »Resnicnost strokovnih jezikov je vse kaj drugega. Obstojeci pojmi se spreminjajo, nastajajo novi, njihova poimenovanja pa zaostajajo za samo predmetnostjo /.../. /P/redpisovalno nacelo, ki naj bi zagotavljalo enoznacnost, /je/ nemogoce udejanjati« (prav tam). Po N. Logar (2013, 39) je mogoce povzeti, da so korpusi enovite, standardno oznacene in notranje strukturirane zbirke avtenticnih besedil, nastale po vnaprej dolocenih merilih in z dolocenim ciljem (literaturo, iz katere je nastala opredelitev, gl. v Logar, prav tam). Korpusi so dostopni v elektronski obliki, in sicer bodisi prek spletnih konkordancnikov bodisi kot podatkovne zbirke. Po Teubertu (2005/1999, 108, nav. po Logar 2013, 39) izhaja korpusno jezikoslovje iz spoznanja, da je jezik v prvi vrsti družbeni pojav, kot tak pa se manifestira izkljucno v besedilih, ki jih je mogoce napisati, opisati in analizirati. Središce korpusnega raziskovanja je predvsem performanca (in manj ali pa sploh ne kompetenca) ter opazovanje jezika v rabi, ki vodi k teoriji (in ne obratno). Korpusno jezikoslovje dopolnjuje druge jezikoslovne teorije – povedano drugace: korpuse kot vire podatkov za jezikovne pojave danes uporabljajo raziskovalci razlicnih jezikoslovnih pristopov: »Korpusnojezikoslovno izhodišce opisuje jezikovno ravnanje diskurzne skupnosti, kakršno se kaže v besedilih, in tako dopolnjuje proceduralno jezikovno analizo klasicnega jezikoslovja, ki ga zanimajo pravila« (Teubert 2005/1999: 103, nav. po Logar, prav tam). Korpusno jezikoslovje je danes razvito zlasti na ravni razlicnih leksikalnih analiz, v tem okviru je postalo osnova vsakršni sodobni leksikografiji. /.../ Predvsem kakovost in kolicina gradiva, možnosti njegove avtomatske in vecparametrske obdelave ter vse drugo, kar je še povezano z gradivom, /pa/ je tisto, kar loci »tradicionalni« ali predkorpusni nacin izdelave (terminoloških) slovarjev in (terminoloških ali leksikalnih) podatkovnih zbirk od korpusnega (Logar 2013, 40, 41). Specializirani korpusi predstavljajo jezik v tocno doloceni rabi (Gorjanc 2005, 8), korpusi strokovnih besedil so zato le manjši del te obsežne množice (Logar 2013, 42). Š. Vintar (2008, 38) po J. Pearson (1998) navaja, da je za ustrezno razlikovanje med strokovnimi izrazi (termini) in vsemi drugimi (splošnimi) besedami (tj. razlikovanje, ki ga je tradicionalna terminologija kvecjemu obravnavala delno ali pa sploh ne) bistvena prav komunikacijska situacija, v kateri je (potencialni) strokovni izraz rabljen: »– Terminološkost je znacilnost dolocenih komunikacijskih situacij, zato je analiza te situacije kljucna postavka pri ugotavljanju, ali je jezik dolocenega diskurza terminološki ali ne. – O terminološkosti dolocenega jezikovnega sredstva nam najvec pove njegovo sobesedilo, zato so pristopi, ki skušajo znacilnosti terminov zaobjeti brez upoštevanja sobesedila, nerelevantni« (Vintar, prav tam). J. Pearson (1998, 35) torej meni, da se leksikalno enoto lahko opredeli kot strokovni izraz le v primeru, ko se uporablja v dolocenem kontekstu oz. ko se strokovni jezik uporablja v dolocenem komunikacijskem okolju, tj. medsebojni komunikaciji med strokovnjaki, komunikaciji med strokovnjaki in zacetniki, komunikaciji med strokovnjaki in laiki ter komunikaciji med uciteljem in ucencem. V komunikaciji med strokovnjaki in laiki se strokovni izrazi uporabljajo v manjšem obsegu ali pa so zamenjani z besedami splošnega besedišca, medtem ko je gostota strokovnih izrazov najvecja v komunikaciji med strokovnjaki. V komunikaciji med strokovnjaki in zacetniki ter med med ucitelji in ucenci je gostota strokovnih izrazov manjša kot v prvem okolju, a se tam pojavlja vecje število definicij in razlag. Pomembne podatke o dolocenem strokovnem izrazu nam daje predvsem analiza konkordanc – sobesedilnih pojavitev v korpusu strokovnih besedil. S temi podatki se lahko zasnuje definicija, izriše pojmovna razmerja in povezave z drugimi pojmi ter pridobi informacije o kombinatornem potencialu izraza v enem ali vec jezikih (Faber Benítez 2009, 125). Te osnovne informacije o dolocenem strokovnem izrazu se nato aktivirajo pri oblikovanju bolj natancnih izrazov (podpomenskih strokovnih izrazov). Vecinoma samostalniške poimenovalne zveze so tako v bistvu zgošcene propozicije (pomenske podstave) z lastno skladnjo. Propozicijske ponazoritve se lahko aktivirajo na razlicne nacine, odvisno od jezika in njegovih pravil za tvorjenje strokovnih izrazov (prav tam, 126). Raziskave, ki vkljucujejo opazovanje strokovnih izrazov v besedilih, so jasno izpostavile tudi to, da je v realnih besedilih pogosto terminološko variiranje (Vintar 2008, 42–46) in da tako variiranje verjetno izhaja tudi iz parametrov ali meril strokovnega komuniciranja, kot so znanje in prestiž govorcev, funkcija besedila, vsebina besedila idr. Isti pojem je lahko pogosto poimenovan z vec kot enim strokovnim izrazom, prav tako pa se tudi ista jezikovna oblika lahko nanaša na vec kot en pojem. Strokovni izrazi imajo tudi razlicne skladenjske uresnicitve in se lahko v besedilu obnašajo razlicno, kar je odvisno od njihovega konceptualnega fokusa. Slovenska korpusna terminologija za svetovno sicer ni zaostajala in ne zaostaja veliko. Za slovenšcino je prvi korpus z izrecnim namenom, da bi iz njega nastal terminološki slovar po nacelu popolnega korpusnega pristopa, nastal leta 2007, zajemal pa je podrocje odnosov z javnostmi (Logar 2013). Še iz nekoliko zgodnejšega obdobja so na slovenšcino prilagojene metode za samodejno lušcenje terminologije, pa tudi definicij iz korpusov, npr. Š. Vintar (2003, 2008); v najnovejšem casu gl. o tem npr. D. Fišer, Suchomel in Jakubicek (2016); Ljubešic, D. Fišer in Erjavec (2018) ter S. Pollak (2014). Praksa kaže, da dolocanje meje med splošnimi izrazi na eni strani ter med strokovnimi izrazi in terminološkimi kolokacijami na drugi strani sicer tudi na podlagi korpusov ni crno-belo (prim. Logar 2013, 249; Logar, Popic 2015; Rajh 2013), je pa v jezikovnih virih uspešno rešljivo tudi s pomocjo vkljucitve ne zgolj geselskega termina in njegove razlage ter prevoda v tuji jezik, temvec z dodatnim prikazom tipicnega besedilnega okolja (Logar, Gantar, Kosem 2014).12 12 Kljucna prednost slovarja Termis (www.termania.net), nastalega iz korpusa odnosov z javnostmi, se zato danes niti ne zdi toliko njegov iz realnih besedil nastali geslovnik (Logar, Vintar 2008; Logar, Vintar, Arhar Holdt 2013), ampak besedilno okolje strokovnih izrazov, prikazano v obliki kolokacij in zgledov rabe. 3.1.3 Kognitivna terminologija Kognitivna znanost je v svoji kritiki splošne terminološke teorije izpostavila predvsem to, da k oblikovanju strokovnega znanja veliko prispeva splošno znanje, in poudarila pomembno vlogo udeležencev pri razlaganju znanja skozi diskurz ter vseprisotnost kulture pri dojemanju vseh vrst besedil. Vkljucevanje kognitivnega vidika v raziskovanje strokovno-znanstvenega jezika pomeni vecji poudarek na pomenu in konceptualnih strukturah, ki so podlaga besedil ter jezika na splošno. To je premik iz preskriptivne vloge v deskriptivno (Faber Benítez 2009, 107). V strokovno-znanstvenih besedilih so informacije zajete predvsem v strokovnih izrazih oz. enotah specializiranega znanja. To so vstopne tocke, ki vodijo do bolj kompleksnih struktur znanja (in oznacujejo le »vrh ledene gore«). Strokovni izrazi pa ne predstavljajo le strokovnih pojmov, temvec imajo tudi enake skladenjske in pomenske vzorce kot enote splošnega jezika (kar je izpostavila že tudi korpusna terminologija). Tako te enote ustvarjajo »grbancenje« (ko jih ustrezno ali neustrezno vstavljamo v sobesedilo), ki vpliva na besedilo na vseh ravneh. Ob tem se je treba zavedati tipov konceptualnih entitet, na katere se besedilo nanaša, dogodkov, v katerih so te entitete udeležene, in tega, kako so te med sabo povezane (prav tam, 108–109). Neobhoden del kognitivne terminologije je tudi leksikalna semantika in skladnja. Leksikalnosemanticna in skladenjska analiza strokovnega izraza v besedilu (Faber Benítez 2009, 116) pomeni, da se del znanja, ki ga nosijo specializirane ali strokovne enote znanja, odraža v nacinu, kako so te enote razporejene v besedilu, kot tudi v vzorcih (modelih) znanja, v katerih so udeležene (Faber in L'Homme 2014, 144). V tem smislu je ena od osnovnih predpostavk, ki je v izhodišcu kognitivne razsežnosti terminologije, ta, da sta jezikovna struktura in leksikalni pomen odraz pojmovne strukture (Talmy 2000, prav tam). Danes tako obstaja vec na pomenu temeljecih jezikovnih pristopov, ki so v terminologiji lahko in so tudi bili uspešno uporabljeni, kot so npr. kognitivna semantika, okvirska semantika, »generativni leksikon«, leksikalni slovnicni model, pomensko-besedilna teorija (Meaning-Text Theory) ali natancneje: razlagalna kombinatorna leksikologija (prav tam). Kognitivni pristop k terminologiji se torej vedno bolj osredotoca na pojmovno mrežo, ki je podlaga jeziku. Dejstvo, da jezikovne oblike ne moremo analizirati loceno od pomena, je pripeljalo jezikoslovce do tega, da so zaceli tudi v terminologiji raziskovati sticišca med skladnjo in semantiko. Kognitivni pristopi k jeziku (in terminologiji) imajo to prednost, da razumejo pojmovno strukturo kot osnovno podrocje jezika in to podrocje tudi obravnavajo. Da bi natancneje opisali (pojmovne) domene, lahko sledimo stališcu A. Goldberg, da je svet razdeljen na loceno razporejene vrste ali tipe dogodkov, ki se ujemajo z Langackerjevimi pojmovnimi arhetipi. Organiziranost takih tipov dogodkov bi bila potem pomensko zasnovana, saj skladnja ne zadostuje za utemeljevanje pomenske diferenciacije (Mairal in Faber 2002 v Faber Benítez 2009, 122). Langacker (v prav tam) obravnava kognitivno domeno kot konceptualizacijo katerekoli vrste ali stopnje kompleksnosti, ki predstavlja mnogovrstna podrocja znanja in izkušenj, ki jih priklicejo jezikovni izrazi. Najpomembnejše domene bi bile torej tiste, ki so v govorcevem pojmovanju ali razumevanju neposrednega besedila, kar pa je v skladu s konceptom situacijske kognicije. Ta široka interpretacija kognitivnih domen pa pripelje do ad hoc opredelitev. V kognitivnem jezikoslovju in sociokognitivni terminologiji (o tej gl. dalje) je model kategorizacije osnovan na prototipski teoriji E. Rosch (prav tam), ki uporablja stopnje tipicnosti kot konfiguracijski vzorec za pojmovne kategorije ali domene. Pri tem pa je malo povedanega o notranji strukturi, tipu vsebovane informacije ali mreži, ki se pri tem oblikuje (prav tam, 122). Notranja struktura pojmovnih kategorij je seveda pomembna, saj verjetno vpliva na tip meddomenskega kartiranja in ga omejuje. Kot že zapisano, bi bila po prototipski kategoriji pojmovna karta v obliki koncentricnih krogov pokrita s pojmi, intuitivno postavljenimi bližje ali dlje od centra. Geeraerts (1995, prav tam, 123) je predstavil tri glavne vrste formalnih ponazoritev (reprezentacij) pojmovnih domen: model radialnega niza (Lakoff 1987, prav tam), shematicno mrežo (Langacker 1987, prav tam) in model prekrivajocih se nizov (Geeraerts 1989, prav tam). Koncept pojmovnih podrocij (domen) je sicer problematicen tako v terminologiji kot tudi v jezikoslovju. Struktura kategorij strokovno-znanstvenih pojmov je bila vedno kljucna tema terminologije (spomnimo: splošna terminološka teorija se je usmerila v poimenovalno (onomaziološko), in ne pomensko (semaziološko) organizacijo terminoloških gesel). Podrocja ali domene (tj. pojmovna podrocja) so kljucna tudi za sociokognitivno terminologijo in komunikacijsko terminologijo (gl. spodaj), vendar pa vprašanje o tem, kako oblikovati take konfiguracije, ni nikoli zares razloženo niti v najboljših terminoloških prirocnikih – ponavadi je to delo, ki ga terminologi opravijo po lastni intuiciji, nato pa še v posvetovanju s podrocnimi strokovnjaki. Pojmovno podrocje (pojmovna domena) vcasih oznacuje znanje dolocenega podrocja, vcasih pa pojmovne kategorije znotraj znanstvenega podrocja. Opredelitev domene kot znanja podrocja ali pa kot pojmovne kategorije zelo vpliva na njeno notranjo, pojmovno, strukturo. V mnogih jezikovnih modelih pojmovne strukture sploh niso omenjene ali izpostavljene kot sporno vprašanje ali predmet razprave. Glede na to, da sta jezik in misel tesno povezana, bi pricakovali, da bi bilo za lažje razumevanje jezika potrebno razumeti tudi pojme, ki jih jezikovni izrazi oznacujejo (Faber Benítez 2009, 121). 3.1.3.1 Terminologija pomenskih shem Terminologija pomenskih shem, tj. angl. frame-based terminology13 (Faber idr. 2005; Faber idr. 2006; Faber idr. 2007 v Faber Benítez 2009, 120), sodi med novejše kognitivne pristope k terminologiji. Ta kognitiven pristop neposredno povezuje predstavitve oz. reprezentacije specializiranega znanja s kognitivno lingvistiko in semantiko14 (Faber 2015, 14). Okviri oz. v 13 Glej opombo 10. Tudi T. Fajfar (2017) uporablja izraz sheme (in sicer teorija shem) v prevodu angl. izraza frame-based terminology, medtem ko nekateri slovenski avtorji (Žele, Perko) uporabljajo izraz okvir; torej bi lahko to terminologijo poimenovali tudi okvirska terminologija oz. terminologija pomenskih okvirov, vendar se je – kot kaže – uveljavil izraz pomenske sheme. 14 Ta terminologija uporablja pojem sheme/okvira (angl. frame), ki je definiran kot »shematizacija izkušnje (strukture znanja), ki je predstavljena na konceptualni ravni in shranjena v dolgorocnem spominu ter se nanaša na elemente in entitete, povezane s posebnimi v kulturo umešcenimi situacijami ali dogodki v okviru clovekovih izkušenj (Evans 2007, prav tam, 15). ustaljenem slovenskem prevodu sheme (prim. Gantar 2015, 21–23) so tako vrsta kognitivnega orodja za strukturiranje pomena in so osnovani na izkušnji, ki daje podlago ter informacijo za obstoj besed v jeziku, kot tudi za nacin, kako so te besede uporabljene v diskurzu. Prednost shem je, da jasno predstavijo tako potencialno semanticno kot tudi skladenjsko obnašanje strokovnih ali specializiranih jezikovnih enot. Vsebujejo tako opis pojmovnih razmerij kot tudi kombinatornega potenciala strokovnih izrazov. Terminologija pomenskih shem se osredotoca na pojmovno organizacijo, vecdimenzionalno naravo terminoloških enot ter lušcenje semanticnih in skladenjskih informacij s pomocjo vecjezicnih korpusov. Pri tem so konceptualne oz. pojmovne mreže zasnovane na podlagi dogodka domene (domenskega dogodka), ki predstavlja šablone oz. predloge za dejanja in procese strokovnega podrocja, kot tudi za entitete, ki se tam pojavljajo (Faber Benítez 2009, 120). Ta metodologija je zasnovana na izpeljavi pojmovnega sistema domene s pomocjo celostnega pristopa: od zgoraj navzdol – to so informacije, ki jih dajejo strokovni slovarji in druga referencna gradiva, dopolnjena s pomocjo strokovnjakov s podrocja – ter od spodaj navzgor – to je lušcenje informacij iz korpusa besedil v razlicnih jezikih (Faber Benítez 2009, 124). Vzporedno s tem je podrobneje opisana temeljna pojmovna zgradba dogodka domene (Faber in Jiménez 2002 in Faber idr. 2006, prav tam). Najsplošnejše ali najosnovnejše kategorije so tu razporejene ali oblikovane v prototipskem dogodku domene ali na sticišcu oz. presecišu dejanja in okolja (Barsalou 2003 v Faber Benítez 2009, 124). To pa nudi predlogo ali šablono, ki se lahko aplicira na vse nivoje strukturiranja informacij. Tako dobimo strukturo, ki olajša in pospeši usvajanje jezika, saj so informacije v entitetah strokovnih izrazov notranje in zunanje skladne (Faber idr. 2007, prav tam). Eno od osnovnih nacel tega pristopa je to, da je opis strokovnih podrocij osnovan na dogodkih, ki se na tem podrocju dogajajo na splošno in so tako lahko tudi opisani ali izraženi (Grinev in Klepalchenko 1999, prav tam). Vsako podrocje znanja ima tako svojo šablono dogodka. V skladu s tem so splošne kategorije razporejene ali oblikovane (konfigurirane) v dogodku domene ali na meji oz. presecišcu dejanja in okolja (Barsalou 2003 in Faber 2005, prav tam), ki nudi shemo za organiziranost bolj specificnih, natancnih pojmov. Ti so znotraj vsake kategorije organizirani v mrežo, kjer so povezani tako z vertikalnimi (hierarhicnimi) kot tudi s horizontalnimi (nehierarhicnimi) razmerji. Tukaj je tako vecji poudarek na terminoloških definicijah, ki jih obravnavamo kot predstavitve (reprezentacije) ali sheme miniznanja (prav tam, 124). To niso definicije tipa »kopiraj – prilepi« iz prejšnjega referencnega vira, saj so osnovane na podatkih, pridobljenih s korpusno analizo, ki je glavni vir paradigmatskih in sintagmatskih informacij o strokovnem izrazu (prav tam). Terminologija pomenskih shem (Faber Benítez idr. 2005 in 2007 v Faber Benítez 2009, 120) ima veliko skupnega s sociokognitivno terminologijo in komunikacijsko terminologijo (o obeh gl. dalje)15. Zagovorniki teh dveh pristopov trdijo, da prizadevanje za razlikovanje med strokovnimi izrazi in besedami (splošnega jezika) ni vec produktivno in tudi ne izvedljivo. Enako kot korpusni jezikoslovci tudi ti menijo, da je najboljši nacin proucevanja enot strokovnega znanja skozi proucevanje njihovega obnašanja v besedilih. Ker je osnovna funkcija besedil strokovnega oz. znanstvenega jezika prenos znanja, težijo taka besedila k prilagajanju ali »ukalupljenju« v obrazce, da bi olajšala razumevanje. Za ta besedila je na splošno znacilno vecje ponavljanje strokovnih izrazov, besednih zvez, stavkov in celo celotnih odstavkov kot pa v drugih besedilih, poleg tega pa so zanje znacilne tudi posebne skladenjske strukture. Enote strokovnega jezika vecinoma predstavljajo sestavljene samostalniške oblike, ki se uporabljajo znotraj strokovno-znanstvenega podrocja in imajo pomene, ki so znacilni za to podrocje, ter tudi znacilno skladenjsko vezljivost ali kombinatorno vrednost (Faber Benítez 2009, 123). Poleg razumevanja podrocja je za nastanek sprejemljivega jezikovnega besedila ciljnega jezika treba razumeti tudi vsebinska razmerja v besedilu ter razmerja med pojmi obravnavanega podrocja. Terminologija pomenskih shem sloni na semanticnih shemah/okvirih Charlesa J. Fillmorja (angl. FrameNet Semantics/Frame Semantics/Fillmore's Frames).16 Sheme omogocajo strukturiranje strokovno-znanstvenih podrocij in oblikujejo nejezikovno specificne ponazoritve. Te konfiguracije predstavljajo pomen pojma, ki je podlaga strokovno-znanstvenih besedil v razlicnih jezikih, in olajšajo usvajanje strokovnega znanja (Faber Benítez 2009, 121). 15 Tudi ti dve proucujeta izraze tako, da analizirata njihovo obnašanje v besedilu; od omenjenih terminoloških teorij pa se terminologija pomenskih shem razlikuje po tem, da v metodologiji združuje predpostavke psiholoških in lingvisticnih modelov ter teorij, kot so leksikalni slovnicni model, semantika shem/okvirska semantika, generativni leksikon in situacijska kognicija (Faber 2015, 14). 16 Izraz okvir – in ne shema – uporablja tudi M. Michelizza (2009, 271) v izrazu Fillmorova teorija semanticnih okvirov. A. Goldberg v svojem delu zavzema stališce, da naj bi osnovni stavcni tipi jezika tvorili medsebojno povezano mrežo, v kateri bi bile semanticne strukture združene v pare ali povezane z dolocenimi oblikami na cim splošnejši nacin (kar je uporabno pri analizi skladnje besedil strokovnega jezika in pri podrobnejšem opisu definicijskih šablon ali vzorcev). V skladu s tem je lahko organizacija informacij, enkodiranih v definicijah, strukturirana z ozirom na lastno prepoznavno ali izstopajoco znacilnost, kot tudi glede na razmerje do konfiguracij informacij v definicijah drugih sorodnih pojmov znotraj iste kategorije (Faber idr. 2001 in Faber 2002 v Faber Benítez 2009, 127). Martin (1998, prav tam) izpostavlja dejstvo, da nudijo pomenske sheme kot modeli za definicije bolj konsistentne, prožne in popolnejše reprezentacije ali ponazoritve. Druga odlika terminologije pomenskih shem je, da se ukvarja z vlogo predstav oz. podob pri ponazarjanju strokovnih pojmov. Razloži tudi, kako sta jezikovni in graficni opis strokovnih entitet povezana ter kako se lahko »zlijeta«, da bi izpostavila vecdimenzionalen znacaj pojmov, pa tudi pojmovna razmerja znotraj specializiranega oz. strokovnega podrocja (Faber idr. 2007, prav tam, 127–128). Za terminologijo pomenskih shem je torej znacilen vecmodalen pojmovni opis, v katerem sovpadejo strukturirane informacije v terminografskih definicijah z vizualnimi informacijami v podobah z namenom boljšega razumevanja kompleksnih in dinamicnih pojmovnih sistemov (prav tam, 128). 3.1.4 Sociokognitivna terminologija Sociokognitivni pristop k terminologiji je pristop razumevanja, gre pa za to, da razumevanje kategorij izhaja iz sobesedila (Temmerman 2000). R. Temmerman zato namesto o pojmih piše o enotah razumevanja (angl. units of understanding), kar naj bi omogocilo lažje prepoznavanje vecbesednih strokovnih izrazov in njihovo locevanje od terminoloških kolokacij. Sociokognitivna terminologija se osredotoca na kognitivni potencial terminologije na specificnem podrocju ter na terminološko variiranje v zvezi z verbalnimi, situacijskimi in kognitivnimi konteksti v diskurzu in v širokem razponu komunikacijskih okolij (Temmerman 2000 in 2005 v Faber Benítez 2009, 116). V nasprotju s splošno terminološko terminologijo (tudi) R. Temmerman meni, da izrazov ne moremo obravnavati loceno od pojmov. Pravi, da ima mnogo kategorij nejasne meje. Meni tudi, da optimalna struktura in tip definicije ne bi smela biti omejena le na en nacin in da je tip definicije odvisen od pojma, ki ga opredeljujemo. Enako kot že korpusna terminografija tudi R. Temmerman ugotavlja, da se vecpomenskost in sopomenskost v strokovnem jeziku pogosto pojavljata ter morata biti zato vkljuceni v vsako realno terminološko bazo. Po njenem mnenju se kategorije, pojmi in strokovni izrazi oblikujejo oz. nastajajo dalj casa in bi jih morali raziskovati diahrono. Zato imajo sociokognitivni modeli pomembno vlogo pri razvoju novih idej. Ta teorija se od drugih terminoloških teorij razlikuje po tem, da poudarja pojmovno organizacijo oz. organizacijo pojmov in se osredotoca na strukturo kategorij z vidika pristopov kognitivnega jezikoslovja. Sociokognitivne kategorije imajo za razliko od pojmovnih sistemov splošne terminološke teorije prototipsko strukturo, pojmovne ponazoritve pa imajo v zacetku obliko kognitivnih modelov – tj. obliko ponazoritev razmerij med pojmi. Ta teorija se od drugih terminoloških teorij razlikuje tudi po tem, da je morda to prvi pristop, ki se resno ukvarja z zgodovinsko ali diahrono razsežnostjo strokovnih izrazov (Faber Benítez 2009, 117). Sociokognitivne kategorije so osnovane na prototipski teoriji E. Rosch (1978 v Faber Benítez 2009, 117–118), ki uporablja stopnje tipicnosti kot konfiguralne vzorce za pojmovne kategorije oz. kategorije pojmov ali domen z malo ali brez upoštevanja njihove notranje strukture, vrste vsebovane informacije ali mreže, ki se pri tem formira. Vendar pa je notranja struktura kategorij pojmov prav tako pomembna, saj bi verjetno vplivala in omejila katerokoli vrsto meddomenskega oz. medpodrocnega »zemljevida« ali kartiranja (mapiranja). Po prototipski teoriji je pojmovna mapa v obliki koncentricnih krogov, kjer so pojmi intuitivno postavljeni bliže ali dlje od prototipskega centra. Vendar pa niti prototipi niti idealizirani kognitivni modeli ne omogocajo obravnave sintagmaticnih podatkov niti ne rešijo vprašanja, kako dolociti relevanten prototipicni center ali psihološko realen shematicen pomen znotraj pojma. Najpomembnejši prispevek te teorije pa je, kot že zapisano, njeno osredotocenje na diahroni vidik, in sicer v nasprotju z izkljucno sinhrono analizo splošne terminološke teorije (prav tam, 118). R. Temmerman idr. (2005, prav tam) npr. raziskujejo »besedno prepletanje«, da bi prepoznali zgodovino pomenov, predvsem njihov casovni razvoj, njihovo uporabo s strani razlicnih etnicnih skupin in njihovo prisotnost v strokovnem, pa tudi v splošnem jeziku. V tem smislu to raziskovanje oz. ta teorija potrjuje dejstvo, da je metaforicno modeliranje eden od mehanizmov, ki je uporabljen zavedno ali nezavedno pri oblikovanju strokovnih izrazov. Namen modeliranja je dobiti vpogled v poznavanje oz. dostop do znanja, kot to izhaja iz strokovnih izrazov in opisov v znanstvenih publikacijah. Zadnje case se sociokognitivna terminologija povezuje tudi z ontologijami – tj. t. i. termontografijo (kombinacija terminologije, ontologije in terminografije). Njen namen je povezati ontologije z vecjezicnimi terminološkimi informacijami in vkljuciti ontologije med terminološke vire. Termontografija je po R. Temmerman in Kerremansu (2003, Faber Benítez 2009, 118) vecdisciplinarni pristop, v katerem so teorije ter metode za vecjezicno terminološko analizo kombinirane z metodami in smernicami za ontološko analizo (npr. Fernandez idr., prav tam). Nekateri primeri termontografskih pojmovnih razmerij so najbrž bolj podobni genericno-specificnim razmerjem starejše vrste, cemur pa se sodobna sociokognitivna terminologija izogiba. To kaže na to, da prototipi kljub svoji privlacnosti niso ravno uporabni kot nacin organiziranja kategorij, saj so odvisni od subjektivne presoje terminologa (nemogoce je definirati natancen ali pravi znacaj centra prototipskih kategorij ali razložiti, kako bi lahko bile stopnje prototipskosti objektivno dolocene). Poleg tega se sociokognitivna teorija izogiba temu, da bi upoštevali skladnjo tako splošnega kot tudi strokovnega jezika (prav tam, 120). 3.1.5 Socioterminologija Socioterminologija uporablja sociolingvisticna nacela in razlaga terminološko variiranje s prepoznavanjem terminoloških razlicic glede na razlicne kontekste rabe (Gaudin 1993 v Faber Benítez 2009, 113). Po T. Pihkala (2001, prav tam) se socioterminološki pristop osredotoca na družbene in situacijske vidike komuniciranja v strokovnih jezikih (na specializiranih podrocjih), kar lahko vpliva na strokovno komuniciranje in pojavitev variiranja strokovnih izrazov. Po mnenju socioterminologov je standardizacija strokovnega izrazja le utvara, saj se jezik nenehno spreminja, vecpomenskost in sopomenskost pa sta v terminologiji ter strokovnih besedilih nujno prisotni. Uporaba enega strokovnega izraza namesto drugega je lahko odraz znanja, družbenega in poklicnega statusa skupine uporabnikov, kot tudi odraz razmerij moci v skupini govorcev. Terminološko variiranje pa kaže tudi na dejstvo, da pojmovni sistemi in definicije niso nespremenljivi (prav tam, 113–114). 3.1.6 Komunikacijska terminologija Komunikacijska terminologija ali komunikacijska terminološka teorija skuša razložiti kompleksnost enot strokovnega jezika z družbenega, jezikovnega in kognitivnega vidika. Enote specializiranega znanja so torej zanjo vecdimenzionalne (Cabré 2003 v Faber Benítez 2009, 114). V tem oziru se obnašajo kot besede splošnega jezika, njihova specificnost pa se kaže v vrsti kognitivnih, skladenjskih in pragmaticnih omejitev. Komunikacijska terminološka teorija obravnava terminološke enote kot »niz pogojev ali okolišcin« (Cabré 2003, prav tam), ki izhajajo iz lastnega podrocja znanja, konceptualne strukture, pomena, leksikalne in skladenjske strukture ter vezljivosti, kot tudi iz komunikacijskega konteksta strokovnega diskurza. T. Cabré (2003, prav tam) za ta pristop predlaga prispodobo vrat, ki predstavljajo možne nacine dostopanja, analiziranja in razumevanja terminoloških enot. Do teh enot lahko dostopamo skozi troje vrat, odlocitev za dolocena vrata (fokus) pa ne pomeni zavrnitve drugih dveh vidikov, ki (v ozadju) še vedno obstajata. Prispevek te teorije je pomemben zaradi raziskav razlicnih vidikov terminologije, npr. pojmovnih razmerij, terminološkega variiranja, lušcenja strokovnih izrazov in apliciranja razlicnih terminoloških modelov na terminologijo (prav tam, 114–115). Kot je zapisala avtorica teorije vrat (Cabré Castelví 2003, 186–187), teži njena teorija k temu, da bi izrazila pluralisticen, vendar pa ne istocasen dostop do predmeta raziskovanja, in sicer na tak nacin, da bi se neposredno usmerili na predmet obravnave, tj. na terminološko enoto, ne glede na to, ali izhajamo iz pojma ali strokovnega izraza ali situacije. Terminološko enoto obravnava torej kot polieder s tremi »razglednimi tockami« oz. gledišci: kognitivnim (pojem), jezikovnim (strokovni izraz) in komunikacijskim (situacija). Ce te enote npr. analiziramo kot jezikovne enote (vstopimo skozi vrata jezikoslovja), to ne pomeni, da izgubijo svoj kognitivni ali družbeni znacaj. T. Cabré Castelví (prav tam) teorijo vrat utemeljuje s stališca teorije naravnega jezika. Po tej teoriji terminološke enote niso obravnavane loceno od besed, ki sestavljajo govorcev leksikalni prostor, ampak kot posebni pomeni leksikalnih enot, ki jih ima govorec na razpolago. Te enote se od drugih razlikujejo po svoji semanticni in pragmaticni razsežnosti. Avtorica pravi, da leksikalna enota sama po sebi ni terminološka ali splošna, ampak je privzeto splošna in pridobi poseben ali terminološki pomen, ko se ta aktivira s pragmaticnimi znacilnostmi diskurza. Ta pomen pa ni vnaprej dolocen in pripravljen sveženj informacij, temvec specificen izbor semanticnih znacilnosti v skladu z dejstvi vsakega posamicnega govornega dejanja. Tako bi znotraj te teorije obravnavali terminološke enote kot »enote s posebnim pomenom«. Vsaka leksikalna enota bi tako imela potencial, da bi postala terminološka enota. Pogoj za to, da je terminološka enota aplicirana na leksikalno enoto, ne obstaja pred uporabo v specificnem komunikacijskem kontekstu. To stališce bi omogocilo razlago za to, kako leksikalne enote krožijo med splošnim in strokovnim diskurzom ter kako terminološke enote krožijo med razlicnimi vedami ali strokovnimi podrocji (prav tam, 187–190). Ce se predpostavi, da se pridobivanje oz. usvajanje terminoloških enot vedno opira na znanje oz. poznavanje nacel, pogojev in omejitev, ki uravnavajo splošno besedišce, ter da se le v nekaterih primerih opira na predhodno znanje leksikalnih enot, ki so v besedišcu ali terminologiji že prisotne, potem predstavlja usvajanje terminoloških enot dinamicno ponovno ali novo uporabo informacije, ki je že prisotna v besedišcu ucenca. Predpostavimo lahko tudi, da poteka usvajanje leksikalnih enot iz naravnih nacel, prisotnih v nevronskem sistemu cloveštva, in da ta nacela sestavljajo skupno osnovo znanja vseh govorcev ne glede na jezik, ki ga ti govorijo, pri cemer je ta informacija slovnicno udejanjena v vsakem jeziku drugace, v skladu s spodbudami iz konteksta (prav tam, 191–192). 90. leta 20. stoletja in nadaljnja desetletja so torej prinesla nove pristope oz. nove zamisli, kako razumeti in opisati terminologijo, ter povezala terminologijo kot vedo v širši družbeni, jezikovni in komunikacijski kontekst. 3.2 Standardizacija strokovnih izrazov Kot lahko preberemo na spletnih straneh Infoterma (International Information Centre for Terminology), imajo standardi pozitiven in velik vpliv na številne vidike našega življenja. Standardi pripomorejo k izboljšavi vseh treh vidikov trajnostnega razvoja – ekonomskega, okoljskega in družbenega vidika. Standardi zagotavljajo kvaliteto in druge lastnosti proizvodov in storitev. Sodobni tehnicni standardi se v veliki meri nanašajo na metode, kot so menedžment, dokumentiranje, prevajanje in lokalizacija, terminološko delo ali terminološko dejavnost idr.17 Na mednarodnem nivoju deluje danes verjetno vec kot 200 strokovnih odborov ali komisij, ki standardizirajo lastno terminologijo. Ce pa upoštevamo dejstvo, da je na svetu najbrž vec kot 100 strokovnih komisij v društvih ali organih, ki so odgovorne za standardizacijo na regionalnih (npr. CEN – the European Commitee for Standardization) in nacionalnih nivojih, potem je to vec kot 3000 komisij, ki standardizirajo terminologijo.18 17 Infoterm, http://www.infoterm.info/standardization/ (6. 12. 2019). 18 Infoterm, http://www.infoterm.info/standardization/standardization_of_terminologies.php (6. 12. 2019). Standardizacija je »dejavnost vzpostavljanja usklajenih pravil in dolocil za ponavljajoco se uporabo, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na nekem podrocju« (Vintar 2008, 71). Nanaša se predvsem na »izdelke in storitve, proizvodne metode in postopke, merske enote, varnost ljudi in blaga ter terminologijo in simbole« (prav tam). Glavni namen standardizacije strokovnega izrazja izhaja še iz osnovne teorije o terminologiji in je »uveljavljanje nacela en pomen – en izraz« (prav tam). V širšem pomenu vkljucuje standardizacija vso dokumentirano in javno terminografsko dejavnost – »izid terminološkega slovarja ali terminološke baze na spletu«, v ožjem pomenu pa se nanaša na »institucionalno normiranje izrazja, ki ga izvajajo mednarodni in nacionalni organi za standardizacijo« (prav tam). Kot piše Sager (1990 v Rajh 2013), je potreba po standardizaciji ali normiranju bolj izražena v tehnologiji kot v znanosti in je pogojena z razlicnimi komercialnimi razlogi ali pa gre za vprašanje varnosti in zašcite. Znanost pa že po svoji naravi dopušca obstoj razlicnih šol, teorij in opredelitev, s tem pa tudi možnost soobstajanja razlicnih strokovnih izrazov. Lahko pa predpostavimo, da trenutno obdobje, za katerega je znacilna povezanost, ki jo omogocajo sodobne komunikacijske tehnologije in tudi široka dostopnost platform za izmenjavo idej, mednarodnih znanstvenih in strokovnih casopisov ter konferenc, še dodatno pripomore k usklajevanju strokovnega izrazja, s cimer se zmanjšuje potreba po standardizaciji vsaj na mednarodni ravni oz. na ravni anglešcine kot lingue franke (prav tam). Poleg tega tvorijo znanstveniki majhno homogeno skupnost, ki uporablja omejeno število jezikov in jim soobstajanje sopomenk ne predstavlja komunikacijske prepreke (prav tam). Po mnenju Sagerja (1990 v Rajh, prav tam) prevladuje v Evropi zelo popustljiv ali ravnodušen odnos do standardizacije terminologije, sploh v primerih, ko so jeziki dovolj mocni in razviti, da prenesejo obcasen priliv tuje terminologije, ki se scasoma zamenja z domaco ali pa jezikovno prilagodi. To omogocajo izidi knjig, prirocnikov, navodil idr. V drugacnem položaju so po Sagerjevem mnenju dežele v razvoju. Prav tako je terminološki položaj bolj zapleten za nekatere majhne in nedominantne jezike v Evropi. Terminološki problemi se lahko pojavijo tudi, ko gre za prevzemanje tehnologij, pri cemer je pomembno, da vsi vkljuceni dobro razumejo tehnicne in tehnološke koncepte. Take situacije bi morala reševati jezikovna politika s pomocjo razlicnih institucij, vendar pa se v praksi tuje strokovno izrazje najpogosteje »uvaža masovno in brez nadzora« (prav tam). T. Cabré (1998, prav tam) piše o nedominantnih jezikih v državah, ki so znanstveno in tehnološko odvisne od dominantnih jezikov in ki morajo tvoriti nove izraze. Tak proces zahteva dosti vecja sredstva kot standardizacija že obstojece terminologije v državah dominantnih jezikov, ki svoja znanstvena in tehnološka znanja izvažajo (prav tam). Sager (1990, prav tam) je navedel naslednja nacela, ki bi jim strokovni izraz v idealnih razmerah morali zadostiti: izraz mora biti jasen in jedrnat, enopomenski in natancen, leksikalno sistematicen, v skladu z vzorci tvorjenja besed v dolocenem jeziku, njegov pomen mora biti neodvisen od konteksta; obenem pa ne sme biti prevec opisen, ne sme imeti morfoloških variant ter enakozvocnic in sopomenk. Temeljni cilj terminoloških nacel in norm je doseganje maksimalne jasnosti ter konsistentnosti posameznega terminološkega sestava. Terminološka nacela lahko služijo tudi kot smernice za tvorbo novega strokovnega izrazja (prav tam). Po Gnutzmannovem mnenju (2009, 518) je danes v znanstvenem jeziku težnja v smeri standardizacije terminologije in strukture diskurza še vedno mocna oz. še vedno »osnovna zahteva terminološkosti«, priznava pa, da je težko uresnicljiva, zato je kljucno standardizacijsko orodje še vedno terminološki dogovor (Korošec 1972, 142–143; Kalin Golob 1998, 313). 3.3 Terminološko prevzemanje: anglicizmi 3.3.1 Anglešcina kot svetovni jezik znanosti Mnogo strokovnega in znanstvenega izrazja je bilo v preteklosti v slovenšcino prevzetega iz nemšcine, tudi s pomocjo kalkiranja. Reindl (2009, 111) pravi, da so kalki iz nemšcine prisotni na razlicnih podrocjih: na podrocju avstro-ogrske administracije, kulturnih konceptov, tehnologije, figurativnega jezika in vsakdanjega življenja. Teh kalkov se ne da prevesti v anglešcino neposredno, temvec jih je treba prevesti nazaj v nemšcino (besedo za besedo). Tako si lahko potem prevajalci pomagajo z bogatejšo zalogo leksike (prav tam). Kot so se kljub nekaterim pozitivnim ucinkom kalkiranja v slovenšcini – tj. možnost bogatitve besedišca oz. zapolnjevanje leksikalnih vrzeli – na Slovenskem v preteklosti pojavljali upori proti tem procesom,19 tako se danes kažejo podobni odpori proti anglešcini, predvsem pretiranemu prevzemanju (deloma tudi proti kalkiranju) ter izrinjanju slovenskega jezika v strokovno-znanstveni jezikovni zvrsti na racun anglešcine (npr. Jesenšek 2016). 19 Primer je odpor do glagolskih kalkov iz nemšcine, ki jih Trubarju ocita Kopitar (Merše 2009, 145). Pod vplivom globalizacije sodobnega življenja, gospodarstva in tehnologije se danes spreminja podoba strokovno-znanstvenega jezika v vseh evropskih jezikih (o tem Udier 2011 v prispevku o hrvaškem poslovnostrokovnem novinarstvu). Posledica globalizacije je tako tudi vstop globalizacijskega (angleškega) jezika v intelektualni prostor slovenskega knjižnega jezika – gre predvsem za prevzemanje vloge na podrocju znanosti in stroke, kar pomeni z ožjega jezikovnega vidika slabljenje smisla te zvrsti, s širšega vidika pa socialno diferenciacijo (Vidovic Muha 2007, 2009). Tudi M. Kalin Golob (2001, 235) navaja, da je med funkcijskimi zvrstmi danes najvec angleških izposojenk v slengu in strokovno-znanstvenih besedilih (prim. tudi Bizjak Koncar 2005, 65). Po Gentschu (2005 v Bizjak Koncar 2012, 65) so podrocja, za katera so raziskave drugih evropskih jezikov pokazale najvecjo pogostost prevzemanja iz anglešcine, ekonomija, tehnologija, hrana, šport, zdravje in politika. Onysko (2007, 15) poleg že omenjenih podrocij (poslovni svet in tehnologija oz. racunalniška tehnologija) izpostavlja še vpliv anglosaškega izrazja na podrocju turizma in prostega casa, modnega sveta in komunikacij, kjer so novi pojmi danes navadno sprejeti v jezik prevzemalec skupaj s svojim izvirnim poimenovanjem ter bogatijo njegov poimenovalni inventar. Prevzemanje iz anglešcine v slovenšcino je bilo v zacetku raziskovanja tega podrocja deležno vecje pozornosti v splošnem (npr. Šabec 1992, Šušteršic 1993, Sicherl 1996, Kalin Golob 2001) kot v strokovno-znanstvenem jeziku (npr. Humar 2011, Kalin Golob 2008). Tudi v nemškem poslovnem jeziku, kjer se že dolgo cuti mocan vpliv anglešcine, je ta vpliv (razen vpliva na jezik oglaševanja) raziskovalce pritegnil pozneje oz. je bil dosti manj raziskan kot vpliv anglešcine na splošni jezik (Picone 2006). V zvezi z jezikovnim prevzemanjem in tvorjenjem domacega strokovnega izrazja v menedžmentu sem zasledila zgolj krajše prispevke oz. razmišljanja v reviji Izzivi managementu, v casopisu Delo, v prispevkih s konferenc (Cerne 2017) ter v drugi literaturi (npr. ucbeniški), kjer se avtorji z izpostavljanjem posameznih primerov ukvarjajo s prevzemanjem iz anglešcine; deloma tudi s prevzemanjem iz nemšcine (npr. v povezavi z Zakonom o gospodarskih družbah, ki je bil v slovenšcino preveden iz nemšcine). Za podrocje, ki je povezano z menedžmentom, tj. za podrocje trženja/marketinga (ki je ravno tako kot menedžment interdisciplinarno podrocje),20 je bila pred nekaj leti o (ne)prevzetosti strokovnega izrazja izvedena obširnejša raziskava v okviru doktorske disertacije I. Rajh (2013). 20 Tako menedžment kot trženje/marketing vkljucujeta spoznanja vec družbenih ved (npr. psihologije, sociologije, ekonomije, vedenjskih ved). Kot pojmovno podrocje se menedžment (ki oznacuje, kot že receno, bodisi organizacijsko oblastveno funkcijo bodisi proces (vodenje, organiziranje, nacrtovanje in nadziranja) ali pa vodilne ljudi v organizaciji) prepleta tudi z drugimi vedami oz. podrocji, predvsem z organizacijskemi in vedenjskimi vedami, z ekonomijo in poslovnimi vedami. Za trženje pa pravi Drucker (kot že omenjeno), da je poleg inoviranja osnovna naloga menedžmenta. Avtorica je obravnavala tendence tvorjenja strokovnega izrazja v hrvašcini in slovenšcini (ter razlike med jezikoma) od leta 1970 dalje. Zastavila si je naslednje hipoteze oz. podhipoteze: a) Po letu 1970 je prišlo v hrvaška in slovenska besedila o trženju/marketingu veliko tujih besed, in sicer zaradi takratnega splošnega procesa internacionalizacije besedišca (hipotezo je avtorica tudi potrdila); b) Slovenska besedila iz 70. let vsebujejo vec domacih strokovnih izrazov kot hrvaška, na kar je vplivalo vecje zavedanje slovenskih ekonomskih strokovnjakov raziskovalcev o pomembnosti domace terminologije (tudi ta hipoteza je bila potrjena); c) V slovenskih besedilih je po letu 1980 naraslo število domacih strokovnih izrazov, in sicer kot posledica akcije Slovenšcina v javnosti v poznih 70. letih (tudi ta hipoteza je bila potrjena); c) Hrvaška besedila iz 90. let zaznamujejo puristicne tendence proti srbizmom in internacionalizmom (tudi ta hipoteza je bila potrjena) in d) V prvem desetletju 20. stoletja je zaradi globalizacije znanosti in poslovanja število anglicizmov v hrvaških in slovenskih besedilih o trženju/marketingu naraslo (ta hipoteza ni bila potrjena). Avtorica (Rajh 2013) je nakazala tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje: a) raziskovanje razlik v procesu prevzemanju tujih strokovnih izrazov v hrvašcini in slovenšcini (za slovenšcino je bilo v raziskavi ugotovljenih vec v zapisu neprilagojenih strokovnih izrazov kot pa v hrvašcini) ter b) raziskovanje razlik med prevajalskimi strategijami strokovnjakov in nestrokovnjakov (v raziskavi je bilo za slovenske prevajalce, ki so bili strokovnjaki z obravnavanega podrocja, ugotovljeno, da so se nagibali k ustvarjanju daljših razlicic oz. k parafraziranju v primerih prevodov angleških vecbesednih strokovnih izrazov, medtem ko so se hrvaški prevajalci, ki niso bili strokovnjaki s podrocja, odlocali za krajše rešitve, po zgledu krajših angleških jezikovnih struktur). 3.3.2 Prevzeti strokovni izrazi in terminološki anglicizmi O. Kunst Gnamuš (1984, 53) je izpostavila, da ima lahko tuje strokovno izrazje na pomenskem podrocju dolocenega tujega jezika drugacno asociativno lego, kot jo ima vpeljani tuji izraz v slovenšcini (prav tam). Avtorica tudi pravi (prav tam), da mora strokovno-znanstveni jezik omogocati mednarodno sporazumevanje in mednarodno skladje glede bistva predmetne vsebine znanstvenega izraza, zaradi cesar se mnogi bojijo slovenjenja tujih izrazov. O semanticni integriranosti prevzete besede v jezik prevzemalec piše tudi Grzega (2003, 24) ter navaja Bellmanna in Tescha, ki sta ugotovila, da mora biti prevzeta beseda tudi semanticno vpeta v jezik prevzemalec – zavzeti mora torej ustrezno mesto v semanticnem polju jezika prevzemalca. Pomembno pa je tudi, kot smo že povzeli, razlikovanje glede na register oz. zvrst. V strokovno-znanstvenem jeziku je veliko internacionalizmov ali besed, ki so si po zunanji podobi in navadno tudi po pomenu podobne v vec jezikih in so vecinoma neoklasicnega izvora – to so sorodnice (Vintar 2008, 111). Raziskave v zvezi s strokovnim besedišcem so pokazale, da se strokovno izrazje v razlicnih vedah zelo razlikuje: iste besede imajo lahko zelo razlicno pojavnost (frekvenco), lahko se razlicno povezujejo z drugimi besedami in imajo pogosto tudi razlicne pomene (Hyland in Tse 2007 v Hyland 2009, 6). Terminološki anglicizmi se danes pojavljajo v vseh evropskih jezikih. Tudi to podrocje je danes vedno bolj raziskano. Avtorji proucujejo razlicne vidike prevzemanja, med drugim tudi oženje in širjenje pomena pri prevzemanju, pomensko slabšalnost, izpust in prenos pomena (npr. Sicherl 1999, 102–127) ter stopnjo prilagojenosti, vkljucenosti in ustaljenosti v jeziku prevzemalcu. Bergh in Ohlander (2012, 281–304) npr. pišeta o direktnih anglicizmih v besedišcu nogometa. Gaudio (2012, 311–322) prepoznava tri stopnje prevzetosti oz. vkljucenosti anglicizmov s podrocja ekonomije v italijanšcino: neintegrirane oz. nevpete, delno vpete in popolnoma vpete anglicizme: 1. stopnja: nevpeti anglicizmi (v obravnavanem korpusu so se pojavili le enkrat – hapax legomenon): npr. intelligent transport system 2. stopnja: delno vpeti anglicizmi: npr. venture capital ali capitale di rischio, mediatori ali broker a) z dodanim prevodom b) z menjavanjem med anglicizmom in prevodno ustreznico ali pomensko izposojenko 3. stopnja: popolnoma vpeti anglicizmi – ni ustreznice v domacem jeziku ali pa je anglicizem popolnoma izpodrinil alternativni domaci izraz: market maker (dictionary: operatore indipendente); business angels (dictionary: investitori informali in capitali di rischio (slovar: il Sansoni 2010)). Kazalnike terminološke negotovosti ob prevzemanju strokovnega izrazja iz anglešcine v norvešcino prepoznava npr. tudi M. Kristiansen (2012) v clanku o anglicizmih na podrocju poslovnih financ (Financial Jargon in a General Newspaper Corpus), med drugim sta taka kazalnika še oklepaji in navednice. Deloma se ti kazalniki prekrivajo tudi s kazalniki (oz. oznacevalci) medleksemskih razmerij – o tem gl. vec za slovenšcino v Gorjanc in Vintar (2007). 3.3.2.1 Prevajanje strokovnih izrazov Ce želimo tuji strokovni izraz prevesti, ga moramo dobro razumeti. Pomen strokovnega izraza išcemo v njegovih opredelitvah, razlagah in sopomenkah, in sicer v strokovnih pojmovnikih, slovarjih, temeljnih in drugih strokovno-znanstvenih delih tega podrocja, korpusih, podatkovnih zbirkah, na svetovnem spletu in še kje. Danes potreba po cimprejšnji uporabi novih pojmov – tudi v strokovno-znanstvenem jeziku – vpliva na hitro prevajanje, dobesedno prevajanje oz. kalkiranje in prevzemanje iz tujega jezika (anglešcine), ceprav izraz v domacem jeziku že obstaja (prim. Udier 2011). Mnogo novih pojmov se najprej ustvari in poimenuje v anglešcini, potem pa prek izposojanja in prevajanja prehajajo v druge jezike, dostikrat najprej kot citatne besede. Tako nastane tesna povezanost med novim strokovnim izrazom v jeziku prevzemalcu in angleškim izrazom, kar omogoci postopen sprejem pri domacih strokovnjakih in zamenjavo tujega (v zacetku lahko citatnega) strokovnega izraza (prim. Thelen in Steurs 2010, 200–201). Pri tem se lahko pojavijo dvojnice ali trojnice (zaradi razlik v prevajanju (kalkiranju ali prevzemanju) razlicnih avtorjev). Z vidika prevajanja služi strokovno izrazje reševanju dolocenih prevajalskih problemov (najti ustrezen prevod za strokovni izraz), medtem ko lahko terminologom prevedeni dokumenti služijo kot vir pridobivanja terminologije, ko ni izvirnih besedil za doloceno podrocje v ciljnem jeziku (Cabré 2010, 356). Glede na namen se prevajanje ukvarja z jezikovnim izražanjem semanticno-pragmaticne strukture, ki je izvirno nastala v drugem jeziku, namen terminologije kot vede pa je zbiranje strokovnih izrazov, da bi jih sestavili v zbirko in tako ustvarili terminološke pripomocke (glosarje, slovarje, besednjake ali baze podatkov), ki so enostavno dostopni in v pomoc poklicnim prevajalcem ter drugim strokovnjakom (prav tam, 357). Pri prevajanju strokovnega izrazja prevajalci uporabljajo tri glavne vrste virov (Cabré 2010, 361): . enojezicno besedilno dokumentacijo (strokovna besedila na doloceno temo, zaželjeno v elektronski obliki prek medmrežja), . terminološko dokumentacijo (dvojezicne in vecjezicne slovarje, terminološke baze in baze znanja), . dvojezicna ali vecjezicna besedila (vzporedne ali vecjezicne primerljive korpuse). Kadar ni na voljo strokovnih dvojezicnih slovarjev ali kadar primerjamo vec jezikov, so prirocni tudi splošni (po možnosti spletni) vecjezicni slovarji. Pri prevajanju strokovnega izrazja gre pogosto tudi za tvorjenje novih poimenovanj. Produktivna strategija za tvorjenje strokovnega izrazja v jeziku prevzemalcu je lahko, kot navajata Mheta in Muhwati (2009, 150–156), kalkiranje prevzetih izrazov. Poleg tega (prav tam) se za tvorjenje strokovnega izrazja uporablja še parafraziranje/razlaga z drugimi besedami ali opisovanje (angl. circumlocution). Avtorja sta sicer obravnavala prevajanje prevzetih besed za namene tvorjenja strokovnih izrazov na podrocju glasbe z uporabo Chimhundujeve21 teorije razvijanja terminologije, poznane kot teorije skrbnega pregleda in uravnoteženja (angl. the scan and balance theory). Gre za sistematicen proces, ki vkljucuje razumevanje obeh jezikov in kultur. Pri tvorjenju novega strokovnega izrazja po tej metodi je osnovno pravilo, da tvorec novega strokovnega izraza razume svojo vlogo kot nenehno premikanje v jezik dajalca (angl. source language) in stran od njega v ciljni jezik (angl. target language), da bi našel ali skoval ustrezne strokovne izraze in jih potem uskladil ali uravnovesil v pomenu in obliki (prav tam, 151). Ta dva procesa se dogajata v šestih korakih: 1. seznanitev s strokovnim izrazom v izvornem jeziku, 2. splošno razumevanje strokovnega izraza v izvornem jeziku, 3. interpretacija/analiza izvornega izraza in vsega, kar se nanj nanaša, v kontekstu izvorne kulture. Tvorec po dekodiranju nadaljuje s procesom enkodiranja v ciljni kulturi: 4. splošno razumevanje strokovnega izraza v cilji kulturi in iskanje obstojecega strokovnega izraza, ki pa ga v ciljni kulturi ne najde, 5. interpretacija/analiza strokovnega izraza – skozi prevod izposojenke ustvari pojem strokovnega izraza v ciljni kulturi, ki je hkrati proizvod, ki se pojavi v naslednjem koraku, 6. strokovni izraz v ciljni kulturi (v ciljnem jeziku), tj. pomen, ki ga izraža leksikalna enota v koraku 1 – tako je doseženo ujemanje na pomenskem nivoju, za tem pa se uskladi še oblika, da bi dosegli ustrezen pomen v ciljnem jeziku (prav tam 151, 152). Ce je doseženo ravnovesje med obliko in pomenom, je ustvarjeni prevod izposojenke ponavadi sprejemljiv. V koraku 4 (splošno razumevanje strokovnega izraza v ciljni kulturi in iskanje 21 Metoda je poimenovana po Hebertu Chimhundu, sociolingvistu iz Zimbabvejskega raziskovalnega sveta (Research Council of Zimbabwe). obstojecega strokovnega izraza, ki pa ga prevajalec v cilji kulturi ne najde) se lahko – ce prenesemo to še na druge jezike – ta proces nadaljuje tudi drugace: mogoce je, da se najde izraz, ki bi ga lahko prilagodili pomenu v izvornem jeziku. Kar je pomembno, je to, da prevod prevzete besede vsebuje »nespremenjeno jedro« (Bassnett-McGuire 1980, prav tam, 153) ali »obema besediloma ustrezno jedro« (Catford 1965, prav tam). Prevod izposojenke mora torej vsebovati to, kar imenuje Nida (1982, prav tam) funkcionalna ali dinamicna enakovrednost (angl. the functional or dynamic equivalence). Vendar pa niso vsi prevodi prevzetih besed ucinkoviti – nekateri ne zajamejo pomena v izvornem jeziku (Mheta in Muhwati 153), torej je treba uporabiti drugacen nacin, drugacno strategijo. Poleg tega je tak nacin prevajalcu v pomoc le takrat, ko ima na razpolago vse informacije o besedi, ki jo prevaja (prav tam, 156). Te strategije naj bi poznali leksikografi (prav tam), so pa v pomoc tudi nejezikoslovcem in neprofesionalnim prevajalcem, ki so tudi strokovnjaki z dolocenega podrocja. Potrebno je torej oboje: dobro poznavanje vsebine pojma in dobro poznavanje jezika in njegovih zakonitosti. Ker to ni vedno združeno v isti osebi, je pomembno sodelovanje med prevajalci in strokovnjaki dolocenega podrocja. 4 STROKOVNI DISKURZ, DISKURZNE SKUPNOSTI IN ŽANRI Poleg tega, da opišemo in razložimo terminološke enote, je treba pojasniti tudi, kako nastane novo strokovno znanje in kako je to spojeno v terminološko enoto. Ta naloga je predmet analize diskurza (Cabré Castellvi 2003, 192). Analiza diskurza opredeljuje strokovni diskurz kot niz pogajalskih interakcij, ki jih prepoznamo po markerjih ali oznacevalcih, ki jih predstavljajo leksikalne ali morfološke enote, graficni elementi in/ali stava oz. razvršcenost informacij. Ta vzajemna vplivanja vodijo do dolocitve (ustalitve) pomena, in sicer ob polnem zavedanju ali z ozirom na jezikovni, tematski in situacijski kontekst vsakega poimenovanja. Ta dolocitev posebnega pomena je eden izmed pogojev za posebno oz. strokovno znanje. Vse navedeno se združi ob sestavljanju glosarjev; v njih se pomen enote ustali oz. doloci s pomocjo opredelitve, razlage ali slike – ali pa drugace: s pomocjo diskurznih metod v obliki metajezikovnega diskurza, reformulacij idr. (Cabré Castellvi 2003, 192). Da bi razumeli jezikovno rabo v strokovno-znanstvenih revijah, ki jih izdajajo dolocene diskurzne skupnosti, je torej treba razumeti tudi širši kontekst, med drugim tudi vlogo diskurzne skupnosti, njene vrednote,22 konvencije in standarde, ki jih upošteva, ter njena pricakovanja. Prepoznati je treba t. i. jezikove posrednike, torej udeležence, ki sodelujejo pri nastajanju žanra, in ugotoviti, kako se v diskurzni skupnosti sprejemajo odlocitve o rabi jezika (tudi v zvezi s strokovnim izrazjem dolocenega podrocja). 22 Relevantna pri tem je naslednja misel: »Ena od vrednot skupnosti je (tudi) skrb za lasten jezik; del vrednosti posameznika je (tudi) vecjezicnost. Morda bi s to mislijo lahko povzeli trenje, s katerim se v sodobnem soodvisnem svetu vse bolj srecuje tudi visoko šolstvo, ki želi po eni strani igrati vlogo skrbnika nacionalnega jezika, po drugi pa se vse ucinkoviteje vpenjati v mednarodno znanstveno skupnost, kar je skoraj predpogoj znanstvene odlicnosti, a zahteva tudi rabo drugih jezikov« (Accetto 2010, 23). Poleg bralcev in avtorja besedila so v nastajanje besedila vkljuceni tudi drugi jezikovni posredniki (Lillis, Clogarurry 2006, 3). Avtorici (prav tam, 14) prepoznata tri skupine jezikovnih posrednikov: visokošolske ucitelje in znanstvene raziskovalce, strokovnjake z dolocenega podrocja in strokovnjake s podpodrocij. Predlagata še drugo delitev, ki je ožje uporabna pri strokovno-znanstvenih revijah, in sicer delitev na podrocne strokovnjake (recenzente in urednike), jezikovne strokovnjake (prevajalce, urednike, lektorje, ucitelje jezika) ter podrocne in jezikovne nestrokovnjake (posrednike, ki so osebno povezani z avtorji, npr. življenjske partnerje, sorodnike in prijatelje, ki nudijo neformalno podporo pri nastajanju besedila). V disertaciji bom izhajala iz Swalesove opredelitve diskurzne skupnosti in žanra. Avtor opredeljuje žanr kot skupek komunikacijskih dejanj (dogodkov), ki ga neka skupnost uporablja za dosego svojih komunikacijskih ciljev (1990, 58). V knjigi Genre Analysis (1990) je uvedel tri kljucne koncepte za analizo žanra: diskurzna skupnost, žanr in naloga. Diskurzna skupnost ima šest dolocujocih znacilnosti, in sicer: skupne in vsem znane cilje, mehanizme za komuniciranje med lastnimi clani, skupne mehanizme za nudenje informacij in povratnih informacij, uporabo enega ali vec žanrov za komunikacijsko podporo oz. izpolnjevanje lastnih ciljev, ob tem pa še specificno besedišce ter mejno raven clanov z ustrezno stopnjo pripadajocega vsebinskega in diskurznega znanja (prav tam, 24–27). Opredelitev žanra je Swales pozneje še nadgradil. V knjigi Research Genres (2004, 61–68) je skušal koncept žanra zajeti s skupino metafor, ki ilustrirajo razlicne vidike žanra – od žanra kot okvira družbenih aktivnosti, skupka jezikovnih standardov, biološke vrste, družine pa do metafor žanra kot govornega dejanja in institucije. Zadnja metafora poudarja, da žanri niso le produkti, ki jih samo vizualno in slušno zaznavamo, temvec so kompleksne institucije, ki vkljucujejo vec ali manj tipizirane procese produkcije in recepcije, žanrske konvencije, standarde in pricakovanja, pri cemer tvorijo del vecje mreže in so del vrednot, ki jih podpirajo. Prav institucionalizirani vidik žanra (ki vkljucuje žanrske konvencije, standarde in pricakovanja strokovne skupnosti) omogoca nekakšen dialog med tistim, ki žanr tvori oz. ustvarja, in tistim, ki ga sprejema. Swales (prav tam) torej razume žanre tudi kot uokvirjene v družbene aktivnosti, skupke jezikovnih standardov, kompleksne institucije. Swalesov pristop je bil izredno odmeven tudi na podrocju akademske oz. strokovno-znanstvene zvrsti jezika (npr. Hyland 2009). S kulturno-družbenim kontekstom žanrov sta se med drugimi ukvarjali tudi T. Lillis in M. J. Curry (2006 v Hyland 2009). Hyland (2009, 6) se za razliko od Swalesa namesto na znanstveno diskurzno skupnost osredotoca na znanstveno vedo. Pravi, da lahko tudi posamezne vede obravnavamo kot skupnosti, ki uporabljajo dolocen jezik. Vede nam pomagajo povezati pisce, besedila in bralce. Pojem vede je po njegovem mnenju pomemben prav pri proucevanju anglešcine za akademske namene, saj smo postali bolj dovzetni za to, kako so žanri zapisani in kako se nanje odzivajo posamezniki, ki so clani družbenih skupin. Vede lahko tako razumemo kot skupnosti, ki uporabljajo isti jezik ter združujejo pisce, besedila in bralce. Vede in posledicno skupnosti, ki na njihovih podrocjih delujejo, pa dolocajo kontekst, v okviru katerega se ucimo komunicirati in interpretirati govor (komuniciranje) ter pridobivamo specificne diskurzne kompetence, da se lahko udejstvujemo v skupnosti kot njeni clani. Vede torej lahko razumemo kot posebne nacine, kako kaj pocnemo, še posebej, kako uporabljamo jezik, da bi sodelovali ali bili v interakciji z drugimi v dolocenih prepoznavnih in znanih nacinih. Vede torej oblikujejo to, kar pocnemo v širšem okviru prepricanj, in dolocajo tudi konvencije ter narekujejo pricakovanja, ki dajejo besedilom pomen (Hyland 2009, 8). Kot je dejal Swales (1990), je treba diskurzno skupnost in žanr obravnavati hkrati, zato da dobimo okvir, v katerem lahko proucimo, kako so pomeni družbeno oblikovani, in sicer z vplivi, ki so izven posameznika (Hyland 2009, 7). Akademski žanr kot institucionaliziran diskurz torej odraža vrednostne sisteme in pricakovanja strokovnih skupnosti. Žanrska analiza upošteva kontekst, diskurzno skupnost pa lahko razumemo kot del tega konteksta. Žanr je na ta nacin obravnaval tudi Hymes (1974 v Verdonik 2013, 637). V okviru etnografije komuniciranja, ki je eden od pristopov k analizi diskurza, je Hymes navedel kot sestavine govornega dogodka in govornega dejanja osem enot (shema SPEAKING): fizicne in družbene okolišcine, udeležence, namene in cilje, zaporedje dejanj, nacin govora oz. odnos, stil, kanal, družbene konvencije ter žanr. Te sestavine so, kot piše D. Verdonik (prav tam), pogosto interpretirane kot sestavine konteksta. V slovenskem prostoru zgornje ugotovitve niso neznanka. Že O. Kunst Gnamuš (1988 v Verdonik 2013, 633) je menila, da za ucinkovito sporazumevanje ne zadošca opis jezika kot sistema, saj besedilo »nastaja v konkretnih okolišcinah in na njegovo oblikovanje ne vplivajo samo slovnicna pravila, ampak tudi fizicno, družbeno in psihicno okolje, udeleženci, njihov položaj in moc, namere, želje, pricakovanja in medsebojna razmerja«. Besedilne vrste oz. žanre moramo torej obravnavati v okviru njihovega konteksta. V novejšem casu se je s slovenskimi akademskimi žanri in kontrastivno analizo diskurza ukvarjala zlasti A. Pisanski Peterlin. Kontrastivna analiza diskurza je »podrocje kontrastivnega jezikoslovja, ki se ukvarja s primerjavami dveh ali vec jezikov na besedilni ravni« (Pisanski Peterlin 2009, 157). Primarno izhodišce kontrastivne analize diskurza je bilo sicer pedagoško, danes pa se ugotovitve tega pristopa povezujejo tudi s prevodoslovjem (prav tam, 153). Avtorica meni, da je Swalesova opredelitev žanra (Swales 1990) pripomogla k boljši dolocitvi »izbranega gradiva, zavedanje, kako pomembno je poznavanje podatkov o informantih, pa je pripomoglo k boljši interpretaciji rezultatov. Ob vsem tem je razvoj tehnologije, predvsem v okviru korpusnega jezikoslovja, omogocil tudi uporabo novih metod, ki temeljijo na razlicnih vrstah elektronskega iskanja po velikih besedilnih zbirkah« (prav tam, 151). Raziskovalci lahko danes združujejo kontrastivno analizo diskurza, prevodoslovje in korpusni pristop, pri tem pa je pomembno vprašanje gradiva oz. korpusa, ki mora biti pri kontrastivnih raziskavah izbrano/izbran po strogih kriterijih, npr. po casu nastanka, žanru, stroki itd. (prav tam, 154). 4.1.1 Znanstveno pisanje in konvencije Po Hylandu (2009, 5) je akademsko oz. znanstveno pisanje ucinkovito, ko pisci uporabljajo oz. upoštevajo konvencije, ki jih poznajo tudi drugi clani njihove skupnosti in se jim zdijo prepricljive. Proces pisanja vkljucuje oblikovanje besedila, ki ga bo bralec predvidoma prepoznal in ga tudi pricakuje. Proces branja vkljucuje tudi domneve o tem, kaj poskuša oz. želi avtor z besedilom doseci. Usklajevanje med avtorjem in bralcem torej omogoca sooblikovanje koherence na podlagi besedila. Hyland meni, da si morajo znanstveniki prizadevati, da bi uporabljali konvencije, ki jih drugi clani njihove vede (po Swalesu skupnosti) – tj. uredniki, recenzenti, podrocni strokovnjaki, ucitelji in (zunanji) ocenjevalci – priznavajo in sprejemajo. Ravno zaradi tega je postala analiza diskurza osrednje sredstvo za prepoznavanje posebnih jezikovnih znacilnosti dolocenih skupin; med razlicnimi vedami namrec obstajajo razlike. 5 RAZISKAVA: TERMINOLOŠKI ANGLICIZMI V MENEDŽMENTU 5.1 Cilji, raziskovalno vprašanje, hipotezi Cilj raziskave je temeljita proucitev terminov, ki so iz anglešcine prišli v slovensko terminologijo menedžmenta, in sicer z izhodišcem v nacinu in v obsegu, kot ga kažejo strokovno-znanstveni prispevki, objavljeni v dveh kljucnih revijah s tega podrocja v Sloveniji: reviji Izzivi managementu in reviji Management. Kot smo navedli že v Uvodu, bomo v raziskavi odgovorili na eno raziskovalno vprašanje in potrdili oz. ovrgli dve hipotezi: Raziskovalno vprašanje: Katere vrste prevzemanja glede na stopnjo prilagojenosti so prisotne (pogoste) v terminologiji s podrocja menedžmenta v obravnavanih besedilih? Hipoteza 1: V obravnavanih besedilih revije Management, ki je v letih 2009–2011 objavljala prispevke v slovenšcini in anglešcini (danes pa samo še v anglešcini), je vec prevzetih strokovnih izrazov iz anglešcine z manjšo stopnjo prilagojenosti slovenskemu jeziku kot v besedilih v reviji Izzivi managementu, ki je v omenjenem obdobju prispevke objavljala (in jih objavlja še danes) samo v slovenskem jeziku. Hipoteza 2: O tem, ali bo v primeru sopomenskosti rabljen domaci ali prevzeti strokovni izraz, odloca jezikovna politika obravnavanih strokovno-znanstvenih revij s podrocja menedžmenta. 5.2 Metodologija Raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi ter subjektivnem pristopu k zbiranju in izbiranju strokovnega izrazja, in sicer z uporabo analiticne raziskovalne metode, metode selekcije ter metode primerjave. 5.2.1 Metode dela V raziskavi smo uporabili tri metode: rocno izpisovanje, analizo konteksta in polstrukturirano intervjuvanje. Z metodo izpisovanja (torej metodo od spodaj navzgor) smo pridobili seznam vseh strokovnih izrazov – tako prevzetih (ne glede na izvorni jezik) kot neprevzetih, ki so se pojavili v vzorcu (o vzorcu gl. vec v naslednjem razdelku). Pri tem izpis ni bil popolni, temvec selektivni. Presoja o tem, ali gre za strokovni izraz ali ne, ali gre za strokovni izraz z obravnavanega podrocja ali ne ter kje je meja strokovnega izraza, je bila subjektivna, naštetega tudi nismo preverjali pri podrocnem strokovnjaku.23 23 Kljub temu ocenjujem, da je moje poznavanje strokovnega izrazja menedžmenta dovoljšnje za to, da izpis ustrezal potrebam disertacije. Ceprav nisem podrocni strokovnjak, imam reden in vecletni stik s strokovnim izrazjem menedžmenta prek študija in udejstvovanja v tej diskurzni skupnosti. Koncala sem magistrski študijski program »Management v izobraževanju«, sem pridružena clanica Katedre za management Fakultete za management Univerze na Primorskem in clanica društva SAM. Vsekakor pa so bili podrocni strokovnjaki vkljuceni v naslednjo metodo dela, tj. intervjuvanje. Pri izpisu je bila ohranjena avtenticnost v zapisu, vkljuceni so bili tudi kazalniki terminološke neustaljenosti ali neodlocnosti. Neprevzete strokovne izraze smo izpisali zaradi njihove morebitne sopomenskosti terminološkim anglicizmom in zato, ker so nekateri na prvi pogled neprevzeti izrazi v resnici prevzeti – kalki – ali pa prilagojeni do nerazpoznavnosti (npr. nemcizmi). Pri prevzetih strokovnih izrazih so bili vkljuceni predvsem izrazi, ki imajo v anglešcini isti koren kot v slovenšcini (tudi ce niso prevzeti iz anglešcine). Pri tem smo se osredotocili na kljucne izraze z obravnavanega podrocja ter krovne izraze s podrocij, ki so z menedžmentom tesno povezana (organizacija, trženje oz. marketing ter inoviranje). Pri meji strokovnega podrocja smo ravnali po zgledu Logar, Vintar (2008). Skupno je bilo izpisanih 1116 strokovnih izrazov. Izpisani strokovni izrazi so bili v delu analize primerjalno dopolnjeni še izrazi iz slovarjev in podobnih jezikovnih virov (kateri natancno, je razvidno v naslednjem razdelku), izpis smo torej dopolnili tudi z metodo od zgoraj navzdol. Izpisovanje je bilo dopolnjeno še z analizo konteksta prevzemanja na podlagi podatkov iz kolofona obravnavanih revij, obeh uvodnikov v prvo številko, prispevkov o terminologiji (Izzivi managementu, Sekcija za izrazje) ter podatkov na spletni strani društva, ki izdaja revijo Izzivi manegementu. Namen te analize je bil ugotoviti vzroke odlocitev avtorjev za rabo dolocenega strokovnega izrazja in vzroke za pojav sopomenskih strokovnih izrazov. Pozorni smo bili tudi na podatke o jezikovni politiki oz. odnosu do prevzemanja v revijah, kar je služilo kot vez med besedili (prva metoda) in intervjuji (tretja metoda). Ravnali smo torej v skladu s teorijo analize diskurza in sociolingvistiko ter sociokognitivnim pristopom, v intervjuje pa smo vkljucili tudi nekaj dejavnikov, ki jih v obliki vprašanj obravnava Higov prilagoditveni kulturni model (1979), npr. vidik dominantne kulture, podatke o prevzemalcih, vzroke za prevzemanje in vzroke za dolocen nacin sprejemanja novih glasov (v našem primeru [d.]). 5.2.2 Vzorec Raziskava je vkljucevala dva vzorca: a) vzorec pisnih besedil za izpis strokovnih izrazov in analizo konteksta njihove rabe ter b) vzorec izpraševancev. 5.2.2.1 Pisna besedila Analizirali smo dve slovenski strokovno-znanstveni reviji s podrocja menedžmenta: revijo Izzivi managementu in revijo Management, in sicer v naslednjem obsegu: . 3 letniki (6 številk) revije Izzivi managementu (2009–2011), skupaj 250 strani oz. 133.255 besed, . 3 letniki (12 številk) revije Management (2009–2011), skupaj 419 strani; in prva številka revije Management (2006), 95 strani; vseh 13 številk skupaj 422.622 besed. V vzorec smo vkljucili vse vrste besedil: clanke, uvodnike, recenzije, informacije o novostih s podrocja menedžmenta ter ostale prispevke. V Izzivih managementu so objavljena predvsem besedila z obravnavanega podrocja, medtem ko v Managementu nekateri prispevki segajo tudi na sorodna podrocja. Revija Management vsebuje tudi clanke v anglešcini, ki niso bili predmet te raziskave (v obravnavanem obdobju je bil sicer tak le eden). Revijo Izzivi managementu izdaja društvo Slovenska akademija za management. Društvo združuje strokovnjake z razlicnih fakultet, a je, sodec po aktivnih clanih, še najbolj vezano na Ekonomsko fakulteto UL. Društvo ima tudi Sekcijo za izrazje in spletno dostopen Angleško-slovenski prevajalnik strokovnih izrazov.24 Revijo Management izdaja Fakulteta za management UP. 24 Dostopno prek: http://sam-d.si/slovar/ (4. 12. 2018). 25 Danes te revije objavljajo clanke samo v angleškem jeziku, revija EBR pa eno številko letno v slovenšcini. Od leta 2005 sicer izhaja tudi revija Projektna mreža Slovenije – PMS (izdaja jo Slovensko združenje za projektni management), ki tudi objavlja besedila v slovenšcini, od leta 2012 izhaja še Revija za univerzalno odlicnost (Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu), tudi ta objavlja besedila v slovenšcini. Za reviji Izzivi managementu in Management smo se odlocili, ker so starejše revije s podrocja menedžmenta in teorije organizacije oz. ekonomije pri nas (Economic Business Review – EBR, Organizacija, Naše gospodarstvo) v casu nastajanja disertacije vecino clankov objavljale v angleškem jeziku.25 Obenem sta izbrani reviji že približno pred desetletjem postali izrazito osredotoceni le na podrocje menedžmenta in sorodnih ved. Revija Management je prosto dostopna strokovno-znanstvena revija, ki je v obravnavanih letih izhajala v tiskani in elektronski obliki. O tem, komu je namenjena, je v kolofonu revije zapisano: Revija Management je namenjena managerjem in podjetnikom, raziskovalcem in znanstvenikom, študentom in izobražencem, ki snujejo in uporabljajo znanja o obvladovanju organizacij. Združuje dejavnostne, vedenjske in pravne vidike managementa in organizacij. Obravnava dejavnosti organizacij, njihovo urejenost in sredstva, ki jih uporabljajo. Obsega management tehnologij in management ljudi, obravnava delovanje organizacij v razlicnih okoljih. Zastopa svobodo misli in ustvarjanja, sprejema razlicnost vrednot, interesov in mnenj. Zavzema se za eticnost odlocanja, moralnost in zakonitost delovanja. Revija Management je vkljucena v EconPapers in DOAJ; izhaja s .nancno pomocjo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Revija izhaja štirikrat letno, in sicer od leta 2006 dalje. V letih 2009–2011 je bil njen odgovorni urednik Mitja Tavcar (UP), glavni urednik pa Štefan Bojnec (prav tako UP). Mednarodni uredniški odbor je sestavljalo 27 clanov. Revija je imela v obravnavanih letih lektorico za slovenšcino, obcasno (za drugo, tretjo in cetrto številko letnika 2010 ter za letnik 2011) pa tudi lektorja za anglešcino; že leta 2007 so se namrec v reviji zaceli pojavljati clanki v anglešcini, in sicer po en clanek na številko. Revija Izzivi managementu je spletno prosto dostopna strokovno-znanstvena revija. Njena naloga je, sodec po Uvodniku v prvo številko (2009), prispevati k razvijanju pretoka sporocil med teorijo in prakso menedžmenta. Revija izhaja dvakrat letno pri društvu SAM, in sicer od leta 2009 dalje. Njen urednik pa je bil v casu, ki smo ga zajeli v vzorec, Jure Kovac (UM). Uredniški odbor je sestavljalo šest clanov. Revija je imela v obravnavanih letih tudi lektorico za slovenski jezik. 5.2.2.2 Izpraševanci, izvedba intervjujev in intevjujska vprašanja Intervjuvala sem 16 oseb, povezanih z revijami s podrocja menedžmenta v Sloveniji: 12 urednikov oz. clanov uredniških odborov, 2 lektorici za slovenšcino in 2 prevajalki (anglešcina – slovenšcina): A126 – Management: 2 urednika in 1 clan uredniškega odbora 26 Kode A1 itd. bodo uporabljene tudi v nadaljnji analizi. 27 Dodatno sta mi ena lektorica in en prevajalec odgovore na intervjujska vprašanja poslala po elektronski pošti, vendar pa teh odgovorov v disertacijo nisem kljucila; deloma zaradi casovne zakasnitve, deloma zato, ker so bili njuni odgovori pisni in ne ustni kot pri ostalih izpraševancih. A2 – Izzivi managementu: 2 urednika (1 istocasno tudi clan uredniškega odbora revije Projektna mreža Slovenije) in 2 clana uredniškega odbora (tudi clana Sekcije za izrazje SAM) A3 – EBR: 2 clana uredniškega odbora A4 – RUO (Revija za univerzalno odlicnost): 1 urednik in 1 clan uredniškega odbora (en clan uredniškega odbora je isti kot pri reviji Management) A 5 – Naše gospodarstvo: 1 clan uredniškega odbora Organizacija – clan uredniškega odbora, tudi clan uredništva pri reviji Izzivi managementu (A2) in en clan že pri reviji Management (A1) Projektna mreža Slovenije – 1 clan uredniškega odbora, tudi clan uredniškega odbora revije Izzivi managementu (A2) Intervjuji so bili izvedeni med julijem 2018 in februarjem 2019. Prošnjo za intervju s podatki o razlogih in namenu raziskave sem poslala 18 naslovnikom, in sicer po elektronski pošti. Izmed 14 urednikov in clanov uredniških odborov samo en naslovnik ni odgovoril na mojo pošto (je upokojen, tako da morda ne uporablja vec meni znanega e-naslova), eden pa je želel opraviti intervju v poznejšem casu, ki je bil za disertacijo že prepozen. Intervjuje sem tako izvedla z 12 uredniki oz. clani uredniških odborov, dvema prevajalkama in dvema lektoricama.27 Dan pred intervjujem sem vsem izpraševancem po elektronski pošti na vpogled poslala intervjujska vprašanja. Intervjuji so trajali povprecno 60 minut. Intervjuje sem zvocno posnela in transkribirala.28 Tako posnetki kot transkripti so bili naknadno anonimizirani. 28 Zvocni posnetki in transkripti so dostopni pri avtorici. Ob tem naj še dodam, da zaradi tehnicnih težav zadnji del intervjuja z enim izpraševancem ni bil zvocno posnet, temvec samo sproti rocno zapisan. Eden od intervjujev se je zaradi nepricakovane obveznosti izpraševanca predhodno koncal pri zadnjem sklopu vprašanj. Z enim izpraševancem je bil posnet samo zacetek, intervju pa je bil zapisan in nato overjen pri izpraševancu. 29 Za lektorje in prevajalce prilagojena vprašalnika sta v Prilogi 1. Na podlagi pregleda literature in lastnega delnega poznavanja problematike sem oblikovala tri vprašalnike (gl. spodaj in Prilogo 1), in sicer posebej za urednike (oznaka A), lektorje (oznaka B) ter prevajalce (oznaka C). Vsebovali so 27–37 vprašanj, organiziranih v štiri sklope. Analizo vsebine intervjujev sem opravila na podlagi kodiranja in izlocitve besedila ter s pomocjo (prirejene) analize tematske mreže (Stirling 2001 v Roblek 2009, 54, Roblek 2009, 56–68). V nadaljevanju predstavljamo vprašalnik za urednike in clane uredniških odborov.29 __________________________________________________________________________ I. sklop: Uvodna vprašanja Ste (Bili ste) clan uredniške skupine in recenzent pri reviji Management/Izzivi managementu/drugi reviji, raziskovalec in tudi visokošolski predavatelj. 1. Kakšno je vaše uredniško in recenzentsko delo? (Ste v tej vlogi (urednik in recenzent) redno ali obcasno? Ti dve vlogi opravljate še pri drugih domacih in tujih revijah? Se ti dve vlogi glede na revijo razlikujeta? Ce da, kako?) 2. Revija, pri kateri ste urednik, obravnava podrocje menedžmenta/managementa in organizacije. Menedžment/management uvršcamo po nekaterih klasifikacijah v ekonomijo, po drugih pa v upravne in organizacijske vede (poleg menedžmenta so v to skupino uvršcene še javna uprava, javne službe in logistika). Kaj je po vašem mnenju ustreznejša uvrstitev oz. zakaj vec razlicnih uvrstitev? a. Kaj imata po vašem mnenju skupnega javna uprava in menedžment/management? Se vam zdi izraz javna uprava ustrezen? 3. Kako razumete besedo menedžment/management na vašem strokovnem podrocju? 4. Po kateri strokovni literaturi najpogosteje posegate: domaci ali tuji? V katerem jeziku/katerih jezikih je tuja strokovna literatura, ki jo prebirate? Govorite še katere druge tuje jezike? Katere? 5. Ste študirali doma in/ali tudi v tujini? V katerem kraju oz. državi? 6. Ali menite, da vaše branje in objavljanje besedil v angleškem jeziku (ce objavljate v angleškem jeziku) vpliva na vaše pisanje v slovenskem jeziku? Kaj vas spodbuja k pisanju v angleškem (tujem) jeziku? 7. Ali menite, da pisanje slovenskih clankov na podlagi angleške literature v vašem primeru vpliva na uporabljeno strokovno terminologijo v slovenskem jeziku (uporabljate zato vec anglicizmov ali na hitro dobesedno prevedenih izrazov) ali pa je vaše ustvarjanje enako, kot ce bi to potekalo na podlagi slovenske literature? 8. Ali lahko približno ocenite oz. ali menite, da je v reviji (Management/Izzivi managementu/druga revija) prevec / srednje veliko število / malo anglicizmov? Lahko navedete nekatere (motece anglicizme)? 9. Kaj menite o objavljanju slovenskih avtorjev z vašega strokovno-znanstvenega podrocja v angleškem jeziku? Je za vas pomembnejše vaše objavljanje strokovno-znanstvenih prispevkov v slovenskem ali v angleškem jeziku? Zakaj je eno za vas pomembnejše od drugega oz. enako pomembno? 10. Kaj je po vašem mnenju vzrok, da vedno vec slovenskih strokovno-znanstvenih revij z obravnavanega podrocja objavlja vedno vec clankov v (ali samo v) angleškem jeziku? Predlagate kako rešitev oz. spremembo glede tega stanja ali menite, da je v redu tako? Ce da, zakaj? 11. Ali se ukvarjate tudi s pedagoškim delom? Kaj je po vašem mnenju naloga visokošolskega ucitelja na podrocju strokovne terminologije? 12. Ste avtor ucbeniških ali drugih študijskih gradiv v slovenskem jeziku? Ce da, kaj vas spodbuja k pisanju teh gradiv in kakšne prednosti to prinaša (tudi glede slovenske terminologije)? Kakšne so zadrege pisanja teh gradiv v slovenšcini? Izpraševalceve opombe: II. sklop: Prevzemanje (angleških) strokovnih izrazov in domaci strokovni izrazi 1. Lahko navedete nekaj prevzetih besed (tujk) iz anglešcine, ki jih uporabljate, in nekaj takih, ki jih ne bi uporabljali (a jih uporabljajo drugi), kot strokovne izraze na vašem strokovnem podrocju? 2. V nadaljevanju vam bom pokazala 18 strokovnih izrazov. Katere izmed spodaj navedenih izrazov s podrocja managementa/menedžmenta in organizacije bi uporabljali (uporabljate)/ne bi uporabljali (ne uporabljate) ali pa uporabljate vcasih, vcasih pa ne? Kaj uporabljate namesto njih oz. ali lahko predlagate ustreznejši izraz? Strokovni izraz Izraz uporabljam/bi uporabljal. Navedite še drug (domaci) izraz, ki ga uporabljate/bi ga uporabljali namesto prevzetega strokovnega izraza. korporacija angl. corporation DA NE DA IN NE organizacija (kot združba) angl. organization DA NE DA IN NE management (kot proces, znanost) angl. management DA NE DA IN NE menedžment (kot proces, znanost) angl. management DA NE DA IN NE management (kot vodilni kader) angl. management DA NE DA IN NE menedžment (kot vodilni kader) angl. management DA NE DA IN NE koordiniranje DA angl. coordination NE DA IN NE projektno obvladovanje kriz angl. project crisis management DA NE DA IN NE kompetenca angl. competence DA NE DA IN NE depresija angl. depression DA NE DA IN NE dezinvestiranje angl. disinvesting DA NE DA IN NE dokapitalizacija angl. recapitalization DA NE DA IN NE restrukturiranje angl. restructuring DA NE DA IN NE outsourcing angl. outsourcing DA NE DA IN NE (notranji) resursi angl. (internal) resources DA NE DA IN NE tim angl. team DA NE DA IN NE marketing angl. marketing DA NE DA IN NE rivalstvo angl. rivalry DA NE DA IN NE (re)pozicioniranje angl. (re)positioning DA NE DA IN NE imidž angl. image DA NE DA IN NE cloveški potencial angl. human potential DA NE DA IN NE 3. Kako bi opredelili naslednje izraze: gospodarjenje, management/menedžment, menedžiranje, obvladovanje, ravnanje z, urejanje, upravljanje in vodenje? So kateri izmed njih sopomenski? Izpraševalceve opombe in razmišljanja: III. sklop: Jezikovna politika in drugi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje in razvoj terminologije 1. Ali ima slovenska revija (Management/Izzivi managementu/druga revija), pri kateri ste urednik (in recenzent), izoblikovano jezikovno politiko glede prevzemanja terminologije? Ce da, ali se ta priporocila dosledno upoštevajo? 2. Ali so v odlocanje o ustrezni terminologiji vkljuceni še drugi akterji/telesa ali zapisani napotki, dokumenti na strokovnem in/ali nacionalnem nivoju? Ce menite da, kateri? Menite, da bi se lahko njihovo delo (npr. glede organizacije, odzivnosti in dosegljivosti) izboljšalo? Ce da, kako? 3. Kateri problemi v zvezi s terminologijo in prevzemanjem tujih (angleških) strokovnih izrazov so na vašem podrocju najbolj pereci in kaj bi bili lahko vzroki zanje? Katere rešitve predlagate? 4. Ali pri reševanju terminoloških problemov sodelujete z drugimi strokovnjaki z vašega podrocja ali jezikoslovci? Ce da, s katerimi in kako? Kako probleme rešite? 5. Kakšna so medsebojna razmerja in vpliv jezikovnih posrednikov (avtorjev, recenzentov, lektorjev, urednikov, prevajalcev) pri odlocanju o ustrezni rabi strokovnega izrazja (domacih ali tujih izrazov)? Kdo ima po vašem mnenju najvecjo »moc« odlocanja v zvezi s prevzemanjem strokovnih izrazov? 6. Ali menite, da je zaradi objavljanja (tudi) v anglešcini (v reviji Management/druga revija) v slovenskih prispevkih vec terminoloških anglicizmov?/Ali menite, da je zaradi objavljanja samo v slovenšcini (v reviji Izzivi managementu) terminoloških anglicizmov manj? 7. Se njihovo število v recenzentskem postopku zmanjša? Spodbujate sodelovanje med avtorji in lektorji oz. prevajalci? 8. Kdo oz. kaj (poleg zgoraj navedenega) še vpliva na vaše odlocanje glede rabe domacih in/ali prevzetih (angleških) strokovih izrazov in na enotnost strokovne terminologije? Kaj ima pri tem najpomembnejši/najmocnejši vpliv? 9. Ali je stroka oz. strokovna skupnost, v kateri delujete, enotna pri odlocanju za prevzemanje ali proti prevzemanju tujih (angleških) strokovnih izrazov (Lahko navedete primer strokovnega izraza)? Zakaj da/ne? 10. Obstajajo na vašem podrocju (nepovezane) strokovne skupnosti (stanovska združenja ali društva)? Ce da, katere? 11. Kakšen vpliv ima, po vašem mnenju, na rabo prevzetih ali domacih strokovnih izrazov visoko šolstvo (jezikovna politika v visokem šolstvu, predavatelji, visokošolski ucbeniki in druga visokošolska strokovna literatura ter viri)? 12. Kakšen vpliv ima na prevzemanje angleških besed, po vašem mnenju, narašcajoca dvojezicnost (anglešcina kot drugi jezik, ki naj bi ga vsi obvladali)? 13. Ali imajo po vašem mnenju družbeni sistem, ideologija in vladajoca elita vpliv na rabo dolocenih strokovnih izrazov in prevzemanje? Ce da, kako? Lahko navedete kak primer? Izpraševalceve opombe in razmišljanja: IV. Sklop: Zakljucna vprašanja 1. Kako bi se po vašem mnenju lahko bolje in intenzivneje ukvarjali z oblikovanjem in razvijanjem strokovne terminologije obravnavanega (oz. vašega) podrocja v Sloveniji? 2. Imate kakšno vprašanje (oz. ali ga ima izpraševalec) v zvezi z obravnavano tematiko ali raziskavo? 3. Bi v zvezi z obravnavano tematiko še kaj pripomnili? V. sklop: Splošni podatki Formalna izobrazba: diploma s podrocja _______________magisterij s podrocja __________doktorat s podrocja ______________ Strokovno podrocje/raziskovalno podrocje: Primarno delo: raziskovalec ucitelj drugo: __________ Drugo delo (npr. delo v tujini ali v drugi organizaciji): __________ Delovna doba: Ustrezno oznacite ali dopišite. skupaj na tem delovnem mestu manj kot 5 let manj kot 5 let 5–10 let 5–10 let 10–15 let 10–15 let 15–20 let 15–20 let vec kot 20 let vec kot 20 let Starostna skupina: Ustrezno oznacite ali dopišite. manj kot 35 let 35–50 let 51–65 let 66 let ali vec Clan združenja/društva: da ne ne vec Naziv združenja/društva: _________________________ Vloga (npr. predsednik, aktivni clan, manj aktivni clan idr.): _________ _____________________________________________________________________________________ 5.2.2.3 Strokovno-znanstvena diskurzna skupnost Ker je treba žanre in pojave, povezane z njimi, tudi strokovno izrazje in njegovo prevzemanje, proucevati skupaj s kontekstom, so za našo raziskavo pomembni tudi podatki o diskurzni skupnosti (njenih ciljih, vrednotah, dogovorih, pricakovanjih). V skladu z izbranima revijama sta diskurzni skupnosti v tej raziskavi dve: prva je strokovno-znanstvena skupnost revije Izzivi managementu, druga pa strokovno-znanstvena skupnost revije Management, pri cemer so nekatere osebe del obeh. V spodnji tabeli je zgošcen prikaz njunih znacilnosti. Tabela 1: Znacilnosti strokovno-znanstvenih diskurznih skupnosti revije Izzivi managementu in revije Management Izzivi managementu Management Strokovno-znanstvena skupnost (clanstvo) jezikovni posredniki revije (uredniki, avtorji, recenzenti), njeni bralci (teoretiki in praktiki), društvo SAM (s Sekcijo za izrazje), del UL EF in širše (predvsem slovenski prostor, tujina izjemoma) jezikovni posredniki revije (uredniki, avtorji, recenzenti), bralci (teoretiki in praktiki), UP FM in širše (slovenski prostor in tujina) – Podskupina clani druge diskurzne skupnosti: lektorji za slovenski jezik clani druge diskurzne skupnosti: lektorji za angleški in slovenski jezik Cilji skupnosti povezovanje teorije in prakse; razvijanje odprtega prostora dialoga med teoretiki in praktiki povezovanje teorije in prakse; vkljucevanje v procese globalizacije in civilizacije znanja Vrednote skupnosti odprtost za dialog; kakovost besedil; domace strokovno izrazje svoboda misli in ustvarjanja; sprejemanje razlicnosti vrednot in interesov, mnenj in stališc; eticnost odlocanja; moralnost in zakonitost delovanja; kakovost besedil; domace strokovno izrazje Mehanizmi za komuniciranje med clani in nudenje informacij Klepetalnica društva SAM, letna konferenca društva SAM, letna skupšcina društva SAM letna konferenca FM Vrsta revije strokovno-znanstvena strokovno-znanstvena Izdajatelj društvo SAM UP FM Urednik (2009–2011) clan UM clan UP Uredniški odbor clani UL EF in praktiki clani UP FM, UL EF, UM FOV, clani tujih univerz, inštitutov in akademij in Svetovne banke Avtorji prispevkov teoretiki in praktiki teoretiki (v vecini) in praktiki Ciljni bralci teoretiki in praktiki teoretiki (v vecini) in praktiki Pricakovanja glede prevzemanja uporaba domacih strokovnih izrazov (ce ti obstajajo) uporaba domacih strokovnih izrazov (ce ti obstajajo) Dogovori/priporocila glede prevzemanja prednost domacih strokovnih izrazov pred tujimi prednost domacih strokovnih izrazov pred tujimi Odlocanje glede prevzemanja vpliv Sekcije za izrazje društva SAM (izdajatelja revije) »Zaželena je raba slovenskih razlicic strokovnih terminov namesto tujk« (v kolofonu: Navodila avtorjem) 5.2.3 Referencno gradivo Pri analizi strokovnih izrazov smo uporabili še naslednje referencne vire: . Baza slovenskih sinonimov. 2017–2019. Dostop 24. 2. 2019, https://sinonimi.si/. . Bunc, Stanko. 1981. Slovar tujk. Ljubljana: Glotta. . Collin, Peter H. (prevod: Majda Ažman-Bizovicar). 1996. Angleško-slovenski in slovensko-angleški poslovni slovar. Ljubljana: DZS. . Collins Cobuild Dictionary of English. 1989. London: Collins. . Digitalna knjižnica Slovenije (dLib). Dostop 24. 2. 2019, https://www.dlib.si/. . Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Slovensko-angleški slovar. Dostop 24. 2. 2019, http://dztps.si/sl/glosarji/interaktivni-slovarji/slovensko-angleski-poslovni-slovar. . Evroterm. Vlada Republike Slovenije. Dostop 24. 2. 2019, https://evroterm.vlada.si/. . Filipovic, Nenad, Milojka Popovic, Danica Purg in Denise Vakanjac. 2001. Slovar poslovnih izrazov v anglešcini in slovenšcini. Ljubljana: Mladinska knjiga. . Finance. Dostop 24. 2. 2019, https://www.finance.si/. . Gigafida. Dostop 24. 2. 2019, http://www.gigafida.net/. . Görlach, Manfred. 2005. A Dictionary of European Anglicisms. Oxford: Oxford University Press. . Grad, Anton, Henry Leeming. 1990. Slovensko-angleški slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. . Grad, Anton, Ružena Škerlj in Nada Vitorovic. 1978. Veliki angleško-slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. . Kurian, George Thomas. 2013. The AMA Dictionary of Business and Management. New York: Amacom. . Leksikon Cankarjeve založbe. 1973. Ljubljana: Cankarjeva založba. . Leksikon Cankarjeve založbe. 1988. Ljubljana: Cankarjeva založba. . Longman Business English Dictionary. 2000. Harlow: Longman. . Longman Dictionary of Business English. 1991. Harlow: Longman. . Longman Dictionary of Contemporary English. 2008. Harlow: Pearson Longman. . Merriam-Webster Dictionary. Merriam-Webster. Dostop 24. 2. 2019. https://www.merriam-webster.com/. . Mramor, Dušan. 1999. Slovar poslovnofinancnih izrazov: slovensko-angleški, angleško-slovenski. Ljubljana: Gospodarski vestnik. . Password: English Dictionary for Speakers of Slovenian. 1999. Ljubljana: DZS. . PONS spletni slovar. Pons. Dostop 24. 2. 2019, https://sl.pons.com/prevod/anglešcina-slovenšcina. . Potocnik, Vekoslav, Alenka Umek. 2004. Terminološki slovar trženja: angleško-slovenski, slovensko-angleški. Ljubljana: GV založba. . Sinonimni slovar slovenskega jezika. 2016. Ljubljana: Založba ZRC, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. . Slovar izrazov s podrocja menedžmenta in sorodnih podrocij. 2019. Slovenska akademija za management. Dostop 24. 2. 2019, http://sam-d.si/slovar/. . Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. 2014. Dostop 24. 2. 2019, https://fran.si/. . Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2008. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostop 24. 2. 2019, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html. . Slovar sopomenk sodobne slovenšcine. Center za jezikovne vire in tehnologije. Dostop 24. 2. 2019, https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/. . Slovar tujk (Duden). 2006. Tržic: Ucila. . Slovenski pravopis: Slovar. 2001. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. . Snoj, Marko. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. . Šega Lidija, 2001. Mali poslovni moderni slovar. Ljubljana: Cankarjeva založba. . Šega, Lidija. 1997. Poslovni moderni slovar. Ljubljana: Cankarjeva založba. . Tavzes, Miloš. 2002. Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. . The Penguin Thesaurus. 2004. London: Penguin. . Turk, Ivan. 2004. Poslovno-organizacijski pojmovnik. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. . Vasic, Vera, Tvrtko Prcic in Gordana Nejgebauer. 2001. Recnik novijih anglicizama: Du yu speak anglosrpski? Novi Sad: Zmaj. . Vecjezicni spletni slovar Glosbe. Dostop 24. 2. 2019, https://sl.glosbe.com. . Veliki angleško-slovenski slovar Oxford. 2006. Ljubljana: DZS. . Veliki splošni leksikon. 1997–1998. Ljubljana: Državna založba Slovenije. . Verbinc, France. 1974. Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. . Webster Comprehensive Dictionary: Encyclopedic Edition. 1992. Chicago: Ferguson Pub. . Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Uradni list RS. Dostop 24. 2. 2019, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291. 5.2.4 Potek raziskave a) Najprej smo izvedli uvodno raziskavo po zgoraj opisani metodi izpisovanja strokovnih izrazov iz besedil, vendar le na treh izbranih besedilih: dveh iz revije Izzivi managementu, enega iz revije Bancni vestnik. Ta del raziskave je že pokazal prve relevantne ugotovitve, ki jih podajamo na zacetku razdelka Rezultati v tocki 3.3.1.1. b) V drugem koraku smo se osredotocili zgolj na strokovni izraz menedžment/management. Proucili smo njegov pomen in besedilno pojavnost (pogostost, sobesedilo, zapis, sopomenskost), in to ne le v revijah Izzivi managementu in Management, temvec tudi v referencnih virih (prim. prejšnji razdelek). Analiza se je izkazala za obsežnejšo, kot smo sprva predvidevali (gl. razdelek 3.3.1.2). c) V tretjem koraku smo analizirali uvodnike in druga zgoraj našteta besedila, ki kažejo jezikovno politiko revij Izzivi managementu in Management. Rezultati te analize so bili koristni za izvedbo in interpretacijo intervjujev. c) Sledilo je rocno izpisovanje strokovnih izrazov. Izmed 1116 izpisov smo jih nato za natancnejšo analizo izbrali 41, med temi je bil tudi en oblikovno prilagojeni germanizem (cilj), en hrvatizem, tj. upravljanje, ki se pogosto pojavlja kot sopomenka managementu, in en zakrito prevzeti strokovni izraz ali kalk (poslanstvo). Seznam izbranih strokovnih izrazov skupaj s celotno analizo je dostopen v Prilogi 2. Celotna analiza je pomenila obravnavo besedilnih kazalnikov negotovosti, analizo sopomenskosti in razumevanja pomena, ugotavljanje casa prve pojavitve strokovnega izraza v slovenskem jeziku, njegove prisotnosti v korpusu Gigafida in drugih referencnih virih ter pripis hrvaških, srbskih in makedonskih prevodnih ustreznic. Pri izbiri 41 strokovnih izrazov smo izhajali iz vsebinske opredelitve obravnavanega podrocja po Druckerju (2001), zgolj »vzorcno« pa smo vkljucili še podrocje poslovnih financ. 41 strokovnih izrazov tako pokriva naslednje teme: . organizacija in sorodni izrazi (korporacija, organizacijska struktura, prestrukturiranje/restrukturiranje, organizacijska kultura in klima) . organizacijski oblastveni funkciji (funkcija upravljanja in funkcija managementa/ravnateljevanja) . upravljanje in korporacijsko/korporativno upravljanje . 4 naloge managementa (planiranje/nacrtovanje, organiziranje/ciljno urejanje, kontroliranje/nadziranje in vodenje (vodenje kot domaci izraza je tu obravnavan v delnih ali navideznih sopomenkah za management), poleg teh pa še koordiniranje, komuniciranje in motiviranje . strateški management (vizija, strategija, politika, poslanstvo, cilji) . ravnanje s clovekovimi zmožnostmi/management zmožnosti zaposlenih (cloveški resursi, kadri, cloveški potencial, tim, kompetenca, mobing, outsourcing) . ekonomika (resursi – interni/notranji resursi) . projektni management, krizni management in management tveganj . marketing (imidž/image, rivalstvo, repozicioniranje) . poslovne finance/trgovanje (insajderstvo, financna sanacija) . inoviranje Rezultati tega koraka raziskave so najobsežnejši in zajemajo celotni razdelek 3.3.1.3. d) V petem koraku so bili izvedeni še polstrukturirani intervjuji z jezikovnimi posredniki. Z intervjuji smo proucili njihova medsebojna razmerja in vpliv oz. moc odlocanja v povezavi s prevzemanjem strokovnih izrazov v menedžmentu. Ob tem smo opredelili še glavne izzive nastajanja menedžmentskih strokovnih izrazov v slovenšcini. Kljucne ugotovitve iz tega dela raziskave zakljucujejo poglavje Rezultati (razdelek 3.3.2). 5.3 Rezultati Rezultate podajam v naslednjem zaporedju: 1. rezultati analize terminoloških anglicizmov v besedilih in 2. rezultati analize intervjujev z jezikovnimi posredniki. 5.3.1 Terminološki anglicizmi in drugi prevzeti strokovni izrazi v besedilih 5.3.1.1 Uvodna raziskava Z namenom, da bi predvsem razpoznali besedilne kazalnike terminološke negotovosti, ki je izrazito vezana na bodisi razmerje strokovni izraz v tujem jeziku – strokovni izraz v slovenskem jeziku bodisi na medsebojno razmerje dveh ali vec soobstojecih strokovnih izrazov v slovenskem jeziku (torej na sopomenke), smo prvi izpis terminoloških anglicizmov opravili na treh prispevkih: 1. Ribnikar, Ivan. 2010. Izvedeni financni instrumenti ali financni derivativi in financna kriza. Bancni vestnik 59 (6): 9–11. 2. Rozman, Rudi. 2015. Upravljanje (slovenskih) podjetij. Izzivi managementu 7 (1): 31–39. 3. Andersen, Jon Aarum. 2010. Šest zablod v organizacijski literaturi: možne posledice za ravnatelje (Six Pitfalls in Organization Literature: Implications for Managers), prevod: Rudi Rozman. Izzivi managementu 2 (2): 29–35. Za izbor teh treh prispevkov smo se odlocili zato, ker oba avtorja – eden je v dveh vlogah: prevajalec iz anglešcine in avtor izvirnega prispevka –posebno pozornost namenjata izbiri ustreznega (novejšega) strokovnega izrazja, tj. prevoda ali domacega izraza za znacilno oz. specializirano vsebino obravnavanega podrocja. Tako smo lahko že na majhnem vzorcu besedil razpoznali razlicne nacine prevzemanja in razlicne kazalnike (ne)ustaljenosti strokovnih izrazov v slovenšcini. Prvo besedilo je bilo zanimivo predvsem zaradi zelo raznovrstnih zapisov (novih) prevzetih strokovnih izrazov, druga dva pa iz istega razloga (sicer je te raznovrstnosti manj) ter vsebinsko. Iz vseh treh prispevkov smo izpisali skupno 147 strokovnih izrazov (vkljucno s pisnimi razlicicami): 89 iz prvega besedila (dalje Bes. 1), 38 iz drugega besedila (Bes. 2) in 20 iz tretjega besedila (Bes. 3). Strokovne izraze smo nato po besedilnih kazalnikih terminološke negotovosti razvrstili v naslednjih 16 skupin: 1. raba citatnih izrazov v navednicah Bes. 1: »derivatives«, »financial derivatives«, »derivieren«, »ableiten«, »Ableitung«, »Derivate« in »instruments dérivés« Bes. 2: »corporate governance« 2. raba citatnih izrazov ali slovenskih v navednicah z dodanim tujejezicnim izrazom v oklepaju in navednicah Bes. 1: »derivatives« (»Derivate« in »instruments dérivés«) Bes. 3: »skupen cilj« (»common end«) 3. raba citatnih izrazov v oklepaju in navednicah za prevzetim ali za domacim strokovnim izrazom Bes. 1: premoženjske oblike (»assets«), opcije (»Options«), financne terminske pogodbe (»Futures«), terminske financne pogodbe (»Futures«), zamenjave (»Swaps«), klasicni terminski posli (»forwards«), posredniki (»dealers«), samostojni posredniki (»brokers«) Bes. 3: sprejetje namena (»purpose«), cilj (»objective«), namen (»purpose«), ustvari (»constitute«), vodje (»leader«), ravnatelji (»manager«), »skupen cilj«30 (»common end«) 30 Verjetno bi moralo biti skupen cilj (brez navednic). 4. raba daljših – sopomenskih – besednih zvez, stavkov (tudi z uvajalnim to je) z (vmesno) navedbo strokovnih izrazov v tujem jeziku Bes. 1: temelj ali osnova (»Basis« nemško, »underlyings« angleško) pogodbe; Takrat se placa in izroci tisto, kar je bilo pred casom kupljeno (»effective Andienung«); posel se obracuna v denarju (»cash settlement«); ne imeti obvezo izpolniti pogodbeno zavezo (»bedingte Termingeschäfte«); izpolnitev pogodbene obveznosti je zaveza obeh strani (»unbedingte Termingeschäfte«); tisti, ki so se želeli zavarovati pred kakšnim tveganjem ali se ograditi od njega (»hedgers«), to je prenesti tveganje na koga drugega, ki je pripravljen proti placilu takšno tveganje prevzeti; zacetek konca napihovanja, to je zacetek zmanjševanja kreditov ali dolgov (»deleveraging«) 5. raba tujejezicnega strokovnega izraza ali kratice v oklepaju za slovenskim izrazom Bes. 1: trgovati zasebno (OTC) Bes. 2: upravljanje podjetij (angl. corporate governance); usmerjevalni odbor (angl. board of directors); usmerjevalni (ali upravni) odbor (angl. board of directors), ravnateljevanje (angl. management), zbor delnicarjev (angl. shareholders' meeting); predsednik upravnega odbora (angl. chairman of board of directors); izvršilni odbor (angl. executive committee); glavni ravnatelj (chief executive officer); glavni ravnatelj (CEO); zaupniška teorija upravljanja (angl. stewardship theory); glavni udeleženec ali deležnik (angl. stakeholder); poslanstvo (angl. mission); enotirno upravljanje (angl. one-tier governance); dvotirno upravljanje (angl. two-tier governance); nadzorni svet (nem. Aufsichtsrat; predstojništvo (Vorstand) 6. raba izraza tako imenovani med sopomenskima strokovnima izrazoma ali pred njima (tudi v kombinaciji s kratico oz. v navednicah ali oklepaju; podcr. avt.) Bes. 1: financni instrumenti z velikim tako imenovanim financnim vzvodom; vecina CDSs je namrec tako imenovanih golih (»naked«); obseg tako imenovanih CDSs (»credit default swaps); trgovanje na njihov racun, tako imenovano »proprietary trading« 7. raba prevzetega strokovnega izraza v slovenšcini neprilagojenem zapisu Bes. 3: management, uspešnost dela managerjev, managerski predmeti, nemanagersko znanje 8. raba prevzete besede v navednicah brez spremljajoce tujejezicne ustreznice Bes. 1: »financni produkti« 9. isti pojem poimenovan z razlicnimi vecbesednimi strokovnimi izrazi, ki se razlikujejo samo v besednem redu posameznih besed Bes. 1: financne terminske pogodbe/terminske financne pogodbe, financni izvedeni instrumenti/izvedeni financni instrumenti, financni promptni instrumenti (ustrezneje in bolj razumljivo, ceprav ni navedeno: promptni financni instrumenti) 10. raba vec prevzetih sopomenk Bes. 1: izvedeni financni instrumenti/financni instrumenti/financni derivativi/financni derivati/(osnovni) derivati/derivati; sinteticni izvedeni financni instrument/strukturirani produkti 11. raba veznika ali med dvema sopomenskima strokovnima izrazoma (domacima ali/in tujima) Bes. 1: sinteticni ali hibridni instrumenti, izvedeni financni instrumenti ali derivati, obveznosti ali pasiva Bes. 2: korporacijsko upravljanje ali upravljanje v korporacijah (ali delniških družbah) Bes. 3: managerji ali ravnatelji; management ali ravnateljevanje 12. raba prevzetih ali delno prevzetih strokovnih izrazov (enobesednih in vecbesednih) v slovenšcini prilagojenem zapisu (brez locil in/ali uvajalnih razlagalnih veznikov in drugih izrazov) Bes. 1: aktiva, zunajbilancna aktiva ali (oz.) pasiva, devizni tecaji, krediti, delniški borzni indeksi, investicijske in komercialne banke, špekulanti Bes. 2: planiranje, organizacija, organiziranje, vizija, politika, strategija, strateški plani, kapital; model upravljanja, strateške odlocitve, ekonomska teorija principal – agent, upravljavski organ, delavska participacija pri upravljanju, cloveški kapital, organizacijske teorije, kontrolna organizacijska teorija Bes. 3: menedžment, menedžer, menedžiranje (samo v Komentarju k prevodu)31 31 Rozman (2010, 35): »Slovenisti, ki jim je »management« tujka, besedo poslovenijo v menedžment, ki so jo sprejeli mediji, stroka pa se ji (sicer vse manj) izogiba. V prevodu prevajalec uporablja ravnateljevanje in izpeljanke, ker se mu to zdi vsebinsko ustreznejše, v še vecji meri pa z vidika slovenskega jezika. Seveda pa jo bralec vedno lahko prebere kot menedžment, menedžer, menedžiranje, ce mu je to bolj všec.« 13. raba domacega strokovnega izraza s prevzeto besedo (anglicizmom – ponekod navedeno ob angl.) v oklepaju ali obratno Bes. 2: delniške družbe (korporacije) Bes. 3: voditeljstvo (angl. leadership); uravnavanje podjetja (angl. management); managerji (ravnatelji) 14. raba zakrito prevzetega strokovnega izraza (kalka), tudi z navednicami Bes. 1: delnice (angl. shares, nem. Aktie), vrednostni papirji (nem. Wertpapier) Bes. 3: »ploska« organizacija (angl. flat organization/organizational structure) 15. raba domacega ali navidezno domacega (prikrito prevzetega) strokovnega izraza Bes. 1: terjatev, obveznost, obveznice, obrestne mere Bes. 3: ravnateljevanje, ravnateljstvo, ravnanje32 32 Ravnatelj – prevzeto iz hrvaške enakopisnice ravnatelj (Snoj 1997). 16. uporaba komentarja – utemeljevanja odlocanja za dolocen domaci ali tuji strokovni izraz oz. za ustreznost prevoda Bes. 3: prevajalcev Komentar k prevodu (gl. tudi predhodno op.): ZDRUŽBA. V prevodu uporabljamo besedo združba kot prevod angleške besede »organisation«, ki jo navaja avtor. Združba v slovenskem pomenu sicer pomeni socialno ali družbeno enoto, ki jo sestavljajo njeni clani. Prevod ni povsem ustrezen, saj organizacija (organisation) ni povsem isto kot združba (social unit). Organizacije so namrec tiste združbe, ki so (usmerjeno) nastale z dolocenim namenom. Torej pojem združbe vkljucuje tako formalne kot neformalne združbe: organizacije in neformalne združbe. Ustrezen prevod besede »organisation« bi bil formalna združba […]. Povzamemo lahko, da raba strokovnih izrazov ali/in njihovih tujejezicnih ustreznic v skupinah od 1 do 6 kaže izrazito neustaljenost in neprilagojenost, skupina 7 pa je specificna, saj jo sestavlja samo strokovni izraz manager in njegova besedna družina. Dalje strokovni izrazi, ki smo jih uvrstili v skupine od 8 do 11, izkazujejo sicer prilagojenost jeziku prevzemalcu, a še vedno ne popolne ustaljenosti, medtem ko so strokovni izrazi v skupini 12 izrazno že povsem prilagojeni jeziku prevzemalcu, znaki prevzetosti so pri njih manj opazni, izrazi se zdijo ustaljeni. Skupina 13 vsekakor kaže negotovost avtorja, zdi se, da je ta v dvomih o tem, ali uporablja pomensko ustrezen domaci izraz, ki v stroki ni ustaljen in širše sprejet. Strokovni izrazi v skupini 14 nimajo izraznih znakov prevzetosti, gre za dobesedne prevode, vendar pa v prvih dveh primerih s slovenskim obrazilom (del-n-ica, vrednost-ni). Izrazi v skupini 15 so domaci, izpisani so bili zaradi drugje izkazane sopomenskosti s prevzeto besedo. Skupina 16 izrecno kaže prevajalsko zadrego in s tem posredno na neustaljenost tam obravnavanega strokovnega izraza. Uvodna raziskava je še pokazala, da so izpisani novejši prevzeti strokovni izrazi v menedžmentu v slovenšcino prišli iz (ameriške) anglešcine, medtem ko starejši izrazi izkazujejo vpliv nemšcine ter v manjši meri tudi navezovanje na francošcino (prek nemšcine). Predstaljene kazalnike terminološke negotovosti smo v nadaljnji raziskavi spremljali tudi na vecjem vzorcu besedil iz revij Management in Izzivi managementu, pozorni pa smo bili tudi na morebitne nove. 5.3.1.2 Anglicizem menedžment: pomen, sopomenke 5.3.1.2.1 Menedžment : management Da bi v celoti razumeli terminološko zadrego, ki jo ima v slovenšcini (pa tudi v drugih jezikih) izraz menedžment, je treba poznati njegovo razumevanja v razlicnih družbenih okoljih, v razlicnih zgodovinskih obdobjih in tudi med strokovnjaki z razlicnih raziskovalnih podrocij. Beseda menedžment/management33 se je v anglešcini pojavila v 16. stoletju in ima latinske, italijanske in francoske korenine (Dimovski in Penger 2008, 8). Za zacetnike vede o menedžmentu, npr. Fayola (1916 v Sornet 2011, 5), je menedžment pomenil isto kot upravljanje (fr. in angl. administration). Po M. Parker - Follet (1924 v Daft 2010, 5) je bil menedžment »umetnost tega, da se stvari opravijo ob pomoci ljudi«. To je bila takrat edina organizacijska oblastvena funkcija. V zacetku 20. stoletja se je menedžment še enacil z upravljanjem, s pojavom vecjih organizacij, zlasti delniških družb, pa se je to spremenilo. 33 V disertaciji uporabljam zapis menedžment, razen kadar navajam zapise iz vzorca in kadar citiram. Pravzaprav je bila to težka odlocitev, cetudi zapis menedžment predpisuje Slovenski pravopis 2001 in svetujejo strokovnjaki v Terminologišcu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pa tudi v SSKJ 2014 je iztocnica dana samo v podomacenem zapisu, v nepodomacenem pa ob kvalifikatorju in. Zapis management je v naslovih obeh obravnavanih revij, v obravnavanih clankih iz teh revij, v imenu fakultete in društva, ki izdajata reviji, pa tudi v vecini slovenske strokovne literature o menedžmentu. Stroka podomacenega zapisa vecinsko torej ni sprejela. Zapis management sem iz tega razloga uporabila tudi sama v clanku, objavljenem v Jezikoslovnih zapiskih leta 2015. Ker gre za disertacijo na podrocju jezikoslovja, sem sledila temeljnemu jezikovnemu prirocniku (SP). 34 Uporablja se tudi še star izraz administration – upravljanje; v javnem sektorju public administration . javna uprava/javno upravljanje; angleški izraz governance se nanaša na lastniško upravljanje oziroma upravljanje lastnikov. Z razvojem organizacije in z locevanjem lastnikov od menedžerjev se je pojavila potreba po novih organizacijskih funkcijah. Tako so danes v kapitalizmu prisotne tri osnovne organizacijske vloge: (lastniško) upravljanje (angl. danes governance),34 menedžment ali ravnateljevanje in izvedba (Rozman in Kovac 2012, 69). V podjetju sta menedžment in upravljanje loceni funkciji, delno pa sta med sabo tudi prepleteni. V casu socializma se je na Slovenskem uporabljala predvsem beseda upravljanje, tudi samoupravljanje, beseda menedžment pa ne. Menedžersko teorijo so prvic prakticno uporabili v nepridobitnih ustanovah in vladnih agencijah. Pozneje so menedžment poistovetili s poslovnim menedžmentom, menedžment v javnem sektorju pa so preimenovali v javno upravo (Drucker 2001, 17–18). Menedžment se danes spet uporablja v povezavi z vsemi vrstami organizacij oz. združb/družb, nanaša se tako na procese kot tudi na ljudi – poslovodni organ v organizaciji. Angleška beseda management ima v BusinessDictionary.com dva pomena (povzemamo):35 35 Od tega mesta pa do naslednjega razdelka uporabljam tak zapis besede menedžment in menedžer, kot ga uporabljajo navedeni slovenski avtorji oziroma so navedeni v slovarjih. 1. Organiziranje in usklajevanje aktivnosti podjetja z namenom, da bi dosegli zastavljene cilje. Po Petru Druckerju je osnovna naloga menedžmenta trženje in inoviranje. Menedžment sestoji iz prepletajocih se funkcij oblikovanja politike gospodarske družbe ter organiziranja, nacrtovanja, nadziranja in usmerjanja virov sredstev gospodarske družbe z namenom doseci cilje te politike. 2. Direktorji in vodilni/vodstveniki (menedžerji), ki imajo moc in odgovornost odlocanja in nadziranja podjetja. Kot podpomen se lahko doda še menedžment v pomenu poslovodnega organa, ki ga v slovenšcino danes prevajamo z izrazom uprava (v angl. management, management board, administration, administration board). Drucker (2011, 14–15) je izpostavil še menedžment kot vedo. Zapisal je tudi, da delo menedžerja obsega pet osnovnih operacij (prav tam, 20–21): postavljanje ciljev, organiziranje, motiviranje in komuniciranje ter merjenje in razvoj zaposlenih. V slovenšcini se je razlaga besede menedžer v jezikovnem prirocniku pojavila že v casu pred drugo svetovno vojno – vsebuje jo Trgovsko-gospodarski leksikon, II. del (Uhlír 1938, 66): »Manager (izg. menedžer), angl. podjetnik, ravnatelj, voditelj, upravnik, nadzornik«. Beseda je bila torej razložena s sopomenskimi izrazi. Besede management/menedžment ta leksikon ne vsebuje, vsebuje pa gesli »Ravnateljski svet, gl. geslo: »Delniška družba« in »Upravni svet, gl. geslo: Delniška družba«. Pod geslom »Delniška družba« (prav tam, I. del, 1935, 280–282) je Uhlír (prav tam) navedel tudi organe delniške družbe: a) Upravni svet (na Hrvaškem: ravnateljstvo). Delniško družbo zastopa v vseh zadevah – sodnih in izvensodnih – upravni svet, ki je lahko ena ali vec oseb, tudi nedelnicarji. b) Ravnateljski svet. Tega omenja deln. regulativ, ki vidi v njem organ, ki je do neke mere upravnemu svetu predpostavljen. c) Nadzorstveni organi so v delniški družbi ali nadzorstveni svet ali revizorji racunov. d) Obcni zbor delnicarjev. Leta 1973 zasledimo v Leksikonu Cankarjeve založbe besedno zvezo managerski sistem, ki je razložen kot oblika modernega vodenja. Leta 1988 – v novi izdaji Leksikona Cankarjeve založbe – pa so napisana še naslednja slovarska gesla: management games, manager, managerska revolucija in menažerska bolezen. Slovar tujk (Verbinc 1974) vsebuje tri izraze, povezane z menedžmentom: management, manager/menežer in menežerska bolezen s sledecimi razlagami: management – angl. poslovno vodstvo, vodenje, npr. podjetja, zlasti v ZDA manager – gl. menežer – angl. manager iz fr. ménager voditi, upravljati; kdor vodi gospodarske, organizacijske ipd. posle, poslovodja, tehnicni vodja, ravnatelj (ustanove, podjetja …); režiser, prireditelj športne, umetniške ipd. prireditve menežerska bolezen – bolezenska reakcija telesa (srcne bolezni, bolezni krvnega obtoka itd. pri preobremenjenih ljudeh z odgovornimi funkcijami) Verbinc se je torej odlocil, da uporabnika slovarja od managerja usmeri k podomacenemu zapisu menežer, v katerem je v -ž-ju jasno viden izvorni vpliv francošcine. V SSKJ, 2. knjiga (1975), je »glavno« geslo manager. Od menedžerja in menežerja nas slovar napoti na managerja. V slovarju je sicer zapisana celotna besedna družina: management (vodenje podjetja), manager in menedžer (1. v kapitalisticni ekonomiki vodilni uslužbenec podjetja; direktor, ravnatelj, 2. public. voditelj, organizator, zlasti v gospodarstvu), managerski in menedžerski (nanašajoc se na managerja ali managerstvo) ter managerstvo in menedžerstvo (1. v kapitalisticni ekonomiki sistem, v katerem je vecina bistvenih odlocitev zaupana managerjem; 2. public. poslovno vodenje podjetja). Jasno je torej, da citatni zapis v tem slovarju še ni bil problematicen, manager in menedžer sta bili enakovredni dvojnici. Zgoraj navedeni jezikovni prirocniki menedžment razlagajo predvsem s sopomenkami vodenje, poslovno vodstvo ali poslovodenje, besedo menedžer pa kot vodja, vodilni uslužbenec, poslovodja, ravnatelj, direktor (zadnji dve sta po SSKJ v pomenu 'vodilni uslužbenec v podjetju' menedžerju nadrejeni sopomenki). V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004) je izraz menedžment opredeljen kot 1. poslovodenje, vodenje poslovanja, administriranje in 2. kot poslovodstvo, administracija, oz. natancneje: 1. poslovodenje, vodenje poslovanja, administriranje (business administration process, administration process, management process), business management process) – organizacijsko podrocje nalog, ki zagotavlja uresnicevanje pri opravljanju postavljenih ciljev, poslovne politike in drugih pomembnejših odlocitev iz zornega kota lastništva s podrobnejšim odlocanjem v okviru nacrtovanja, pripravljanja izvajanja in nadziranja izvajanja […] njegov najvišji del je oznacen kot ravnateljevanje; 2. poslovodstvo, administracija (business administration, administration, management) – skupina pooblašcenih oseb, ki na lastno odgovornost vodijo posle na razlicnih ravneh in urejajo izvajanje nalog njihovih podrejencev; z vodenjem poslov je razumeti uresnicevanje odlocevalnega podrocja nalog, razen tistega njegovega dela, ki si ga pridrži lastnik neposredno ali ga prepusti svojim organom; te osebe nacrtujejo, organizirajo, usklajujejo, spodbujajo in nadzirajo delovanje podrejenih, sprožajo in uravnavajo njihovo delovanje; na najvišji ravni se pojavlja kot ravnateljstvo; angl. manager – poslovodnik, administrator (business administrator, administrator, manager) – oseba, ki sodeluje v poslovodni dejavnosti in na neki ravni opravlja poslovodenje […]; na najvišji ravni ima naziv ravnatelj. Tudi v strokovni literaturi obstajajo razlicne opredelitve menedžmenta (Vila in Kovac 1997, 27). Belak idr. (1993, 135) so zapisali, da »Americani ves (kibernetski) proces in podsistem upravljanja pretežno poimenujejo menedžment, Evropejci pa ga obicajno clenijo na lastniški in menedžerski del«. Leta 1987 (133) je Lipovec zapisal, da se svetovna literatura skoraj izkljucno omejuje na ravnanje (problemi organizacije so omejeni na probleme ravnanja), malokdaj pa obširneje obravnava upravljanje, pri nas (v takratni Jugoslaviji) pa nasprotno – vecja je bila usmerjenost v upravljanje. Po Kralju (1998, 13) se management podjetja nanaša na vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. To je strokovno obvladovanje podjetja, medtem ko je upravljanje interesno oz. politicno obvladovanje podjetja (Kralj 2000, 5), njegova glavna naloga pa je urejanje zadev in odlocanje. Dimovski (2005, 3) pravi, da pomeni management »usklajevanje nalog in dejavnosti za dosego postavljenih ciljev in ga tudi opredeljujemo kot ustvarjalno reševanje problemov, ki se pojavljajo na podrocju planiranja, organiziranja, vodenja in pregledovanja razpoložljivih virov pri doseganju poslanstva in razvoja organizacije«. Biloslavo (2006, 20–28) je zapisal, da je management naloga managerjev, ki so strokovnjaki za obvladovanje organizacij, tj. za urejanje zadev v delovanju – poslovodenje (nacrtovanje ciljev, organiziranje, usmerjanje in nadziranje (merjenje) dejavnosti sodelavcev) in vodenje ljudi – so torej poslovodniki in vodje. Turk (2004) je, kot smo videli, sicer uporabil izraz poslovodenje (vodenje poslov), vendar je iz njegove opredelitve razvidno, da menedžmenta ne razume samo kot vodenja poslov, temvec tudi kot vodenje ljudi (»sprožanje in uravnavanje delovanja podrejencev«). Turk (2004) za management uporablja tudi izraz uravnajoce upravljanje. Rozman, Kovac in Mihelcic (2011, 185) pravijo, da je vsebina managementa oz. ravnateljevanja ali ravnanja »usklajevanje ali koordinacija«. Zapisali so (prav tam): Ravnateljevanje ali ravnanje je organizacijska funkcija in proces . ki usklajuje vsa (enovita in ravnalno) organizacijska razmerja in procese same v sebi, med seboj, v povezavi z okoljem in dinamicno, da locene operacije posameznih izvajalcev ostanejo usklajen clen procesa uresnicevanja cilja gospodarjenja; . ki uresnicuje cilje, politiko in strategije, ki jih okvirno doloci upravljanje; . ki obsega planiranje poslovanja, planiranje organizacije, uveljavljanje organizacije, kontrolo organizacije in kontrolo poslovanja. Poleg izraza vodenje se v zgornjih opredelitvah pojavlja tudi izraz poslovodenje, strokovno obvladovanje (podjetja), uravnajoce upravljanje, usklajevanje (nalog in dejavnosti), urejanje zadev in ustvarjalno reševanje problemov. Pri tem gre tudi za odlocanje (na doloceni ravni). V strokovnih opredelitvah managementa kot vede in dejavnosti (v okviru nalog) se pri zgoraj omenjenih avtorjih in še drugih (Možina 2002, Daft 2010, Sornet 2011, Fayol 1916 v Sornet 2011, Mintzberg 1986 in 1989 ter Drucker 1954) pojavljajo naslednji sopomenski, delno sopomenski ali navidezno sopomenski izrazi ter razlage: . nacrtovanje, organiziranje, vodenje, nadziranje (kontroliranje); . doseganje organizacijskih ciljev s pomocjo nacrtovanja, vodenja, kontroliranja (nadziranja); . sprejemanje odlocitev; . umetnost, da se stvari opravijo s pomocjo (prek) ljudi; . upravljanje; . vodenje poslov; . vodenje ljudi k izidom; . dejanje ali nacin »managiranja« (ravnateljevanja); . kontrola in organizacija; . predvidevanje, organiziranje, zapovedovanje, usklajevanje in kontroliranje (nadziranje); . dolocanje ciljev, organiziranje dela, motiviranje, sporocanje; . združevanje prizadevanj; . zasnova, nacrtovanje, organiziranje, pilotiranje (uvajanje) in evalvacija dejavnosti; . naloge, veda (in ljudje); . postavljanje ciljev, organiziranje, motiviranje in komuniciranje, merjenje in »razvijanje« (angl. developing) ljudi; . nacrtovanje, organiziranje, kadrovanje, usmerjanje, usklajevanje, porocanje in priprava proracuna; . odlocanje; . usklajevanje; . organiziranje in vodenje (nacrtovanje in nadzor sta v domeni upravljanja); . organizacijska funkcija in proces; . strokovno obvladovanje podjetja; . uravnajoce upravljanje; . obvladovanje organizacij – poslovodenje in vodenje ljudi; . usklajevanje nalog in dejavnosti za dosego postavljenih ciljev; . ustvarjalno reševanje problemov, ki se pojavljajo na podrocju planiranja, organiziranja, vodenja in pregledovanja razpoložljivih virov pri doseganju poslanstva in razvoja organizacije. Na rabo prevzetih besed in njihovo razumevanje vplivajo tudi slovarji in sorodni prirocniki (npr. enciklopedije). V nadaljevanju je podan kratek pregled pojavljanja gesel management/menedžment in manager/menedžer v splošnih in strokovnih enojezicnih in dvojezicnih slovarjih anglešcine in slovenšcine ter v podobnih prirocnikih. 1. Slovarji anglešcine in drugi prirocniki management (process) o control (Collins Cobuild Dictionary of English 1989) o conduct (Webster Comprehensive Dictionary, Encyclopedic Edition 1992) o handling (Longman Dictionary of Contemporary English 2008) o (1) executive, administration, board, directorate, directors, managers, supervisors, employers, bosses (2) administration, direction, running, control, regulation, supervision, command, rule, government (3) handling, conduct, care, charge (Penguin Thesaurus 2004) o administration (Longman Dictionary of Business English 1991) o the activity or skill of directing and controlling the work of a company or organization (Longman Business English Dictionary 2000) o the organization and coordination of the activities of business in order to achieve defined objectives (Business Dictionary http://www.businessdictionary.com) o (1) control of a company or organization with a goal of making it profitable and sustainable (2) people involved in the operation of a company or organisation, especially the higher echelons, known as Top management (Kurian. 2013. The AMA Dictionary of Business and Management) Management kot proces je torej pojmovan kot nadzor/obvladovanje/kontrola/kontroliranje, vodenje/upravljanje ali postopanje/ravnanje, administriranje/upravljanje, usmerjanje, organizacija/organiziranje in usklajevanje. 2. Slovarji slovenšcine in drugi prirocniki a) manager/menedžer o manager: vodja, vodilni uslužbenec podjetja, posrednik, zastopnik (Leksikon Cankarjeve založbe 1973) o manager, menežer, menedžer: kdor vodi gospodarske, organizacijske posle; poslovodja, tehnicni vodja, ravnatelj ustanove, podjetja … (Slovar tujk 1974) o manager: upravnik, oskrbnik, posrednik (Slovar tujk 1981) o menedžer, manager: direktor, upravitelj (Etimološki slovar 1997) o menedžer: vodilni ali vodstveni uslužbenec v podjetjih; poslovodja, posredovalec (Veliki splošni leksikon 1998) o vrhovni menedžment: vodstvo, vodilni uslužbenci (Slovenski pravopis 2001) Med pogostejšimi sopomenkami za managerja/menedžerja so torej: vodja, poslovodja, direktor, upravitelj/upravnik, posrednik/posredovalec, vodilni uslužbenec. Izraz ravnatelj se v tem pomenu pojavil le v Slovarju tujk (1974). b) management/ menedžment Za menedžment kot proces zasledimo pogosto izraz vodenje; npr. v Slovarju tujk (1974): vodenje, npr. podjetja, zlasti v ZDA, in v Leksikonu Cankarjeve založbe (1973): managerski sistem – oblika modernega vodenja, ki izhaja iz locitve lastnine in upravljanja (vodenja): majhno število uslužbencev, nelastnikov, skrbi za organizacijo velikih podjetij. Menedžment je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih torej pri nas nekaj novega, modernega, nekaj, kar je bilo omejeno na zahodni svet (taka razlaga menedžmeta ostaja tudi še v Velikem slovarju tujk iz leta 2002). V Slovenskem pravopisu (2001) je kot sopomenka za menedžment poleg vodenja zapisan tudi izraz upravljanje. 3. Dvojezicni slovarji in drugi prirocniki management o upravljanje, gospodarjenje (Angleško-slovenski slovar 1978) o (upr., org.) poslovodenje, upravljanje, vodenje, poslovno odlocanje, menedžment, menedžerstvo (Moderni poslovni slovar 1997) o vodenje (Slovar Password 1999) o menedžment oz. poslovodenje (upr. in org.), vodenje poslovanja, administriranje; organizacijsko podrocje nalog za upravljanje postavljenih ciljev, poslovne politike in drugih odlocitev z zornega kota lastništva; ravnateljevanje kot najvišja raven poslovodenja ter ravnanje kot nižja raven poslovodenja (Turk 2004) o vodenje, poslovodenje, upravljanje (Oxfordov Veliki angleško-slovenski slovar 2006) o (priporoceni slovenski prevod) ravnateljevanje, ravnanje s/z; (dopustni slovenski prevod) management, menedžment; (neprimerni slovenski prevod) upravljanje, vodenje, menedžiranje, menedžeriranje (Angleško-slovenski spletni slovar izrazov s podrocja managementa in sorodnih podrocij, 4. 12. 2018) Stalna prevoda za izraz management sta torej vodenje in upravljanje, poleg teh dveh v razlicni slovarjih zasledimo še: poslovodenje, vodenje poslovanja, poslovno odlocanje, menedžment, menedžerstvo, administriranje in »neuveljavljeno« ravna(teljeva)nje. Slovar društva SAM (gl. zadnjo alinejo) je edini, ki loci priporocene, dopustne in neprimerne prevode. Le nekateri slovarji so imeli pri iztocnici management/menedžmet zabeležen tudi drugi pomen, tj. pomen 'vodilni delavec/delavci oz. oblastveni organ': o (manager) upravnik, upravitelj, vodja, oskrbnik, gospodar, direktor, poslovodja (Angleško-slovenski slovar 1978) o geslo manager in še geslo menežer ter geslo ravnatelj: ravnatelj banke – angl. manager (Slovensko-angleški slovar 1990) o (management) kot oblastveni organ: (upr., del.) poslovodstvo, poslovodni organ, vodstvo, uprava, vodilni/vodstveni kadri, vodilni uslužbenci/delavci, management, menedžment (Moderni poslovni slovar 1997) Pregled slovarjev in sorodnih prirocnikov je torej potrdil, da je beseda management/menedžment tako del strokovnega kot del splošnega jezika, in to enako slovenskega kot angleškega. Prirocniki jo opredeljujejo razlicno natancno in zanjo navajajo po vec prevodov oz. sopomenk. 5.3.1.2.2 Menedžment : vodenje, poslovodenje V slovarjih in drugih prirocnikih se je pokazalo, da je pomen menedžmenta smiselno obravnavati skupaj z besedami vodenje, poslovodenje in upravljanje (o zadnjem gl. naslednji razdelek), kar je v svojem clanku obravnaval in utemeljil že tudi Rozman (1996). Po Daftu (2000) je vodenje sposobnost vplivanja na ljudi z namenom, da dosežejo cilje. Nekatere teorije vodenja razlikujejo med vodenjem procesov in vodenjem ljudi, pa tudi med nalogami menedžerja in vodje. Markic (2011) je tako zapisal, da je vodja oseba, ki vpliva na vecjo skupino ljudi in jih pripravi do tega, da mu sledijo ali opravljajo naloge v njegovem imenu, menedžer pa vodi/obvladuje poslovanje organizacije in manjšo, zaokroženo skupino ljudi – vodenje obsega manjši del njegovih nalog, tako da vešcine vodenja niso prevladujoce. V smislu 'menedžment = vodenje' izraz vodenje uporabljata tudi Možina in Kavcic (v Rozman 1996, 13), enako tudi Kralj (1998, 13), ki je zapisal, da se management/menedžment podjetja nanaša na vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. Rozman (1996, 13) kot pogosto neustrezno sopomenko za angleško besedo management omenja tudi izraz poslovodenje, ki se je uporabljal zlasti v obdobju samoupravljanja. Zapisal je, da »zaradi narave samoupravljanja delavcev kot lastnikov podjetja ni treba prepricevati, da bi dogovorjeno naredili. Manager je zgolj strokovnjak, ki usklajuje delo drugih; njegova moc izvira iz stroke, znanja, ne iz položaja«. Enako sopomenskost ('management = poslovodenje') najdemo tudi v Turk (2004), izraz poslovodenje pa je uporabljal tudi Biloslavo (2006, 20–21). Zadnji avtor je v pomenu 'strokovnjaki za obvladovanje organizacij' oblikoval še izraz poslovodniki. 5.3.1.2.3 Menedžment : upravljanje Upravljanje se v kapitalisticnem družbenoekonomskem sistemu razlikuje od upravljanja v socialisticnem družbenoekonomskem sistemu. V kapitalisticnem upravljanju pravica do upravljanja izvira iz lastništva, v socialisticnem upravljanju pa iz dela (Kostic 1963 v Lipovec 1987, 54). Beseda upravljanje se danes v slovenšcini v jeziku organizacije in menedžmenta uporablja predvsem v zvezi z lastniškim upravljanjem. Slovenski izraz upravljanje je lahko prevod za angl. besedo administration (v dolocenih besednih zvezah tudi za management) in governance. Kot piše Mihelcic v Izzivih managementu (2012, 33), »je angleško besedo governance v besednjak angleškega jezika vnesel nekdanji britanski ministrski predsednik Harold Wilson malo pred letom 1980« (dodal je še, da je zanjo nestrokovno uporabljati kot prevodno ustreznico izraz vladanje). Razmerje med angleškima izrazoma management in governance je v tuji literaturi opredelil Schermerhorn (2007–2019): Menedžment je pooblašcen, da vodi oz. upravlja (angl. administer) organizacijo; v ta namen ga imenuje upravljalni organ (angl. governing body). Menedžment je poblašcen, da sprejema odlocitve za izvajanje politike organizacije, lastniško upravljanje (angl. governance) pa se nanaša na oblikovanje vizije in politike organizacije, na pravilno usmerjanje in vodenje (angl. leadership) organizacije, delovanje menedžmenta pa le nadzira. Lastniško upravljanje ima vecjo moc kot menedžment. Rozman (2015, 32) pa je podal naslednjo opredelitev upravljanja: Upravljanje je temelj oblasti v podjetju, ki izvira v kapitalizmu iz lastništva proizvajalnih sredstev. Gre za izvirno, z lastnino pridobljeno oblast (Mihelcic), ki ni neomejena, marvec mora upoštevati tudi zakonske, moralne in druge omejitve. Vecji del oblasti upravljanje prenese na ravnateljevanje (angl. management), katerega oblast je dolocena s položajem v podjetju. O tej temi je objavljen tudi prispevek istega avtorja (Rozman 18. 5. 2017) v Klepetalnici društva SAM, in sicer v okviru debate o enotirnem in dvotirnem modelu upravljanja: Upravljanje je tema, ki je pri nas aktualna že dobrega pol stoletja, medtem ko je prišla v središce zanimanja v svetu šele v zadnjih 20 letih. Do leta 1990 je burilo duhove samoupravljanje, ki ga je znanstvena srenja v svetu spremljala z zanimanjem in sodelovala v njegovem raziskovanju. Zatem smo se vrnili v upravljanje v kapitalisticnem sistemu in se odlocili v velikih podjetjih za nemški dvotirni model. Medtem so se podjetja lastninila, ne nazadnje so mnogi ravnatelji prevzeli podjetja in prišlo je do zakonske možnosti uvedbe enotirnega modela. Rozman (1996, 8) je menil, da k slabemu razumevanju razlike med upravljanjem in managementom prispeva tudi to, da se vse naloge oz. procesi (nacrtovanje, organiziranje, vodenje, nadziranje) zacnejo v upravljanju in nadaljujejo v menedžmentu, ter tudi to, da so (bili) lastniki »pogosto tako upravljalci kot ravnatelji podjetja in je tako obe funkciji opravljala ena oseba« (prav tam). Poleg upravljanja se je kot prevod angleške besede management v vsakdanji praksi najvec uporabljala beseda vodenje (Rozman 1994, 12). Podobno ugotovitev sta konec devetdesetih let prejšnjega stoletja zapisala Vila in Kovac (1997, 31). 5.3.1.2.4 Menedžment: casovni razvoj Heterogenost v slovenšcino prevzetega angleškega izraza management so na pojmovni in izrazni ravni povzrocili številni dejavniki: med drugim družbenoekonomske spremembe v Sloveniji, ki smo jih že omenili, in preoblikovanje prej edine organizacijske oblastvene funkcije v kapitalisticnem družbenem redu nasploh v dve funkciji: upravljanje (angl. governanance, administration, management) in menedžment (angl. management, administration). Posledicno je bilo treba uskladiti strokovno izrazje. Funkcijo upravljanja (v podjetjih) danes povezujemo predvsem z lastniškim upravljanjem (angl. governance). Pri prenosu obeh poimenovanj v slovenšcino je nastopila še dodatna pojmovna težava, saj so obstajale tudi razlike med upravljanjem v samoupravljanju in upravljanjem v kapitalizmu. Ribaric (1989a, 61) je npr. zapisal, da so dolocene spremembe v družbenoekonomskih odnosih v slovenski prostor prišle že z amandmaji k Ustavi SFRJ iz leta 1988. V nasprotju z Ustavo SFRJ iz leta 1974 v novi ureditvi »delo ni /bilo/ vec edina podlaga za prilašcanje in upravljanje« (prav tam, 61). Spremenile so se torej nekatere »temeljne opredelitve družbenoekonomskih odnosov in družbenoekonomskega sistema« (Ribaric 1989b, 367). Obdobje od leta 1989 do zacetka 1990 velja za obdobje prehoda od plansko-tržnega k pretežno tržnemu gospodarstvu. Rus (1992, 90) ga je poimenoval obdobje zacetka velikih sprememb v vseh segmentih družbenega sistema v Sloveniji in obdobje »odlocnejš/ega/ prehod/a/ v tržno gospodarstvo«. Ta prehod je prinesel tudi nova poimenovanja. Rozman in Kovac (2012, 66) sta zapisala, da se je pri nas o menedžmentu in menedžerjih zacelo govoriti konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, »ko se je že dopušcala kritika samoupravnega družbenega sistema in so že obstajale težnje po uvedbi kapitalisticnega nacina gospodarjenja«. V svetovni literaturi pa je bilo ravno nasprotno, pisalo se je predvsem o menedžmentu in šele v zadnjih nekaj desetletjih tudi o upravljanju (Lipovec 1987, 133). V obdobju socializma se za kapitalisticno ekonomiko, kot so se izrazili uredniki SSKJ, znacilna beseda management/menedžment na Slovenskem ni veliko uporabljala; v tem ali podobnem pomenu sta se takrat v glavnem uporabljali besedi vodenje in upravljanje. Oba izraza sta se ohranila tudi po prehodu v tržno gospodarstvo, obenem pa so se pojavili novi pojmi, ki so potrebovali lastna poimenovanja in natancnejše opredelitve. 5.3.1.2.4.1 Management, ravnateljevanje in upravljanje v dLib Da bi bolje spoznali pomen izraza managemet/menedžment in ugotovili, kdaj se je izraz zacel (pogosteje) pojavljati oz. uporabljati v slovenskih besedilih ter kako se je zapisoval, smo pregledali zbirko Digitalna knjižnica Slovenije (dLib). Poleg izraza management/menedžment smo iskali tudi rabo izrazov ravnateljevanje in ravnatelj v istem pomenu ter izrazov upravitelj, upravljanje in direktor. dLib36 je sicer velika zbirka besedil, ki pa ni popolna (zlasti za cas pred 30 leti), zato iskanja izrazov nismo omejili niti le na strokovno-znanstvena besedila niti na cas. Zanimale so nas predvsem prve pojavitve, šlo pa je za t. i. orientacijsko poizvedovanje. 36 Digitalizirano gradivov dLib je v vecji meri starejše (izpred leta 1945). Zajema knjige, casopise, fotografije, rokopise, notno gradivo in drugo gradivo, ki ga hranijo slovenske knjižnice. Izvorno digitalno gradivo pa obsega veliko sodobnih naslovov znanstvenih in drugih serijskih publikacij. Poleg tega predstavljajo vedno vecji delež gradiva v dLib tudi sodobne elektronske knjige slovenskih založnikov. a) Menedžment/management V dLib se ta beseda pojavlja predvsem v reviji Teorija in praksa ter Knjižnica. Prvi zapis besede management (v tej razlicici) smo našli v Teoriji in praksi iz leta 1989, in sicer v prispevku »Management med zakoni in avtonomijo«37 avtorja Janeza Jerovška. Istega leta je v omenjeni reviji mogoce zaslediti še drug prispevek, ki vsebuje besedo management, in sicer komentar Bogdana Kavcica z naslovom »Somrak samoupravljanja«, v katerem omenja »sloviti sistem ameriškega managementa«. Tega leta zasledimo v isti reviji tudi povzetek raziskovalnega porocila »Dejavniki ucinkovitosti poslovodnega organa« avtorjev Andreje Cibron, Darka Deškovica, Bogdana Kavcica in Dane Mesner Andolšek, v katerem je za pojem menedžment kot vodstveni organ uporabljen izraz poslovodni organ. V clanku »Vodenje in upravljanje v visokošolskih knjižnicah: Vtisi s seminarja v Veliki Britaniji« avtorice Nade Cešnovar, objavljenem leta 1989 v reviji Knjižnica, pa je za pojem menedžment uporabljena besedna zveza vodenje in upravljanje. 37 V tem razdelku bomo v delu, ki se nanaša na dLib, naslove prispevkov zaradi locenosti od zapisa izrazov in naslovov revij izjemoma navajali v navednicah. Leta 1990 je v reviji Knjižnica izšel clanek »Knjižnicni management v zrcalu sodobnih tokov« avtorice Katherine Cveljo v prevodu Jelke Gazvoda, leta 1993 pa je prav tako v reviji Knjižnica izšel clanek »Informacijska podpora programu podiplomskega študija iz managementa (MBA) na Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lasti (ICPE)« avtorice Alenke Kavcic-Colic. V leta 1993 objavljenem clanku Vilenke Jakac Bizjak »Upravljanje informacij v knjižnicah« je za angleški izraz information management (danes prevajano tudi kot ravnanje z informacijami, upravljanje informacij, obvladovanje informacij, informacijski menedžment) uporabljen izraz upravljanje informacij, v povzetku clanka pa zasledimo izraze management ter informacijski management ali upravljanje informacij. Leta 1996 je Marko Kos v reviji Teorija in praksa objavil clanek »Iskanje novega smisla dela: elementi za povecanje delovne proizvodnosti«, katerega povzetek vsebuje besedo menedžment (zapisano glasovno prilagojeno slovenskemu jeziku). Leta 1997 je Jelka Gazvoda v reviji Knjižnica objavila clanek »Upravljanje cloveških virov in razvoj karier v vecji knjižnici«. V povzetku je uporabila tudi besedo menedžment (upravljanje cloveških virov kot »del menedžmenta«). Torej se izraza upravljanje in management na tem mestu uporabljata sopomensko (angl. human resources management je avtorica prevedla kot upravljanje cloveških virov). Istega leta je v reviji Teorija in praksa izšel clanek z naslovom »Benchmarking v Sloveniji« avtorja Boštjana Antoncica, v katerem je bil uporabljen tudi izraz management (npr. mocna zavzetost managementa) v pomenu poslovodnega organa. Pri Založbi Visoke šole za management v Kopru je leta 1998 izšel ucbenik »Management nepridobitnih organizacij« avtorjev Mitje Tavcarja in Nade Trunk Širca. Izraz management se tako uporablja tudi v kontekstu nepridobitnih organizacij. Istega leta sta Matjaž Iršic in Damijan Mumel v reviji Akademija MM Društva za marketing Slovenije objavila clanek »Ali razlike v tipu lastništva podjetij odsevajo tudi v menedžmentu njihovih marketinških aktivnosti?«. V reviji Teorija in praksa sta istega leta izšla clanek »Izvori teorije odnosov z javnostmi v ekonomiji in strateškem managementu« Dejana Vercica in Jamesa E. Gruniga v prevodu Eveline Bandelj ter clanek Pedje Ašanina Goleta »Strateški komunikacijski management«, leta 1998 pa je v reviji Les izšel clanek z naslovom »Sem lahko dober manager ali celo vodja?« avtorja Franca Bizjaka. Omenjeni avtorji – razen Iršica in Mumla, ki sta uporabljala zapis menedžment – so uporabljali citatni zapis management. Tudi pozneje, po izidu Slovenskega pravopisa 2001, se je zapis management ohranil; npr. v leta 2005 izdanem ucbeniku avtorjev Dimovskega idr. Sodobni management. Po letu 2002 (tedaj je bilo v dLib 15 besedil s podrocja menedžmenta) je število besedil, ki vsebujejo iskani izraz, zelo naraslo. Razlog za to je tudi beleženje angleških objav v slovenskih publikacijah ter beleženje naslovov slovenskih strokovnih ali znanstvenih revij – v slovenšcini in anglešcini (npr. revija Management, Izzivi managementu, Managing Global Transitions). b) Ravnateljevanje in ravnatelj V zvezi z besedo ravnateljevanje oz. ravnanje sta Rozman in Kovac (2012, 66) zapisala, da »posamezni preucevalci vedo, da se je v Sloveniji do leta 1950 pa še pozneje, kot beseda, ki oznacuje enako kot management, uporabljala beseda ravnanje ali ravnateljevanje«. Zapisala sta tudi, da so to besedo uporabljali slovenski pisatelji in prevajalci ter da je bila rabljena v dokumentih podjetij in drugih združb ter slovenskih zakonih. Rozman (2010, 34–35) je dodal še obširnejše pojasnilo: Beseda ravnateljevanje ali uravnavanje ali ravnanje pomeni prevod angleške besede »management«. Do leta 1950 je bila v vseh porah življenja in družbene zavesti (literatura, zakonodaja, vsakodnevna uporaba itd.) v rabi slovenska beseda ravnateljevanje s svojimi izpeljankami, npr. ravnatelj, ravnateljstvo, ki je pomensko v celoti pomenila »management« in njegove izpeljanke. Leta 1950 je kot preostanek kapitalizma izginila iz zakonodaje, nekaj desetletij pozneje še iz literature. Beseda management nekako do osemdesetih let prejšnjega stoletja ni bila zaželena in so se v smislu »managementa« uporabljali drugi, bolj ali manj neustrezni izrazi. V osemdesetih letih so stroka, mediji in vecina drugih sprejeli »management«. Pešcica avtorjev (Lipovec, Mihelcic, Rozman) so se vrnili k prvotni slovenski besedi. Slovenisti, ki jim je »management« tujka, besedo poslovenijo v menedžment, ki so jo sprejeli mediji, stroka pa se ji (sicer vse manj) izogiba. V zvezi z javnimi zavodi, predvsem vzgojno-izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami, se je beseda ravnatelj v socialisticnem družbenem redu še vedno uporabljala, v zvezi s pridobitnimi organizacijami pa so bile v uporabi beseda upravitelj in nekatere druge, ki jih vsi strokovnjaki ne razumejo kot sopomenk za besedo menedžer. Po Rozmanu in Kovacu (2012, 66) je besedo ravnateljevanje (znova) uvedel Lipovec v svojem delu Razvita teorija organizacije (1987), tj. v casu tik pred sprejetjem novih amandmajev k takratni ustavi (1988). V dLib je le nekaj zadetkov besede ravnateljevanje. Vsi so novejšega datuma – npr. v clanku Christiana Promitzerja »Niko Županic kot slovenski etnolog: Njegovo ravnateljevanje v Etnografskem muzeju v Ljubljani (1923–1940)« iz leta 2003 ter v leta 2012 objavljeni knjigi Justine Erculj idr. »Razvoj ravnateljevanja: Porocilo o prvi izvedbi«. Zato smo se raje osredotocili na besedo ravnatelj ter na besedo upravitelj, ki je za nekatere strokovnjake sopomenka besedama ravnatelj in manager, za druge pa ne. V dLib je bilo najstarejše besedilo z besedo ravnatelj objavljeno v Kmetijskih in rokodelskih novicah – natancneje v clanku »Odstop tržaškega financnega ravnatelja« iz leta 1898. Leta 1912 je bil v Novih akordih objavljen clanek z naslovom: »Generalni glasbeni ravnatelj dr. Karl Muck; Umetnikovo življenje in stremljenje«. Leta 1931 so v Slovenskem gospodarju zapisani izrazi ravnatelj tiskarne, nacelnik posojilnice in predsednik ravnateljstva, in sicer v clanku z naslovom »Vloge v vseh denarnih zavodih so popolnoma varne!« avtorja Antona Jerovška. Leta 1936 je v Slovenskem gospodarju izšel clanek z naslovom »Razbojnik – policijski ravnatelj«. V clanku »Ravnatelj, ki ne zna citati«, ki je izšel leta 1937 v Slovenskem gospodarju, najdemo besedno zvezo ravnatelj tekstilne tvrdke. Leta 1939 je bil v Slovenskem gospodarju objavljen še clanek z naslovom »Bivši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl«. Leta 1942 je v zbirki Upodobitev znanih Slovencev (NUK) izšel tudi prispevek o Emanuelu Josinu (»Emanuel Josin«), ravnatelju financne blagajne. Okoli leta 1950 je bil v isti zbirki objavljen prispevek o Ivanu Mesarju (»Ivan Mesar«), ravnatelju Jugoslovanske knjigarne. Nato besede ravnatelj v pomenu, ki smo ga iskali, ni vec zaslediti, po približno petdesetletnem premoru (v drugi polovici 20. stoletja) pa se znova pojavi, in to v zvezi z nepridobitnimi organizacijami v že omenjeni Lipovcevi knjigi »Razvita teorija organizacije« leta 1987. Nadaljnje rabe so poznejše: leta 2007 je bil uporabljen izraz projektni ravnatelj in projektno ravnanje v reviji Organizacija, in sicer v clanku »Odzivi projektnih ravnateljev na organizacijsko strukturo podjetja v singularni študiji primera« avtorja Petra Friedla. V tem pomenu se beseda ravnateljevanje danes pojavlja tudi v reviji Izzivi managementu. c) Upravitelj, upravljanje in direktor V podobnem pomenu kot beseda ravnatelj sta se v 20. stoletju (pa tudi že prej ter pozneje) uporabljali besedi upravitelj in direktor. V dLib je bila leta 1850 v Kmetijskih in rokodelskih novicah uporabljena beseda upravitelj, in sicer v novici z naslovom »Novicar iz Ljubljane« v zvezi z delnicami ljubljanskega gledališca (»Gosp. Kordežu, zacetniku te naprave, se bo njegovi vednosti primerjeno opravilo umitalniga upravitelja izrocilo, ce ga bo hotel prevzeti«). V Slovenskem gospodarju je bila leta 1918 objavljena novica z naslovom »Ameriški upravitelj prehrane v Evropi«. Besedna zveza šolski upravitelj je bila zapisana npr. leta 1926 v novici »Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev« v Uciteljskem tovarišu. Prvi zapis besede upravljanje v dLib sega v leto 1954, in sicer ga najdemo v besedni zvezi družbeno upravljanje v prispevku »Naši problemi – od delavskega samoupravljanja do družbenega upravljanja avtorja Jožeta Goricarja« v Naši sodobnosti. Beseda upravljanje se nato v tej zbirki podatkov redno pojavlja vse do danes. Besedo direktor – po njenem vzoru je tvorjena beseda ravnatelj – dLib prvic izkazuje leta 1901 v clanku z naslovom »Kmet in konzumni direktor pred sodnijo« v casopisu Štajerc. Poleg izraza direktor (za višje ravnateljske funkcije) so v prvi polovici 20. stoletja uporabljali tudi izraza nacelnik (npr. nacelnik posojilnice) in predsednik (npr. predsednik ravnateljstva).38 38 V prispevku, ki je bil objavljen v Književnih listih, Mihelcic (1994a) pravi, da se je po drugi svetovni vojni pri nas za funkcijo ravnatelja – funkcijo, »ki dobiva svojo nalogo od nosilcev upravljanja in daje naloge izvajalcem« – uveljavil izraz direktor, ki »naj bi zvenel bolj socialisticno kot ravnatelj«. O poimenovanju direktor gl. tudi Bohinc (2006, 344). 39 V Angleško-slovenskem slovarju (1978) sta ravnateljstvo in direktorstvo (služba) prevod angleške besede managership. Zgornji pregled je potrdil rabo besed vodenje, upravljanje in besedne zveze vodenje in upravljanje v pomenu menedžment, kar je bilo ugotovljeno že v predhodnih poglavjih. Prilagojen zapis menedžment se je prvic pojavil konec prejšnjega tisocletja (leta 1998), a se je istocasno uporabljal in se še danes uporablja tudi neprilagojeni zapis. Raba besede ravnatelj je danes v pomenu menedžer zastarela, dLib pa izpricuje tudi to, starejšo rabo (v ozkem krogu avtorjev sicer še ima svoje privržence). Ob besedi menedžer pa še vedno bivajo tudi druge besede, ki poimenujejo vodstveno funkcijo, npr. direktor in upravitelj. Zanimivo je, da se je takrat nova prevzeta beseda management najpogosteje uporabljala v revijah Teorija in praksa ter Knjižnica, ki nista izrazito povezani z upravljalskimi vedami. 5.3.1.2.5 Jezikoslovci ter podrocni strokovnjaki o prevzemanju in prevajanju izraza management 28. 4. 1994 je bil v Delu (Književni listi) objavljen prispevek Seznam ponujenih ali iskanih domacih besed za tuje izraze (Pirs in njegov zgled), v katerem so Janez Dular, Janez Gradišnik in Janez Sršen ob sodelovanju Brede Vrhovec za izraz manager oz. mene(d)žer predlagali domace izraze, ki so bili v tisku takrat že v rabi: vodstvenik, vodja, poslovodja, za mene(d)žerstvo pa vodstvo in poslovodstvo. Menili so, da je angleško pisana oblika manager »povsem nesprejemljiva«, dodali pa so še, da so pozneje dobili predlog, naj bi se v slovenšcini temu reklo ravnatelj in ravnateljstvo ali ravnateljevanje.39 V odziv na ta clanek je Miran Mihelcic 12. 5. 1994 (Mihelcic 1994a) prav tako v Književnih listih objavil prispevek »V Evropo tudi z ravna(teljeva)njem, samo uspešno mora biti«. V prispevku je utemeljil rabo besede ravnatelj namesto prevzete besede manager. 15. 9. 1994 je isti avtor (Mihelcic 1994b) v Delu objavil še clanek Sto let po Pleteršniku »managerji menedžirajo v menažeriji«, v katerem je med drugim omenil neustrezno poimenovanje zakonodajalca ob nastajanju nove slovenske zakonodaje na podrocju gospodarskih in drugih združb za skupinskega nosilca funkcije ravnateljevanja – namesto ravnateljstvo ga je po avtorjevem mnenju neustrezno poimenoval z izrazom uprava. Predlog je sicer prejel nekaj neposrednih odzivov, a so bili ti skromni in nevplivni. Leta 1996 je nato izšel clanek Rudija Rozmana Kako prevesti »management« v slovenšcino: management, menedžment, upravljanje, poslovodenje, vodenje, ravnanje?. V njem se je avtor zavzel za drugo slovensko ustreznico kot Mihelcic, tj. za besedo ravnanje. Poudaril je problematicnost nekaterih prevodov, ki pomenijo le del menedžerske funkcije ali pa tudi kaj drugega. Težavne so tudi izpeljanke, saj niso vse tvorjene iz iste besede. Avtor je še dodal: »Skrajni cas je že bil, ne le zavoljo materinšcine, tudi zaradi vsebinskih, jezikoslovnih in drugih posledic, da prekinemo s komedijo zmešnjav in (spet) zacnemo uporabljati slovensko besedo ravnanje kot prevod angleške besede management« (prav tam, 6). Zgornji argumenti nekako niso prodrli oz. prepricali jezikoslovcev in tudi vecina podrocnih strokovnjakov se je oprijela kar anglicizmov management in manager (ter izpeljank iz te besede, npr. managerski, managerstvo, manageriranje, managerka). Jezikoslovci so sicer uporabljali in še uporabljajo podomaceni zapis (menedžment in menedžer, kot smo že omenili, je to edini zapis, ki ga pozna Slovenski pravopis 2001), podrocni strokovnjaki pa vecinoma citatnega (lektorji jim ga nato – ce je le mogoce oz. ce v uredništvu revije to dopustijo – popravljajo, kot bomo videli dalje v intervjujih). Tudi še deset let pozneje je Biloslavo (2006, 20–25) v knjigi Strateški management in management spreminjanja pojasnjeval svojo odlocitev za rabo izraza manager in management namesto ravnatelj, ravnanje/ravnateljstvo: »Žal je o izrazu ,manager' v slovenski strokovni literaturi in strokovnih krogih precej razlicnih stališc. Zaradi mednarodne primerljivosti in splošne razumljivosti uporabljamo v tej knjigi izraz ,manager' za osebo, ,management' za vse managerje v organizaciji, pa tudi za njihovo dejavnost. Ne uporabljamo izrazov ,ravnatelj', ,ravnanje', ,ravnateljstvo' ipd., ker so specificni za šolstvo«. Med podrocnimi strokovnjaki pri rabi izraza ravnateljevanje izrazito vztraja Mihelcic, ki je leta 2012 (2012a, 32–34) v reviji Izzivi managementu ponovno opozoril na neustrezno prevajanje besede management z besedo upravljanje in zanjo znova svetoval rabo izraza ravnateljevanje oz. ravnanje. 5.3.1.3 Drugi terminološki anglicizmi: pomen, sopomenke, ustaljenost V poglavju Metodologija je bilo že pojasnjeno, da smo izmed prvotno izpisanih 1116 strokovnih izrazov zelo podrobno analizirali 41 izbranih, preostalih dobrih 1000 izrazov pa smo proucili zgolj glede na besedilne kazalnike terminološke negotovosti. Ker smo se, kot je bilo razvidno zgoraj, med 41 poimenovanji izrazu menedžment/nanagement že temeljito posvetili, je v nadaljevanju prikazana le še analiza preostalih, dodatno posebno pozornost smo namenili zgolj še vecbesednim strokovnim izrazom, katerih del je beseda management/menedžment. 5.3.1.3.1 Terminološki anglicizmi z vidika prevzetosti 41 izbranih strokovnih izrazov in njihove sopomenke smo po zunanjih znakih prevzetosti razdelili v dve skupini: . Skupina 1: strokovni izrazi, ki ne kažejo zunanjih znakov prevzetosti nacrtovanje, usmerjanje, nadziranje (s tujo sopomenko kontroliranje), namen, clani (organizacije), zaposleni, razvoj zaposlenih, sredstva, viri (s tujo sopomenko resursi), veda, ljudje, merjenje, nacrtovanje/snovanje, urejanje (zadev)/povezovanje, merjenje/presojanje, odlocanje, vodenje poslov, vodenje ljudi, izidi, naloge, usklajevanje, poslovodenje, vodenje poslov, vodenje ljudi, ravnateljevanje, ravnanje, uravnajoce upravljanje, dejavnosti (s tujo spomenko aktivnosti), reševanje problemov, trženje, vodenje/poslovodenje, poslovodniki in vodje, poslovodnik/poslovodja, vodja, ravnateljevanje, ravnanje (kot sopomenka za tuji izraz management), obvladovanje organizacij, ravnanje z zaposlenimi/ravnanje z zmožnostmi zaposlenih, poslanstvo o Podskupina 1a: strokovni izrazi, ki ne kažejo zunanjih znakov prevzetosti, a so nastali pod vplivom drugih jezikov – so zakrito prevzeti (za ugotavljanje zakrite prevzetosti smo uporabili dvojezicne – nemško-slovenske in angleško-slovenske slovarje – za ugotavljanje izvora pa deloma tudi Slovenski etimološki slovar (Snoj 1997)40 40 Verjetno je med zgoraj navedenimi »domacimi« strokovnimi izrazi oziroma med strokovnimi izrazi, ki ne kažejo znakov zunanje prevzetosti še kaj kalkov, a jih na tej stopnji raziskave nisem prepoznala. Ugotavljanje razlikovanja med prevodi izposojenk/kalki in domacimi besedami je torej v tej disertaciji le naceto. poslovodenje/poslovodstvo (nem. Geschäftsführung, Geschäftsleitung; voditi – stcslovan. voditi) poslovodnik/poslovodja (nem. Geschäftsführer; posel – stcslovan. pos.l. 'poslanec') poslanstvo (nem. Sendung; poslati – stcsslovan. pos.lati) ravnanje z zaposlenimi/ravnanje z zmožnostmi zaposlenih (angl. employee management/human resource management; raven – stcslovan. rav.n.) obvladovanje organizacij (angl. organization management; vladati – cslovan. vladati) . Skupina 2: strokovni izrazi, ki kažejo zunanje znake prevzetosti: management (kot proces), management (kot vodilni/vodstveni kadri – vršni/vrhnji, srednji in nižji management), politika, funkcija (v pomenu naloga), organiziranje, organizacija, kadrovanje, resursi (s slovenskima sopomenkama viri, sredstva), tim, manager, motiviranje, komuniciranje, kontroliranje (s slovensko sopomenko nadziranje), koordiniranje/koordinacija, kadri (vodstveni kadri), kadrovik, direktorji, manager, planiranje, inoviranje, marketing41 o Podskupina 2a: strokovni izrazi, pri katerih obstajajo znaki zunanje prevzetosti, a jih naravni govorec težje ali sploh ne prepozna 41 Mnogi izmed teh izrazov imajo sorodne oblike tudi v vec neslovanskih jezikih (anglešcini, nemšcini, francošcini/italijancini) – v takih primerih gre za internacionalizme/sorodnice, pogosto prevzetih iz latinšcine ali gršcine. Med izrazi v tej skupini so tudi nemcizmi (vecinoma starejši in ustaljeni) ter anglicizmi (novejši – ti so lahko ustaljeni, dokaj ustaljeni ali pa neustaljeni (ti so vecinoma tudi oblikovno manj prilagojeni/neprilagojeni). 42 tudi izpeljanke: ravnateljstvo, »ravnateljstvo« oz. uprava cilj: nemcizem (iz nem. Ziel) upravljanje, uprava: prevzeto iz hrvašcine (upraviti – usmeriti, prvotno »delati prav«) ravnatelj42: prevzeto iz hrvašcine, prvotno »kdor ravna, usmerja«, tvorjeno po zgledu lat. director »ravnatelj« iz glagola dirigere »ravnati, upravljati, usmerjati (Snoj 1997) – iz tega še ravnateljstvo, ravnanje (nem. Handeln) idr. – obravnavano kot sopomenka izraza manager V nadaljevanju so izbrani strokovni izrazi natancneje analizirani z vidika pomena in sopomenskosti ter komentirani v povezavi z izvorom, prvo pojavitvijo v slovenšcini idr. Nabor 41 strokovnih izrazov bi sicer lahko (glede na izvor) razdelili tudi drugace: v nedvomne anglicizme (image, mobing, outsourcing, insajderstvo, tim, marketing, manager/menedžer, management/menedžment); poimenovanja, ki so prevzeta iz anglešcine, niso pa nujno angleškega primarnega izvora (motiviranje, repozicioniranje, rivalstvo, kompetenca, resursi, komuniciranje, inoviranje, prestrukturiranje); starejše internacionalizme oz. prevzete besede z enakim korenom v anglešcini in drugih jezikih (kontroliranje, funkcija, politika, strategija, vizija, koordiniranje, planiranje, direktor, korporacija, organizacija); prevzete besede (in kalke) iz drugih tujih jezikov (kadrovik, poslanstvo, sanacija, cilj, upravljanje) ter posebej še prevzete ali delno prevzete (ali kalkirane) vecbesedne strokovne izraze (cloveški resursi, cloveški viri, cloveški potencial, projektni management, krizni management, management tveganj, korporativno upravljanje, organizacijska kultura in klima, organizacijska struktura). V spodnji analizi je pri vsakem strokovnem izrazu prikazan tako izvorni jezik kot "vidnost" v prevzetosti. Pri izboru smo sicer težili k raznovrstnosti. 1., 2.43 organizacija 43 Pod številko 1 in 2 je komentiran izraz organizacija v dveh razlicnih pomenih. 44 Gl. intervju s prevajalko (v poglavju 5.3.2.2.2, pod izrazom št. 13: podjetje) o zgodovini rabe: danes organizacije, v preteklosti pa za isti pojem (organizacija) organizacije in podjetja; raba sopomenke (za gospodarsko organizacijo) družba za angl. company – prvi prevod izraza gospodarska družba v anglešcino je bil economic company, »v strahu, da ne bi kdo mislil, da samo pijemo in nic ne delamo«. Po Verbincu (1974) in Tavzesu (2002): tujka kompanija (fr. compagnie) – 1. kapit. trgovska ali industrijska družba; fig. družba, tovarišija; pejor. drušcina; 2. ceta, stotnija, tj. voj. oddelek od 100–250 mož To je izraz, ki je obstajal v slovenšcini že v 19. stoletju, zabeležen je npr. 1899 v Slovenskem gospodarju. Pomeni organizacijo/institucijo kot združbo (npr. gospodarsko družbo) in tudi proces, to je organiziranje. Za organizacijo kot gospodarsko družbo se je uporabljal tudi izraz družba, nem. Gesellschaft, angl. company44. V 70. in 80. letih 20. stoletja je pogosta besedna zveza delovna organizacija, organizacija združenega dela. Isti koren ima ta beseda tudi v nemšcini, italijanšcini in francošcini, kar kaže na internacionalizem. Beseda je latinskega izvora, prevzeta v slovenšcino prek nemšcine iz francošcine (organizirati – prirediti, urediti v Snoj 1997). Organizacija se uporablja tudi v slovanskih jezikih (poleg domacih izrazov). V obravnavanih besedilih zanjo zasledimo v Izzivih managementu sopomenko združba (v pomenu organizirati pa izraz urejati), kar naj bi bil ustreznejši izraz, saj se tako izognemu dvojnemu pomenu besede organizacija: npr. organizacija organizacije – organizacija združbe; obstaja tudi izraz strukturiranje organizacije, a ne pomeni istega: pri organizaciji (v pomenu organiziranje) gre za razmerja,45 pri strukturi za sestavo ali ustroj, pri organiziranosti pa za izvedbo razmerij (Turk 2004). V Bazi slovenskih sinonimov (2017–2019), ki je splošnega znacaja, sta za organizacijo (v pomenu organiziranje) med drugim navedeni tudi sopomenki sestava in ustroj, kar pa po Turku (2004) ni ustrezno – v njegovem Poslovno-organizacijskem pojmovniku (2004) se pojma struktura in organiziranje/organizacija ne prekrivata. 45 Organiziranje – ciljno urejanje razmerij in povezav med sestavinami organizacije ter razmerij in povezav organizacije z okojem, ki ima kot posledek obstoj dane organizacije in njeno organiziranost (Turk 2004). 46 Strokovni izrazi v kontekstu in naslovi prispevkov iz dLib so v tej disertaciji zapisani v poševnem tisku in v navednicah. 3. organizacijska struktura Izraz struktura je zabeležen v dLib npr. leta 1933 v Sodobnosti: »gospodarska struktura Slovenije«.46 Isti koren ima ta beseda tudi v nemšcini, italijanšcini in francošcini, kar kaže na internacionalizem. Beseda je latinskega izvora (zidanje, spajanje, skladanje), prevzeta po zgledu iz nemšcine (Snoj 1997). Izraz organizacijska struktura (slov. tudi struktura organizacije) – prilagojen ciljnemu jeziku – obstaja tudi v francošcini, italijanšcini, nemšcini in anglešcini, kar kaže na internacionalizem, danes morda tudi na vpliv anglešcine (organizacijska struktura/angl. organizational structure, korporacijska struktura/angl. corporate structure). Izraza strukturiranje in organiziranje se danes v nekaterih kontekstih uporabljata sopomensko; Turk (2004) opredeljuje razliko med pomenoma: struktura – sestava in organiziranje – urejanje oz. ciljno urejanje razmerij. Prevzeta beseda se uporablja tudi v slovanskih jezikih (v srbšcini npr. tudi organizacijska gradevina, organizaciono uredenje). Kot sopomenka se uporablja tudi struktura organizacije. Pri vecbesednih strokovnih izrazih v slovenšcini (tudi v francošcini) lahko izrazimo isti pomen z besedno zvezo pridevnika in samostalnika ali dveh samostalnikov. V nekaterih primerih pa prihaja do razlik ali dvoumnosti ob uporabi pridevnika v samostalniški besedni zvezi. 4. prestrukturiranje/restrukturiranje V 80. letih 20. stoletja se zaradi hitrega tehnološkega razvoja in drugih sprememb govori o prestrukturiranju v industriji oz. »razvojni preobrazbi industrijske proizvodnje«, kot je prvic zabeleženo v dLib leta 1980, in sicer v Delegatski prilogi Javne tribune v prispevku »Konkretne naloge prestrukturiranja v industriji« (prispevek govori o »republiških projektih prestrukturiranja«). Gre za dokaj novo besedo, ki pomeni preobrazbo ali preustrojevanje. Turk (2004) opredeljuje ta izraz s sopomenko preustrojevanje – spreminjanje ustroja cesa. Isto semanticno strukturo ima ta beseda tudi v nemšcini, in sicer, podobno kot v slovenšcini, z razlicnimi predponskimi obrazili: z um-: Umstrukturierung, neu-: Neustrukturierung in re-: Restrukturierung (Glosbe); uporabljata se tudi izraza Strukturreform in Sanierung (Glosbe), sanacija tudi v slovenšcini, ki pa ima splošnejši pomen: vzpostavljanje gospodarske in financne sposobnosti za nadaljnje poslovanje z ukrepi, kot so odprava razlogov za izgubo ali trajnejše placilne nesposobnosti (Turk 2004). V obravnavanih besedilih in v intervjujih zasledimo sopomenko reinženiring, v Turk (2004) pa preustrojevanje, hr. preustroj, srb. (strukturno) prilagodavanje. V Evrotermu je naveden (poleg prestrukturiranja) kot prevod za angl. restructuring tudi izraz reorganizacija, kar zopet kaže na to, da se pojma strukturiranje in organiziranje vsaj delno pomensko prekrivata oz. se zamenjujeta. V slovarju Glosbe sta navedena kot sopomenki tudi izraza sanacija in strukturno prilagajanje. Prevzeta beseda se uporablja tudi v slovanskih jezikih (npr. hr. restrukturiranje, srb. restrukturisanje). To je torej novejši strokovni izraz, nastal pod vplivom anglešcine. 5. inoviranje Izraz zasledimo v dLib leta 1980 v Strojniškem vestniku (»Inoviranje kot osnova konkurencnosti podjetja«) in pomeni prenavljanje, ustvarjanje oz. ustvarjalni proces, ki pripelje do prenovitve in je nasprotje obicajnega procesa; v njem je treba šele odkriti, kako priti do želenih izložkov in s kakšnimi vložki (Turk 2004), to je ustvarjanje in koristno uvajanje novih zamisli. Glede ekonomicnosti in tudi glede (natancnega) pomena je inoviranje gotovo ustreznejši izraz. Isti koren ima ta beseda tudi v nem. (Innovationsprozesse), it. (innovazione) in fr. (innovation), kar kaže na internacionalizem. V slovenšcini lahko z eno besedo (glagolnikom) izrazimo pomen inovacijski proces in na ta nacin locimo inoviranje od inovacije.47 47 O tem izrazu in temu sorodnih izrazih (inovacija, inovativnost) pišejo podrobneje Likar, Križaj, Fatur in Mulej (2006) v monografiji Management inoviranja in v drugih objavah. 48 Tudi spodaj (v zvezi z managementom) omenjena besedna zveza vodenje in upravljanje (v preteklosti stalna besedna zveza), nakazuje pomensko enoto – organizacijski oblastveni funkciji, povezani z veznikom in, medtem ko za prganizacijsko kulturo in klimo ni nadpomenke. 49 Izraz je starejši in se je pojavil že prej v reviji Knjižnica leta 1997. 6. organizacijska kultura in klima Izraz organizacijska kultura se pogosto pojavlja skupaj z izrazom organizacijska klima, tako da bi to lahko opredelili kot kolokacijo, vendar vedno kot organizacijska kultura in klima in ne kot kultura organizacije in klima (potem bi morali dodati svojilni zaimek: kultura organizacije in njena klima). Na tem mestu se osredotocamo predvsem na izraz organizacijska kultura. Prednost tega, da obravnavamo oba strokovna izraza skupaj, pa je, da lahko tako pridemo tudi do sopomenk(e) enega od izrazov, npr.: organizacijska kultura in vzdušje v kolektivu (Evroterm).48 Beseda kultura je v slovenšcino prevzeta po zgledu iz nemšcine in francošcine, v ta dva jezika pa iz latinšcine. Tudi beseda klima je prevzeta po zgledu nem. iz poznolatinšcine (Snoj 1997). Starejši slovenski izraz omika se v besedni zvezi organizacijska kultura ne uporablja. Organizacijsko vzdušje (razpoloženje) pa se uporablja kot sopomenka za organizacijsko klimo. Oba izraza – organizacijska kultura in organizacijska klima – sta dokaj nova. V zvezi z organizacijo se izraz kultura v slovenšcini konec pojavi 20. st., npr. v Teoriji in praksi leta 1996 (organizacija kot kultura) in leta 1998 (organizacijska kultura), izraz organizacijska klima pa je v dLib prvic zabeležen leta 200649 v reviji Organizacija. Turk (2004) opredeljuje organizacijsko kulturo ali kulturo organizacije kot celoto norm, vrednot, predstav in prepricanj, ki doloca nacin obnašanja in odzivanja zaposlencev ter s tem pojavno obliko organizacije, izraz organizacijska klima pa P. Kožuh in A. Arzenšek (2011, 180) opredeljujeta kot organizacijsko razpoloženje, ki se kaže v nacinu delovanja organizacije, v splošnem vzdušju, v nacinu vedenja posameznikov v organizaciji. Dvobesedni (novejši) strokovni izraz organizacijska kultura je prišel v slovenšcino (oz. je bil v slovenšcini tvorjen) verjetno pod vplivom anglešcine. Podoben izraz (prilagojen ciljnemu jeziku) je tudi v nemšcini, italijanšcini in francošcini, kar se je morda oblikovalo v teh jezikih ali pa je tudi nanje vplivala anglešcina. Prevzeta beseda se uporablja tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih. 7. korporacija Izraz je zabeležen v dLib v Šolskem tovarišu leta 192350 (šolske korporacije) in 1940 v Sodobnosti (»nacrtno gospodarstvo in korporacije«), pozneje pa še v Teoriji in praksi leta 2000 (japonske korporacije, korporacijsko življenje/odlocanje, korporacijski interesi, korporativni vojšcaki, korporativni kapitalizem (v nasprotju z delnicarskim kapitalizmom)). Korporacija je kapitalska družba, je gospodarska družba, pri kateri je oblikovanje (lastniškega) kapitala pomembnejše od osebnega sodelovanja družbenikov; pojavlja se kot delniška družba, kot družba z omejeno odgovornostjo ali kot komanditna delniška družba; je nasprotje osebne družbe (Turk 2004). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne pozna posebne pravno-organizacijske oblike korporacije, temvec govori o gospodarskih družbah. To so delniške oz. kapitalske družbe, (z)družbe z vec podjetji. V obravnavanih besedilih zasledimo sopomenko delniška družba. V Moderrnem poslovnem slovarju (Šega 1997) je to pravna oseba, kapitalska ali delniška družba, podjetje, korporacija. 50 Izraz je starejši. Pojavil se je že v Carnioli v prispevku Obravnavah deželnega zbora krajnskega v Ljubljani leta 1903. Isti koren ima ta beseda tudi v nemšcini, italijanšcini in francošcini, kar kaže na internacionalizem, verjetno ohranjen pod vplivom anglešcine. Ista prevzeta beseda se poleg domacih izrazov uporablja tudi v obravnavanih slovanskih jezikih (poleg domacih izrazov, npr. mak. akcionersko društvo (........... .......), srb. akcionarsko društvo, hr. dionicko društvo). Eden od prevodov v druge slovanske jezike (npr. v makedonšcino) je kompanija (angl. company – v britanski anglešcini izraz za gospodarsko družbo). Tudi v slovenšcini se je kompanija uporabljala v razlicnih pomenih, danes je to zastarel izraz (SSKJ 1970–1991). 8. korporativno upravljanje/korporacijsko upravljanje Izraz je v dLib (prvic) zabeležen leta 2008 v Našem gospodarstvu v obliki korporacijsko upravljanje (»dejavnik korporacijskega upravljanja podjetij«) in l. 2011 v Organizaciji v obliki korporativno upravljanje (»korporativno upravljanje in financno racunovodstvo«). Pri tem pojmu se torej pojavljata za isti pojem dve poimenovanji: korporacijsko upravljanje in korporativno upravljanje, vendar drugacna oblika pridevnika nakazuje tudi drugacen pomen, kar se vidi tudi v makedonšcini (npr. v besedni zvezi zaednicko vladeenje (skupno vladanje/usmerjanje) in tudi korporativnoto upravuvanje. Pridevnik corporate je Turk (2004) prevedel s podjetniški (podjetniška koprena, veriga, podjetniško oglaševanje), (od) podjetja (taktika/strategija/ustroj oz. struktura), (od) kapitalske družbe, (od) korporacije (sestava proizvodov kapitalske družbe, portfelj korporacije) idr. V Modernem poslovnem slovarju (Šega 1997) je pridevnik preveden kot 1. podjetniški in 2. skupen, zbiren. Nekateri strokovnjaki v zvezi z upravljanjem enacijo pomen pridevnikov korporativen in korporacijski, nekateri uporabljajo samo izraz korporativno upravljanje, drugi pa samo korporacijsko upravljanje. Pridevnik korporativen povezujejo nekateri s korporativnim sistemom oz. korporativnim kapitalizmom,51 Pridevnik korporativen ima v SSKJ dva pomena: nanašajoc se na korporacijo; vkljucujoc vse, vecino; pridevnik korporacijski – nanašajoc se na korporacijo (korporacijski gozdovi, korporacijski sistem, korporativni sistem, korporacijska država, korporativna država). V slovarju tujk (Verbinc 1974) pa je pomen pridevnika korporativen razložen, kot sledi: v zboru, v celoti, polnoštevilen, na korporaciji slonec (korporativni sistem gl. korporativizem). Ne vkljucuje torej pomena nanašajoc se na organizacijo. V obravnavanem pomenu je ustrezen izraz: korporacijsko upravljanje – upravljanje korporacije (po zgledu: organizacijsko upravljanje – upravljanje organizacije). Tudi v hrvašcini in srbšcini se v tem 51 Korporativizem – ureditev osnovana na korporativnem sistemu (korporativna ureditev države), v katerem sta gospodarstvo in politicna ureditev osnovana na korporaciji (SSKJ). strokovnem izrazu pojavljata oba pridevnika (v istem pomenu). V slovenšcini je korporacijsko upravljanje novejši strokovni izraz, nastal pod vplivom anglešcine. V nemšcini se ob pridevniku korporacijski oz. organizacijski pojavlja za upravljanje Governance, Management ali Führung: Corporate Governance, Unternehmensmanagement, Unternehmensführung, Organizationsführung (vir: Glosbe); pridevnik se torej nanaša na podjetje/oganizacijo. 9. upravljanje, upravljavski/upravljalski, upravljalen V dLib je v letu 1846 zabeležen nemški izraz Verwaltung, slovenski izraz upravljanje pa leta 1940 v monografski publikaciji (»upravljanje knjižnic«) in leta 1954 v Naši sodobnosti (»od delavskega samoupravljanja do družbenega upravljanja«). Izraz uprava je prevzet iz hrvašcine: upraviti – usmeriti, prvotno »delati prav« (Snoj 1997). Uvrstili smo ga med strokovne izraze, katerih znaki zunanje prevzetosti niso takoj opazni ali so sploh neopazni (še posebej, ker je prevzet iz sorodnega, slovanskega, jezika). Navidezne sopomenke izraza upravljanje (management, vodenje) smo obravnavali že pri izrazu management. Tudi v drugih obravnavanih slovanskih jezikih se za management/menedžment uporablja izraz upravljanje, poleg tega tudi vodenje idr. Tudi v nemšcini, francošcini in italijanšcini se uporabljajo razlicni izrazi, npr. v francošcini administration in gestion (predvsem zadnji se je uporabljal v pomenu management). Beseda upravljanje je lahko v slovenšcini in tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih prevodna ustreznica vec angleških besed (odvisno tudi od besedne zveze): management, governance, administration. Upravljanje je lahko s prevzeto besedo poimenovano tudi administriranje (pri Turku (2004) je prevod za angl. management in tudi za administration) oz. administracija (za nekatere avtorje pri teh dveh ne gre za prekrivanje pomenov); izraz administracija pa ima dve pridevniški obliki: administracijski in administrativen. Tu lahko vsaj glede pripone potegnemo vzporednico s korporacijski in korporativen. V anglešcini sta pridevniški obliki za korporativen/korporacijski corporate in corporational, za administrativen/administracijski pa administrative, v italijanšcini corporativo in amministrativo, v francošcini corporative in administrative. Kaže se vpliv obrazila -ivo/-ive na slovensko obrazilo -iven. Kot pridevniške oblike besede upravljanje se v obravnavanih besedilih pojavljajo: upravljalen ter upravljavski oz. upravljalski. Dvojnici upravljavski in upravljalski (upravljalni) se glede na pomen in rabo v besednih zvezah ne razlikujeta, npr. upravljalni/upravljalen proces, upravljavski proces. V dLib je zabeležena besedna zveza »upravljalski dejavniki družbene kohezije« (v Družboslovnih razpravah 2008). V Turkovem pojmoviku (2004) je naveden le pridevnik upravljalen: upravljalna odlocitev, upravljalne funkcije, v SSKJ pa je upravljaven pojasnjen z nanašajoc se na upravljanje ter upravljavski – nanašajoc se na upravljavce ali upravljanje. 10. management/ menedžment kot dejavnost/proces, veda (Izraz je natancneje obravnavan že v poglavju o besedi menedžment; ob tem so dodani še drugi podatki v Prilogi 2.) 11. management kot organ oblasti oz. uprava, vodilni v organizaciji (Izraz je natancneje obravnavan že v poglavju o besedi menedžment; ob tem so dodani še drugi podatki v Prilogi 2.) 12., 13. in 14. projektni management, krizni management, management tveganj V navedenih besednih zvezah z izrazom menedžment zasledimo razlike v prevodih, ne samo izrazne, temvec tudi strukturne: pridevnik in samostalnik (projektni management, projektno vodenje, krizni management, krizno upravljanje); dva samostalnika, od katerih je drugi v rodilniku (management tveganj, upravljanje projekta, vodenje projekta, obvladovanje krize); dva samostalnika, od katerih je drugi predložni (ravnanje s projekti), vendar pa tu ne s prevzeto besedo menedžment/management (v mak. pa tudi s tem izrazom: menadžment so krizi, tj. ......... .. .....). Podobno je tudi v obravnavanih slovanskih jezikih (npr. hr. projektni menadžment/menedžment, hr. vodenje projekata, mak. rakovodenje so proekti, tj. .......... .. .......). Poleg prevzetega izraza projektni management se torej za ta pojem uporabljata tudi izraza vodenje projektov oz. projektno vodenje in ravnanje s projekti, upravljanje projektov, projektno upravljanje. Gre pa lahko tudi za razlike v pomenih (npr. management projektov in projektni management). Upravljanje in vodenje (projekta) se tudi v drugih obravnavanih slovanskih jezikih uporabljata (vodenje, izvodenje) v tem vecbesednem izrazu, v makedonšcini tudi s predložnim samostalnikom. Poleg prevzetega izraza krizni management se za ta pojem uporabljajo tudi izrazi obvladovanje kriz, krizno ravnateljevanje, ravnateljevanje v krizi, krizno upravljanje in krizno vodenje. Poleg prevzetega izraza management tveganj se za ta pojem uporabljata tudi izraza obvladovanje tveganj(a) in ukrepi za preprecevanje tveganj. Glede na Turkov pojmovnik (2004) ravnanje s tveganjem in obvladovanje tveganja nimata istega pomena. V drugih obravnavanih jezikih je v teh izrazih angl. management pogosto preveden kot upravljanje, srbsko in makedonsko pa tudi tujka risk management, risk menedžment (p... .........). 15. manager/menedžer O tem izrazu je izšel clanek v Jezikoslovnih zapiskih (Celinšek 2015). Izraz se je v slovenšcini pojavil že pred drugo svetovno vojno, potem pa izginil iz slovenskega besedišca (morda bi ga zasledili v casopisih slovenskih izseljencev). V dLib se menedžer v zapisu manager prvic pojavi leta 1998 v reviji Les (v clanku Franca Bizjaka »Sem lahko dober manager ali celo vodja?«). V clanku avtor razlikuje med izrazom manager in vodja in ugotavlja, da anglosaksonska literatura razlikuje managerja in leaderja – prvega opredeljuje kot »urejevalca, organizatorja materialnih in cloveških resursov za dosego danih ciljev«, drugega pa kot »vizionarja, postavljalca ciljev in organizatorja« (prav tam, 129). Manager je torej urejevalec in organizator.52 V zapisu menedžer se beseda v dLib prvic pojavi leta 2004 v Andragoških spoznanjih (»menedžer znanja – poklic prihodnosti«). 52 V clanku avtor uporablja tudi druge angleške izraze v izvirnem zapisu: npr. team, teamsko vodenje, kreativni vodstveni team (prav tam). Beseda je prevzeta iz angl. manager 'direktor, upravitelj', management 'vodstvo, upravljanje', kar je izpeljano iz angl. manage 'upravljati, voditi', to pa je izposojeno iz it. maneggiare 'rokovati, ravnati, vešce upravljati', izpeljanke iz mano . lat. manus 'roka' (Snoj 1997). V obravnavanih revijah je zabeležena tudi ženska oblika: managerka, in izpeljanke: managerski, nemanagerski, menedžerski (zapis z dž (menedžerski) se pojavi le enkrat, in sicer v reviji Management. V slovenšcini obstajajo številne sopomenke: poslovodnik/poslovodja, upravitelj, vodja, ravnatelj, vodilni (uslužbenec), direktor, ranatelj, prav tako tudi v drugih obravnavanih slovaskih jezikih. Zapis te prevzete besede je v slovenšcini še vedno neustaljen. Pomeni besede manager niso v vseh jezikih prevzemalcih enaki. V nemšcini se je ta pomen po prevzetju zožil: nem. Manager se nanaša na nekoga na izvršilni ravni in ne na katerokoli vrsto višjega položaja (Holtmann 2012). 16. direktor Izraz direktor je zabeležen npr. leta 1896 v Ljubljanskem zvonu. Izraz je prevzet po zgledu iz nem. Director iz fr. directeur (Snoj 1997). Izraz se pojavlja v pomenu menedžer, a se nanaša na višje ravni menedžerjev. Po SSKJ je to uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod, ustanovo. V zbirki The Economist Books: Temeljni pojmi (1994, 46) je izraz direktor razložen kot »oseba, ki jo imenujejo delnicarji, da zastopa njihove interese v managementu podjetja. Direktorji sestavljajo upravni odbor podjetja«. »Izraz direktor se uporablja bolj ohlapno predvsem v ZDA, v nazivih za delovna mesta starejših managerjev, npr. direktor marketinga, direktor kadrovske službe. Takšni direktorji nimajo sedeža v upravnem odboru«. Na soroden pomen izrazov direktor in manager/menedžer kažejo v slovenšcini iste sopomenke za oba izraza, npr. vodja, ravnatelj, tudi upravitelj, gospodar ali šef (fr. chef). Izraz direktor je v slovenšcini starejši od izraza manager/menedžer. Kot že omenjeno, se je pri nas po drugi svetovni vojni za funkcijo ravnatelja (managerja) uveljavil izraz direktor, ki »naj bi zvenel bolj socialisticno kot ravnatelj« (Mihelcic 1994c). Enako velja za druge obravnavane slovanske jezike. Vsekakor pa gre za mednarodni izraz, za katerega je mogoce, da se danes ohranja pod vplivom anglešcine. 17. planiranje Planiranje je sopomenka besede nacrtovanje, predvidevanje (Baza slovenskih sinonimov). Turk (2004) nas napoti na geslo nacrtovanje, ki pomeni na podlagi predvidevanja prihodnosti premišljeno opredeljevanje prihodnjega delovanja, ki obsega postavljanje ciljev poslovanja in oblikovanje poslovne politike pa tudi sredstev za njihovo uresnicevanjeega delovanja […]. Za nekatere avtorje ucbeniških gradiv z obravnavanega podrocja je planiranje nadpomenka besedi nacrtovanje oz. razumejo nacrtovanje v tehnicnem smislu. Gre za vpliv nemšcine (nem. planieren iz lat. planere ravnati v Verbinc 1974) – prevzeto prek nem. Plan iz francošcine (Snoj 1997). Tudi v drugih obravnavanih slovanskih jezikih se ta prevzeta beseda uporablja. V Slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005) je pod geslom planning navedena ta beseda kot anglicizem v evropskih jezikih, npr. bolg. planirane. Görlach jo dojema kot anglicizem, zaznava vpliv anglešcine (kot prevladujoc). V Slovarju novejših anglicizmov (Vasic, Prcic in Nejgebauer 2001) te besede ni. V slovenšcino je ta beseda prišla iz nemšcine, a jo danes lahko dojemamo tudi kot anglicizem. Mogoce je, da se ta izraz ohranja tudi zaradi vpliva anglešcine – na to kaže tudi prej omenjena uvrstitev bolg. planirane v Slovar evropskih anglicizmov. 18. koordiniranje (koordinacija) V dLib je izraz koordiniranje prvic zabeležen leta 1973. Koordiniranje ima sopomenko usklajevanje (zabeleženo v dLib leta 1957 v Naši skupnosti), uskladitev (zabeleženo v dLib leta 195653 v Naši skupnosti), podobno tudi hrvaško (uskladivanje). V obravnavanih besedilih pomeni usklajevanje del usmerjanja (usmerjanje je vodenje in usklajevanje). 53 Izraz (indirektno koordiniranje) je zabeležen v Google knjigah leta 1954 v reviji Medunarodni problemi (1954) Inštituta za medunarodnu politiku i privredu, Beograd. Tudi v srbšcini je raba te prevzete besede torej zabeležena približno v istem casu. 54 En izpraševanec v intervjuju omeni sopomenko obcevanje, za katero meni, da je danes nekoliko zastarela. Izraz koordiniranje se pojavlja v vseh obravnavanih slovanskih jezikih. Izraz je latinskega izvora, a ima isti koren tudi v anglešcini, kar kaže na internacionalizem, za katerega je mogoce, da se ohranja tudi pod vplivom anglešcine. 19. komuniciranje Za izraz komuniciranje se pojavljajo tudi sopomenke sporocanje54, prenašaje sporocil (izraz sporocilo je zabeležen v dLib leta 1874 v Slovenski slovnici; sporazumevanje leta 1925 v Slovenskem gospodarju; izraz sporazum pa leta 1873 v Slovenskem gospodarju), danes sicer redkeje (predvsem v formalnih situacijah) tudi obcevanje (SSKJ: obcevati – biti v stiku, sporazumevati se). Izraz komuniciranje se pojavlja v vseh obravnavanih slovanskih jezikih. V dLib se beseda komuniciranje pojavi leta 1986 v Teoriji in praksi. Izraz je latinskega izvora, v slovenšcino je prišel prek nemšcine iz latinšcine (Snoj 1997). Izraz ima isti koren tudi v anglešcini in je mogoce, da se danes ohranja tudi pod vplivom anglešcine. Gre za internacionalizem, danes, predvsem v vecbesednih zvezah (npr. angl. marketing communication – slov. trženjsko komuniciranje) – zaradi mocnega vpliva anglešcine – zaznan kot anglicizem. Danes se pogosto (pogovorno) uporablja glagol skomunicirati za pomen dogovoriti se. 20. vizija (organizacije) Ta beseda kot videnje prihodnosti (organizacije) nima ustreznih sopomenk razen izraza (duhovno) videnje organizacije oz. videnje prihodnosti organizacije (Turk 2004), ki pa je z vidika ekonomicnosti manj ustrezen kot vizija. Po Tavcarju (2009a, 121) je vizija nacelo, usmeritev, prepricanje. Izraz se uporablja tudi v drugih obravnavanih slovanskih jezikih. V dLib je izraz vizija prvic zabeležen konec 19. stoletja (1989–1994) v Ljubljanskem zvonu. Izraz je latinskega izvora, a ima isti koren tudi v anglešcini (angl. vision). Kljub temu, da beseda ni angleškega izvora, je mogoce, da se danes kot prevzeta beseda ohranja tudi zaradi vpliva anglešcine. 21. strategija Beseda strategija je bila prevzeta v slovenšcino prek nemšcine iz gršcine. V dLib je za leto 1934 zabeležen nemški vir za besedo strateg (Stratege der Kriegsgeschichte). Kot sopomenka se uporablja tudi izraz taktika, ki je tudi prevzeta; v hrvašcini tudi plan, v Bazi slovenskih sinonimov pa sta navedena izraza nacrtovanje in predvidevanje. Beseda pomeni nacine za dosego dolgorocnejših in kljucnih ciljev. Uporaba besede strategija je tudi glede ekonomicnosti (in mednarodne prepoznavnosti) ustrezna. Strategija je v slovenskem jeziku ustaljena beseda. Isti koren ima ta izraz tudi v angleškem jeziku, in ceprav izraz ni prevzet iz anglešcine, je mogoce, da se danes kot prevzeta beseda ohranja tudi zaradi vpliva anglešcine. 22. politika Beseda politika je prevzeta prek sodobnih evropskih jezikov in latinšcine iz gršcine (Snoj 1997). V dLib je zabeležena že za leti 1848 in 1860, leta 1709 pa v latinskem viru. Izraz se pogosto pojavlja v povezavi s strategijo (gl. zgoraj). Politika je smer, usmerjenost (iskanje in dolocanje poti in ciljev ter usmerjanje k ciljem), strategija pa so postopki, nacini za dosego kljucnih in dolgorocnejših ciljev v prihodnosti; temeljna usmeritev pri doseganju ciljev (Turk 2004). V Evrotermu je naveden domaci izraz: usmeritev. V obravnavanih besedilih gre za politiko podjetja/usmeritev podjetja, organizacijsko politiko/organizacijsko usmeritev. Isti koren ima ta izraz tudi v angleškem jeziku, in ceprav ni prevzet iz anglešcine – podobno kot strategija (gl. zgoraj) – je mogoce, da se danes kot prevzeta beseda ohranja tudi zaradi vpliva anglešcine. 23. cilj Izraz cilj je nemcizem (iz nem. Ziel), sicer že kar težko prepoznaven, saj je popolnoma prilagojen slovenskemu jezikovnemu sistemu. V dLib zasledimo ta izraz leta 1684 v monografiji Matije Kastelca: nebeshki zyl (jezik: slovenski in latinski), pozneje pa npr. leta 1899 v Domu in svetu. Ta beseda je tako že vec stoletij del slovenskega besedišca. Turk (2004) opredeljuje cilj kot dolocni izid delovanja, ki ga moramo in moremo doseci glede na potrebe in možnosti za njihovo zadovoljitev; razlikuje se od namena. Poleg tega navaja ta izraz skupaj z izrazom smoter: smoter podjetja, cilj podjetja –– kar hoce podjetje doseci s svojim delovanjem. Tavcar (2009a, 121) locuje temeljne cilje oz. smotre (angl. goals) in nižje cilje (angl. targets). Izraz smoter ima po Tavcarju torej širši pomen oz. gre za temeljne cilje, medtem ko sta za Turka (2004, 483) ta dva izraza sopomenska (smoter podjetja/cilj podjetja (angl. corporate objective, corporate goal) – nekaj, kar hoce podjetje doseci s svojim delovanjem), enako zasledimo tudi v SSKJ (smoter – cilj: kar se hoce doseci s prizadevanjem). Danes zveni smoter v splošnem jeziku zastarelo. Prevzeta beseda cilj se poleg domacih izrazov uporablja tudi v obravnavanih slovanskih jezikih, tudi v makedonšcini (cel, tj. ...). Cilj je eden izmed temeljnih pojmov v menedžmentu, katerega poimenovanje pa ni pod vplivom anglešcine. Angl. objective ima v slov. objektiv zožen pomen glede na ta izraz v anglešcini. 24. tim Tim (angl. team), po Turku (2004) je to tim, moštvo ali delovna skupina, ki obcasno ali trajneje opravlja delovne naloge iste vrste in ima svojega vodjo. V prevajalniku izrazov pri društvu SAM priporocajo za angl. team prevod ekipa, kot dopustni prevod pa navajajo moštvo in tim. Tim danes izpodriva domaci izraz moštvo in prav tako tudi prevzeto besedo ekipa, tj. izraz, ki je prevzet iz francošcine. Beseda je v dLib zabeležena leta 1989 v Socialnem delu (timsko delo, tim), beseda ekipa pa npr. leta 1949 v Našem delu (»zdravstvena ekipa ptujske bolnišnice«). Tudi v obravnavanih slovanskih jezikih se ta prevzeta beseda uporablja, enako velja za nemšcino (Team) in druge obravnavane tuje jezike. V Slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005) je pod geslom team navedena ta beseda kot anglicizem v evropskih jezikih, npr. bolg. tim (...). 25. resurs Prevzete besede resurs (angl. resource, fr. ressource, nem. Ressourcen, it. risorsa) v Slovarju tujk iz leta 1974 ne najdemo, v Slovarju tujk iz leta 2002 pa je izraz zabeležen, in sicer z razlago vir, zaloga, sredstvo. V dLib je ta beseda prvic zabeležena leta 1996 v Casopisu za kritiko znanosti (geotermalni resursi), v podatkovniku Google knjige pa leta 1978 (aktiviranje naravnih resursov v raziskavi Franca Pecnika). Slovenske sopomenke, ki jih navaja prevajalnik izrazov pri društvu SAM, so: prvina, sredstvo, dobrina (dopustni slovenski prevod: tvorec; neprimerni slovenski prevod: vir). Sopomenka vir se pojavlja (ustrezno ali neustrezno) v nekaterih vecbesednih strokovnih izrazih (npr. v kalku cloveški viri – angl. human resources). Izraz resurs se danes uporablja v slovenšcini verjetno pod vplivom anglešcine. V prejšnjem stoletju se je izraz pojavljal predvsem v povezavi z naravnimi viri (naravni resursi, geotermalni resursi). Izraz se uporablja tudi v drugih obravnavanih slovanskih jezikih. Beseda resursi je uvršcena tudi v Slovar novejših anglicizmov v srbšcini (Vasic, Prcic in Nejgebauer 2001) in je razložena kot potenciali, s katerimi razpolaga neka država, regija ipd. 26. cloveški resursi Izraz cloveški resursi je v dLib zabeležen za leto 2012 v reviji Annales, in sicer v povezavi s hrvaškim izrazom: »demografski viri (demografski resursi – hr.)«. V SSKJ so ob izrazu resurs (public.) navedene sopomenke vir, zaloga, sredstvo; kot primer so navedeni tudi resursi delovne sile, imenovani tudi cloveški resursi. Izraz cloveški viri, ki je dobeseden prevod iz anglešcine, mnogi strokovnjaki z obravnavanega podrocja odklanjajo. Menijo, da je ustreznejši izraz clovekove zmožnosti ali cloveški dejavnik (vir: intervjuji). To so zaposleni oz. zaposlenci. Izraz cloveški viri se pojavlja v obravnavanih besedilih tudi v prevodu angl. Human Resource Management kot: ravnanje z ljudjmi pri delu, ravnanje z zaposlenci/zaposlenimi; ravnanje s clovekovimi zmožnostmi. V drugih obravnavanih slovanskih jezikih se kot sopomenki pojavljata izraza ljudski resursi in kadri; zadnji izraz, kadri, tudi v slovenskem jeziku. Zaradi uveljavitve prevoda in kalka iz anglešcine se izraz kader/kadri55 danes v strokovnih oz. znanstvenih besedilih manj pogosto uporablja v tem pomenu. Poleg izraza kader se danes v slovenšcini uporabljajo pod vplivom anglešcine izrazi, kot so: cloveški viri, kadrovski viri, cloveški potencial (cloveške/clovekove zmožnosti, posameznikove zmožnosti). Izraza cloveški viri in clovekove zmožnosti sta sestavljena iz besed slovenskega izvora, je pa prvi izraz dobesedni prevod, v drugem pa zaznamo prenos pomena iz anglešcine. Beseda kader (angl. cader) pa obstaja tudi v anglešcini in pomeni vojaško osebje. 55 Beseda kader je prevzeta po zgledu nem. Kader 'oficirsko jedro vojaške enote, moštvo, usposobljeni delavci’ in rus. kádry m mn. v enakem pomenu iz fr. cadre 'vodilno osebje’, kar je prvotno metaforicno uporabljena beseda fr. cadre 'okvir’, ki je izposojena iz it. quadro 'kvadrat, štirikotna (uokvirjena) slika’ (Kl, 346, Ga, 166). To se je razvilo iz lat. quadrum 'štirikotnik’ (CZ, 1008) (Snoj 1997). 27. cloveški potencial Beseda potencial pomeni 'zmožnost, zmogljivost' (SSKJ). Izraz cloveški potencial (angl. human potential) se pojavlja tudi kot (delna) sopomenka izraza cloveški resursi in clovekove (cloveške) zmožnosti (tudi v drugih obravnavanih slovanskih jezikih). V dLib je izraz zabeležen leta 2016, v Google knjigah pa leta 1949 v Vprašanjih naših dni in leta 1950 v Ekonomski reviji. Danes bi v tem izrazu uporabili pridevnik clovekov (clovekov potencial). Beseda potencial je sicer latinskega izvora (Verbinc 1974), besedna zveza cloveški potencial pa je danes anglicizem. 28. kompetenca Iz latinšcine prevzeta beseda kompetenca (Verbinc 1974) je v zadnjem casu pridobila nov pomen – poleg pristojnosti še zmožnost, usposobljenost.56 Ta pomen pa ni zabeležen v SSKJ, prav tako tudi ne v Velikem slovarju tujk (2002) in tudi ne v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika (2016). V dLib je ta izraz – v pomenu pristojnost – zabeležen leta 1937 v Uciteljskem tovarišu (v clanku »Kateri posli spadajo sedaj v kompetenco prosvetnih oddelkov banskih uprav«). V primeru rabe domacega izraza (zmožnost/usposobljenost, pristojnost) lahko locujemo med dvojnim pomenom prevzete besede kompetenca, ki je danes v rabi v slovenšcini pod vplivom anglešcine. 56 Kompetenca – izkazan sklop znanja, vešcin, sposobnosti in tudi osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe, custev, vzorcev razmišljanja ipd. (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 2019, https://esvetovanje.ess.gov.si/KajZnam/KajSoKompetence/ (4. 12. 2018)). 57 Francosko-slovenski moderni slovar (Grad 1991): chicane – nagajanje, šikana. 29. mobing Anglicizem mobing se nanaša predvsem na neustrezno obnašanje in se pogosto pojavlja v besedni zvezi oz. strokovnem izrazu mobing na delovnem mestu/mobing v delovnem okolju (Gigafida, M 2010/4). V Sinonimnem slovarju slovenskega jezika so kot sopomenski izrazi navedeni sistematicno duševno nasilje, ustrahovanje na delovnem mestu; trpincenje na delovnem mestu (slovar nas usmeri na geslo trpincenje na delovnem mestu, vendar najdemo samo geslo trpincenje – mobing, mucenje). Uporablja se tudi izraz psihicno nasilje na delovnem mestu (oz. mobing) (Gigafida, Delo 2008). V Slovarju tujk (1974) zasledimo le geslo mob (angl. iz lat. mobile vulgus 'nestalna množica') – nebrzdana množica; sodrga, drhal, svojat. Sopomenski izraz šikana (šikaniranje) je prek nemšcine prevzet iz francošcine in pomeni: Slovar tujk (1974) šikana (fr. chicane) – malenkostno sitnarjenje ali nagajanje, ce npr. kdo brez potrebe strogo izvaja kake predpise, da bi komu (zlasti podrejenemu) nagajal; tudi šikanacija – nagajanje iz zlobe, preganjanje koga. Slovar tujk (2002) šikana (nem. iz fr. chicane zakonska prevara57) – namerno hudo preganjanje, nagajanje (iz zlobe), mucenje, preganjanje, trpincenje. Slovar tujk (1974) vsebuje še obliko šikanacija (gl. šikana) – šikanirati – sitnariti, delati preglavice, nagajati iz zlobe, preganjati koga. Anglicizem mobing torej izpodriva starejšo sopomenko šikaniranje. Kot kaže, se je pomen tega pojma danes razširil glede na dejanja, ki se nanašajo na ta pojem, in zožil glede na okolje, tj. na delovno mesto. 30. outsourcing Za izraz outsourcing, ki se kot prevzeta beseda v zapisu ne prilagaja slovenskemu jeziku, se uporabljajo domace sopomenke (ki razložijo tudi pomen tega izraza), kot so: zunanje izvajanje (dejavnosti), dajanje storitev/dela v najem, oddajanje dela drugim izvajalcem, prenos/prenašanje izvajanja posameznih storitev, najem (proizvodnje oz. storitev) pri drugih izvajalcih zunanje oskrbovanje, eksterno oskrbovanje, prepušcanje delovanja idr. (vir: slovarji in intervjuji; gl. Prilogo 2). Številnost sopomenk kaže na težnjo po podomacenju besede, ki pa še ni usklajeno. Na nekaterih fakultetah so se o uporabi domacega izraza (zunanje izvajanje) dogovorili (vir: intervju). Tudi v hrvašcini in srbšcini se poleg besede outsourcing pojavlja vec domacih sopomenk: vanjska usluga, povjeravanje poslova vanjskim izvršiteljima, izdvajanje, izdvajanje poslova (......... .......); tudi eksternaliziranje, angažovanje spoljnih suradnika. V Slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005) je ta prevzeta beseda zabeležena v nemšcini, danšcini in norvešcini, ni pa zabeležena za bolgaršcino. Izraz je torej anglicizem, ki se uporablja tudi v drugih evropskih državah. V slovenšcini pa se pojavlja že tudi pridevniška oblika izraza ousourcing: outsoucinški, vendar pa smo primer našli le na medmrežju58. 58 Dostopno prek: https://www.google.com/search?source=hp&ei=2wz9XN2RD8rK6AS3_5HoCQ&q=outsourcin%C5%A1ki&oq=outsourcin%C5%A1ki&gs_l=psy-ab.12...1155.10663..11467...1.0..0.163.1580.2j12......0....1..gws-wiz.....0..35i39j0i131j0j0i10j0i203j0i13.W2OTU8G5fdw (4. 12. 2019). 31. marketing Za prevzeto besedo marketing (Snoj 1997: market – prevzeto prek sodobnih evropskih jezikov, nem. Markt in angl. market iz poznolat. marcatus 'trg') se uporablja tudi domaca beseda trženje. V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004) se kot sopomenka za to poimenovanje pojavljata dva domaca izraza: tržništvo (zasnova povezav med podjetji na trgih v dani gospodarski ureditvi) in trženje (celota pripravljalnih dejavnosti v zvezi s prodajanjem (prodajno trženje) pa tudi v zvezi z nakupovanjem (nakupovalno trženje)). Nekateri strokovnjaki besed marketing in trženje ne obravnavajo sopomensko. Društvo za marketing Slovenije izdaja revijo Marketing magazin, za katero navajajo, da je to edina specializirana marketinška revija v Sloveniji. Kot je razvidno iz imena revije, so se clani (vsaj ustanovni) odlocili za prevzeto besedo marketing. Vendar pa slovar – angleško-slovenski in slovensko-angleški – s tega podrocja nosi naslov Terminološki slovar trženja (Potocnik in Umek 2004). O razvoju in izrazoslovju marketinga oz. trženja pri nas piše Devetak (2007, 15), ki ugotavlja, da je bila Ekonomska fakulteta v Zagrebu prva, ki je uvedla študij marketinga (zlasti podiplomski). Takrat – v zacetku 80. let 20. stoletja (1973) – so jugoslovanski politiki kritizirali izraze, kot je marketing, ker so ga povezovali s kapitalisticnim izvorom, zato je celo Centralni komite zveze komunistov Jugoslavije takrat svetoval, naj se uporablja primeren domaci izraz. Pri tvorjenju pridevnika, ki je izpeljan iz domacega izraza trženje, prihaja v praksi do napak: namesto trženjski se pogosto uporablja tržen (nanašajoc se na trg). Izraz marketing je anglicizem. Vsebuje ga tudi Slovar evropskih anglicizmov (Görlach 2005, 196), in sicer je kot anglicizem zabeležen za naslednje jezike: nemšcino, nizozemšcino, norvešcino, islandšcino, francošcino, španšcino, italijanšcino, romunšcino, rušcino, poljšcino, hrvašcino, bolgaršcino, finšcino, madžaršcino, albanšcino in gršcino. 32. image V Terminološkem slovarju trženja (Potocnik in Umek 2004) – ki ima v imenu domaci izraz trženje (ne marketing) – je angleška beseda image prevedena z izrazom podoba. V slovarju odnosov z javnostmi oz. Terminološki podatkovni zbirki odnosov z javnostmi – Termis (Logar, Vercic 2013) so se avtorji odlocili za enako normativno usmeritev image > podoba. V SSKJ za imidž oz. image piše, da je to žargonski izraz. Tudi v hrvašcini in srbšcini obstaja poleg prevzete besede imidž še domaca beseda (ugled). V Gigafidi (Delo, Finance) najdemo to tujko v obeh zapisih (image in imidž). V Slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005, 161–162) avtor zapiše, da je glede na to, da je zapisana oblika te besede enaka v francošcini in anglešcini, status oz. izvor te besede težko dolociti – to je lahko beseda, ki je bila v anglešcino že zgodaj prevzeta iz francošcine in ki ji je bil verjetno pozneje dodan nov pomen, to pa je lahko tudi prevzeta beseda iz francošcine, izgovorjena kot v francošcini ali pa anglicizem prevzet v druge jezike prek francošcine. V istem slovarju je ta izraz kot anglicizem zabeležen npr. tudi za hrvašcino (imidž) in bolgaršcino (imidzh, tj. .....).59 59 V zvezi z izrazom podoba ali imidž podjetja (angl. company/corporate image) se pojavlja tudi izraz identiteta (angl. identitity/corporate identity), npr. slika in identiteta gospodarske družbe. V Slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005) je izraz corporate identity (the image created by large businesses of their business policy) kot prevzeta beseda prepoznan za nemšcino in danšcino. 60 Lat. beseda rival izhodišcno pomeni 'sosed ob namakalnem kanalu, souporabnik namakalnega kanala’ in je izpeljana iz lat. rivus 'potok, namakalni kanal’ (Pf, 1132, WH II, 437) (Snoj 1997). 33. rivalstvo Za rivalstvo (v poslu) obstaja domaci izraz (poslovna) tekmovalnost in tudi v trženju pogosto uporabljan prevzeti strokovni izraz konkurencnost, konkurenca (pogosteje kot rivalstvo se uporablja konkurenca). V hrvašcini, srbšcini, makedonšcini je to rivalstvo, rivalitet (........., .........), v slovenšcini tudi rivaliteta (Verbinc 1974, SSKJ), v anglešcini pa rivalry. Tudi v hrvašcini oz. v srbšcini se kot sopomenki pojavljata izraza konkurenca/konkuriranje. V dLib se beseda rival pojavi leta 1989 v Dialogih. Beseda rival, prevzeta (eventualno prek nem. Rivale) iz frc. rival, kar je izposojeno iz lat. rivalis 'tekmec (v ljubezenskem trikotniku)’ (Snoj 1997).60 Izraz konkurenca (nem. Konkurrenz) pa je prišel v slovenšcino iz nemšcine. Kot je zapisano v Slovenskem etimološkem slovarju (1997) je beseda konkurirati (z izpeljankami konkurent, konkurenca, konkurencen) prevzeta prek nemšcine iz lat. concurrere – skupaj teci, (sovražno) skupaj trciti. V anglešcini se zanjo uporablja izraz competition, obstaja tudi izraz concurrence, ki pa v anglešcini pomeni sodelovanje, soglasje, koordiniranje, hkraten dogodek, presecišce (mat.). Izraz rivalstvo je torej mednarodni, z istim korenom v slovenšcini in anglešcini (tudi v fr., it., nem.), a je v slovenšcini manj pogost kot njegova sopomenka konkurenca, domaci izraz tekmovalnost pa je sploh na podrocju trženja manj pogost in bolj znacilen za splošno besedišce (prim. Terminološki slovar trženja 2004: competition – konkurenca, tj. tržna struktura, v kateri dobavitelji tekmujejo z diferenciranimi izdelki, ugodnejšimi cenami ali prodajnimi pogoji, da bi pridobili odjemalce za nakup izdelkov, ki jih ponujajo). 34. repozicioniranje Tudi ta izraz je tesno povezan s trženjem. V Terminološkem slovarju trženja (Potocnik in Umek 2004) piše, da z repozicioniranjem podjetje spremeni trg, izdelek ali sestavine trženjskega spleta, da bi ohranilo ali povecalo doseženo raven prodaje. V dLib se izraz pojavi leta 2009 v reviji Management. Izraz je latinskega izvora, a prevzet iz anglešcine (angl. repositioning), iz katere prihaja v slovensko strokovno izrazje trženja veliko novih izrazov. V Velikem slovarju tujk (2002) zasledimo izraz repozicija (lat. repositio), in sicer v pomenu: 1. shranitev, 2. namestitev v pravilni, prvotni, normalni položaj; uravnava (pri zvinu ali zlomu). V tej besedi se uporablja tuje predponsko obrazilo re-. Medtem ko se za spremembo strukture uporablja izraz prestrukturiranje (z domacim obrazilom pre-), se tu pre- ne uporablja. Izraz repozicioniranje je že ustaljen, prav tako tudi izraz repozicija (ne: prepozicija). 35. insajderstvo Anglicizem insajderstvo (angl. insider trading/dealing) oz. njegovo sorodnico insajder zasledimo v dLib leta 2015 v besedni zvezi v naslovu Insajder report (Posebno porocilo). Leta 2015 zasledimo v dLib tudi zapis insider v besedni zvezi insider-outsider teorija (insiderji ali zaposleni, outsiderji ali iskalci zaposlitve. Izraz insajderstvo pa pomeni trgovanje z internimi/notranjimi informacijami – trgovanje, ki poteka na podlagi notranjih informacij, s katerimi razpolagajo dolocene osebe (Turk 2004), tudi zloraba notranjih informacij oz. trgovanje z notranjimi informacijami v ustanovi, zlasti financni, tudi nezakonito izkorišcanje notranjih informacij pri trgovanju z vrednostnimi papirji (Finance, https://www.finance.si/170503). Beseda se je v zapisu prilagodila slovenskemu jeziku (ceprav se pojavlja tudi razlicica insider) in je narejena samo iz prvega dela angleške besedne zveze (angl. insider trading/dealing) z dodanim slovenskim priponskim obrazilom -stvo. Ta izraz se pojavlja tudi v drugih obravnavanih slovanskih jezikih. V Slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005) je ta anglicizem zabeležen za nemšcino, norvešcino, islandšcino, francošcino, španšcino in italijanšcino, ne pa za hrvašcino in bolgaršcino. Vsekakor je ta anglicizem v slovenšcini novejšega datuma. 36. sanacija V dLib zasledimo ta izraz leta 1913 v Uciteljskem tovarišu v besedni zvezi sanacija Zavezinih listov (sanacija v pomenu obnovitev, posodobitev) in potem spet leta 1968 v Javni tribuni. Ob izrazu financna sanacija/saniranje (angl. financial rehabilitation process) – vzpostavljanje gospodarske in financne sposobnosti za nadaljnje poslovanje z ukrepi, kot so odprava razlogov za izgubo ali trajnejše placilne nesposobnosti (Turk 2004) – se kot sopomenke poleg verjetno iz anglešcine prevzetega izraza (financna) rehabilitacija pojavljajo še druga poimenovanja za ukrepe za odpravo nastalega slabega položaja: financna rekonstrukcija, financna reorganizacija ter dokapitalizacija (tudi v hrvašcini in srbšcini) oz. povecanje kapitala/obnova kapitala – kot sanacija v breme lastnikov oz. tistih, ki priskrbijo potreben kapital. V obravnavanih revijah teh sopomenk ni zaslediti. V tem primeru prevzeta beseda sanacija nima vzporednice v angleškem jeziku, kjer se sicer tudi uporabljajo izrazi z istim korenom (sanatory, sanative, sanable, sanatorium) in so pomensko povezani z okrevanjem ali obnovo. Na podrocju financ se ta izraz v anglešcini ne uporablja, v nemšcini pa je to Sanierung, Assanierung. Kot je zapisano v Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997), sta prevzeti besedi sanirati in sanacija prevzeti prek nemšcine iz latinšcine. V primeru izraza (financna) sanacija se sicer uporablja tudi sopomenka (financna) rehabilitacija, a manj pogosto kot sanacija. Nemšcina je vplivala še na nekatere druge slovenske financne in racunovodske izraze, npr. nem. Aktiva – slov. aktiva, sredstva, premoženje; nem. Passiva – slov. pasiva, obveznosti (iz lat. aktivus – delaven, priden in passivus – trpen), pa tudi na to izrazje v drugih slovanskih jezikih, npr. nem. Aktie – slov. delnice – ceško akcie. Izraz akcija pa se je v pomenu delnica uporabljal tudi pri nas – beseda je zabeležena v Slovarju tujk (1974): akcija: 1. delo, dejanje, delovanje, dejavnost 2. delnica, tj. vrednostni papir, glasec se na vsoto, vplacano v kapital kake delniške družbe (tudi pridevniška oblika: akcijski – delniški). Tujka akcija je zabeležena tudi v Trgovsko-gospodarskem leksikonu (Uhlír 1935), in sicer z napotitvijo na geslo delnica. Vpliv nemšcine je torej še prisoten, a ga izrinja anglešcina (npr. zgornji primer: beseda akcija je danes delnica – kalk iz anglešcine). 37. funkcija (funkcija ravnateljevanja/kadrovanja) To je izraz, ki je obstajal v slovenšcini že dolgo pred drugo svetovno vojno. Zabeležen je že leta 1926 v Ljubljanskem zvonu (funkcije pesništva). Turk (2004) navaja 5 pomenov: podrocje nalog, naloge stvari (kar opravlja npr. stroj), službene dolžnosti, službene položaje in vloge. V obravnavanih besedilih se izraz pojavlja predvsem v prvem pomenu (podrocje nalog), kar pa ima ožji pomen kot funkcija, ki lahko pomeni tudi vloga idr. Sopomenski izraz je v tem kontekstu torej naloga. Prevzeta beseda se pojavlja tudi v obravnavanih slovanskih jezikih in tudi v drugih obravnavanih jezikih. Gre za internacionalizem, izraz pa je v slovenšcino prevzet prek nemšcine iz latinšcine (Snoj 2004). 38. motiviranje To je v slovenšcini novejši izraz. V dLib je zabeležen za l. 1984 v Naši skupnosti (»vecje motiviranje delavcev«). Pred prvo in drugo svetovno vojno zasledimo v dLib le izraz motiv. Beseda motiviranje ima sopomenko spodbujanje (Turk 2004), nacrtno vzpodbujanje (Evroterm). V obravnavanih besedilih nismo zasledili sopomenke za ta izraz. Izraz motiviranje, motivirati ni zabeležen v Slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005) in tudi ne v Slovarju novejših anglicizmov v srbšcini (2011), vendar menimo, da se tudi zaradi vpliva tuje strokovne literature uporablja v slovenšcini na obravnavanem podrocju predvsem pod vplivom anglešcine (morda deloma tudi nemšcine: Motivierung, kamor je prišel iz srednje latinšcine), kot jezika katalizatorja. Prevzeti izraz motiviranje je v stroki ustaljen. Uporablja se tudi v obravnavanih slovanskih jezikih. 39. kontroliranje V dLib je zaslediti le izraz kontrola, in sicer v Uciteljskem tovarišu l. 1924 (glavna kontrola je ustavila izplacilo). Beseda kontrola je prevzeta prek nem. Kontrolle iz fr. contrôle v enakem pomenu (Snoj 1997). Isti koren ima ta prezeta beseda tudi v italijanšcini, kar kaže na internacionalizem. Izraz kontroliranje se (poleg domacih izrazov) uporablja tudi v obravnavanih slovanskih jezikih. Sopomenski izraz je nadziranje/nadzor, tudi obvladovanje, preverjanje idr. Izraz nadzor je prevzet iz hrvašcine, srbšcine (Snoj 1997) – prim. nem. überwachen (slov. nadzirati) in Überwachung (nadziranje, nadzor). Morda gre za vpliv nemšcine na rabo predponskega obrazila v slovenšcini (in tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih) ali pa gre za slucajno sovpadanje obrazil. 40. poslanstvo To je izraz, ki je obstajal v slovenšcini že v zacetku prejšnjega stoletja in še prej. Izraz je zabeležen v dLib v Uciteljskem tovarišu leta 1927 (»kulturno poslanstvo uciteljstva«). Izraz pomeni nekaj, kar je smisel, bistvo dejavnosti ali obstoja koga ali cesa (Turk 2004). V obravnavanih besedilih ne zasledimo sopomenke tega izraza. Strokovni izraz poslanstvo (poslanstvo podjetja) se uporablja tudi v obravnavanih slovanskih jezikih. V anglešcini se za to uporablja beseda mission, v nemšcini pa Sendung, tudi Mission, v francošcini mission in v italijanšcini missione. Mogoce bi bilo, da je poslanstvo kalk iz nemšcine (nem. Sendung). To je eden izmed temeljnih izrazov v menedžmentu, veda o menedžmentu pa je pri nas pod vplivom ameriškega menedžmenta, zato bi pricakovali vpliv anglešcine. Je pa tudi res, da se veda o menedžmentu navezuje na teorijo organizacije, ki pa je pri nas obstajala že pred menedžmentom. Tudi glede na to, da obstaja beseda poslanstvo tudi v drugih slovanskih jezikih, je bolj verjetno, da je beseda nastala v slovenskem jeziku – stcslovan. pos.lati 'poslati’ (Snoj 1997). Mogoce pa je tudi, da je to kalk iz nemšcine in da je tako nemšcina vplivala na to, da se je beseda obdržala v slovenšcini. 41. kadrovik Izraz kadrovik izhaja iz besede kader (prevzeto po zgledu nem. Kader in rus. kádry iz francošcine).61 Izraz smo zasledili v reviji Management (2011, 6/3). V SSKJ je zabeležen samo izraz kadrovik (ne tudi kadrovnik) – med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politicni delavec, ki skrbi zlasti za moralno-politicna vprašanja na dolocenem podrocju; uslužbenec, ki skrbi za (namešcanje) pridobivanje, razvršcanje delavcev, uslužbencev (z oznako publ.), v Slovenskem pravopisu 2001 pa je poleg izraza kadrovik prednostno zabeležen še izraz kadrovnik. Oba izraza sta zapisana tudi v Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997: kadrovik, kadrovnik – glej kader). Kadroviki so torej kadrovski strokovnjaki, v angl. HR managers/experts/recruiters; srb. direktor ljudskih resursa (Glosbe), hr. poslodavac idr. (Glosbe).62 61 Beseda kader je prevzeta po zgledu nem. Kader 'oficirsko jedro vojaške enote, moštvo, usposobljeni delavci’ in rus. kádry v enakem pomenu iz fr. cadre 'vodilno osebje’, kar je prvotno metaforicno uporabljena beseda fr. cadre 'okvir’, ki je izposojena iz it. quadro 'kvadrat, štirikotna (uokvirjena) slika’ (Kl, 346, Ga, 166). To se je razvilo iz lat. quadrum 'štirikotnik’ (CZ, 1008) (Snoj 1997). 62 Veliki slovar tujk (2002) to besedo vsebuje (uslužbenec, ki skrbi za namešcanje, razvršcanje delavcev; med NOB in prva leta po osvoboditvi 1945: politicni delavec, ki je skrbel zlasti za moralno-politicna vprašanja na dolocenem oodrocju); vsebuje jo tudi Veliki slovensko-italijanski slovar (2006): nekdaj responsabile dei quadri, dell'ufficio personale; Veliki slovensko-angleški in Slovensko-nemški slovar te besede ne vsebujeta. 63 V Glosbe zasledimo za izraz kadrovik prevod verbovšcik (b........ – nabornik v vojski; verbovka – nabor), v Linguee rukovoditel kadrovou službi (............ ........ ......). 64 Dostopno prek: https://slovar.cc/rus/ushakov/404432.html (4. 12. 2018). 65 V rušcini tudi (novejši) izraz: .......... ...... ......, https://www.audit-it.ru/terms/trud/otdel_kadrov.html (4. 12. 2018). Izraz je v slovenšcino verjetno prišel iz rušcine, tako kot tudi slov. vrbovšcik (žargonsko) za rusko verbovšcik – angl. recruiter (Evroterm – vir: Slovensko-angleški slovar obvešcevalnih izrazov, Sova). V rušcini gre za besedo kadrovik, kadrovika (k......., .........).63 V viru Slovar.cc je to ........ (kadrovik),64 novejše tudi specialist otdela kadrov (.......... ...... ......).65 Slovenska tvorba tega izraza bi bila kadrovnik – ta izraz se v slovenšcini tudi pojavlja, izraz kadrovec (zabeležen v Slovarju tujk 1974) pa ima drug pomen (kdor služi kader/vojaški rok). To, da se je ta izraz obdržal vse do danes, je zanimivo predvsem zato, ker se eden od pomenov te besede nanaša na obdobje, ko se je zacel oblikovati socialisticni družbeni red, katerega znacilnih izrazov se je nov sistem pozneje skušal znebiti. Natancnejši pregled izbranih strokovnih izrazov je torej pokazal, da je treba biti pozoren na angleški, pa tudi na nemški vpliv (še posebej pri kalkih) ter prek nemšcine na francoskega ali grškega in latinskega. Zanemarljive niso niti vzporednice z italijanšcino, hrvašcino oz. drugimi slovanskimi jeziki, pokazal se je celo vpliv bolj oddaljene rušcine. Ali gre za anglicizem ali internacionalizem, smo torej presojali tudi na podlagi prevodov v druge jezike. Ce ima izraz v nemšcini ter tudi v francošcini in italijanšcini isti koren kot v slovenšcini, je velika verjetnost, da je to internacionalizem, sploh ce je to starejša prevzeta beseda – vecinoma grškega in latinskega izvora. Obenem so danes pravzaprav mnogi anglicizmi že internacionalizmi, del mednarodnega besedišca. Vsekakor pa ima anglešcina velik vpliv tudi na ohranjanje starejših internacionalizmov. Ce ima namrec poimenovanje koren, ki je enak v vec jezikih, med njimi tudi v anglešcini, je vec možnosti, da se bo internacionalizem prevzel in obdržal. Ce pa korena nista enaka, obstaja možnost, da se bo prvotni internacionalizem umaknil novejšemu anglicizmu, kar lahko obenem pomeni že tudi, da se bo umaknil novejšemu internacionalizmu. Nekateri strokovni izrazi, ki niso prevzeti iz anglešcine (a imajo v anglešcini isti koren), so se verjetno obdržali tudi zaradi v sodobnosti zelo mocnega britanskega in ameriškega vpliva (npr. branja strokovne literature v angleškem jeziku) ali pa so bili celo zamenjani z angleškim izrazom (npr. izraz ekipa je zamenjal izraz tim). Za poimenovanje osnovnih nalog managementa/menedžmenta (organiziranje, nacrtovanje/planiranje, nadziranje/kontroliranje, vodenje) se v slovenšcini uporabljajo domaci in prevzeti izrazi (razen za vodenje), za prevzeto besedo organiziranje nimamo domacega izraza, razen morda izraza urejanje (ki pa ni popolna sopomenka) oz. ciljno urejanje (Turk 2004), ki se ni ustalilo. Za domaci izraz nacrtovanje se uporablja tudi prevzeta beseda planiranje, ki ga nekateri avtorji uporabljajo kot nadpomenko nacrtovanju, npr. Tavcar (2009b), za nadziranje pa prevzeto besedo kontroliranje oz. kontrola. Nekateri strokovni izrazi se pogosto pojavljajo v prirednih zvezah, npr. organizacijska kultura in klima; poslanstvo in vizija, politika in strategija. Poleg tega, da sta to dva razlicna strokovna izraza, bi ju bilo smiselno obravnavati tudi skupaj oz. razpoznavati kot kolokacijo. Opaziti je bilo tudi neskladje pri rabi pridevnika, npr. korporativen in korporacijski – nekateri strokovnjaki ta dva pomena enacijo, drugi pa ju uporabljajo v pomenih, ki se razlikujeta; upravljavski in upravljalni.66 66 V nadaljnjih raziskavah bi kazalo vec primerjalne pozornost posvetiti prevajanju predponskega obrazila ob ohranitvi prevzetega jedra, npr. prestrukturirati, restrukturirati, repozicioniranje. 67 V nadaljevanju tega razdelka zapis tega izraza uporabljamo v obliki, kot je navedena v obravnavanem gradivu. Opaziti je bilo tudi razlicno zapisovanje angleškega g in dvocrkja ea, npr. image/imidž, management/menedžment, team in tim, ter dvocrkja ou, npr. resursi, vendar outsourcing. Tudi zapis crke i, ko gre za glasovni [aj], npr. insajderstvo, je nedosleden. Pri obravnavanju izbranih izrazov se je pokazala pomembnost konteksta, saj tudi nekateri enobesedni strokovni izrazi pomenijo razlicno (organizacija – organizacija kot združba in organiziranje). 5.3.1.3.1.1 Management/menedžment kot del vecbesednih strokovnih izrazov V besedilih iz revij Izzivi managementa in Management se beseda management/menedžment67 takrat, ko je del vecbesednih strokovnih izrazov, pojavlja v številnih razlicnih prevodih (Priloga 4). Besedo menedžment in tvorjenke iz nje ter njene prevode smo opazovali v naslednjih položajih (za dvopicjem je navedeno število primerov, ki sodijo vanjo): a) management (cesa), management v (doloceni dejavnosti): 19 b) vrsta managementa (npr. projektni management): 11 c) manageriranje (cesa): 10 c) ravnateljevanje/ravnanje s/z (cim), ravnateljstvo (cesa): 10 d) usmerjanje in usklajevanje (cesa): 2 e) upravljanje (cesa), upravljanje z/s (cim): 24 f) vodenje/poslovodenje (cesa): 6 g) obvladovanje (cesa): 10 h) model/sistem (cesa): 10 Številke pomenijo, da je npr. v strukturi, kot jo kaže skupina a, izkazanih 19 razlicnih prevodov. Najštevilcnejša je torej skupina e (24), kar kaže na to, da je beseda upravljanje kot sopomenka za besedo management še vedno zelo »zasidrana« v slovenskem strokovnem besedišcu. Upoštevati pa je treba, da v nekaterih primerih lahko res pomeni upravljanje in ne ravnateljevanja/managementa, ni pa vedno tako – in po mnenju nekaterih strokovnjakov pomensko to ni ustrezno. Najmanj primerov smo našli za skupino d (2) in skupino f (6). Za vodenje in poslovodenje smo pricakovali vec primerov kot za upravljanje, saj danes besedi management in upravljanje v stroki strogo locujejo, vodenje pa je nekako še vedno povezano z managementom in v dolocenih primerih kot sopomenka angleškemu management tudi smiselno deluje. Vsekakor pa bi to kazalo raziskati na vecjem vzorcu. Pokazalo se je tudi nekaj razlik med revijama. Tako je ravnateljevanje v pomenu menedžmenta zastopano v enobesednih in vecbesednih strokovnih izrazih samo v reviji Izzivi managementu, ne pa tudi v reviji Management. Podrobnejši podatki so v Prilogi 4, tu bomo povzeli in na kratko komentirali le nekatere njene dele. V sopomenskih izrazih znanstveni management in znanstveno upravljanje se preteklost nekako sreca s sedanjostjo – management je pomenil isto kot upravljanje (oba izraza bi lahko prevedli z angl. administration), danes pa se oblastvena funkcija v organizaciji deli na menedžmentsko in upravljavsko. V tem prevodu se kaže tudi vpliv uporabljenega tujega, hrvaškega prevoda angl. vecbesednega strokovnega izraza scientific management. Marketing management smo v izpostavili le kot primer za vrsto managementa, sopomenskega izraza pa v besedilih nismo zasledili (Glosbe: tržno upravljanje; v prevodu dela Philipa Kotlerja Marketing Management pa trženjsko upravljanje – gre za upravljanje/vodenje/managiranje/manageriranje trženja in ne trga). Pogoste so besedne zveze z istim (morda tudi z razlikovalnim) pomenom, ki so zveze pridevnika in samostalnika ali zveza dveh samostalnikov, vrsta managementa pa je v besedilih izražena na dva nacina – z besedno zvezo pridevnika in samostalnika ali z besedno zvezo dveh samostalnikov: npr. management organizacij in organizacijski management, management kadrov in kadrovski management, projektni management in ravnateljevanje projekta (management projekta/projektov).68 Izrazi, kot so npr. znanstveni management (ne: management znanosti), sodobni management, domaci management, pa imajo samo eno obliko. 68 Obstaja razlika med tema dvema izrazoma (vec v intervjujih), izraz pa je razložen tudi na spletni strani Slovenskega združenja za projektni management (ZPM), ki izdaja revijo Projektna mreža Slovenije, a dostop ni prost. Izraza usmerjanje in usklajevanje (vseh poslovnih procesov) se pojavljata v Izzivih managementu kot prevod prevzete besede management, a morda preozko pokrije pomen te besede. Prav tako se v isti reviji pojavlja tudi glagolska besedna zveza usmerjati in usklajevati, kjer lahko iz sobesedila sklepamo, da gre za sopomenko besede management. Izraz usmerjanje se v besedilih pojavlja še v prirednih besednih zvezah usmerjanje in urejanje, usmerjanje in obvladovanje idr. Ce se ob tem navežem še na predhodna poglavja, na izraze organizacijska kultura in klima, vizija in poslanstvo organizacije, politika in strategija organizacije, lahko ugotovim, da te izraze smiselno razumeti kot eno poimenovanje. Veznik in je namrec bolj »obvezujoc« kot njegov (delno) sopomenski ter (npr. v kultura ter klima – glede razmerij med besedama ne pomeni isto kot kultura in klima). V reviji Management zasledimo tudi: usmerjanje oz. vodenje (M 2006/1) ter usmerjanje in obvladovanje (M 2006/1), in to v istem besedilu, iz cesar lahko sklepamo, da v tem kontekstu usmerjanje in obvladovanje pomeni vodenje in obvladovanje (vodenje in management), medtem kot obvladovanje (v smislu managementa) zajema tudi vodenje). Take zveze še dodatno potrjujejo, da gre za dokaj zapletene in razlicne opredelitve managementa. Besedne zveze, ki vsebujejo izraz upravljanje, so dokaj pogoste in se, kot že receno, uporabljajo ali v pomenu upravljanja ali v pomenu managementa. Po podatkih iz intervjujev (Rozman, zabeležka sestanka) sta lahko v dolocenih besednih zvezah izraza sopomenska, sploh ce gre za tehnicno funkcijo. Izraz vodenje – kot prevodna ustreznica angl. management – je v vecbesednih strokovnih izrazih sicer manj prisoten kot izraz upravljanje, a je to morda zaradi tega, ker so pri upravljanju vkljuceni tudi primeri, ko to ni sopomenka managementu. Besedne zveze, ki vsebujejo izraz obvladovanje v pomenu management, so tudi kar pogosto zastopane, ceprav gre lahko tudi za delno sopomenskost (obstaja tudi besedna zveza usmerjanje in obvladovanje). Vsekakor v zvezi s tem ni enotnega dogovora med strokovnjaki, saj je raba zelo raznolika. Sopomensko se v vecbesednih strokovnih izrazih pojavljata tudi izraza upravljanje in obvladovanje: upravljanje sprememb – obladovanje sprememb (kot prevodna ustreznica za angl. change management). Kot ravnanje (ravnanje cesa in ravnanje s/z) se tudi upravljanje z z istim pomenom pojavlja v dveh vrstah besednih zvez: upravljanje znanja (IM) in upravljanje z znanjem (M). V nekaterih vecbesednih strokovnih izrazih z besedama model in sistem (tudi proces) je videti, kot da sta ta dva izraza odvec ali pa da pomenita podobno kot management, npr. znanstveni sistem upravljanja, po Taylorju znanstveni management, sistem celovite kakovosti (TQM). Angleški total quality management se prevaja tudi kot celovito obvladovanje kakovosti. Veliko sopomenskih vecbesednih strokovnih izrazov (v Prilogi 4 gl. samo tri prazna polja od devetih) je v obravnavanem gradivu za angl. human resource management: management ljudi (M), management cloveškega kapitala (IM, M), management kadrovskih virov (IM, M), management cloveških virov (IM), management kadrov (IM, M), kadrovski management (M), ravnanje z zaposlenci in njihovimi zmožnostmi (IM), ravnanje z ljudmi pri delu (IM), ravnanje z ljudmi (IM), ravnanje s clovekovimi zmožnostmi (IM), ravnanje s kadrovskimi viri (M), upravljanje s cloveškimi viri (M, IM), upravljanje cloveških virov (M), upravljanje s kadrovskimi viri (M), upravljanje s kadri (M), upravljanje z ljudmi (M), vodenje in ravnanje z ljudmi (IM), vodenje zaposlenih (M), obvladovanje ljudi (IM). V tem pomenu (human resource management) lahko naštejemo kar štiri sopomenske izraze (eno- in vecbesedne) za angl. management: ravnanje s/z, upravljanje s/z, vodenje in ravnanje s/z ter vodenje in obvladovanje. To kaže na res veliko neustaljenost. Nekatera mesta Prilogi 4 so prazna, kar pa še ne pomeni, da sopomenka v tej (prazni) kategoriji ne obstaja; pomeni le, da je v obravnavanem gradivu nisem zasledila. Zato so ponekod v praznih razdelkih navedeni primeri iz drugega gradiva (vir, npr. slovar, je ob sopomenki zapisan). 5.3.1.3.2 Besedilni kazalniki terminološke negotovosti V tem delu z analizo vseh 1116 izpisanih strokovnih izrazov dopolnjujemo uvodno raziskavo o kazalnikih terminološke negotovosti, izpostavljamo pa le najobsežnejše skupine. 1. Slovensko poimenovanje z dodanim angleškim izrazom (tudi vec izrazi) v oklepaju, pred tujim izrazom je lahko dodano v izvirniku ali v angl./v angl. ali angl./ang., oznake jezika lahko tudi ni ali pa je uporabljeno kar dvopicje ravnateljstvo (v izvirniku: management) IM 69 69 Pripisujemo simbola za obe reviji: M – Management, IM – Izzivi managementu. funkcija ravnateljevanja (v angl. management) IM – v oklepaju samo del besedne zveze kosmati državni (ali nacionalni) dohodek (v angl. gross national income) IM – odlocanje med slovenskim in tujim izrazom ali primerjalno navajanje angleškega izraza družbe (v angl.: societies) IM upravljanje v združbah (v angl. organizational ali corporate governance) IM odpovedati se pomembnemu vplivu zaposlenih pri upravljanju družb (v angl. companies) s podjetji (v angl. firms) IM komuniciranje od spodaj navzgor (ang. upward), od zgoraj navzdol (ang. downward) lastnik podjetja (angl. master) IM skupine (angl. group) IM – množinska oblika v slovenšcini in edninska v anglešcini upravljanje družb (angl.: companies) s podjetji (angl.: firms) IM regionalne mrežne povezave (angl. clusters) IM preveden samo del besedne zveze oz. strokovnega izraza inteligentne rešitve (angl. smart appliances) – v nekaterih besednih zvezah angl. smart prevedeno kot pameten (npr. pametni telefoni) M dizajnersko razmišljanje (angl. design thinking) M – angleška beseda v poševnem tisku poslanstvo (mission) M vodenje (leadership) IM vedenje posameznikov in timov (organizational behaviour) IM – tudi organizacijsko vedenje za vsako preteklo triletno obdobje (rolling window) M spodbujeno od uporabnika (user-driven) M – tudi naravnano na uporabnika analiza skupin (Cluster Analysis) M – neenaka raba velike zacetnice v slovenšcini in anglešcini manager ne bo vec vodja drugim, temvec sebi (self management) IM – glagolsko izražanje v slovenšcini za samostalniški strokovni izraz upravljanje raznolikosti (manage diversity) M – v slovenšcini izražanje z glagolnikom za angleško izražanje z glagolom – morda mišljeno: managing diversity 2. Kombinacija slovenskega in angleškega izraza v vecbesednem strokovnem izrazu – z angleškim izrazom v poševnem/navadnem tisku in angleškim ali slovenskim strokovnim izrazom v oklepaju skladi feeder (skladi življenjskega cikla) M posamezni naložbeni razredi (loceni skladi master) M metoda matching na osnovi verjetnosti izida (angl. propensity score matching method) M – zapisano tudi: verjetnost izida (angl. propensity score matching method) M in verjetnost izida (angl. propensity score) M 3. Angleški izraz sredi slovenskega vecbesednega strokovnega izraza, razložen v oklepaju razlikovanje med glavnimi (core) in perifernimi delavci M edinstvenost (angl. uniqueness) znanja M 4. Slovenski izraz in (v oklepaju), dva angleška izraza (povezana z oz./oz.) za enega domacega oz. prevedenega (na istem ali na drugem mestu) pokojninski bancni racun (bank trust oz. custodial account) M pokojninski racun pri družbah za upravljanje (trust oz. custodial account) M teorija virov (angl. resource based-view of the firm oz. resource-based theory, RBT) M teorija znanja (angl. knowledge based-view of the firm oz. knowledge-based theory) M 5. Dva slovenska izraza, navedena skupaj ali loceno, za isti ali soroden izraz v anglešcini prenova (preustvarjanje) poslovnega procesa (angl. BPR – Business Process Reengineering) IM k uporabnikom naravnan dizajn (angl. user-centred design) M k cloveku usmerjen dizajn (angl. human centered design) M – tudi v angl. (delna) sopomenka (human – user) 6. Slovenski izraz in angleška kratica (razlaga kratice) celovito obvladovanje kakovosti (TQM) IM managerski odkup z zadolžitvijo (MBO – Management Buyout, angl.) M prevzem z vzvodom […] prevzem brez vecjega deleža lastniškega kapitala (LBO – Leveraged Buyout, angl.) M – tudi odkup z zadolžitvijo stalno izboljševanje (angl. CI – Continuous Improvement) IM tekmovanje na osnovi casa (angl. TBC – Time-Based Competition) IM ti racuni so znani pod imenom IRAS (individual retirement accounts) M prosta opcija izbire izvajalca – OMO (open market option) M 7. Angleški izraz in slovenska razlaga v opombah za prispevkom Design thinking se v slovenskem prevodu sliši kot dizajnersko razmišljanje, […] razmišljanje po dizajnersko M Ideacija (angl. ideation) pomeni fazo v razvoju novega izdelka ali storitve, v kateri ideje generiramo […] M – v nadaljevanju pa tudi: udejanjanje ali ideacija M V angleški literaturi se uporablja izraz two-sided market, v prispevku bomo uporabljali neposreden prevod. M Izraz mixed economy v tuji literaturi uporabljajo za trge, na katerih so navzoce tako javne kot komercialne televizije M […] prevedeni izraz za social welfare, ki ga v tuji literaturi […] razumemo tudi kot koristnost, uporabnost M 8. Slovenski in (v oklepaju) angleški izraz z navedbo avtorja, ki ta izraz uporablja bistvena konkurencna prednost v dizajnerskih inovacijah (angl. meaning, Verganti 2006) M – napotitev na avtorja, ki piše o tem v anglešcini 9. Slovenski izraz z dodanim angleškim v navednicah (ali razložen v oklepaju) oz. slovenski izraz v navednicah »skupen cilj« (»common end«) IM – zapisano v prevodu clanka iz anglešcine namen (»purpose«) IM – zapisano v prevodu clanka iz anglešcine »obrnjene« inovacijske metode (angl. downstream innovation method) IM v slov. samostalnik v množini v angl. v ednini v »rušilno inoviranje« (angl. creative distruction), proces ustvarjalnega unicevanja IM »uporabniška izkušnja« (angl. user experience) M 10. Slovenski izraz in sopomensko poimenovanje v drugem tujem jeziku (ne angleškem) a) Slovensko in nemško (poleg angleškega) ali japonsko poimenovanje management idej (angl. Idea Management, nem. Ideenmanagement) M b) Slovensko in japonsko poimenovanje z dodanim nemškim obvladovanje kakovosti uveljavljenega procesa oz. sistema stalnih izboljšav […] japonski izraz kaizen70 in njegov nemški ustreznik KVP (Kontinuierlicher Verbesserungsprocess) M – nemški izraz je daljši, a 70 V sobesedilu so tudi številne slovenske ustreznice. nemškemu bralcu razumljivejši, prav tako so daljei, a bolj povedne slovenske ustreznice, npr. obvladovanje kakovosti uveljavljenega procesa oz. sistema stalnih izboljšav Preostale skupine, ki smo jih razpoznali v uvodni raziskavi, so imele v celotnem gradivu manj primerov, zato jih ne navajamo, dodaten komentar in primere pa dodajamo še za štiri skupine: 1. Samo domaci oz. navidezno domaci, a neuveljavljeni strokovni izraz, zapisan v navednicah »ravnatelj« IM Izraz ravnatelj uporablja samo ozek krog strokovnjakov v pomenu angl. manager in je prevzet iz hrvašcine. Pri tem se, kot smo že opozorili, kaže razlika med revijama: izraz ravnatelj (tudi v zapisu brez navednic) se pojavlja samo v reviji Izzivi managementu, ne pa tudi v reviji Management. 2. Zakrito prevzeti strokovni izrazi – kalki: Med temi izrazi so tudi izrazi s prenesenim pomenom, npr. mreženje, pajek, družbena omrežja, kreditni krc, stekleni strop (zadnji je bil omenjen tudi v intervjujih). V dokaz ustreznosti kategorije smo pri primerih v oklepaju dodali izvorni izraz: cloveški viri (angl. human resources) – namesto slov. kadri, zaposleni mreženje (angl. networking) – namesto slov. povezovanje izzivi (angl. challeges) – namesto slov. težava (vpliv angleške literature) kupna moc (angl. purchasing force) – uporaba besede moc (vpliv kapitalisticne ekonomike) celovito obvladovanje nabavnih verig (angl. comprehensive supply chain control/management) podjetje (nem. Unternehmung, angl. firm, undertaking) podjetnik (nem. Unternehmer) postaviti/zastaviti (si) cilje (nem. sich ein Ziel setzen) prevzemi podjetij (angl. takeovers) delovna sila (nem. Arbeitskraft, angl. workforce) prihodek, odhodek (angl. income, outcome; nem. Einnahme, Aufwendung) deležniki (angl. stakeholders, nem. eilhaber) družbena omrežja (angl. social networks) kreditni krc (angl. credit crunch) vzajemni skladi (angl. mutual funds) kljucni kupci (angl. key buyers) stekleni strop (angl. glass ceiling) pajkova mreža (angl. spiderweb) 3. Samo angleški izrazi, neprevedeni HRM managerji M – nepreveden in neprilagojen prvi del besedne zveze (v funkciji pridevnika) managerji HRM M – nepreveden drugi del, a ustreznejši besedni red kot zgoraj sodobna TQM paradigma M med aktivno upravljanimi skladi in skladi feeder ne bi bilo razlik (t. i. princip look through) M metoda matching M metoda matching na osnovi verjetnosti izida (angl. propensity score matching method) M custvena inteligenca in organisational citizen behaviour pri zaposlenih M – v prevodu angleškega povzetka (v angl. povzetku: organisational citizenship behaviour) – nepreveden vecbesedni strokovni izraz z eno nadomešceno besedo, prav tako v anglešcini (angl. citizenship – v prevodu: citizen)71 71 Verjetno gre za napako (moja opomba). s pomocjo t.i. »people metrov« M – sklanjan citatni izraz podobno metodologijo imenovano KEYS M Tudi tukaj se je pokazala razlika med revijama. Neprevedeni izrazi sredi slovenskega besedila se pojavljajo samo v reviji Management, ne pa tudi v reviji Izzivi managementu. 4. Navidezni anglicizmi (prevzeta beseda z istim korenom obstaja tudi v anglešcini) – vecinoma nemcizmi oz. izrazi, prevzeti prek nemšcine ali iz drugih jezikov konkurent (angl. competitor, nem. Konkurrent) konkurenca (angl. competition, nem. Konkurrenc) konkurencnost (angl. competitiveness, nem. Konkurrenzfähigkeit) konkurencna prednost (angl. competitive advantage) kadri (angl. staff, workers, cadre (vojska), nem. Kader) subvencija (angl. subsidy, subvention, nem. Subvention) provizija (angl. commission, brokerage, percentage, nem. Provision) revizijske hiše (angl. audit firms, nem. Prüfungsgesellschaften, hr. revizijska poduzeca) Analiza besedilnih kazalnikov terminološke neustaljenosti je že s številom primerov potrdila to, kar smo videli že pri analizi sopomenskosti: neustaljenost je velika, vcasih sicer opazovani kazalniki lahko pomenijo tudi težnjo po vecji natancnosti, a gre zgolj za izjeme. 5.3.2 Terminološki anglicizmi in diskurzna skupnost: intervjuji Cilj intervjujev je bil ugotoviti, kakšen je vpliv izpraševancev na odlocanje o rabi in prevzemanju terminologije, ter nadgraditi podatke, pridobljene v predhodnih delih raziskave, z razumevanjem konteksta prevzemanja terminologije v obravnavanih revijah. 5.3.2.1 Intervjuji z uredniki in clani uredniških odborov 5.3.2.1.1 Podatki o izpraševancih72 72 Zaradi anonimizacije podatke prikazujemo kumulativno in v skrajšani obliki. Izprašani uredniki oz. clani uredniških odborov sodelujejo pri naslednjih revijah: Management, Izzivi managementu, EBR – Economic & Business Review, RUO – Revija za univerzalno odlicnost, Naše gospodarstvo, PMS – Projektna mreža Slovenije in Organizacija. Vsi imajo dodiplomsko in znanstveno izobrazbo – skupno gledano, s podrocij ekonomije, mednarodnega poslovanja, mednarodne ekonomije, menedžmenta, organizacije, poslovno-organizacijskih ved (poslovodenja, racunovodstva, financ, ekonomike), podjetništva, sociologije, strojništva in varnostnih ved. Vsi so dodiplomski študij opravili v Sloveniji, nadalje pa so se izobraževali (vsaj v obliki gostovanj) še na Hrvaškem, Švedskem, Norveškem, Poljskem, v Nemciji, Belgiji, Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, Srbiji, Turciji in Italiji. Izmed tujih jezikov, ki jih poleg anglešcine govorijo, so najveckrat navedli nemšcino, sledita hrvašcina ali srbšcina (oz. srbohrvašcina), francošcina, španšcina, italijanšcina, rušcina in madžaršcina. Strokovno literaturo prebirajo predvsem v anglešcini (avtorjev iz Velike Britanije, ZDA, Kanade, Švice), tudi v slovenšcini, nekateri še v nemšcini, sledijo španšcina, francošcina, srbohrvašcina in rušcina. 5.3.2.1.2 Razumevanje podrocja in strokovnega izraza menedžment Že analiza strokovnih izrazov v prejšnjih poglavjih je pokazala, da je pri prevajanju in prevzemanju strokovnih izrazov pomembno vedeti, ali je razumevanje teh izrazov enotno ali pa so med strokovnjaki glede tega razlike. Izpraševanci pogosto povezujejo menedžment z organizacijsko znanostjo, nekateri ga uvršcajo med organizacijske ali upravno-organizacijske vede.73 Razlike v zvezi s terminologijo se lahko pojavijo tudi zaradi dveh usmeritev v pojmovanju menedžmenta in organizacije. Izpraševanci izpostavljajo dve vodilni smeri – to sta pojmovanje z ozirom na mehki in trdi vidik oz. na humanisticni in tehnokratski. 73 Za razliko od teorije organizacije je menedžment uporabna veda (vkljucuje vidik menedžerja in njegovih odlocitev), teorija organizacije pa je družbena, temeljna znanost (razlaga pojave). V zvezi z razmerjem med teorijo menedžmenta in teorijo organizacije eden od izpraševancev meni, da »obstaja teorija menedžmenta in teorija organizacije, ki je v osnovi širša od teorije menedžmenta, vendar je po drugi svetovni vojni menedžment naredil bistveno vecji tržni preboj, tako da je teorija organizacije danes dejansko zreducirana na podrocje sociologije (nima tako ambiciozno zastavljenih ciljev in tako ekspanzivne literature, kot jo imamo na podrocju teorije menedžmenta)«. V zvezi z razumevanjem strokovnih izrazov menedžment, upravljanje in vodenje imajo izpraševanci sicer jasna stališca, a tega izrazja ne uporabljajo vsi vedno dosledno oz. si ga ne razlagajo enako. V nadaljevanju navajam primer odgovora izpraševanca, v katerem se kaže raznolikost poimenovanja temeljnih pojmov in zapleten, tudi prepleten, odnos njimi: Osebno v smislu menedžmenta vedno uporabljam ali vodenje ali upravljanje, a ju locim: vodenje je na nižji ravni kot upravljanje, upravljanje se nanaša tudi bolj na vizijo, smotre in cilje in je bližje temu, za kar se v anglešcini uporablja governance. Pri nas se je uporabljalo vodenje in upravljanje – ker je menedžment v bistvu oboje. Vcasih se ni toliko govorilo o angl. governance. /.../ Menedžment je v prvi vrsti upravljanje, in sicer upravljanje virov, s katerimi razpolaga podjetje in mora vkljucevati planiranje, usklajevanje, mora organizirati resurse, deliti pristojnosti, nadzirati. Osebno locim med menedžmentom kot organizacijsko strukturo (kot je upravni odbor, kot je nadzorni svet, to je menedžment, kot skupno ime za vsa upravljavska telesa), ce pa govorimo o procesu, aktivnosti, je to upravljanje. Izpraševanec namesto prevzete besede menedžment v pomenu procesa uporablja upravljanje in vodenje, uporablja pa prevzeto besedo resursi. Besedo menedžment uporablja kot »skupno ime za vsa upravljavska telesa«. V njegovi izjavi prepoznamo zapleten odnos med menedžmentom in upravljanjem in tudi med staro in novo terminologijo (v organizacijah združenega dela je bilo delo osnova za lastništvo). Za izpraševanca je menedžment torej vodenje in upravljanje – ta raba pa se je potrdila kot prevodna ustreznica za menedžment tudi v besedilih, objavljenih iz prehoda na tržno gospodarstvo in pozneje v poglavju o besedi menedžment. V nasprotju z zgornjih pojmovanjem in izrazjem pa vecina izpraševancev locuje med izrazoma menedžment (ravnateljevanje) in izrazom upravljanje. Glede razlikovanja med menedžmentom in upravljanjem nekateri ugotavljajo delno prekrivanje pomena izrazov; upravljanje se nanaša na višje nivoje in je povezano tudi z lastništvom. Vecina meni, da je upravljanje neustrezen prevod za menedžment in da je bil to verjetno vpliv nemškega jezika. Izpraševanci dalje menijo, da je menedžment v bistvu povsod. Razumejo ga kot nacin vodenja, obvladovanja, tudi kot usmerjanje, usmerjanje ljudi k doseganju ciljev (ki so jih postavili upravljavci). Menedžment jim pomeni predvsem uspešno in ucinkovito doseganje ciljev, to je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje vseh resursov ali virov z namenom uspešnega in ucinkovitega doseganja ciljev združbe; pravijo, da posamezni avtorji k temu dodajajo še kadrovanje, drugi neke vrste koordinacijo. Izpraševanci vecinoma uvršcajo menedžment med upravno-organizacijske vede, organizacijske vede, ekonomijo, tudi med poslovne vede oz. v ekonomijo in poslovne vede, npr.: Na podrocju strateškega menedžmenta je opaziti tako avtorje z ekonomskega podrocja kot tudi s poslovnega menedžmenta, s podrocja organizacijskih ved, kjer organizacijo mogoce razlagajo na drug nacin in so razhajanja. Na zacetku akademske kariere je to predstavljalo samo zmedo – sedaj izberem doloceno videnje oz. stališce in ga potem zagovarjam. Drugi menijo, da bi bilo najprimerneje, ce bi bilo to samostojno podrocje, v katerem se prepletajo znanost, vešcina in praksa. Pojavi pa se tudi uvrstitev v širše podrocje ekonomije, v ekonomske vede: Uvrstitev v ekonomske vede je redka, v nemškem svetu, kjer razumejo menedžment v tehnicnem smislu, se pa cudovito ujema z ekonomijo. Izpraševanci so izpostavili še, da je na razumevanje menedžmenta pri nas vplival tudi nemški pristop k menedžmentu, ki je bil v preteklosti malo drugacen kot danes (bil je teoreticen, z vidika organizacije), medtem ko je ameriški tipicno pragmaticen. Izpraševanci sicer menijo, da danes tudi Nemci pogosto posnemajo Americane. Kot se je pokazalo že pri naši analizi strokovnih izrazov, se nemški vpliv še danes kaže tudi v terminologiji, vplival pa je tudi na umestitev menedžmenta na slovenske (ekonomske) fakultete. V zvezi z menedžmentom in javno upravo je razumevanje dvojno: javna uprava kot institucija in kot »podskupina« ali vrsta menedžmenta. Nekateri razumejo javno upravo kot organizacijo in vsaka organizacija potrebuje menedžment; znotraj menedžmenta pa je javna uprava/javno upravljanje ali menedžeriranje (angl. (new) public management) samostojno strokovno podrocje, tako kot tudi poslovni menedžment (angl. business management) in menedžment humanitarnih organizacij. Nekateri pravijo, da gre za dve veji: »business management« in public management«, drugi pa, da je javna uprava podskupina managementa. Je pa v javni upravi menedžment malo drugacen (cilj ni dobicek). Prim.: Zadnjih 50 let po drugi svetovni vojni pomeni menedžment nadsistem, podsistem pa so gospodarstvo, javna uprava, humanitarna organizacija itd. Nekateri menijo, da je menedžment bolj oprt na ekonomsko logiko, javna uprava bolj na birokratsko. Je pa mogoce menedžment zdaj v javni upravi celo bolj sodoben kot pa v podjetjih, kjer se dogaja ta premik od dobicka k družbeni odgovornosti, ki je v javni upravi že od zacetka zamišljena, ceprav je pogosto v praksi ne najdemo. 5.3.2.1.3 Razumevanje nekaterih drugih temeljnih strokovnih izrazov in njihovih sopomenk Najprej sem izpraševance povprašala po razumevanju temeljnih in med sabo povezanih, menedžmentu sorodnih strokovnih izrazov (10), potem pa o rabi prevzetih besed in možnosti rabe sopomenskih domacih izrazov (17). Seznam 27 strokovnih izrazov je bil razviden že v tabeli v 2. sklopu intervjujskih vprašanj (oz. v Prilogi 1 za lektorje in prevajalce). 1. gospodarjenje Izpraševanci vecinoma razumejo ta pojem kot prizadevanje, da s cim manjšo porabo prvin poslovnega procesa dosežemo dolocen cilj. V odnosu do menedžmenta ga nekateri razumejo kot širši pojem, ki se nanaša bolj na družbeni kontekst, tudi na mikrogospodarjenje, in se uporablja bolj z vidika ekonomije, v povezavi z ekonomiko, ekonomicnostjo, stroški, torej z ucinkovitostjo. Pri menedžmentu pa se ucinkovitost pretvori tudi v uspešnost (da delamo prave stvari). Drugi menijo, da je menedžment v odnosu do gospodarjenja nadpomenka (gospodarimo s sredstvi znotraj menedžmenta; gospodarjenje je le del menedžmenta). Nekateri menijo, da je gospodarjenje povezano z upravljanjem (v smislu družbeno-ekonomskega vidika), povezano je z lastniki, vendar pa se lahko gospodari tudi v nedobickonosnih združbah. Upravljanje se uporablja bolj v organizacijskem smislu, gospodarjenje pa bolj v ekonomskem. Pri upravljanju je bolj poudarek na tem, da lahko upravljajo ne samo lastniki, ampak tudi ljudje, ki jim zaupajo (namen upravljanja je zašcititi interese lastnikov). Izpraševanci menijo, da tega ne gre popolnoma enaciti z gospodarjenjem, bi se pa bilo treba precej poglobiti, da bi poiskali razlike in enakosti. 2. obvladovanje Izpraševanci ta izraz razumejo zelo razlicno: kot del dejavnosti menedžiranja (da se nekaj poskuša postaviti pod kontrolo), tj. hierarhicno nižje kot menedžment. Drugi v celoti povezujejo obvladovanje z menedžmentom, to je tudi ravnanje z ljudmi in urejanje zadev. Nekateri pa menijo, da je obvladovanje sopomenka za menedžment v strokovnih besednih zvezah, npr. Pogosto se uporablja besedna zveza obvladovanje stroškov (to vidim bolj s poslovnega, stroškovnega vidika, morda pa je to le indoktrinacija naših predmetov, ki so pac tako poimenovani). Nekaj izpraševancev meni, da je obvladovanje tako menedžment kot upravljanje skupaj, da je nadpomenka obema; nekaj izpraševancev pa tega izraza v strokovnem smislu ne uporablja, ker je po njihovem mnenju to splošen izraz, neustrezen za oznako organizacijskih funkcij. 3. ravnanje z/uravnavanje/ravnateljevanje Nekateri izpraševanci menijo, da je ravnanje z sopomenka za menedžment v primeru necesa živega: npr. ravnanje z okoljem/živalmi/prostorom. Drugi menijo, da je v smislu menedžmenta ustrezen izraz uravnavanje in vodenje (odvisno od ravni). Spet drugi izraza ne bi uporabili (pravijo, da to uporabljajo nekateri ucenci Filipa Lipovca) ali pa bi ga uporabili le na mikronivoju, npr. ravnanje z odpadki, ravnanje z ljudmi, ravnanje z ljudmi pri delu (v smislu, kako jih tretiraš, kako jih upoštevaš), kar ni isto kot vodenje ljudi. Tretji menijo, da je ravnateljevanje povezano s šolstvom, v podjetju pa je tudi uravnavanje. 4. urejanje Nekateri menijo, da je urejanje splošen, nestrokoven izraz. Drugi menijo, da je sopomenka menedžmentu ali pa da se nanaša se le na del te dejavnosti. Vec izpraševancev meni, da je to del organiziranja (zastavljanja delovnih nalog) ali podpomenka organiziranja. Menijo tudi, da se uporablja v tehnicnem smislu organizacije, zato je to tudi organizacija ali organizacija dela, urejanje dela ali urejanje procesov. 5. upravljanje Izpraševanci pravijo, da je kot organizacijska funkcija upravljanje nadrejeno ravnateljevanju, je dejavnost lastnikov. Drugi pravijo, da je to menedžment v povezavi z lastništvom. Nekateri pa menijo, da je upravljanje del menedžmenta, da se z njim prepleta. Kot sopomenki nekateri navajajo menedžment, drugi pa vodenje. 6. vodenje Nekateri izpraševanci razumejo vodenje kot del menedžmenta (v ozki povezavi z vodenjem ljudi: vplivanje in motivacija, usmerjanje ljudi). Drugi menijo, da je to zgolj vodenje ljudi (angl. leadership), ne podjetja, da je to samostojno podrocje – to je vec kot menedžment, je inspiracija zaposlenih, menedžment pa je administriranje, kontrola. Tretji ga enacijo z upravljanjem, cetrti z menedžmentom. Izpostavljajo tudi neenotnost razumevanja tega pojma v anglosaški literaturi. 7. organiziranje Za nekatere izpraševance je to sopomenka menedžmentu organizacije. Za druge je ta izraz v povezavi z urejanjem, ki ga razumejo kot sestavni del organiziranja (ko pa gre za avtoriteto, to ni vec v domeni urejanja, temvec organiziranja in so vkljuceni tudi ljudje; urejanje pa je bolj v tehnicnem smislu). 8. management/menedžment (kot proces) Izpraševanci menijo, da so to neke vrste usmerjevalne aktivnosti. Je tudi menedžiranje, nanaša se na štiri funkcije, iz cesar tudi izhaja, da je vodenje en del menedžmenta. Nekateri izpraševanci izpostavljajo, da se za menedžment uporabljajo tudi izrazi ravnanje, ravnateljevanje ipd. Vecina izpraševancev pravi, da je za razliko od upravljanja, ki je »oblast«, menedžment izvrševanje te oblasti in zagotavljanje smotrnosti. Vsi izpraševanci razen enega (ki uporablja le ravnateljevanje) ta izraz uporabljajo, eden izmed njih izmenicno z ravnateljevanjem, eden pa uporablja management podjetja oz. poslovni management. Vecina uporablja zapis management, eden uporablja oba zapisa, eden pa zapis z dž. Poleg tega izraza uporabljajo nekateri sopomensko še organiziranje, obvladovanje, upravljanje. 9. managiranje/menedžiranje Nekateri izpraševanci menedžiranje primerjajo z vodenjem – obe aktivnosti usmerjata. Razumejo ga tudi kot sopomenko za menedžment. En izpraševanec pa bi namesto menedžiranja uporabil upravljanje: »Ni v redu, rekel bi upravljanje.« 10. menedžment/management (kot organ oblasti, uprava, vodstvo) Vecina izpraševancev ta izraz danes uporablja. Nekateri uporabljajo tudi izraz vodstvo podjetja, poslovodstvo, vodilni, glavni direktor, ravnatelj (kot vodja), ravnateljstvo ali uprava. Npr.: Kot vodilni so bili do 70-ih let ravnatelji direktorji, šele pozneje managerji/menedžerji, v šolah pa ni bilo izraza manager/menedžer. Uprava (podjetja) je neroden prevod (v Zakonu o gospodarskih družbah) in povzroca zmedo, zamenjavo z upravljanjem. Nekateri pravijo, da sta anglicizem menedžment/management in sopomenka uprava (uprava podjetja) neroden prevod za nemški Vorstand, tj. predstojništvo. Za predstavljenih 10 strokovnih izrazov lahko ugotovimo predvsem eno skupno lastnost: nobeden od njih vsem izpraševancem ne pomeni istega – ali drugace: pojmovanje naštetih strokovnih izrazov je zelo razlicno; nekateri izpraševanci pa nekaterih izrazov niti ne uvršcajo med strokovne izraze (npr. obvladovanje). Iz zgoraj zapisanega izhaja tudi, da bi izpraševanci želeli locevati med menedžmentom kot procesom, dejavnostjo in njegovimi drugimi pomeni. V domacih izrazih se proces izrazi z ustrezno obliko, zato je opaziti težnjo, da nekateri izpraševanci in avtorji literature s tega podrocja uporabljajo za menedžment tudi navidezne in delne sopomenke, kot so upravljanje, vodenje, uravnavanje in vodenje ter upravljanje in vodenje. Razumevanje izpraševancev odraža tudi »starejše« razumevanje menedžmenta (menedžment kot administriranje, kontrola) ali razumevanje menedžmenta v povezavi s samoupravljanjem. Razumevanje razmerja med menedžmentom in upravljanjem je, skratka, zelo raznoliko ter zapleteno. Izpraševanci se tega dejstva zavedajo, pripisujejo pa ga zlasti (ustreznemu/neustreznemu) prevajanju angleške besede management, pri cemer prevajanje ni razlicno samo pri tem enobesednem strokovnem izrazu, temvec ima še dodatne razlicice, ko je del vecbesednih strokovnih poimenovanjih. V nadaljevanju intervjujev me je zanimalo, katere sopomenke za 17 iz prvega vzorca izpisanih prevzetih strokovnih izrazov (korporacija itd.) še poznajo in /ali uporabljajo in kako pomensko ali normativno razumejo razmerja med njimi. 1. korporacija Vecina izpraševancev ta izraz uporablja; sopomensko pa uporabljajo tudi: podjetje, veliko podjetje, organizacija, združba, sestavljena organizacija, organizacijski sistem, delniška družba.74 Nekaj izpraševancev tega izraza ne uporablja, ker je presplošen, v tem pomenu uporabljajo: globalno podjetje, naddržavno podjetje, nadregijsko podjetje, svetovno podjetje, obvladujoca družba, krovna družba in odvisne družbe, mama podjetje, družba, združba, podjetje, koncern, holding, združba vec podjetij v lasti iste družbe, krovna družba, ki upravlja vec družb. 74 En izpraševanec je izpostavil tudi to, da je problem nekaterih prevzetih strokovnih izrazov v tem, da ne pomenijo istega in se le delno prekrivajo s slovenskim/prevzetim izrazom. 2. organizacija (v institucionalnem pomenu) Vecina izpraševancev ta izraz uporablja, nekateri uporabljajo še izraz združba, a jih, tako predvidevajo, bralci/poslušalci lahko potem slabše razumejo. Nekateri tega izraza ne uporabljajo: ali zato, ker raje uporabijo konkretnejši izraz (»Nas so še ucili: podjetja in organizacije.«), ali pa zato, ker ima beseda organizacija – podobno kot menedžment – dva pomena: institucionalni in instrumentalni. Izraz organizacija uporabljajo izpraševanci tudi v smislu organiziranosti (npr. matricna organizacija, projektna organizacija). 3. koordiniranje Vecina izpraševancev ta izraz uporablja, nekateri ob tem tudi usklajevanje. Eden pa tega izraza ne uporablja in uporablja v tem pomenu organiziranje (»Ce organiziraš, tudi skoordiniraš.«). 4. (projektno) obvladovanje kriz Vecina izpraševancev ta izraz uporablja oz. bi ga uporabili. Nekateri pa bi uporabili tudi krizni management, strukturne reforme, program ekonomskih politik. Drugi pa tega izraza sploh ne bi uporabili oz. ga ne uporabljajo, ker menijo, da angl. izraza management ne moremo prevesti kot obvladovanje. Uporabljajo (projektno) ravnanje s krizo/ravnanje s krizami (na projektih), (projektno) ravnanje krize, krizni management. Prim.: Izraz obvladovanje se mi ne zdi strokoven – obvladovanje tveganja bolj pomeni, da nekaj obvladuješ, ravnanje s tveganji pa bolj pomeni, da se s tem ubadaš, ni pa receno, da obvladuješ, da obvladaš na koncu. 5. kompetenca Vecina izpraševancev ta izraz uporablja, poleg tega pa tudi druga dva izraza: sposobnost, pristojnost. Ob konkretnem prevodu se je bilo potrebno odlociti za prevod angl. capabilities in angl. competences v slovenšcino z dvemi izrazi (zmožnost uporabiti v pomenu capabilities ali kot competence). Nekaj izpraševancev tega izraza ne uporabljajo, uporabljajo zmožnost, sposobnost, tudi usposobljenost. Poudarjajo, da ima kompetenca še en pomen: pristojnost.75 75 Izraz pa dva izpraševanca uporabljata v pomenu: v procesu izraženo znanje in spretnosti, ravnanje z zmožnostmi. 6. depresija Vecina izpraševancev izraz uporablja, nekateri pa se raje natancneje izrazijo (ce gre za gospodarstvo, je to lahko recesija). 7. dezinvestiranje Vecina izpraševancev ta prevzeti izraz uporablja, uporabljajo pa tudi odprodaja sredstev podjetja, zmanjševanje sredstev (»izraziti se z eno besedo žal ne da«) ali raje razinvestiranje. Nekateri pa tega izraza ne uporabljajo, uporabljajo raje raznaložbenje, odprodaja, krcenje, razprodaja. 8. dokapitalizacija Vecina izpraševancev ta izraz uporablja. 9. restrukturiranje Nekaj izpraševancev to besedo uporablja (poleg nje pa tudi izraza prestrukturiranje in prenova), nekaj se jih temu izrazu raje izogne in uporabljajo prestrukturiranje, preureditev, preurejanje, nekateri pa tega izraza sploh ne uporabljajo, uporabljajo reinženiring poslovnih procesov, prenova poslovnih procesov, preoblikovanje. 10. outsourcing Polovica izpraševancev te prevzete besede ne uporablja (vec), uporabljajo zunanje izvajanje (dela/dejavnosti), oddajanje opravil v izvajanje drugim. Zanimiv je tudi podatek, da je »fakulteta sprejela dogovor o rabi domacega izraza zunanje izvajanje«. Nekateri uporabljajo prevzeti in domaci izraz izmenicno. Poleg teh uporabljajo še zunanje izvajanje, dati (delo) nekomu zunanjemu, korišcenje ali angažiranje zunanjih izvajalcev, prenos posla na druge izvajalce kot pogodbene dolgorocne partnerje. Le nekaj izpraševancev to prevzeto besedo uporablja (zaradi vedno vecje mednarodne integracije in ker v slovenšcini ni poenotenja glede tega izraza – uporablja se tudi izlocanje, izdvajanje dejavnosti. 11. (notranji) resursi Polovica izpraševancev tega strokovnega izraza ne uporablja, uporabljajo naslednje izraze: viri,76 sredstva, viri in sredstva, potenciali, zmožnosti (ce se nanaša na cloveka). Nihce ne uporablja izkljucno samo resursov – poleg te besede uporabljajo še notranji viri, notranji dejavniki, notranji inputi, poslovne prvine, lastni viri. 76 En izpraševanec je povedal, da so sredstva v bilanci (racunovodsko) in tega kot sopomenke ne bi uporabil. 12. tim Vecina izpraševancev uporablja ta izraz, poleg njega pa nekateri še izraze skupina za vodenje, ekipa, vendar timsko delo. Nekaj jih tega izraza ne uporablja, uporabljajo ekipa, moštvo, sodelavci, skupine. Enega moti zapis, ki ga spominja na »piši, kot govoriš«. 13. marketing Skoraj polovica izpraševancev tega izraza ne uporablja, uporabljajo izraz trženje. Nekateri uporabljajo oboje, a so v dvomu (ali pa se malo bolj nagibajo k izrazu trženje). Preostali izpraševanci uporabljajo »predvsem« prevzeto besedo marketing, a tudi trženje. Za enega izpraševanca besedi marketing in trženje nista sopomenski, prim.: Predmet na EPF UM se imenuje marketing, ki je verjetno širši pojem kot trženje: trženje se uporablja kot nekaj bolj konkretnega, npr. trženjska akcija. 14. rivalstvo Vecina izpraševancev to besedo uporablja, nekateri poleg tega izraza uporabljajo tudi konkurenca, tekmovanje, tekmeci, tekmovalnost, le nekaj izpraševancev pa tega izraza ne uporablja, uporabljajo konkurencnost, tekmovanje, tekmovalnost ipd. 15. repozicioniranje Približno polovica izpraševancev to prevzeto besedo uporablja, približno polovica pa tega izraza ne uporablja – izrazijo se raje opisno (iskanje položaja, realokacija, premešcanje) oz. ustrezno besedo še išcejo. Nekaj izpraševancev besedo repozicioniranje uporablja glede na sobesedilo, uporabljajo pa tudi prenova, prilagoditev, novelacija, ponovno pozicioniranje. 16. imidž Vecina izpraševancev tega izraza ne uporablja, uporabljajo ugled, podoba, lik, videz, nekateri izmed teh tudi image (zapis imidž se jim zdi motec – tako kot tim, zato raje izberejo zapis kot v anglešcini ali domaci izraz ugled). Le nekaj izpraševancev uporablja tudi zapis imidž (so se tega zapisa navadili), poleg tega pa še izraz podoba. Eden je pri tem opozoril na terminološko navajenost: Kar sprejmeš kot študent, verjetno ostane, ce bi takrat to uporabljali, bi jaz tudi sedaj. 17. cloveški potencial Vecina izpraševancev bi to besedno zvezo uporabila, nekateri izmed njih tudi druge izraze (možne sposobnosti ljudi, cloveški viri (sicer kritizirano), clovekove zmožnosti). Nekateri izpraševanci tega izraza ne uporabljajo, uporabljajo pa: zmožnosti, sposobnosti, clovekove zmožnosti, clovekov potencial, pogojno tudi clovekova ustvarjalnost. Povzamem lahko, da so se izpraševanci na spodbudo, naj za navedenih 17 prevzetih strokovnih izrazov navedejo sopomenke, ce jih poznajo in/ali uporabjajo (ali naj celo predlagajo morebitno novo sopomenko), odzvali – lahko bi rekli – produktivno. Našteli so še vrsto besed z enakim ali vsaj delno enakim pomenom. Njihovi komentarji so šli v naslednje smeri: a) domaci izraz je lahko jasnejši (npr. zmožnost za kompetenco) ali pa tudi ne (npr. outsourcing, ki se je v nekaterih krogih že tako uveljavil, da lahko pove vec kot zunanje najemanje); b) prevzeta beseda je pogosto bolj ekonomicna od domacega izraza (npr. tim v primerjavi z domacim poimenovanjem skupina za vodenje); c) domaci izraz je dobrodošel posebej v primerih, ko ima tujka dvojni pomen, npr. menedžment kot proces in menedžment kot vodstvo, uprava ter organizacija kot družba/združba in organizacija kot organiziranost, urejenost. Kot problematicno prilagajanje anglicizmov slovenskemu crkovnemu sistemu je vecina izpraševancev navedla zapise z dvocrkjem dž in crko c iz angl. ch, tj. menedžment in kovcing. Nekateri menijo, da so zapisi z dž in c pri anglizmih kot »pohabljanje« izvirnih besed ali kot sledenje nacelu »piši, kakor govoriš«, prim.: Beseda mora ostati taka, kot je v originalu zapisana. Angleški zapis je bil že na zacetku v imenih institucij (FM), imenih programov, ni dopustno, da lektorji v diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah ta zapis slovenijo. Z vidika privlacnosti zapisa je originalna beseda lepše vidna, berljiva in razumljiva. Kot problematicno so izpraševanci navedli prav rabo temeljnih izrazov (upravljanje, menedžment, vodenje) in njihovo medsebojno razlikovanje,, kar potrjuje našo analizo v prvem delu. Nadalje so izpostavili še pretirano preganjanje rabe besede upravljanje za angl. management v nekaterih kontekstih in vecbesednih strokovnih izrazih ter nepotrebno in neustrezno rabo angleških izrazov zaradi prestiža: Izraz /management/ se uporablja, ker lepo zveni. Pogosto pa so ti novi izrazi preobleka za nekaj, kar je tukaj že štirideset let. 5.3.2.1.4 Dejavniki vpliva na (ne)prevzemanje terminologije Kot dejavnike, ki vplivajo na prevzemanje terminologije na eni strani oz. tvorbo terminologije iz prvin lastnega jezikovnega sistema na drugi, so izpraševanci navedli: . širše družbene dejavnike . strokovno-znanstvene skupnosti ter sodelovanje med razlicnimi skupnostmi in posamezniki . objave za pedagoške namene (ucbeniki in druga študijska gradiva) . jezikovne in druge prirocnike ter dokumente A. Širši družbeni dejavniki Kot vplivne širše družbene dejavnike so izpraševanci navedli snovalce politik na podrocju izobraževanja, ekonomije in poslovnih ved – med njimi Ministrstvo za gospodarstvo RS, Ministrstvo za šolstvo RS, Svet za znanost in tehnologijo in SAZU kot mediator. Nadalje so navedli vpliv terminologije, uporabljene v dokumentih NAKVIS-a, prevajalskih služb pri ministrstvih, dalje terminologije v dokumentih, ki nastajajo ob akreditacijah študijskih programov, vpliv medijev in svetovnega spleta (globalizacija) ter vpliv države (oblasti) kot dodeljevalca sredstev: Oblast ima vire, za katere si strokovnjaki prizadevajo. Ce bo oblast želela uveljavljati anglešcino, bo to utemeljevala z globalizacijo, internacionalizacijo (gre pa v bistvu za regionalizacijo). Izpraševanci so omenili tudi vpliv družbenoekonomskega sistema oz. njegove menjave: Npr. podjetja smo imeli tudi v socializmu, a smo jih imenovali organizacije združenega dela ali gospodarske družbe. Starejši strokovnjaki pravijo, da so oni morali uporabljati dolocene termine, doloceno jim je bilo tudi o cem pisati (zaprt sistem). Kot pomemben vpliv na prevzemanje ali lastno tvorjenje terminologije so izpraševanci navedli predvsem dve strokovno-znanstveni skupnosti: a) fakultetne katedre (nekatere poskrbijo za poenotenje terminologije, pri tem upoštevajo tudi rabo izrazov na sorodnih podrocjih (npr. poslovne finance));77 in b) stanovska društva (npr. društvo SAM, Društvo agrarnih ekonomistov, društvo Projektna mreža Slovenije, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Slovensko društvo za sistemsko raziskovanje in Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO). Dalje so izpraševanci izpostavili tudi vpliv slovenistov, terminoloških kotickov, Terminologišca pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri tem so dodali, da pravzaprav nimajo vzpostavljene dovolj tesne povezave z jezikoslovci. Na koncu so opozorili še na vpliv sodelovanja med razlicnimi jezikovnimi posredniki: avtorji, prevajalci, lektorji, uredniki in recenzenti. 77 Tipicen primer na podrocju poslovnih financ je npr. beseda upravljanje (upravljanje s terjatvami, upravljanje tveganj); na podrocju menedžmenta je to obvladovanje ali kateri drug izraz (ce pustimo ob strani, da je tudi upravljanje izraz, ki je pogosto rabljen neustrezno). Izpraševanci menijo, da število slovenskih strokovnih in znanstvenih objav upada, s tem pa se slabi razvoj slovenske terminologije, saj na nekaterih podrocjih ni vec "kriticne mase". B. Strokovno-znanstvene skupnosti ter sodelovanje med razlicnimi skupnostmi in posamezniki Vecina izpraševancev, ki sodelujejo z revijo Izzivi managementu, je izpostavila, da na rabo domacih strokovnih izrazov vpliva tudi uredniška politika, ki je pri tej reviji pod vplivom drušva SAM (ki je izdajatelj revije). Pri društvu nastaja tudi spletni slovar, katerega rabo uredništvo spodbuja, a tudi med clani ni enotnosti glede rabe pri vseh strokovnih izrazih. Izpraševanci menijo, da je jezikovna politika revije že od vsega zacetka naravnana v to, da se – ce je mogoce – uporablja neprevzete izraze, od avtorjev pa pricakujejo, da upoštevajo tiste izraze, ki so jih predlagali v Sekciji za izrazje in so dostopni v spletnem slovarju. Vecina izpraševancev, ki sodelujejo z revijo Management, je izpostavila, da je bilo skrbi za domaco terminologijo v zacetku izhajanja revije vec, da je bila za lektoriranje izbrana tudi stalna lektorica (zaposlena na fakulteti), pozneje pa je ta sistematicna skrb za jezik prenehala in trenutno ne lektorirajo vec niti povzetkov v anglešcini. Za nekatere druge revije izpraševanci pravijo, da je skrb za ustrezno slovensko terminologijo manj prisotna, saj v njih v slovenšcini objavljajo vecinoma le povzetke, preostalo besedilo pa je v anglešcini. Kar se tice jezikovnega sodelovanja med posamezniki, so nekateri izpraševanci izpostavili predvsem pisanje vecavtorskih clankov, ki jih, ce bodo objavljeni v anglešcini, iz slovenšcine v anglešcino ponavadi prevede poklicni prevajalec. Drugi pišejo clanke neposredno v anglešcini (ali drugem tujem jeziku), ne vkljucijo prevajalca, ponavadi le lektorja, katerega pripombe vecinoma upoštevajo. Ob tem so še dodali, da odlocanje o terminologiji poteka v krogu recenzentov, urednikov, lektorice/lektorja in avtorjev. Pri jeziku ima po mnenju izpraševancev pomembno vlogo lektor, zadnjo, glavno besedo pa ima po mnenju nekaterih avtor, po mnenju drugih urednik, po mnenju tretjih pa avtor in urednik skupaj. C. Objave za pedagoške namene Pomemben dejavnik je tudi raba strokovnih izrazov v ucbenikih in drugih študijskih gradivih fakultet in višjih šol (v Sloveniji obstajajo študijski programi menedžmenta na vec fakultetah oz. poslovnih šolah, skupaj jih je vec kot 30). Po mnenju izpraševancev gre pri teh besedilih pogosto za iskanje nepotrebne originalnosti – avtorji uporabljajo »svoje« izraze in se med sabo ne usklajujejo, ceprav je vecina izpraševancev menila, da bi morali prav visokošolski ucitelji prvi poskrbeti za rabo ustreznega slovenskega strokovnega izrazja, za njeno razvijanje, širjenje, še zlasti pa za ustaljenost. Ob tem je bilo iz intervjujev mogoce razbrati tudi, da je zahteva po branju spletno dostopne študijske literature v anglešcini danes velika, tudi doktorati se sedaj lahko pišejo v anglešcini, pa še predavanja so lahko v slovenšcini ali anglešcini. Vse to pa lahko ovira razvoj slovenskega strokovnega izrazja. Nekateri izpraševanci so zagovarjali težnjo, da bi visokošolski ucitelj v slovenšcini objavljal le dela, ki so usmerjena v prakso in bi jih lahko uporabljal tudi kot študijska gradiva. Kot pomemben dejavnik so izpostavili tudi vkljucenost terminoloških prizadevanj v ucne nacrte. C. Jezikovni in drugi prirocniki ter dokumenti Pomemben dejavnik vpliva na rabo prevzete ali neprevzete terminologije so tudi jezikovni prirocniki. Izpraševanci se pri odlocanju o strokovnem izrazju posvetujejo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, prevajalnikom izrazov pri društvu SAM ter drugimi slovarji in pojmovniki. Na izbor strokovnih izrazov vplivajo tudi prevodi mednarodnih standardov (ISO 9001 za upravljanje kakovosti, ISO 14 001 za upravljanje z okoljem), prevodi mednarodnih prirocnikov (prirocnik Evropskega sklada za menedžment kakovosti (EFQM)) ter prevodi uradnih listin. 5.3.2.1.5 Razvoj slovenske menedžmentske terminologije: predlogi in pobude Izpraševanci so imeli v zvezi z razvijanjem slovenske terminologije menedžmenta vec predlogov in pobud. Eden od predlogov je bila ureditev terminologije v okviru nacionalnega projekta (na zacetku v manjšem obsegu – naj pride do drobnih sprememb, ce te ne bodo vsiljene, bo to pozitivno), rezultati katerega bi se po zakljucku prenesti v prakso. Izpraševanci so izrazili potrebo po zalednem sistemu, ki bi podprl razvoj slovenskega strokovno-znanstvenega jezika (skupaj s terminologijo) nasploh. Skrb za terminologijo v stanovskem društvu (SAM) je prvi korak k razvijanju slovenske menedžmentske terminologije, vendar bi morali privabiti vec kolegov, zapisati natancnejšo, jasnejšo vizijo, se potruditi, da bi jih spoznala tudi širša javnost. Nekaterim izpraševancem se je zdelo, da bi bilo potrebno dejavnejše poseganje (npr. s kritiko neustreznih izrazov) s strani za to zadolženih institucij – npr. Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in slavistov na Filozofski fakulteti – oz. ce že ne kritika, pa vsaj tesnejše povezovanje ob sprotnih terminoloških zadregah. Raba ustrezne terminologije bi se izboljšala, so menili nekateri, ce bi bilo vec prizadevanj za to, da bi pojave razumeli, se dobro izobrazili (»v praksi se pac nekaj uveljavi in se uporablja, cetudi neustrezno, kar je tudi posledica tega, da organizacijske teorije kot samostojne vede danes pri nas ni«). Izpraševanci se zavedajo, da vsaka znanost tudi zaradi urejene pojmovnosti potrebuje urejeno terminologijo: Potrebnega je vec zavedanja o tem, da je naše orodje pomen, ki ga dajemo – ce uporabimo doloceno besedo, jo moramo jemati v razmerju do drugih in pri tem upoštevati razlike ali enakosti na razlicnih ožjih podrocjih (npr. na enem podrocju je hitro zadosti dolocena beseda, na drugem pa je to težko). Pomembne so tudi mednarodne konference v Sloveniji, na kateri bi bila posebna sekcija posvecena praksi, za udeležence, ki bi samo izrazili (napisali, povedali) svoj problem ter izmenjali mnenja in izkušnje o njem – v slovenšcini. Za uveljavnjanje terminologije v širši javnosti pa so pomembni tudi blogi in ustrezno terminološko urejene spletne strani. Nekateri so pri tem dodali, da je pri terminologiji pomembna tudi strpnost, tj. dopušcanje sopomenk, saj se menedžment tice strokovnjakov z razlicnih podrocij in je zato skoraj nemogoce poenotiti vse strokovne izraze. 5.3.2.2 Intervjuja s prevajalkama 5.3.2.2.1 Podatki o izpraševankah Intervjuvani sta bili dve prevajalki: ena poklicna in ena nepoklicna, a strokovnjakinja z obravnavanega podrocja.78 Prva prevajalka ima diplomsko izobrazbo jezikoslovne smeri (angleški in nemški jezik), specializacijo iz prevajanja in izobrazbo s podrocja simultanega tolmacenja ter neformalno izobrazbo z ekonomskega in pravnega podrocja (prevajanje pogodb), dodatno pa ima opravljeno še t. i. zunanjetrgovinsko šolo, je tudi sodna tolmacka in predavateljica. Druga prevajalka ima diplomo iz komunikologije, magisterijem iz poslovnih ved, doktoratom iz menedžmenta in organizacije ter terminološko znanje, pridobljeno v casu študija v okviru predmeta »Strokovna terminologija«. Zaposlena je kot visokošolska uciteljica na podrocju menedžmenta in organizacije. Poleg slovenskega in angleškega jezika prva prevajalka obvlada še nemšcino, druga pa tudi francošcino. Prva prevajalka prebira strokovno literaturo v anglešcini, nemšcini in slovenšcini, tudi leposlovje (v izvirniku), druga pa v anglešcini. 78 Pisne odgovore na intervjujska vprašanja mi je, kot je bilo že omenjeno, poslal še en prevajalec, vendar pa prepozno, da bi jih vkljucila v tukajšnjo predstavitev. Obe sta vkljuceni v stanovska društva: DZTPS (Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije), SCIT (Združenje stalnih sodnih tolmacev in pravnih prevajalcev Slovenije), SDUTSJ (Slovensko društvo uciteljev tujega jezika stroke) in SAM. Obe sodelujeta tudi s Sekcijo za izrazje pri društvu SAM. 5.3.2.2.2 Prevajanje terminologije in druge prevajalske zadrege Prva prevajalka pri odlocanju o tem, kateri strokovni izraz uporabiti, ce sta na voljo dva (prevzetei in neprevzeti), obicajno upošteva bralca in namen besedila, pomembna pa ji je tudi zvestoba besedilu v izvirniku. Strokovne izraze išce po izvirnih besedilih. Ce obstaja slovenski izraz, se ga trudi uporabljati (namesto prevzetega): Menim, da tujko uporabljajo tisti pisci strokovnih besedil, ki ne razumejo dobro njihovega pomena in se tako izognejo trudu, da bi se poglobili v besedilo in poiskali slovenski izraz – tako ne morejo zgrešiti. Pogosta raba nekega izraza je zanjo vecinoma edino merilo za uveljavitev novega slovenskega izraza, ceprav so tudi izjeme. Druga prevajalka mora pri prevajanju najnovejših clankov pogosto sama domisliti oz. napraviti nove izraze, prevode. Pri tem sodeluje s poklicnimi prevajalci in podrocnimi strokovnjaki (s katerimi predebatira tudi težavnejša mesta v prevodu). Veliko je prevajala iz anglešcine v slovenšcino za lasten doktorat in pogosto prevaja za namene pedagoškega procesa. Ob prevajanju ima v mislih bralca, namen besedila in sobesedilo. Pogosto obcuti strah, da ji v slovenšcini ne bo uspelo izraziti prvotnega pomena, tako da vcasih prevede dobesedno, ker obupa nad tem, da bi našla pravi izraz (»posodo za ta pomen«) ali pa napiše angleški izraz v oklepaj (da bi bila vsebina pomensko nedvoumna). To možnost in pa možnost zapisa ob veznikih ali, oz. (tudi s poševnico) sta obe omenili kot nacina za doseganje vecje razumljivosti, zlasti v primerih, ko se slovenski izraz še ni toliko udomacil, da bi bil vsem razumljiv. Obe prevajalki sta ob tej omenili še eno možnost navedbe izvirnega strokovnega izraza: pripis pod crto, ki se uporablja zlasti v sodnih prevodih. V nadaljevanju navajam komentarje prevajalk k prevodom 20 strokovnih izrazov, ki sem jih izpisala iz povzetkov revije Management. 1. management obiskovalcev (angl. visitor management): Obe prevajalki menita, da bi bilo treba poiskati ustreznejši izraz, npr. vodenje obiskovalcev, tudi ce vsebinsko sicer zajamemo pomen. 2. management turisticnih destinacij (angl. tourism destination management): Prevajalki bi uporabili drug izraz – upravljanje turisticnih destinacij oz. bi se posvetovali s podrocnimi strokovnjaki. 3. organizacijska kultura, kulturne spremembe (angl. organizational culture, cultural changes): Obe prevajalki bi uporabili izraz spremembe kulture ali spremembe v kulturi (ne kulturne spremembe), namesto organizacijske kulture pa bi ena uporabila kultura organizacije (po Lipicniku). 4. organizacijska klima (angl. corporate climate): Ena prevajalka bi uporabila izraz vzdušje v organizaciji, druga pa klima organizacije ali klima v organizaciji (tudi organizacijska klima). 5. spletno korporativno ucenje (angl. online corporate learning): Ena prevajalka bi uporabila spletno ucenje v podjetjih (vprašanje je, kdo se tukaj uci: se ucimo vsi skupaj ali se ucijo organizacije), druga prevajalka pa bi uporabila ucenje v korporaciji ali ucenje korporacije. 6. vodilni (angl. leaders):79 Obe prevajalki bi uporabili izraz vodja. 79 Godfather Management? The Role of Leaders in Changing Organizational Culture in Transition Economies: A Hungarian-Romanian Comparison / Boter management? Vloga vodilnih pri spreminjanju organizacijske kulture v tranzicijskih gospodarstvih: primerjava med Madžarsko in Romunijo (poud. avt.). 7. zašcitniški nacin vodenja (angl. parentalist leader): Ena prevajalka tega izraza ne pozna, obe pa se strinjata, da ni nujno dobesedno prevesti in da je poleg prevoda zašcitniški vodja, starševski vodja mogoc tudi navedeni prevod (zašcitniški nacin vodenja) ali prevod starševski nacin vodenja, ce je v skladu s sobesedilom. 8. sistemi vodenja (angl. management systems): Ena prevajalka meni, da se raba tukaj spreminja (na bolje) – vodenje se kot prevod angl. besede management spet uporablja, nekaj casa je bilo to obvladovanje, a je to že prevod angl. besede controlling; uporabljalo se je tudi upravljanje – npr. angl. project management je vodenje projektov (prej je bilo to nekaj casa upravljanje projektov); angl. management ima sicer številne prevode (odvisno od besedne zveze). Druga prevajalka bi uporabila izraz sistemi ravnateljevanja. 9. cloveški viri (angl. human resources): Prevajalki bi uporabili izraza cloveški kapital, ljudje, ceprav smo se dobesednega prevoda že kar navadili. 10. managerji hotelov (angl. hotel managers): Ena prevajalka bi uporabila menedžerji hotelov ali morda tudi kaj drugega (odvisno od tega, kje v hierarhiji vodenja so ti ljudje), morda direktor hotela. Druga prevajalka bi raje uporabila ravnatelji hotelov, a ne bi bilo sprejeto, direktorji pa je po njenem mnenju bolj socialisticen izraz. 11. ženske managerke (angl. female managers): Ena prevajalka bi uporabila zapis menedžerke, druga pa managerke (brez pridevnika ženske). 12. srednje managerke (angl. women middle managers): Ena prevajalka bi uporabila izraz srednji vodstveni kader,80 tudi vodstvene delavke. Druga pa bi uporabila managerke na srednji ravni managementa. 80 Prevajalka je še povedala, da je tudi beseda kader prevzeta in da se nekako »drži«, a jo izpodrivajo, ker »diši po komunizmu«. 13. podjetje (angl. company): Obe prevajalki se s prevodom strinjata in dodajata še prevod družba. Ena prevajalka je omenila za slov. podjetje še angl. enterprise in undertakings (v zadnjih dokumentih EU) ter povedala, da v obeh jezikih obstaja za ta pojem vec izrazov, da pa smo se v slovenšcini izrazu družba v preteklosti izogibali: V slovenšcini smo se npr. izraza družba strašno bali (kot da gremo potem pa »lumpat« – to je tudi eden od pomenov besede družba); družba ni bila organizacijska oblika, zdaj pa je; z izrazom združba ali gospodarska združba (za gospodarsko družbo) pa se ne bi popolnoma strinjala (združba ima zame lahko tudi negativno konotacijo), je tudi Zakon o gospodarskih družbah (prvi prevod v anglešcino je bil economic companies namesto preprosto companies – v strahu, da ne bi kdo mislil, da samo pijemo in nic ne delamo); recimo v Racunovodskih standardih zdaj ni vec ne družba ne podjetje, temvec v angl. entities, kar so v slovenšcini v bistvu subjekti. In to prevajamo potem v slovenšcino kot organizacije, kot najširši pojem (ker to niso le podjetja – vsako podjetje ima že neko strukturo, medtem ko je organizacija zelo neopredeljen pojem); organizacije in podjetja – morda namerno loceno: obstajajo organizacije, ki nimajo s podjetjem nobene povezave, ker niso gospodarska oblika (npr. združenja, mladinske organizacije) – v takem primeru gre za organizacije in podjetja – v anglešcini pa bi bilo vse to entities; v zadnjih dokumentih Evropske unije pa zasledimo izraz undertakings (hr. poduhvati, slov. podjetja); tako da mene prevod company v slovenšcino z izrazom podjetje nic ne moti. 14. managersko odlocanje (angl. management decision making process): Ena prevajalka meni, da je glede dolžine prevod ustrezen, tudi ce je beseda proces izpušcena oz. vkljucena v besedo odlocanje (ta oblika v slovenšcini tako že izraža trajajoce dejanje, to je lahko tudi proces), a se sprašuje, ali je to menedžersko odlocanje poslovodstva, je to nacin ali pa postopek odlocanja poslovodstva: V tem primeru pa se mi zdi v redu tudi managersko odlocanje, samo zapisala bi ga drugace: menedžersko odlocanje, morda tudi odlocanje poslovodstva, odlocanje vodje – kje v hierarhiji, kdo odloca. Druga prevajalka bi to prevedla s proces odlocanja v procesu ravnateljevanja. 15. upravljanje nabave (angl. management of procurement): Ena prevajalka bi uporabila vodenje nabave (nabavo vodite, tudi proizvodnjo vodite, je ne upravljate, v tem primeru se mi zdi ta »prehod« v vodenje boljši, morda tudi bolj sodoben, moderen nacin izražanja, boljši prevod za angl. management of procurement). Druga prevajalka pa bi uporabila ravnanje ali bolje uravnavanje procesa nabave, management nabave (upravljanje na višji instanci, vezano na družbeno funkcijo), ne pa vodenje nabave. 16. ravnatelji (angl. managers): Ena prevajalka bi uporabila menedžerji ali vodje ali voditelji (veliko širši pojem kot ravnatelji – v šolah, v kulturnih institucijah/ustanovah): V gospodarskih organizacijah ravnateljev nimamo. Ne moremo jih na silo ustvariti ali pa bi ta izraz morali zapisati tudi v zakon. Druga prevajalka bi pri sebi uporabila izraz ravnatelji, ker pa širše ni sprejet, bi ostala pri managerju: Tudi študentom povem, a se smejejo, potem uporabljamo managerji. 17. korporacijska zakonodaja (angl. corporate legislation): Za obe prevajalki je prevod vsebinsko ustrezen, izraz se je uveljavil, prevzeta beseda korporacijski se je obdržala. Ena je razmišljala tudi o zakonodaji, ki ureja podjetja (mogoce prezapleteno) in dodala, da ne gre za podjetniško zakonodajo, kvecjemu zakonodajo o podjetjih: Korporacija je v bistvu veliko podjetje, delniška družba, korporacije imajo ta prizvok velikih podjetij, zato imamo kodeks upravljanja, korporacijskega upravljanja, ki velja samo za delniške družbe, za nikogar drugega, korporacija je torej delniška družba (v ZDA corporation, danes tam razne vrste družb z omejeno odgovornostjo, ko pa so se družbe tam ustanavljale, so bile vse samo kot korporacije – zbral se je denar prek delnic). Za korporacijsko zakonodajo težko recemo, da velja za vse gospodarske družbe; izraz korporacija pa se je uveljavil in lahko oznacuje podjetje nasploh. Druga prevajalka se do tega izraza ni mogla opredeliti. 18. spremembe v strategiji podjetja (angl. a change in the enterprise’s strategy): Obe prevajalki bi uporabili spremembe strategije podjetja (odvisno od tega, kaj je v slovenšcini najbolj obicajna raba). 19. etika v odlocanju (angl. ethics in management): Obe prevajalki bi uporabili etika pri odlocanju (treba je upoštevati kolokacije – besede morajo »stati« v sobesedilu, torej obicajne povezave med samostalniki in pridevniki oz. povezave s predlogi itd.). 20. stekleni strop: Ena prevajalka ne bi uporabila izraza stekleni strop, razen ce bi se hotela posebej slikovito izraziti (pri tem pa upoštevati, komu je besedilo namenjeno in kako je zasnovano – ce je to lahkotnejše besedilo, potem stekleni strop ne moti), raje bi se izognila metaforiki in bi prevedla brez prenesenega pomena. Druga prevajalka bi izraz uporabila, ker ve, da se uporablja terminološko: Je kar sprejeto. Že v casu mojega študija se je uporabljalo. Vidiš gor, a ne moreš cez, ker je ta stekleni strop. Korporacije so take, steklene. Povzamem lahko, da bi vecino strokovnih izrazov izmed 20, ki sta jih prevajalki dobili v komentar, prevedli drugace, kot so bili prevedeni v objavljenih prispevkih, pa tudi ujemanja med njima je bilo malo. Vec kot pri enobesednih strokovnih izrazih je bilo sicer variiranja prevoda iste besede v vecbesednih strokovnih izrazih. 5.3.2.2.3 Dejavniki vpliva na (ne)prevzemanje terminologije Kot dejavnike vpliva na prevzemanje terminologije oz. tvorjenje terminologije iz prvin lastnega jezika sta prevajalki navedli (podobno kot uredniki): . širše družbene dejavnike . strokovno-znanstvene skupnosti ter sodelovanje med razlicnimi skupnostmi in posamezniki . jezikovno politiko revij . jezikovne prirocnike in rabo A. Širši družbeni dejavniki Prva prevajalka meni, da na terminologijo najbolj vpliva raba in da ni namenskega vpliva ideologije ali družbenega sistema, izpostavila pa je, da se je po letu 1990 strokovno izrazje v gospodarstvu zelo spremenilo. Druga prevajalka je menila, da družbeni vplivi obstajajo in da si trenutno po eni strani prizadevamo za ohranitev slovenskega (strokovno-znanstvenega) jezika (omenila je krogle mize, ki jih organizira SAZU), z druge strani pa obstajajo mocni vplivi internacionalizacije, za katere se zdi, da so v nasprotju z ohranitvijo slovenšcine. B. strokovno-znanstvene skupnosti ter sodelovanje med razlicnimi skupnostmi in posamezniki V zvezi s strokovno-znanstvenimi skupnostmi in sodelovanjem med posamezniki, je prva prevajalka povedala, da se se o prevajalskih zadregah posvetuje z avtorjem oz. tistim, ki je prispevek prinesel v revijo ali predlagal objavo. Ce ji to ne uspe, poskuša navezati stik s podrocnim strokovnjakom, ki ga pozna. Druga prevajalka je navedla primer prevoda clanka v anglešcini za pedagoške namene, v katerem se je pojavil izraz isolation chamber, za katerega še ni našla ustreznega prevoda, zato je dala študentom brati izvirno besedilo, izraz pa razložila. Ob tem je dodala, da se je o najnovejših izrazih (ko gre za popolnoma nove pojme) tudi s strokovnjaki težko posvetovati; v casovni stiski ali ce nima sogovornika, izbere neki izraz – ce pa ji kdo predlaga boljšega, o tem premisli in razpravlja. Tudi sama sodeluje pri odlocanju o domacenju terminologije z drugimi strokovnjaki v društvu. Obe prevajalki se o terminoloških zadregah posvetujeta tudi z lektorjem. Pravita, da je sodelovanje dobrodošlo, a se v praksi ne izvede vedno. Prva prevajalka tudi meni, da na rabo terminologije vplivajo mentorji, sodelavci, uredniki, ugledni avtorji, torej krog strokovnjakov, v katerem si in s katerim komuniciraš o strokovni vsebini. Druga prevajalka je povedala, da povzetkov81 ne daje lektorirati (lektorirati daje le daljša besedila). Prva prevajalka je menila še, da morajo tudi prevajalci, tako kot strokovnjaki, skrbeti za razvoj terminologije. 81 O tem je še dodala: »Prevajati povzetke je težko, ce ne poznaš vsebine clanka ali nimaš dostopa do celotnega clanka oz. ce nimaš stika z avtorjem.« Prevajalki sodelujeta tudi s stanovskimi društvi oz. s posamezniki iz prevajalskih skupin in iz društev, v forumu prevajalcev, s Slovensko akademijo za management, s SAZU (pisno z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša). C. Jezikovna politika revij Ena prevajalka je o jezikovni politiki revij povedala, da glede slovenjenja terminologije pri reviji, za katero prevaja, ne dobiva navodil, druga pa, da pri reviji, s katero je povezana, ta priporocila obstajajo in da lahko revija prek navodil avtorjem ter prek recenzentov in urednikov vpliva na avtorjevo odlocanje o rabi terminologije. Uredništvo revije, s katero sodeluje, sicer priporoca rabo domacih izrazov, ce ti obstajajo. Prva prevajalka še meni, da uredniki velike moci, ki jo vendarle imajo pri odlocanju o objavi prispevkov (tudi v povezavi z ustrezno terminologijo), ne udejanjijo vedno: Postavijo si prioritete, odlocajo se med strogostjo in popušcanjem – da bi pridobili vec clankov. C. Jezikovni prirocniki in raba Prva prevajalka sama sestavlja prosto dostopen spletni slovensko-angleški slovar, uporablja primerljiva besedila, velik izbor pripomockov na medmrežju, Evroterm, Glosbe (zelo malo za strokovna besedila), Gigafido, v preteklosti tudi Trados. Zbira tudi paralelna, primerljiva besedila. Druga prevajalka uporablja spletni slovarcek društva SAM, slovar Pons in terminološke slovarje SAZU. Izmed drugih vplivov (na lastno pisanje) ena prevajalka izpostavlja, da na izbor domacega ali tujega izraza vpliva pogostost rabe, pa tudi njeno osebno nagnjenje, da se cim vec sloveni. Iz tega sklepa tudi o vplivu širše jezikovne kulture: pozitivnega/negativnega odnosa do domacenja tujih strokovnih izrazov, ki pa nikakor ne sme biti nasilno. 5.3.2.2.4 Razvoj slovenske menedžmentske terminologije: predlogi in pobude Prevajalki predlagata vec prizadevanj za skupen prostor, ki bi združeval strokovnjake tega podrocja. Menita, da bi morali biti glosarji posameznih strokovnih podrocij prosto dostopni. Za terminologijo bi morale skrbeti tudi univerze in država (trenutno se jima zdi pohvalno uvajanje digitalizacije, kakršno je npr. na slovarskem portalu Termania). Uveljavljanje slovenskih strokovnih izrazov bi morala biti skupna skrb prevajalcev in strokovnjakov. Neprevzeti strokovni izrazi imajo po njunem mnenju sicer nacelno prednost, a pri tem moramo biti odprti tudi za sprejemanje internacionalizmov. S popolno svobodo pri rabi terminoloških dvojnic ali trojnic se ne strinjata (upoštevati bi bilo treba priporocila strokovnjakov, nekateri izrazi pa kot sopomenke tudi še dopustni). Menita pa še, da bi bilo treba upoštevati, da je slovenšcina veliko bolj vezana na glagolski nacin izražanja kot na samostalniškega. Na konferenci društva SAM bi se jima zdela smiselna sekcija ali okrogla miza, kamor bi povabili uspešne lektorje in prevajalce – da »na nacelni ravni priznamo, da je pomembno, da imamo sekcijo, ki se ukvarja z izrazjem«. 5.3.2.3 Intervjuja z lektoricama 5.3.2.3.1 Podatki o izpraševankah Obe lektorici, ki sem ju intervjuvala, imata izobrazbo jezikoslovne smeri (slovenski jezik s književnostjo), ena tudi magisterij iz lektoriranja, druga pa specializirano znanje s podrocja digitalnega marketinga. Ena od lektoric obvlada poleg anglešcine še italijanšcino, druga pa nemšcino in francošcino. Ena bere strokovno literaturo predvsem v anglešcini, druga pa v slovenšcini (tudi prevode). Ena lektorica je clanica Lektorskega krožka Univerze na Primorskem. Ena je lektorirala revijo Management, druga pa revijo Izzivi managementu in revijo Projektna mreža Slovenije. 5.3.2.3.2 Lektorski pregled terminologije in druge lektorske zadrege Lektorici sta izpostavili predvsem zadrege ob lektoriranju strokovno-znanstvenih besedil, ki zadevajo novo terminologijo z obravnavanega podrocja. Pri tem je treba nove izraze dobro razumeti in vcasih tudi (imeti pogum) razvezati izraz v stavek. Ena od lektoric je navedla naslednje opažanje ob lektoriranju konkretnih revij: Pri lektoriranju strokovnih besedil za reviji Izzivi managementu in Projektna mreža Slovenije je opaziti, da so avtorji pisali na podlagi angleške literature. Precej dela je zato tudi s popravljanjem stavcnih struktur, z nerodnim izražanjem in s kalki iz anglešcine. Tudi z nadomešcanjem dolocenih besed in besednih zvez, kot so npr.: podrocje, na ta nacin, v casu poletja, letošnje leto. Druga lektorica je povedala, da v obdobju, ko izraz še ne zaživi v slovenskem jeziku, avtorji uporabljajo kar prevzete angleške besede (pogosto v citatni obliki). Pravi, da naceloma ni mocno proti prevzetim besedam, saj se jezik razvija in se dopolnjuje, nadgrajuje (prevzetih besed je polna anglešcina, tudi francošcina jih pozna), bi si pa želela, »da se hitro poseže v to prevzeto besedo, tujko, in se jo vsaj oblikoslovno prilagodi slovenšcini (to je potem že dovolj), ne pa, da uporabljamo neko tujko, ki se konca na -ing in ostaja v imenovalniku«. Pravi, da se vedno trudi poiskati kolikor toliko poslovenjen izraz, ki se že uporablja ali pa je tendenca, da bi se uporabljal. Konkretno sta v pogovoru sami podali komentar k trem strokovnim izrazom, ki smo jih zgoraj omenili, zato ga tu povzemamo: . outsourcing (angl. outsourcing): Ena od lektoric je ta izraz na zacetku uporabljala tudi sama, je pa takoj, ko je prvic zasledila slovensko ustreznico zunanje izvajanje in se prepricala o njegovem pomenu, ta prevod zacela uporabljati tudi sama. Da pa bi bralcu ta izraz bolj približala, se ji zdi trenutno še koristno v oklepaju pripisati angleški izraz, ki je za zadaj še zelo ustaljen. . coaching (angl. coaching): Lektorica bi si zelo želela, da bi se ta izraz pisal s crko c. Povedala je, da sicer »izgleda smešno, vendar si želim, da bi šel razvoj v tej smeri«. Obravnava ga kot citatni izraz in se pri tem odloci »za formulacijo stavka, ki omogoca uporabo izraza v imenovalniku«. V zvezi z zapisom je še dodala, da dvocrkje ts z lahkoto prelijemo v c, medtem ko (angleški) ch in sh zelo težko v c oz. š, prav tako tudi (angleški) g v dvocrkje dž, npr. v menedžer, imidž. . »menedžerji« (angl. managerji): Lektorica meni, da so navednice v takih primerih nepotrebne (V konkretnem primeru najbrž oznacujejo nezadovoljstvo avtorja z izrazom »poslovodni ravnatelji, ki jim vecina pri nas pravi kar 'menedžerji'«). V nadaljevanju navajam komentarje lektoric k 26 strokovnim izrazom, ki sem jih izpisala iz prispevkov revije Izzivi managementu (v tem seznamu IM) in revije Management (M). 1. korporacija (IM): Obe lektorici bi ta izraz obdržali (mogoce v kakšnem pomenu in izpeljankah tudi poslovenili). 2. korporativen, korporativna blagovna znamka (M): Ena lektorica meni, da je korporacijski bolj vrstni pridevnik, medtem ko korporativen izraža bolj svojino (»Korporativen je tak, ki je od korporacije. /.../ V bistvu je pa tudi pridevnik organizacijski in ne organizativen.«). Druga lektorica je povedala, da bi bilo izraza korporativen : korporacijski dobro poenotiti in ugotoviti, ali je med njima pomenska razlika, zdi pa se ji, da je izraz korporacijski v besedni zvezi z blagovna znamka ustreznejši od izraza korporativen. 3. organizacija (M, IM): Ena lektorica bi morda uporabila tudi izraz ustanova, a je to zanjo nadpomenka organizaciji, tako da bi raje obdržala izraz organizacija, tudi organizacija necesa. Druga lektorica bi izraz organizacija kot dejavnost poslovenila v pripravo (npr. priprava prireditve, prirejanje prireditve in ne organizacija prireditve), izraz organizacija v pomenu gospodarska družba pa bi obdržala. 4. družba (gospodarska družba), združba (IM): Obe lektorici bi obdržali izraz družba.82 82 Ena prevajalka je povedala, da je imel izraz v preteklosti slabšalen prizvok (dvojen pomen besede družba, angl. company). 83 »Ko se je izraz pojavil, je bil zelo moderen, 'fancy', prestižen.« 5. menedžer, menedžerski (IM): Ena lektorica bi ta izraz obdržala (tudi v tem zapisu); povedala je, da je za iskanje domace besede prepozno.83 Druga lektorica je dejala, da bi vztrajala pri slovenskem izrazu, ce se da ta uporabiti brez škode pri pomenu, poskušala bi se pogovoriti z narocnikom; v dolocenih kontekstih bi bil to lahko direktor, vodja, upravljavec. Obe se sicer zavedata, da je raba tega izraza pomensko zelo raznolika in da ima številne sopomenke. 6. management (M, IM): Obe lektorici ta izraz moti. Ena je dejala, da jo moti predvsem takrat, ko se nanaša na ljudi (vodstvo, vodilne), izraza sicer ne popravlja, meni pa, da bi zanj lahko poiskali ustreznejši izraz (npr. za srednji menedžment: srednji z neko izpeljanko iz vodilni): Ceprav v izrazih vrhnji ali vršni menedžment me to ne moti tako, saj so v bistvu izvršni direktorji, lahko bi bili tudi vodilni delavci. Torej v pomenih, ko gre za ljudi, se mi zdi izraz menedžment manj primeren. Druga lektorica bi ta izraz slovenila (prilagodila v zapisu), a so jo pri reviji prosili, da ga pušca v izvirnem zapisu. 7. upravljanje in ravnanje v besednih zvezah v pomenu angl. management (M, IM): Ena lektorica je dejala, da se ji ravnanje z ljudmi ne zdi ustrezen izraz, raje bi uporabila npr. izraz odnos, tudi kadrovanje. Uporabila bi pa ravnanje z odpadki in upravljanje procesov (ne pa obvladovanje procesov – lahko se ucim, a ni nujno, da obvladam). Druga lektorica je povedala, da se izraza upravljanje in ravnanje tu prekrivata (vsekakor pa je ustreznejše ravnanje kot rokovanje), uporabila bi npr. vodenje projektov, vodja projekta – to sta uveljavljena izraza (ne bi pa npr. spreminjala naziva delovnega mesta). Meni, da ni vedno smiselno sloveniti. Pravi tudi, da je upravljanje z ljudmi kocljiv izraz, saj upravljamo stroje (pri tem je pomembna tudi vezava z ustreznim sklonom). 8. ravnateljevanje, ravnatelji (v gospodarskih družbah) (IM): Lektorici tega izraza ne bi obdržali (vezan se jima zdi na vzgojno-izobraževalne in umetniške ustanove). Kot sopomenko navajata vodenje, predvsem v besednih zvezah (npr. vodenje projekta). 9. direktor (M, IM): Obe lektorici bi izraz ohranili. Menita, da se poimenovanja za vodilne spreminjajo (ko se je menedžerska stroka razvijala, pa je temu prilagodila tudi poimenovanja za vodilno strukturo), vendar so v rabi še vedno izrazi kot npr. poslovni direktor, umetniška direktorica, menedžerji so pa morda vodje na splošno. 10. obvladovanje (M, IM): Ena lektorica je dejala, da ji ta izraz ne pomeni sopomenke za menedžment – nekdo lahko upravlja, ampak to upravljanje je lahko dobro ali slabo, medtem ko je obvladovanje predvsem dobro. Druga lektorica pa meni, da je v dolocenih besednih zvezah tako slovenjenje zelo dobrodošlo (nadomešcanje besede menedžment tudi z upravljanjem in ravnanjem – ta dva se pomensko prekrivata), v dolocenih pomenih pa bi ohranila izraz menedžment. 11. managiranje, tudi manageriranje/menedžeriranje (M): Lektorici bi ta izraz poskušali sloveniti. 12. kompetenca (IM): Ena lektorica bi izraz obdržala (ce bi ustrezal sobesedilu), druga pa izraz vedno popravi, uporabi ali pristojnost ali zmožnost. 13. koordiniranje, koordinacija, koordinirati (M): Ena lektorica bi ta izraz obdržala, druga pa bi uporabila usklajevanje, vendar pa: koordinator/koordinatorka (in ne usklajevalec/usklajevalka) – naziv delovnega mesta. 14. depresija (IM) (gospodarska ali kot bolezensko stanje): Ena lektorica bi izraz obdržala, druga bi ga poskušala sloveniti (odvisno od sobesedila). 15. dezinvestiranje (IM): Eno lektorico izraz moti (moti jo predpona dez-), a ne ve, kako bi jo nadomestila, morda bi jo pac obdržala ali pa skušala najti ustreznejši izraz (tudi besedno zvezo, ce ne bi šlo z eno besedo). Druga lektorica bi uporabila neinvestiranje, mogoce zmanjšanje, zaustavitev investicij ali se izrazila kako drugace. 16. dokapitalizacija (M): Ena lektorica bi izraz bi ohranila, druga bi poskusila sloveniti. 17. restrukturiranje (IM): Lektorici bi izraz popravili – moti ju predpona re- (morda bi uporabili prestrukturiranje). 18. outsourcing (M): Obe lektorici bi izraz poslovenili in ga nadomestili z izrazom zunanje izvajanje, tudi zunanje najemanje. Ena lektorica bi v oklepaju omenila angleški izraz, da bi se približala bralcu, saj je ta izraz v slovenšcini še zelo ustaljen in ker nekateri berejo samo angleško strokovno literaturo. Bralec se tako tudi nauci slovenskega strokovnega izraza. 19. (notranji) resursi (M): Obe lektorici bi uporabili domaci izraz: (notranji) viri, sredstva (odvisno od sobesedila). 20. tim (IM): Lektorici bi ta izraz obdržali. 21. marketing (M): Lektorici bi raje uporabili domaci izraz trženje (ce bi narocnik to sprejel). Moti ju dvojnicnost; morda gre za prestiž: Ce bo nekdo rekel, da se ukvarja s trženjem, ga bodo imeli za komercialista, ce pa bo rekel, da se ukvarja z marketingom, bo pa to pomenilo nekaj boljšega (obcudovanja vrednega). 22. rivalstvo (M): Lektorici bi to besedo obdržali. 23. repozicioniranje (M): Eno lektorico sicer moti predponsko obrazilo re-, a bi izraz najbrž pustila, saj bi bil ob menjavi poseg v besedilo prevelik (morda bi se glede ustreznejšega izraza posvetovala z avtorjem). Druga lektorica pa bi uporabila ponovno umešcanje/uveljavljanje ali podobno. 24. imidž (M): Eno lektorico moti dvocrkje dž, ker ni veliko takih primerov. V znanstvenem ali strokovnem besedilu se ji zdi tak zapis manj primeren kot v poljudnem, ceprav ni stvarne podlage za takšno presojanje (je cisto korektno zapisano). Morda zmoti zato, ker je dž pogost v hrvaških in srbskih besedilih. Druga lektorica pa bi izraz nadomestila z izrazom podoba ali zunanja podoba. 25. cloveški potencial in cloveški kapital (M): Ena lektorica meni, da izraza verjetno nista popolni sopomenki. Morda bi uporabila izraz kadri. Druga bi ta izraz v dolocenih besedilih obdržala; tudi cloveški viri bi zapisala, vendar pa se strokovnjaki dostikrat obregnejo ob ta izraz. 26. ravnanje z zaposlenci (IM): Lektorici tega izraza ne bi obdržali, tudi izraza zaposlenci ne. Povzamem lahko, da bi vecino strokovnih izrazov izmed 26, ki sta jih dobili v komentar, lektorici zamenjali, vecinoma sta navajali vec predlogov, med sabo pa sta bili nekako srednje usklajeni. Težnja so slovenjenju je prisotna pri obeh, pri eni je nekoliko izrazitejša. 5.3.2.3.3 Dejavniki vpliva na (ne)prevzemanje Zelo podobno kot pri urednikih in prevajalkah je mogoce dejavnike vpliva na prevzemanje terminologije oz. tvorjenje terminologije iz prvin lastnega jezika pri lektoricah razdeliti na: . širše družbene dejavnike . strokovno-znanstvene skupnosti ter sodelovanje med razlicnimi skupnostmi in posamezniki . jezikovno politiko revij . jezikovne prirocnike in rabo ter forume A. Širše družbeno okolje V zvezi s širšimi družbenimi dejavniki je ena od lektoric izpostavila spodbujanje razvoja terminologije, za kar država nikoli ne nameni niti dovolj denarja niti si ne prizadeva, da bi se sploh vzpostavilo tesnejše sodelovanje jezikoslovcev in strokovnjakov z razlicnih podrocij za sprotno reševanje terminoloških zadreg. Druga lektorica pa meni, da je bil ta vpliv v preteklosti verjetno vecji – zaradi skupne države je bil mocnejši vpliv srbohrvašcine, sedaj pa v slovenšcino vdira anglešcina (prek raznih naprav, filmov idr.), kar se zdi, da nikogar na državni ravni ne moti. B. Strokovno-znanstvene skupnosti ter sodelovanje med razlicnimi skupnostmi in posamezniki Lektorici sta tu izpostavili vlogo Lektorskega krožka Univerze na Primorskem, tudi Lektorsko društvo in njihova predavanja ter obvešcanje po forumu Slovlit. Povedali sta, da društva omogocajo povezovanje; lektorici pa obcasno sodelujeta tudi z drugimi lektoricami, ki jih osebno poznata, tudi s prevajalci in avtorji clankov, ki jih lektorirata. Z avtorji in prevajalci se posvetujeta o strokovnih izrazih, podasta tudi predloge. Pri revijah imajo pomemben vpliv uredniki (lahko odlocijo, ali dolocen izraz uporabiti ali ne), na drugem mestu so avtorji, za njimi pa še prevajalci in lektorji. Pri tem sodelovanju je pomembno nenehno osvajanje novih znanj, ki je pogoj za kakovostno lektoriranje strokovno-znanstvenih besedil in tudi za uspešnejši dialog z avtorji (veliko je avtorjev, ki so zelo suvereni in ne dovolijo lektorskih posegov, upraviceno ali tudi manj upraviceno). Pomembno je torej sodelovanje med lektorji, prevajalci in podrocnimi strokovnjaki. C. Jezikovna politika revij Lektorici se zavedata, da je v slovenskih strokovno-znanstvenih revijah danes objavljanje pogosto v anglešcini in manj v slovenšcini, in to zaradi vecje možnosti vkljucitve revije v pomembne znanstvene baze, zaradi tockovanja, pa tudi zaradi težnje po pridobitvi širšega kroga bralcev ter nadaljnjih avtorjev iz tujine. Lektorici menita, da je krog bralcev strokovno-znanstvenih revij v Sloveniji majhen, a ce se v reviji niti povzetkov ne prevede v slovenšcino, bo teh bralcev še manj, predvsem pa bomo izgubljali strokovno-znanstveno zvrst jezika in s tem strokovno besedišce. Jezikovno politiko strokovno-znanstvene revije lahko zastavi uredništvo v sodelovanju z lektorjem. Ena od lektoric je opisala primer takega sodelovanja: Pri reviji Management sem takrat tudi sama sodelovala pri oblikovanju jezikovne politike oz. pri dogovoru o uporabi poenotenih strokovnih izrazov. Izraze, o katerih smo se dogovorili, sem si zapisovala, pripravila nabor teh izrazov in potem smo se tega držali. Prizadevali smo si za domaco terminologijo in v oklepaju navedli še angleški izraz ali npr. kot pri izrazu outsourcing vsaj enkrat v slovenšcini pojasnili pomen tega izraza. Obstajale so torej dolocene smernice. Tudi druga lektorica je povedala, da lektor pri reviji vpliva na slovenjenje tujih izrazov, da pa so pri tem tudi omejitve, ki jih postavi uredništvo: Pri strokovnih revijah, ki sem jih lektorirala, sem tuje izraze slovenila, morda petino, a ne vseh, ker jih ne smem. Pri reviji Izzivi managementu in Projektna mreža mi takrat niso dovolili prilagoditi izvirnega zapisa besede management v menedžment – na to sem seveda pristala, ostalo je bilo po pravopisu in nekatere izraze sem tudi slovenila, a ne toliko kot za […], nisem veliko posegala, spreminjala. Že to, da so lektorja najeli, je pomemben korak. C. Jezikovni in drugi prirocniki, raba ter forumi Ena lektorica je bila do Slovenskega pravopisa zelo kriticna: »ogromno pravil, hkrati pa v dolocenih primerih, pa ne tako redko, tudi premalo dolocljiv – ker kar pušca odprta vprašanja«, dopušca vec možnosti. Druga lektorica je dejala, da ji pravopis ni vedno v pomoc in takrat se obrne, kot že omenjeno, na forume. Meni, da je pravopis ponekod premalo, drugod pa prevec predpisovalen. Dodala je še: V casu magistrskega študija sem se naucila, da se ga ne smem držati kot pijanec plota, treba je upoštevati tudi rabo. Seveda pravopis upoštevam, je norma, a se vcasih tudi malenkost oddaljim (ce menim, da kaj ni smiselno). Lektorici uporabljata tudi terminološke slovarje, rabo strokovnih izrazov pa pogosto preverjata na medmrežju. Ena od njiju je povedala, da se k Googlu zatece, ker korpus besedil Gigafida ne utegne slediti temu razvoju. Podatki na medmrežju ji pomenijo doloceno orientacijo za koncno odlocitev. Druga lektorica je poudarila, da je ob ohranjanju domacega strokovnega izrazja treba upoštevati še razumljivost celotnega besedila – ne slovenimo za vsako ceno (predvsem ne strokovnih izrazov). Pomembna dejavnika sta tudi bralec (približati besedilo bralcu z izrazi v oklepaju) in narocnik (dovoli ali ne dovoli slovenjenje), vrsta besedila ter dogovor med podrocnimi strokovnjaki in jezikoslovci. 5.3.2.3.4 Razvoj slovenske menedžmentske terminologije: predlogi in pobude Lektorici sta menili, da prepogosto kalkirati ni potrebno, prevelika skepsa do novotvorb pa tudi ni potrebna. Po drugi strani sta zagovarjali sprejemanje internacionalizmov, pri prevzemanju pa sta bili na strani oblikoslovne in po potrebi tudi foneticne prilagoditve slovenšcini. Dopušcata tudi svobodno izbiro pri rabi terminoloških dvojnic, vendar to velja predvsem za govorjeni jezik, saj nepoenotena terminologija v zapisanem strokovno-znanstvenem jeziku bralca zmede. Rešitev povezujeta s financnimi sredstvi in vec ljudmi, ki bi se s tem ukvarjali. Poudarjata sodelovanje podrocnih strokovnjakov z jezikoslovci, zlasti jezikoslovci na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in Filozofski fakulteti UL ali UM. V zakljucku sta ponovno izpostavili sodelovanje strokovnjakov in jezikoslovcev v stanovskih združenjih, poleg tega pa še sodelovanje lektorjev strokovnih besedil z lektorji, ki lektorirajo umetnostna besedila, saj bi ti morda lahko odstri še katerega od vidikov ali našli še kakšno rešitev, še kak dober prevod, ki se ga lektorji strokovnih besedil ob vsej svoji vpetosti v to zvrst in terminologijo ne zmorejo vec domisliti. 5.4 Razprava V raziskavi smo si zastavili nalogo prepoznati vpliv anglešcine kot globalnega jezika znanosti na sodobno strokovno izrazje slovenskega menedžmenta, tj. podrocja, ki je obicajno uvršceno med upravno-organizacijske vede. Cilj, ki smo ga konkretneje izrazili z enim raziskovalnim vprašanjem in dvema hipotezama, smo skušali doseci s tremi metodami: metodo analize besedil z rocnimi izpisi strokovnega izrazja, metodo analize konteksta in metodo polstrukturiranih intervjujev, v katere smo vkljucili 16 clanov dveh strokovno-znanstvenih skupnosti: urednikov, lektoric in prevajalk, ki sodelujejo z revijo Izzivi managementu in revijo Management. Obe reviji sta bili v skupnem obsegu 19 številk analizirani sicer že s prvo metodo (izpis smo izvedli in rezultate analizirali še pred intervjuji), kar je skupaj z razpoznavo jezikovne politike revije, kakršna se kaže predvsem v uvodnikih in kolofonu revije, predstavljalo osnovo za poglobljene pogovore o »zalednih« vplivih na terminološke rešitve . v skladu z naslovom disertacije seveda predvsem vplivih na odlocitve o prevodnih ustreznicah izvorno angleških strokovnih izrazov. Rocni izpis terminoloških anglicizmov se je pokazal za ustrezno, a casovno zelo potratno metodo, ki je obenem kljub preverjanju v številnih referencnih delih (slovenskih in tujejezicnih splošnih in etimoloških ter terminoloških slovarjih, leksikonih idr.) deloma vendarle subjektivna, in to zlasti v smislu spregleda izrazov, ki jih sami nismo prepoznali za anglicizme. Ceprav je locevanje angleških strokovnih izrazov (ki niso zakrito prevzeti) od domacih besed po eni strani lažje, saj so novejšega izvora in našemu jeziku še niso tako »prefinjeno« prilagojeni kot starejši (npr. germanizem cilj), je po drugi strani tudi težje, saj je treba na ravni enobesednih poimenovanj upoštevati vsaj še kalke, širše pa vsekakor tudi skladenjski vpliv v vecbesednih zvezah (tako vecbesednih poimenovanjih kot kolokacijah). Odlocitev za rocni izpis je na koncu prevladala nad izbiro korpusnega pristopa (o katerem smo pred oddajo nacrta raziskave (dispozicije) tudi razmišljali), in to predvsem zato, ker v ospredje analize nismo postavljali kolicinskih podatkov, prav tako pa nas ni zanimalo znacilno besedilno okolje strokovnih izrazov – zanimali so nas strokovni anglicizmi v slovenskem menedžmentu v njihovi celotni (a) medsebojni sopomenskosti, (b) sopomenskosti do poimenovanj domacega izvora in (c) sopomenskosti do poimenovanj iz drugih jezikov, pri cemer smo bili zelo pozorni na pomen in njegovo razumevanje s strani diskurzne skupnosti (najprej razvidne v besedilih, nato izkazane v pogovorih). Naš izpis bi pravzaprav lahko bil dobro izhodišce za korpusni pristop v nadaljevanju: preverba vsake od enot v našem obsežnem naboru sopomenskega strokovnega izrazja v korpusu z npr. milijonom besed (prim. Rajh 2013) bi naše tukajšnje podatke še dopolnila (tudi v smislu kolokacij), vsekakor pa bi jih dodatno objektivizirala. Kljub predhodnemu razmeroma dobremu poznavanju menedžmentskega strokovnega izrazja si ob dolocitvi vzorca (že omenjenih 19 številk) nismo predstavljali, da bo izpis strokovnih izrazov tako bogat: izpisali smo namrec 1116 enot. Kot pravilna se je v tem smislu pokazala tudi odlocitev za uvodno študijo, ki je jasno izrisala kazalnike terminološke negotovosti, na katere smo bili v nadaljevanju pozorni skozi celoten pregled obeh revij. Podrobnejše analize dela izpisanih terminoloških anglicizmov (41) so pokazale, da gre po izvoru za: 1. strokovne izraze, prevzete iz anglešcine, npr. management/menedžment, krizni management/menedžment, manager/menedžer, tim, mobing, outsourcing, marketing, repozicioniranje, insajderstvo, cloveški viri (pri tem je bila prevzetost iz anglešcine najlažje razvidna v vecbesednih strokovnih izrazih); 2. strokovne izraze, prevzete iz drugih jezikov (iz nemšcine in francošcine ali prek nemšcine iz francošcine, dalje še iz italijanšcine, hrvašcine/srbšcine, rušcine, latinšcine ali gršcine), ki imajo v anglešcini isti koren kot v slovenšcini, npr. direktor, planiranje, koordiniranje, komuniciranje, kontroliranje, motiviranje, funkcija, politika (pri tem pa ima anglešcina lahko vlogo katalizatorja, torej jezika, ki spodbuja in omogoca ohranjanje teh izrazov (in nasprotno: ce je koren v anglešcini drugacen, lahko to vpliva na izrivanje »starega« izraza v slovenšcini – npr. ekipa : tim)); 3. strokovne izraze (ali izraze, ki so lahko splošni ali strokovni . nekaj smo vkljucili tudi teh), ki izrazno in vsebinsko niso povezani z anglešcino, temvec so prevzeti iz drugih jezikov: cilj, (financna) sanacija, poslanstvo. Najvec izpisov smo uvrstili v prvo in drugo skupino, pri cemer je za novejše prevzete besede (tj. novejše, sodec po pojavitvah v dLib) znacilno še to, da imajo isti koren tudi v drugih evropskih jezikih, kar samo z drugega vidika potrjuje, da ima anglešcina tudi v menedžmentu globalni vpliv oz. da gre za izrazje, ki je prevzeto že v anglešcini in prevzeto tudi v drugih jezikih, a ne nujno prek anglešcine. Zelo veliko pozornosti smo posvetili kljucnemu izrazu podrocja: poimenovanju menedžment. Tu smo najbolj izrecno sledili sociokognitivni teoriji, in sicer v delu, ki poudarja pomembnost diahrone razsežnosti strokovnih izrazov. Pristop se je izkazal za pravilnega, saj je odstrl nove razloge za terminološko variiranje tipa menedžment/management/upravljanje/ravnateljevanje itd., ki so relevantno vplivali (in še vplivajo) na poskuse terminološkega poenotenja. Pokazalo se je, da se vecina avtorjev strokovno-znanstvenih prispevkov v obravnavanih revijah, pa tudi izpraševancev odloca za ohranitev prevzete besede management, saj se jim zdi najmanj dvoumna, vseeno pa se vec kot po treh desetletjih uporabe te besede pri nas še vedno pojavljajo težnje po enakovrednem domacem poimenovanju: bodisi po vrnitvi oz. okrepitvi že obstojecih, a zelo slabo uveljavljenih, kot je npr. ravnateljevanje, bodisi po kakšnem novem. Predhodno smo sicer pricakovali, da bo tako izpisovanje kot intervjuvanje vendarle pokazalo trend, ki gre v smeri poenotenja prevodnih ustreznic za angl. management in pomensko enotnega razumevanja tega pojma, vendar pa se je s širjenjem gradiva in mnenj nesistemskost ter dvoumnost zgolj povecevala. Vsekakor lahko torej potrdimo, da terminološka sopomenskost management/menedžment/ravnateljevanje/vodenje//upravljanje itd. še ni presežena in da tu terminološkega dogovora med podrocnimi strokovnjaki še vedno ni. Navedeno še v vecji meri drži za poimenovanje management/menedžment, ko tvori vecbesedni strokovni izraz, takrat ima namrec še vec prevodnih ustreznic, kar pa je pricakovano, saj se v vecbesednem strokovnem poimenovanju spremeni tudi kontekst in posledicno pomen, kar osmisli številcnost navidezno sopomenskih, a sorodnih izrazov. Kontekst, v katerem se izraz pojavi, torej vpliva na izbiro slovenske ustreznice za angl. management, ki lahko pomeni tudi kaj drugega kot ravnateljevanje – lahko pomeni tudi vodenje, obvladovanje, ravnanje (s/z), upravljanje idr. Pri tem je med intervjuvanci veliko nestrinjanja, saj nekateri menijo, da bi morali angl. besedo management vedno prevesti z istim izrazom (zato se je najvarneje oklepati prevzete besede), drugi pa prepoznavajo smiselnost raznolikega prevajanja v vecbesednih strokovnih izrazih, a bi bilo to prevajanje treba poenotiti. Ali pa – po drugi strani – pritrditi socioterminologom, ki menijo, da je standardizacija strokovnega izrazja le utvara. Naša raziskava je vsekakor potrdila njihovo stališce, da sta vecpomenskost in sopomenskost v terminologiji strokovno-znanstvenih besedil še kako prisotni, dodatno, na primeru ravnateljevanja, pa tudi razmišljanje T. Pihkala (2001), ki je kot razlog za tako stanje izpostavila poklicni status in moc v skupini. Zlasti težko je bilo prepoznati prikrite anglicizme, kalke, ki so se v slovenšcini že uveljavili in jih slovenski govorci ne cutimo kot tujih. Danes kalkiranja ne preganjamo vec za vsako ceno in ga sprejemamo kot obicajno poimenovalno zmožnost. Kalki lahko v dolocenih okolišcinah predstavljajo dobrodošlo vez med domacim in tujim besedišcem ter tudi med razlicnimi kulturami in v nastajanju »globalne kulture« (metaforicni anglicizmi lahko mlajši generaciji zvenijo povsem domace). Prednost (izvirnih) domacih izrazov (to velja tudi za kalke) je sicer lahko v njihovi vecji razumljivosti. To je posebej pomembno takrat, ko ima prevzeti izraz dvojen pomen – npr. kompetenca (zmožnost in pristojnost), organizacija v institucionalnem in instrumentalnem pomenu (združba in organiziranje), menedžment kot proces in oblastvena funkcija (ravnateljevanje in ravnateljstvo/vodstvo/uprava). Na prvo raziskovalno vprašanje, ki se je glasilo Katere vrste prevzemanja glede na stopnjo prilagojenosti so prisotne (pogoste) v strokovnem izrazju s podrocja menedžmenta v obravnavanih besedilih?, lahko odgovorimo na naslednji nacin: Vrsta besedilnih kazalnikov terminološke negotovosti kaže, da so nacini prevzemanja zelo razlicni, prevladuje pa prevzem besede s podomacitvijo v zapisu. Kazalniki so bili podobni, kot so jih ugotovile že druge raziskave (npr. uporaba navednic pri slovenskem strokovnem izrazu, pripis angleškega izraza v oklepaju, navedba obeh z vmesnim veznikom ali, oz. itd.). Izrazov v navednicah je bilo v besedilih našega vzorca malo, najvec navednic je v prevodu prispevka (iz anglešcine) tujega avtorja, ki ga je natancno prevedel nepoklicni prevajalec, tj. strokovnjak s podrocja menedžmenta in organizacije. Tudi širše neuveljavljeni izraz ravnatelj, uporabljan samo v ožjem krogu strokovnjakov v pomenu menedžerja ter v našem vzorcu samo v reviji Izzivi managementu, je vcasih zapisan v navednicah. Kot so navedle lektorice in prevajalke v intervjujih, ob neustaljenem izrazju obicajno dodajo angleški izraz v oklepaju, da se izognejo nejasnosti, saj da nekateri strokovnjaki angleško poimenovanje poznajo bolje kot domacega, ki ga šele »izumljamo«. Obravnavani tuji izrazi se slovenšcini prilagajajo v razponu od citatnosti pa vse do kalkov z obema vmesnima stopnjama prilagajanja: oblikoslovno in besedotvorno. Zapis prevzetih besed se, kot receno, v veliki vecini podomacuje, izjeme so angleške besede, v katerih je angleški glas [d.] v slovenskem zapisu z dvocrkjem dž, ki so mu pisci obravnavanih besedil in nekateri izpraševanci raje izognejo tako, da prevzeto besedo nadomestijo s slovensko (npr. imidž – podoba) ali pa obdržijo izviren zapis (management, manager, managerski). Pri tem nekateri izpraševanci razmišljajo skrajneje, ne le zgolj o citatnem zapisu posameznih strokovnih izrazov, temvec tudi o nadomestitvi slovenskega strokovnega jezika v celoti z angleškim, slovensko strokovno izrazje pa bi se ohranjalo in razvijalo v strokovnem jeziku (menijo, da je to izrazje v obeh vrstah jezika enako, umanjka le izrazje, ki se nanaša na metodologijo). V raziskavi smo si zastavili, kot smo omenili, dve hipotezi. Na ta del analize je bila vezana Hipoteza 1, ki se je glasila: V obravnavanih besedilih revije Management, ki je v letih 2009–2011 objavljala prispevke v slovenšcini in anglešcini (danes pa samo še v anglešcini), je vec prevzetih strokovnih izrazov iz anglešcine z manjšo stopnjo prilagojenosti slovenskemu jeziku kot v besedilih v reviji Izzivi managementu, ki je v omenjenem obdobju prispevke objavljala (in jih objavlja še danes) samo v slovenskem jeziku. Analiza je Hipotezo 1 zavrnila. Ugotovili smo, da med obravnavanima revijama pri uporabi strokovnega izrazja ni bilo velikih razlik, so le nekatera odstopanja. Pokazalo se je, da je del strokovnega izrazja v obeh revijah dokaj »urejen«, preostali del pa enako »neurejen« ne glede na revijo. Obe reviji tako uporabljata citatni zapis krovnega izraza – prevzeto besedo management, zgolj v reviji Izzivi managementu se ob tem izrazu pojavlja tudi sopomenka ravnateljevanje. V Managementu je nekaj vec rabe citatnosti oz. neprevedenega izrazja, tudi pri kraticah, npr. metoda matching na osnovi verjetnosti izida; custvena inteligenca in organisational citizen behaviour pri zaposlenih; s pomocjo t.i. »people metrov«, HRM managerji, cesar v Izzivih mangementu ni zaslediti. Za razliko od revije Management je v Izzivih managementu najti tudi izraze, ki so danes manj v rabi (npr. ekipa in že omenjeni izraz ravnateljevanje). Izraz manager se pojavlja v obeh revijah in je v obeh revijah zapisan enako kot v anglešcini. Drugih razlik, kot receno, ni bilo. V drugem delu raziskave smo besedo dali diskurzni skupnosti, ki tudi jezikovno sooblikuje reviji Izzivi managementu in Management. Upoštevaje Swalesovo metaforo o institucionalnosti žanrov, se je potrdilo, da obstajajo v obeh obravnavanih diskurznih skupnostih konvencije oz. dogovori, da so izražena pricakovanja, da si reviji prek navodil avtorjem in z drugimi oblikami komuniciranja prizadevata za doseganje dolocenih standardov, za ustaljenost procesov produkcije in recepcije. Te institucionalizirane oblike ravnanja vplivajo na besedila in strokovno besedišce v obravnavanih revijah. Ob proucevanju omenjenih skupnosti se je pokazalo, da je ena tesneje povezana s stanovskim društvom SAM in njegovo Sekcijo za izrazje, druga pa je tesneje povezana s fakulteto in prek mednarodnega uredniškega odbora tudi z drugimi domacimi in tujimi fakultetami. Nekateri clani se sicer pojavljajo v obeh skupnostih. Za obe skupnosti je pomembna vrednota povezovanje med teorijo in prakso, pa tudi, kot so pokazali intervjuji, jezik, tj. jezikovna kakovost besedil in oblikovanje slovenskega strokovnega izrazja. Število intervjujev je bilo za potrebe disertacije zadostno, vprašanja so bila primerna, s tem da je bil njihov obseg že na skrajni zgornji meji. Ker so bili izpraševanci angažirani in so imeli mnenja, smo pri vseh (razen enem, ki je imel nepricakovano nujno obveznost) brez vtisa casovnega pritiska prišli do konca vprašalnika v povprecno 60 minutah. Kot smiselno se je potrdilo, da smo izpraševancem intervjujska vprašanja poslali dan pred intervjujem, da so se nanje okvirno pripravili, kljub temu pa je bil pogovor spontan. Zanimivo je, da so se izpraševanci kljub razlicnim vlogam (uredniki, lektorici, prevajalki) na vprašanje o dejavnikih, ki vplivajo na prevzemanje strokovnega izrazja, odzvali zelo podobno. Navedli so širše vplive družbenih dejavnikov, vplive strokovno-znanstvene skupnosti in sodelovanja med razlicnimi skupnostmi ter posamezniki, jezikovne politike revij in jezikovnih prirocnikov. Posamezniki so sem dodali še npr. jezikovno politiko univerze in ožje kateder, razširjenost rabe strokovnega izraza, ugled avtorja, ki izraz uporablja, nujnost dogovora med podrocnimi strokovnjaki in jezikoslovci, pisanje in objavljanje na podlagi angleške literature ter širšo jezikovno kulturo. Glede strokovnih izrazov so intervjuvanci povedali, da je v stroki ob prenosu tujega strokovnega izraza v slovenšcino na prvem mestu težnja po ohranitvi pomenske natancnosti. Intervjuvanci se zavedajo številnih terminoloških sopomenk, ki soobstajajo v menedžmentu. Z izjemo motecega dvocrkja dž za angl. g in c za angl. ch (»zapis kovcing se mi zdi grd«, »raje angleški zapis, da ne pohabimo angleških besed«; lektorici sicer tu odstopata) vsi, vkljucno z lektoricama in prevajalkama, pravijo, da je ob prevzemanju anglicizmov pomembna možnost prilagoditve slovenšcini v zapisu, oblikoslovju, besedotvorju in skladnji. Pri konkretnih primerih, o katerih smo jih spraševali, se je sicer tudi med njimi pokazala zelo velika raznolikost mnenj in rešitev. Na ta del raziskave je bila vezana Hipoteza 2, ki se je glasila: O tem, ali bo v primeru sopomenskosti rabljen domaci ali prevzeti strokovni izraz, odloca jezikovna politika obravnavanih strokovno-znanstvenih revij s podrocja menedžmenta. Hipotezo lahko delno potrdimo. Obe reviji imata že v kolofonu širšo, ne zgolj na strokovno izrazje vezano jezikovno smernico, po kateri se /p/ricakuje, da so rokopisi jezikovno neoporecni in slovnicno ustrezni. Uredništvo ima pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo merilom knjižne slovenšcine, zavrne. Slog naj bo preprost, vrednostno nevtralen in razumljiv. Pregledna clenjenost besedila na posamezne sestavine (poglavja, podpoglavja) naj sledi sistematicnemu miselnemu toku. Tema prispevka naj bo predstavljena zgošceno, jasno in nazorno, ubeseditev naj bo natancna, izražanje jedrnato in gospodarno. Zaželena je raba slovenskih razlicic strokovnih terminov namesto tujk. (Management) Podobno je pri reviji Izzivi managementu: poslani prispevki morajo biti lektorirani, avtorje prispevkov pri recenziji opozorijo na morebitna neskladja strokovnih izrazov. Izpraševanci so potrdili, da je del vpliva in moci v zvezi s strokovnim izrazjem sicer na njihovi strani (tudi prek recenzentskih postopkov), odlocitve pa sooblikujejo tudi avtorji. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj že med proucevanima dvema skupnostma ni tesnejše povezanosti (nekateri izpraševanci so sicer clani obeh; premajhno sodelovanje se je npr. pokazalo tudi pri sestavljanju Slovarja izrazov s podrocja managementa in sorodnih podrocij; obenem v Sloveniji obstajajo še ožje usmerjena društva, npr. Slovensko združenje za projektni management). Za sistematizacijo (ce bi seveda pri njej vztrajali) tako neenotnega strokovnega izrazja, kakršno se je izkazalo na podrocju menedžmenta, se namrec zdi povezanost strokovnjakov že kar nujen pogoj. V naših pogovorih z njimi se je pokazalo, da dobre volje v tej smeri ne manjka, kar je gotovo dobra popotnica za prihodnost slovenskega strokovnega izrazja v menedžmentu. 6 SKLEP Zacetki raziskav jezikovnega stika segajo v 50. leta 20. stoletja. Danes dominantni vlogi anglešcine v globalnem poslovnem (in znanstvenem) svetu nihce vec ne oporeka. Obenem je prevzemanje besed in drugih jezikovnih prvih splošen, naraven proces v razvoju vsakega jezika, strokovna zvrst pri tem ni nic posebnega. Po pregledu in analizi slovenskega strokovnega izrazja v revijah Management in Izzivi managementu se je pokazalo, da je prevzemanje novejšega strokovnega izrazja potekalo predvsem iz anglešcine, starejšega pa tudi iz drugih jezikov, predvsem iz nemšcine, a tudi iz francošcine, italijanšcine hrvašcine/srbšcine in rušcine. Pri razvoju tega izrazja ni bil zanemarljiv vpliv sprememb družbenoekonomske ureditve konec 80. let prejšnjega stoletja, poleg teh pa se je v intervjujih v zvezi z odlocanjem med domacim in prevzetim strokovnim izrazom pokazal tudi vpliv psiholoških dejavnikov, ki bi jih v prihodnje kazalo prouciti še podrobneje. Prevzemanje novejših strokovnih izrazov, anglicizmov, v slovenskem menedžmentu je pretežno izraženo v pisno podomaceni obliki z oblikoslovno, besedotvorno in skladenjsko prilagojenostjo sistemu slovenskega knjižnega jezika. Le nekateri strokovni izrazi so obdržali citatni zapis, ker pa ti poimenujejo kljucne pojme podrocja, so opazni in za nekatere moteci, zato še naprej obstajajo – ne le v sopomenskih parih, temvec kar nizih. Clani in clanice diskurzne skupnosti omenjenih revij se problematike zavedajo in zanjo podajajo razlicne rešitve, vsekakor pa se njihova prva reakcija na nov angleški izraz, ki še nima slovenske prevodne ustreznice, ne kaže kot konformizem v smislu »pac« rabe gostujoce besede, ki jo »tako ali tako vsi razumemo«, temvec kot zavestno iskanje najboljše slovenskemu jeziku prilagojene rešitve. Skozi jezikovno prevzemanje – tudi prevzemanje strokovnega izrazja – se pokaže vec kot le stik dveh jezikov, pokaže se prepletenost razlicnih kultur, politicnih sistemov, gospodarskih praks, znanosti idr. Prizadevanje za izrazno domace strokovno besedišce je odraz težnje po razumljivosti na eni strani in neodvisne gradnje izraznega sistema v lastnem jeziku, ki h globalizaciji pridaja tudi tak svoj prispevek, na drugi. Vsekakor pa se strinjam s Higo (1979), da je najboljša pot prevzemanja med dvema jezikoma pot vzajemnosti in enakovrednosti. Ceprav se zdi težko uresnicljiva, ji lahko sledimo vsaj kot idealu. POVZETEK Danes je vpliv anglešcine na strokovno-znanstveno zvrst jezika izredno mocan v vseh evropskih jezikih, tudi v slovenšcini. V disertaciji nas je zanimal vpliv anglešcine na slovensko strokovno izrazje na podrocju menedžmenta. Izhodišcni vzorec raziskave smo pridobili iz dveh kljucnih revij z omenjenega podrocja v Sloveniji: iz revije Izzivi managementu in revije Management, uporabili pa smo tri metode dela: rocno izpisovanje, analizo konteksta in polstrukturirano intervjuvanje. V prvem delu raziskave smo rocno izpisali 1116 strokovnih izrazov iz omenjenih revij, pri cemer smo v analizi izrazito pozornost namenili 41 izbranim izrazom, izmed teh zlasti prevzetemu izrazu management/menedžment in njegovim (delnim) sopomenkam. Analiza, pri kateri smo uporabili številne referencne vire (slovarje, druge prirocnike, strokovno literaturo, korpuse), je pokazala, da je sopomenskost znacilna zlasti za novejše prevzete anglicizme (npr. prav management, vodenje, upravljanje, ravnateljevanje idr.), pri cemer se terminološka neustaljenost besedilno kaže na razlicne nacine, med drugim z izvornim angleškim poimenovanjem, dodanim v oklepajih ali zapisanim v navednicah. Veliko prevodnih ustreznic za angleško besedo management smo našli zlasti v položaju, ko je management del vecbesednih strokovnih izrazov (npr. management kakovosti/obvladovanje kakovosti, management kadrov/ravnanje z ljudmi pri delu, management cloveških virov/upravljanje s cloveškimi viri, projektni management/projektno vodenje). V zvezi s prevodnimi ustreznicami za angl. management lahko potrdimo, da terminološka sopomenskost management/menedžment/ravnateljevanje/upravljanje/vodenje itd. še ni presežena in da terminološkega dogovora med podrocnimi strokovnjaki tu še vedno ni. V pregled smo sicer vkljucili tudi izrazje v drugih slovanskih jezikih ter v nemšcini, francošcini in deloma v italijanšcini, s cimer smo ugotovili, da je iz teh (neangleških) jezikov v izrazoslovje slovenskega menedžmenta prišlo vec starejših poimenovanj, medtem ko med mlajšimi prevladujejo anglicizmi. Ob tem je pomembno pripomniti, da sodobno izrazje menedžmenta vsebuje tudi prevzete izraze iz drugih jezikov, ki imajo isti koren tudi v anglešcini in za katere je bolj verjetno, da svoje mesto v tem izrazju obdržijo (anglešcina kot katalizator, torej jezik, ki spodbuja ali omogoca ohranjanje teh izrazov). Po drugi strani pa so prevzeti strokovni izrazi, ki imajo v anglešcini drugacen koren, bolj izpostavljeni nadomestitvi z anglicizmom (npr. ekipa : tim). Pri razvoju vede o menedžmentu (in posledicno njenih strokovnih izrazov) sicer ni bil zanemarljiv tudi prihod nove družbenoekonomske ureditve konec 80. let prejšnjega stoletja. V drugem delu raziskave smo se osredotocili na diskurzno skupnost, ki soustvarja obe izbrani ter nekatere druge revije s podrocja menedžmenta v Sloveniji. S 16 polstrukturiranimi intervjuji z uredniki, clani uredniških odborov, prevajalci in lektorji smo ugotovili, da je perec problem v zvezi z odlocanjem o ustreznem strokovnem izrazju tudi raznoliko razumevanje temeljnih pojmov (ob že navedeni izraziti sopomenskosti poimenovanj nekaterih od njih, ki so jo izpraševanci zgolj še dodatno potrdili in naše izpise dopolnili še s svojimi primeri). Ugotovili smo tudi, da jezikovna politika obravnavanih revij le delno vpliva na odlocitve avtorjev, lektorjev in prevajalcev besedil o tem, ali naj uporabijo prevzete ali domace strokovne izraze. Razlik med revijama pri rabi prevzetih strokovnih izrazov v primerih, ko so na voljo tudi domaci, nismo našli (zaznali smo le posamezna odstopanja), ceprav smo jih predhodno predvidevali, saj revija Izzivi managementu objavlja clanke le v slovenskem jeziku, revija Management pa tudi clanke v anglešcini. Iz obeh delov raziskave lahko še povzamemo, da je izrazito terminološko sopomenskost podrocja menedžment v Sloveniji mogoce povezovati tudi z raznolikimi strokovnimi profili avtorjev, ki to podrocje (so)oblikujejo, težavnost terminološkega dogovora vsaj pri kljucni terminologiji podrocja pa se zdi presegljiva, ce bi med clani te diskurzne skupnosti dosegli vecjo povezanost. Kljucne besede: terminološki anglicizem, sopomenka, strokovni izraz, terminološko prevzemanje, kazalniki terminološke negotovosti SUMMARY Terminological Borrowing from English in Management The influence of English in languages for academic and specific purposes is significant in all European languages today, including Slovenian. This dissertation sheds light on the influence of English on Slovenian management terminology. The basic research material was obtained from the leading Slovenian journals in this area: Izzivi managementu and Management. Three different working methods were used: manual records, context analysis, and semi-structured interviews. In the first part of the research, 1,116 terms from the two journals were manually recorded. Special attention was devoted to forty-one selected terms, particularly to the loan management/menedžment and its (partial) synonyms. The analysis, which used numerous reference sources (dictionaries, various manuals, professional literature, and corpora), showed that synonymity is typical particularly for recently borrowed anglicisms (e.g., management, vodenje, upravljanje, ravnateljevanje, etc.), in which terminological inconsistency can be observed in a text in different ways; for instance, by adding the original English term in parentheses or quotation marks. Several translation equivalents of the English word management were identified, particularly in structures in which the expression management was part of a multiword term (e.g., management kakovosti / obvladovanje kakovosti, management kadrov / ravnanje z ljudmi pri delu, management cloveških virov / upravljanje s cloveškimi viri, and projektni management / projektno vodenje). In terms of translation equivalents for management in English, it can be confirmed that terminological synonymity (management/menedžment, ravnateljevanje, upravljanje, vodenje, etc.) is still present and there is no terminological agreement between experts in the field. The research also included terms in other Slavic languages as well as in German, French, and Italian. It was established that several older terms in Slovenian management terminology are derived from these (non-English) languages, whereas the recent terms are mainly anglicisms. It should also be noted that some terms in modern management terminology that derive from non-English languages have the same root as the English terms. These terms are more likely to retain their place in management terminology (using English as a catalyst: a language that promotes or makes it possible to maintain these terms). On the other hand, terms with a different root in English are more exposed to substitution with an anglicism (e.g., ekipa vs. tim). In the development of the discipline of management (and its terminology), the collapse of communism at the end of the 1980s also played an important role. The second part of the research focuses on the discourse community involved in creating both journals that the research was based on, as well as some other journals in management in Slovenia. On the basis of sixteen semi-structured interviews with editors, members of editorial boards, translators, and copyeditors, it was established that a versatile understanding of the basic concepts was an important issue in terminology-related decision-making. In addition to a versatile understanding, the distinctive synonymity of terms for some concepts—which was also confirmed by the interviewees, who added their own examples to the list—was another issue. It was also established that the language policy of the journals examined only partly influences the decisions of authors, copyeditors, and translators on whether to use borrowed or domestic terms. No differences (except some individual deviations) were identified between the two journals in the use of the borrowed terms for cases in which domestic expressions were also available, even though differences had been anticipated due to the fact that the journal Izzivi managementu published articles only in Slovenian, whereas Management also published articles in English. Taking into consideration both parts of the research, it can be concluded that significant terminological synonymity in management in Slovenia can also be related to the diverse professional profiles of the authors that participated in creating this field. However, it seems to be possible to overcome terminology-related issues (at least for the key terms of the discipline) by establishing a higher level of cooperation among the members of this discourse community. Key words: terminological anglicism, synonym, term, terminological borrowing, indicators of terminological uncertainty (Prevod: M. C. K. in K. C.) LITERATURA Accetto, Matej. 2010. Nacionalni jeziki, visoko šolstvo in mobilnost v pravu EU. V M. Humar in M. Žagar Karer (ur.): Nacionalni jeziki v visokem šolstvu, 23–35. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Aikhenvald, Alexandra Y. 2002. Language contact in Amazonia. Studies in Language 29 (1): 168–179. Amara, Muhammad. 2018. Arabic in Israel: Language, Identity and Conflict. New York: Routledge. Ameriški upravitelj prehrane v Evropi. 1918. Slovenski gospodar 52 (46). Dostopno prek: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEH4JR8T/?euapi=1&query=%27keywords%3dupravitelj%40OR%40fts%3dupravitelj%27&pageSize=25 (30. 6. 2015). Anic, Vladimir in Ivo Goldstein. 1999. Rjecnik stranih rijeci. Zagreb: Novi Liber. Anic, Vladimir idr. 2002. Hrvatski enciklopedijski rjecnik. Zagreb: Novi Liber. Anon. 1896. Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol. Ljubljanski zvon 16 (9): 577. Dostopno prek: http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3ddirektor%27&pageSize=25&fyear=1896 (20. 4. 2019). Antoncic, Boštjan. 1997. Benchmarking v Sloveniji. Teorija in praksa 34 (5): 835–848. Ašanin Gole, Pedja. 1998. Strateški komunikacijski management. Teorija in praksa 35 (4): 597–612. Bassnett-McGuire, Susan. 1980. Translation Studies. London: Routledge. Baza slovenskih sinominov. 2017–2019. Dostopno prek: https://sinonimi.si/search.php?word=struktura (4. 12. 2019). Belak, Janko idr. 1993. Podjetništvo, politika podjetja in management. Maribor: Založba Obzorja. Bergh, Gunnar in Sölve Ohlander. 2012. English Direct Loans in European Foolball Lexis. V: C. Furiassi, V. Pulcini in F. Rodriguez Gonzalez (ur.): The Anglicization of European Lexis, 281–304. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Bergmann, Hubert. 2014. Nemške izposojenke v slovenšcini Hildegard Striedter-Temps. Jezikoslovni zapiski 20 (1): 7–24. Bezlaj, France. 1982. Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; Mladinska knjiga. Biloslavo, Roberto. 2006. Strateški management in management spreminjanja. Koper: Fakulteta za management. Bivši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl. 1939. Slovenski gospodar 73 (30). Dostopno prek: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2MP1Q9U/?query=%27keywords%3dravnatelj%27&pageSize=25&fyear=1939 (30. 6. 2015). Bizjak, Franc. 1998. Sem lahko dober manager ali celo vodja? Les 50 (5): 125–132. Bizjak Koncar, Aleksandra. 2012. Pisno podomacevanje novejših prevzetih besed v slovenšcini. V: N. Jakop in H. Dobrovoljc (ur.): Pravopisna stikanja. Raprave o pravopisnih vprašanjih, 63–71. Ljubljana: Založba ZRC. Bohinc, Rado. 2006. Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, 265. clen, 2.3., 344. Bokal, Ljudmila. 1998. Škrabceva besedoslovna nacela. V: J. Toporišic (ur.): Škrabceva misel: III. Zbornik s simpozija, 127–144. Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica. Bokal, Ljudmila. 2009. Prevzemanje glede na vrste. V: N. Ledinek, M. Žagar Karer in M. Humar (ur.): Terminologija in sodobna terminografija, 111–123. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Breznik, Anton. 1906. O tujkah in izposojenkah. Dom in svet 19 (3): 149–154. Cabré, M. Teresa. 1999. Terminology: Theory, Methods and Translation. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. Cabré, M. Teresa. 2000. Elements for a Theory of Terminology: Towards an Alternative Paradigm. Terminology 6 (1): 35–57. Cabré, M. Teresa. 2003. Theories of Terminology: Their Description, Prescription and Explanation. Terminology 9 (2): 163–199. Cabré, M. Teresa. 2010. Terminology and Translation. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Chachibaia, Nelly G. in Michael R. Colenso. 2005. New Anglicisms in Russian. V: G. Anderman in M. Rogers (ur.): In and Out of English: For Better, For Worse?, 23–132. Clevedon: Multilingual Matters. Cveljo, Katherine. 1990. Knjižnicni management v zrcalu sodobnih tokov. Knjižnica 34 (3): 1–17. Cerne, Matej. 2017. Kaša, rodilnik/tožilnik, medmrežne platforme in mednarodna odlicnost: Uravnotežen pristop k uporabi slovenskega jezika v podrocjih organizacijske znanosti in poslovnih ved. 15. znanstveno posvetovanje o managementu in organizaciji EF UL (16. junij). Cešnovar, Nada. 1989. Vodenje in upravljanje v visokošolskih knjižnicah: Vtisi s seminarja v Veliki Britaniji. Knjižnica 33 (2): 57–69. Cibron, Andreja, Darko Deškovic, Bogdan Kavcic in Dana Mesner Andolšek. 1989. Dejavniki ucinkovitosti poslovodnega organa (povzetek raziskovalnega porocila za leto 1987). Teorija in praksa 26 (5): 624–635. Daft, L. Richard. 2010. Management. Mason, Ohio: Thomson. Dimovski, Vlado in Sandra Penger. 2008. Temelji managementa. Harlow: Pearson Education. Dimovski, Vlado idr. 2005. Sodobni management. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dobrovoljc, Helena. 2004. Pravopisje na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Dobrovoljc, Helena in Nataša Jakop. 2012. Sodobni pravopisni prirocnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC. Drucker, Peter. 2001. Managerski izzivi v 21. stoletju. Ljubljana: Založba GV. Drucker, Peter. 2011. Management – Tasks, Responsibilities, Practices. New York: HarperBusiness. Dular, Janez idr. 1982. Slovenski jezik 1. Maribor: Založba Obzorja. Dular, Janez, Janez Gradišnik, Janez Sršen in Breda Vrhovec. 20. 4. 1994. Seznam ponujenih ali iskanih domacih besed za tuje izraze (Pirs in njegov zgled). Delo 36 (97): 13. Erakovic, Borislava. 2013. Kompetencije prevodilaca sa engleskog jezika: Doktorska disertacija. Novi Sad. Erculj, Justina idr. 2012. Razvoj ravnateljevanja: Porocilo o prvi izvedbi. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Faber Benítez, Pamela. 2009. The Cognitive Shift in Terminology and Specialized Translation. MonTI 1: 107–134. Faber, Pamela in Marie-Claude L'Homme. 2014. Lexical Semantic Approaches to Terminology. Terminology 20/2: 143–150. Faber, Pamela. 2015. Frames as a Framework for Terminology. V: Hendrik J. Kockaert in Frida Steurs (ur.): Handbook of Terminology, 14–33. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Fajfar, Tanja. 2017. Terminologija v Evropski uniji. Ljubljana: Založba ZRC. Felber, Helmut. 1984. Terminology Manual. Paris: International Information Centre for Terminology. Filipovic, Rudolf. 1990a. Englesko-hrvatski ili srpski rjecnik. Zagreb: Školska knjiga; Graficki zavod Hrvatske. Filipovic, Rudolf. 1990b. Anglicizmi u srpskom ili hrvatskom jeziku: porijeklo, razvoj, znacenje. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Filipovic, Rudolf. 1991. Neposredni jezicni dodiri u hrvatskim dijalektima u SAD. Senjski zbornik: 31–39. Filipovic, Nenad, Milojka Popovic, Danica Purg in Denise Vakanjac. 2001. Slovar poslovnih izrazov v anglešcini in slovenšcini. Ljubljana: Mladinska knjiga. Fišer, Darja, Vit Suchomel in Miloš Jakubicek. 2016. Terminology Extraction for Academic Slovene Using Sketch Engine. V: A. Horák in P. Rychlý (ur.): RASLAN 2016: Recent Advances in Slavonic Natural Language Processing (Proceedings), 135–141. Brno: Tribun EU. Furiassi, Christiano, Virginia Pulcini in Felix Rodriguez Gonzalez. 2012. The Anglicization of European Lexis. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Gantar, Polona. 2015. Leksikografski opis slovenšcine v digitalnem okolju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Gaudio, Paola. 2012. Incorporation Degrees of Selected Economics-related Anglicisms in Italian. V: C. Furiassi, V. Pulcini in F. Rodriguez Gonzalez (ur.): The Anglicization of European Lexis, 305–324. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Gazvoda, Jelka. 1997. Upravljanje cloveških virov in razvoj karier v vecji knjižnici. Knjižnica 41 (2/3): 57–74. Gnutzmann, Claus. 2009. Language for Specific Purposes vs. General Language. V: K. Knapp, B. Seidlhofer in H. Widdowson (ur.): Handbook of Foreign Language Communication and Learning, 517–544. Berlin in New York: Mouton de Gruyter. Grey Thomason, Sarah in Terenc Kaufmann. 1988. Language Contact, Creolization, and Genetic Linguistics. Berkeley: University of California Press. Gorjanc, Vojko in Špela Vintar. 2007. Korpusna analiza vloge oznacevalcev medleksemskih razmerij v organizaciji besedila. Jezik in slovstvo 52 (3/4): 117–129. Gorjanc, Vojko in Nataša Logar. 2007. Od splošnih do specializiranih korpusov – nacela gradnje glede na njihov namen. V: I. Orel (ur.): Obdobja 24 – Metode in zvrsti: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, 637–650. Ljubljana: Filozofska Fakulteta, Oddelek za slovenistiko in Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Gorjanc, Vojko. 2005. Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Izolit. Görlach, Manfred (ur.). 2002. English in Europe. Oxford: Oxford University Press. Görlach, Manfred. 2005. A Dictionary of European Anglicisms. Oxford: Oxford University Press. Gottlieb, Henrik. 2005. Anglicisms and Translation. V: G. M. Anderman (ur.): In and Out of English: For Better, for Worse?, 161–184. Clevedon (UK): Multilingual Matters. Grzega, Joachim. 2003. Borrowing as a Word-Finding Process in Cognitive Historical Onomasiology. Onomasiology Online Monographs 4: 22–42. Haugen, Einar. 1953. The Norwegian Language in America. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. Heller, Monica. 1988. Introduction. V: M. Heller (ur.): Codeswitching. Anthropological and Sociolinguistic Perspectives, 1–24. The Hague: Mouton de Gruyter. Hickey, Raymond. 2013. Contact and Language Shift. V: R. Hickey (ur.): The Handbook of Language Contact, 151–169. Oxford: Blackwell Publishing. Higa, Masanori. 1979. Sociolinguistic Aspects of Word-Borrowing. V: W. F. Mackey in J. Ornstein (ur.): Sociolinguistic Studies in Language in Contact: Methods and Cases, 277–292. The Hague: Mouton Publishers. Holtmann, Antje. 2012. Anglicisms in German. From Past to Present-Day Language of the Press. Dostopno prek: https://www.grin.com/document/211630 (4. 12. 2018). Honzak Jahic, Jasna. 1999. Slovensko strokovno izrazje v 19. stoletju (s poudarkom na ceških vplivih): Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Humar, Marjeta. 2010. Anglešcina, anglicizmi in slovenska terminologija. V: Internationales Symposium Sprachpolitik und Sprachkultur in Europa, 23.–24. april 2010. Graz: IG Muttersprache. Hyland, Ken. 2009. Writing in the Disciplines: Research Evidence for Specificity. Taiwan International ESP Journal 1 (1): 5–22. Iršic, Matjaž in Damijan Mumel. 1998. Ali razlike v tipu lastništva podjetij odsevajo tudi v menedžmentu njihovih marketinških aktivnosti? Akademija MM 2 (3): 69–74. ISO 1087: Terminology Work and Terminology Science – Vocabulary. Dostopno prek: https://www.iso.org/standard/62330.html (23. 6. 2018). Jakac Bizjak, Vilenka. 1993. Upravljanje informacij v knjižnicah. Knjižnica 37 (3): 11–21. Jazbec, Helena. 2007. Nemške izposojenke pri Trubarju: na primeru besedila Ena dolga predguvor. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Jerovšek, Anton. 1931. Vloge v vseh denarnih zavodih so popolnoma varne! Slovenski gospodar 65 (40). Dostopno prek: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASUKF4OC/?query=%27contributor%3dDr.+Anton+Jerov%c5%a1ek%27&pageSize=25 (30. 6. 2015). Jesenšek, Marko. 2016. Slovenšcina v visokem šolstvu, kulturi in literaturi. Maribor: Zora. Jurancic, Janko. 1955. Srbohrvatsko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS. Kalin Golob, Monika. 1998. Javnost kot strokovni izraz. Teorija in praksa 35 (2): 312–315. Kalin Golob, Monika. 2001. Med anglešcino in slovenšcino: prevzemanje in pomenski premiki. Družboslovne razprave 17 (37–38): 235–240. Kalin Golob, Monika. 2008. Terminologija odnosov z javnostmi: od upoštevanja terminoloških nacel do pridobivanja podatkov iz besedil. Teorija in praksa 45 (6): 663–677. Kavcic-Colic, Alenka. 1993. Informacijska podpora programu podiplomskega študija iz managementa (MBA) na Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lasti (ICPE). Knjižnica 37 (3): 139–154. Klajn, Ivan in Milan Šipka. 2007. Veliki recnik stranih reci i izraza. Novi Sad: Prometej. Kmet in konzumni direktor pred sodnijo. 1901. Štajerc 2 (23). Dostopno prek: http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddirektor%27&pageSize=25&fyear=1901> (30. 6. 2015). Korošec, Tomo. 1972. Pet minut za boljši jezik. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Kos, Marko. 1996. Iskanje novega smisla dela: elementi za povecanje delovne proizvodnosti. Teorija in praksa 33 (2): 208–215. Kožuh, Polona in Ana Arzenšek. 2011. Medosebni odnosi in vsebina dela kot dejavnika stresa pri srednjem managementu. Management 6 (2): 177–189. Kralj, Janko. 1998. Management. Koper: Visoka šola za management. Kralj, Janko. 2000. Urejanje zadev in odlocanje v podjetju. Koper: Visoka šola za management. Kralj, Janko. 2003. Management: Temelji managementa, odlocanje in ostale naloge managerjev. Koper: Visoka šola za management v Kopru. Krek, Gojmir. 1912. Generalni glasbeni ravnatelj dr. Karl Muck, Umetnikovo življenje in stremljenje. Novi akordi 11 (1/2). Dostopno prek: http://www.dlib.si/results/?query='keywords%3dgeneralni+glasbeni+ravnatelj'&pageSize=25 (30. 6. 2015). Krek, Simon. 2008. FrameNet in slovenšcina. Jezik in slovstvo 53/5: 37–54. Kristiansen, Marita. 2012. Financial Jargon in a General Newspaper Corpus. V: G. Andersen (ur.): Exploring Newspaper Language: Using the Web to Create and Investigate a Large Corpus of Modern Norwegian, 257–283. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. Kunst Gnamuš, Olga. 1984. Znanstveno izrazje in proizvodnja znanstvenih pomenov. V: F. Pedicek (ur.): Terminologija v znanosti: Prispevki k teoriji, 49–57. Ljubljana: Pedagoški institut pri Univerzi Edvarda Kardelja. Kurian, George Thomas. 2013. The AMA Dictionary of Business and Management. New York: American Management Association. LaPolla. Randy J. 2009. Causes and Effects of Substratum, Superstratum and Adstratum In.uence, with Reference to Tibeto-Burman Languages. Senri Ethnological Studies 75: 227–237. Leksikon Cankarjeve založbe. 1973. Ljubljana: Cankarjeva založba. Leksikon Cankarjeve založbe. 1988. Ljubljana: Cankarjeva založba. Likar, Križaj in Fatur in Matjaž Mulej. 2006. Management inoviranja. Koper: Fakulteta za management. Lillis, Theresa in Mary Jane Curry. 2006. Professional Academic Writing by Multilingual Scholars. Written Communication: 3–35. Linguee. »business angel«. Dostopno prek: https://www.linguee.com/english-slovene/translation/business+angel.html (12. 12. 2018). Lipovec, Filip. 1987. Razvita teorija organizacije. Maribor: Založba Obzorja. Ljubešic, Nikola, Darja Fišer in Tomaž Erjavec. 2018. KAS-term and KAS-biterm: Datasets and Baselines for Monolingual and Bilingual Terminology Extraction from Academic Writing. V: D. Fišer in A. Pancur (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 168–174. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Logar, Nataša. 2001/02. Elektrotehniška terminologija glede na izvorni jezik. Jezik in slovstvo 47 (1/2): 42–52. Logar, Nataša. 2013. Korpusna terminografija: primer odnosov z javnostmi. Ljubljana: Trojina; Fakulteta za družbene vede. Logar, Nataša, Polona Gantar in Iztok Kosem. 2014: Collocations and examples of use: a lexical-semantic approach to terminology. Slovenšcina 2.0 (1): 41–61. Logar, Nataša, Špela Vintar in Špela Arhar Holdt. 2013. Terminologija odnosov z javnostmi: korpus – lušcenje – terminološka podatkovna zbirka. V: T. Erjavec in J. Žganec Gros (ur.): Slovenšcina 2.0: Jezikovne tehnologije 1 (2): 113–138. Logar, Nataša in Špela Vintar. 2008. Korpusni pristop k izdelavi terminoloških slovarjev: od besednih seznamov in konkordanc do samodejnega lušcenja izrazja. Jezik in slovstvo 53 (5): 3–17. Logar, Nataša in Damjan Popic. 2015. Kaj je termin?. V: D. Zuljan Humar in H. Dobrovoljc (ur.): Zbornik prispevkov Simpozija 2013, 118–131. Nova Gorica: Založba Univerze. Logar, Nataša in Dejan Vercic. 2013. TERMIS: Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Lumbar, Katja. 2006. Problematika strokovnega izrazja v odnosih z javnostmi: Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Markic, Mirko idr. 2014. Pomen nadzora za slovenske vršne managerje. V: J. Taradi (ur.): Management and Safety, 78–86. Dostopno prek: http://www.european-safety-engineer.org/MS2014/MS%202014_Proceedings.pdf (18. 4. 2016). Markic, Mirko. 2011. Zapiski s predavanj. Koper: Fakulteta za management Univerze na Primorskem. Matras, Yaron. 2009. Language Contact. Cambridge: Cambridge University Press. Merše, Majda. 2003. Škrabec o razmerju med nemšcino in slovenšcino. V: Škrabceva misel IV: Zbornik s simpozija, 43–61. Nova Gorica: Franciškanski samostan. Merše, Majda. 2009. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Mesar, Ivan. 1950 Zbirka Upodobitev znanih Slovencev. Dostopno prek: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-BLOUMMOM/?query=%27keywords%3dRavnatelj+Jugoslovanske+knjigarne%27&pageSize=25 (30. 6. 2015). Mheta, Gift in Itai Muhwati. 2009. The Use of Loan Translation as a Term-Creation Strategy in a Duramazwi reMimhanzi. Lexicos 19: 150–156. Mihelcic, Miran. 1994a. V Evropo tudi z ravna(teljeva)njem, samo uspešno mora biti. Delo 36 (108): 14. Mihelcic, Miran. 1994b. Sto let po Pleteršniku »managerji menedžirajo v menažeriji«. Delo 15. 9. Mihelcic, Miran. 1994c. Iz dela naše sekcije za izrazje. Izzivi managementu 4 (1): 32–34. Mihelcic, Miran. 2012b. Razširjena Lipovceva opredelitev organizacije združbe in ravnateljevanje. Izzivi managementu 4 (2): 6–19. Michelizza, Mija. 2009. Prirocnik prakticne leksikografije zaližbe Oxford. Jezikoslovni zapiski 15/1–2: 269–274. Mintzberg, Henry. 1989. Mintzberg on Management. New York: The Free Press. Novicar iz Ljubljane. 1850. Kmetijske in rokodelske novice 8 (14). Onysko, Alexander. 2007. Anglicisms in German: Borrowing, Lexical Productivity, and Written Codeswitching. Berlin in New York: Walter de Gruyter. Onysko, Alexander. 2011. Necessary Loans – Luxury Loans? Exploring the Pragmatic Dimension of Borrowing. Journal of Pragmatics 43 (6): 1550–1567. Orožen, Martina. 1993. Kontinuiteta starocerkvenoslovanskega besedišca v slovenskem jeziku. Slavisticna revija 41 (1): 143–160. Pavel, Silvia in Diane Nolet. 2001. Precis de terminologie / The Handbook of Terminology. Adapted into English by Christine Leonhardt. Hull: Public Works and Government Services of Canada. Picone, Michael D. 1996. Anglicisms, Neologisms and Dynamic French. Philadelphia: John Benjamins. Pollak, Senja. 2014. Lušcenje definicijskih kandidatov iz specializiranih korpusov. Slovenšcina 2.0 1 (2): 1–40. Poplack, Shana, David Sankoff in Christopher Miller. 1988. The Social Correlates and Linguistic Processes of Lexical Borrowing and Assimilation. Linguistics 26: 47–104. Prcic, Tvrtko. 2012. Lexicographic description of Recent Anglicisms in Serbian. V: C. Furiassi, V. Pulcini in F. Rodriguez Gonzalez (ur.): The Anglicization of European Lexis, 131–149. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Promitzer, Christian. 2003. Niko Županic kot slovenski etnolog: Njegovo ravnateljevanje v Etnografskem muzeju v Ljubljani (1923–1940). Etnolog 13: 287–347. Pulcini, Virginia, Cristiano Furiassi in Felix Rodriguez González. 2012. The Lexical Influence of English on European Languages: From Words to Phraseology. V: C. Furiassi, V. Pulcini in F. Rodriguez Gonzalez (ur.): The Anglicization of European Lexis, 1–24. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Rajh, Ivanka. 2013. Analiza terminotvornih teženj v razvoju hrvaške in slovenske trženjske terminologije od 1970 do danes: Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ravnatelj, ki ne zna citati. 1937. Slovenski gospodar 71 (17). Dostopno prek: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0TSQCET/?query=%27keywords%3dravnatelj%27&pageSize=25&fyear=1937 (30. 6. 2015). Razbojnik – policijski ravnatelj. 1936. Slovenski gospodar 70 (52). Dostopno prek: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PJQ3D6/?query=%27keywords%3dravnatelj%27&pageSize=25&fyear=1936 (30. 6. 2015). Recnik srpskoga jezika. 2011. Novi Sad: Matica srpska. Reindl, Donald F. 2005. A Fungus by Any Other Name: Slovene Mycological Loan Translations. Canadian Slavonic Papers 47 (1–2): 95–110. Reindl, Donald F. 2008. Language Contact: German and Slovenian. Bochum: Universitätsverlag Dr. N. Brockmeyer. Reindl, Donald F. 2009. Krajnska je naša špraha: Historical German-Slovenian Language Contact. V: C. Stolz (ur.): Unsere Schrachligen Nachbarn in Europa, 103–114. Bochum: Universitätsverlag Dr. N. Brockmeyer. Ribaric, Miha. 1989a. Ustavne spremembe (amandmaji k ustavi 1988). Teorija in praksa 26 (1–2): 61–71. Ribaric, Miha. 1989b. Združeno delo v skupšcinah po ustavnih spremembah. Teorija in praksa 26 (3–4): 367–370. Ribnikar, Ivan. 1996. Izvedeni financni instrumenti. Ekonomska terminologija. Bancni vestnik 7–8: 52–54. Ribnikar, Ivan. 2010. Izvedeni financni instrumenti ali financni derivativi in financna kriza. Bancni vestnik 59 (6): 9–11. Rozman, Rudi, Jure Kovac in Miran Mihelcic. 2011. Sodobne teorije organizacije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Rozman, Rudi in Jure Kovac. 2012. Management. Ljubljana: Založba GV. Rozman, Rudi. 1996. Kako prevesti »management« v slovenšcino: management, menedžment, upravljanje, poslovodenje, vodenje, ravnanje? Organizacija 29 (1): 5–18. Rozman, Rudi. 2010. Šest zablod v organizacijski literaturi: možne posledice za ravnatelje. Izzivi managementu 2 (2): 29–35. Rozman, Rudi. 2015. Upravljanje (slovenskih) podjetij. Izzivi managementu 7 (1): 31–39. Rozman, Rudi. 2017. Enotirni in dvotirni model upravljanja. Klepetalnica društva SAM. 18. 5. Rus, Veljko. 1992. Socialna klima in inovativni management (kratka informacija o kompleksnem projektu). Psihološka obzorja 1 (1): 90–91. Sankoff, Gillian 2001. Linguistic Outcomes of Language Contact. V: P. Trudgill, J. Chambers in N. Schilling-Estes (ur.): Handbook of Sociolinguistics, 638–668. Oxford: Basil Blackwell, 2001. Schermerhorn, R. John. 2007. Management vs. Governance. Dostopno prek: http://www.differencebetween.net/business/difference-between-management-and-governance/ (30. 6. 2015). Sicherl, Eva. 1996. Angleški element v sodobnem slovenskem jeziku: Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Sicherl, Eva. 1999. The English Element in Contemporary Standard Slovene: Phonological, Morphological and Semantic Aspects. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. 2014. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1970–1991. Ljubljana: DZS in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Slovenski pravopis. 2001. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Snoj, Jerica, Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik. 2016. Sinonimni slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Snoj, Marko. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Snoj, Marko. 2005. O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah. Slovene Linguistic Studies 5: 113–122. Sornet, Jacques. 2011. Management – DCG7. Dostopno prek: http://crcf.ac-grenoble.fr/ (30. 6. 2015). Stankovska, Petra. 2013. Izposojenke v ceških in slovenskih besedilih. V: A. Žele (ur.): Družbena funkcijskost jezika, 403–407. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Stanojcic, Živojin. 2010. Gramatika srpskog književnog jezika. Beograd: Kreativni centar. Swales, M. John. 1990. Genre Analysis. Cambridge: Cambridge University Press. Swales, M. John. 2004. Research Genres. Cambridge: Cambridge University Press. Šabec, Nada. 1992. Linguistic and Sociolinguistic Constraints on English-Slovene Code-Switching: Doktorska disertacija. Zagreb: Filozofski fakultet Sveucilišta u Zagrebu. Šabec, Nada. 2004. Recent English Loanwords in Slovene. ELOPE 1 (1/2): 19–27. Šabec, Nada. 2006. Anglicizmi v slovenskih medijih. V: M. Koletnik in V. Smole (ur.): Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, 208–215. Maribor: Slavisticno društvo. Šabec, Nada. 2011. Slovene-English Language Contact and Language Change. ELOPE 8 (1): 31–39. Šabec, Nada. 2013. Half Pa Pu. Maribor: Ruslica. Šega, Lidija. 1997. Poslovni moderni slovar. Ljubljana: Cankarjeva založba. Šuštaršic, Rastislav. 1993. Prevzemanje angleških slovarskih enot v slovenšcino: fonološko prilagajanje: Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Tavcar, Mitja in Nada Trunk Širca. 1998. Management nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola za management. Tavcar, Mitja. 2009a. Management in organizacija 1: Sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnosti interesov. Koper: Fakulteta za management. Tavcar, Mitja. 2009b. Management in organizacija 2: Celostno snovanje politike organizacije. Koper: Fakulteta za management. Tavzes, Miloš. 2002. Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. Temmerman, Rita. 2000. Towards New Ways of Terminology Description. The Sociocognitive Approach. Amsterdam: John Benjamins. The Economist Books: Temeljni pojmi. 1994. Ljubljana: DZS. Thelen, Marcel in Frieda Steurs. 2010. Terminology in Everyday Life. Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Thelen, Marcel. 2013. The Interaction between Terminology and Translation or Where Terminology and Translation Meet, 347–381. Dostopno prek: http://www.trans-com.eu (20. 5. 2018). Thomason, Sarah. 2001. Language Contact. Edinburgh: Edinburgh University Press. Toporišic, Jože. 1976. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Toporišic, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Toporišic, Jože. 1996. Slovenski jezik in sporocanje 2. Maribor: Založba Obzorja. Toporišic, Jože. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. Turk, Ivan. 2004. Poslovno-organizacijski pojmovnik. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Turk, Primož. 2008. Od Taylorja do Druckerja: management in manageriranje. Management 3 (3): 273–289. Udier, Sanda Lucija. 2011. Jezik hrvatskog poslovno-strucnog novinarstva i njegove persuazivne strategije. V: V. Karabalic idr. (ur.): Diskurs i dijalog: Teorije, metode i primjene, 145–158. Osijek: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku; Filozofski fakultet sveucilišta Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku. Uhlír, Hugo (Dr. Nemo). 1935 – 1938: Trgovsko-gospodarski leksikon. Ljubljana: Umetniška propaganda. Valh Lopert, Alenka. 2008–2011. Germanizmi v oddajah komercialne radijske postaje Radio City v Mariboru. V: Akten der 10. Arbeitstagung fu¨r bayerisch-österreichische Dialektologie in Klagenfurt 19.–22. September, 441–457. Vasic, Vera, Tvrtko Prcic in Gordana Nejgebauer. 2001. Recnik novijih anglicizama Du yu speak anglosrpski? Novi Sad: Zmaj. Verbinc, France. 1974. Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. Vercic, Dejan in James E. Grunig. 1998. Izvori teorije odnosov z javnostmi v ekonomiji in strateškem managementu. Teorija in praksa 35 (4): 558–596. Verdonik, Darinka. 2013. Koncept konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah. Slavisticna revija 61 (4): 631–649. Vidmar, Drago. 1926. Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev. Uciteljski tovariš 66 (43). Dostopno prek: http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dupravitelj%27&pageSize=25&fyear=1926 (30. 6. 2015). Vidovic Muha, Ada. 2007. Izrazno-pomenska tipologija poimenovanj. Slavisticna revija 55 (1–2): 399–408. Vila, Antun in Jure Kovac. 1997. Osnove organizacije in managementa. Kranj: Moderna organizacija. Vintar, Špela. 2003. Uporaba vzporednih korpusov za racunalniško podprto ustvarjanje dvojezicnih terminoloških virov: Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Vintar, Špela. 2008. Terminologija. Terminološka veda in racunalniško podprta terminografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Weinreich, Uriel. 1953. Languages in Contact. New York: Linguistic Circle of New York. Winford, Donald. 2013. Contact and Borrowing. V: R. Hickey (ur.): The Handbook of Language Contact, 170–186. Oxford: Blackwell Publishing. Winter-Froemel, Esme. 2008. Studying Loanwords and Loanword Integration: Two Criteria of Conformity. Newcastle Working Papers in Linguistics 14: 156–176. Wohlgemuth, Jan. 2009. A Typology of Verbal Borrowings. Berlin: Mouton de Gruyter. Wright, Sue Ellen in Gerhard Budin. 1997. Handbook of Terminology Management. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). 2006. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/content?id=73007#!/Zakon-o-gospodarskih-druzbah-(ZGD-1) (30. 6. 2015). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-NPB14). 2014. Dostopno prek: https://zakonodaja.com/zakon/zgd-1 (30. 6. 2015). Zakon o zavodih (ZZ). 1991. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO10 (30. 6. 2015). Žagar, France. 1991. Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: Založba Obzorja. Žagar Karer, Mojca. 2011. Terminologija med slovarjem in besedilom. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. PRILOGE PRILOGA 1: Intervjujska vprašanja VPRAŠALNIK B Intervjujska vprašanja za lektorje besedil v slovenšcini Raziskava Prevzemanje angleških strokovnih izrazov v menedžmentu (in organizacijskih znanostih/vedah): INTERVJUJI Dubravka Celinšek, junij 2018 – februar 2019 I. sklop: Uvodna vprašanja Uvodni nagovor in uvodna vprašanja, prirejena za vsakega izpraševanca posebej (glede na njegov življenjepis) Ste (Bili ste) lektor/-ica/eden izmed lektorjev/lektoric pri reviji Management/Izzivi managementu/drugi reviji. Ste v tej vlogi redno ali obcasno? Opravljate to vlogo še pri drugih revijah ali drugje? Se ta vloga v razlicnih situacijah razlikuje (lektoriranje za revijo in npr. lektoriranje posameznih besedil)? Ce da, kako? V katerem jeziku/katerih jezikih je branje (leposlovno in strokovno), po katerem najpogosteje posegate? Znate še katere druge tuje jezike? Katere? Ste študirali slovenski jezik ali morda (tudi) kaj drugega? Na kateri fakulteti? Kakšno je vaše mnenje o lektoriranju strokovnih in znanstvenih besedil nasploh? Je potrebno ali menite, da bi ga bilo potrebno ukiniti? Zakaj je po vašem mnenju znanje slovenšcine visoko izobraženih pišocih še vedno pomanjkljivo? Ali pri lektoriranju sodelujete z avtorjem – ali drugim(i) strokovnjaki, clani stanovskih društev – v smislu pogovora o konkretnih popravkih in se z njim posvetujete? 1. Ali se pri delu kdaj posvetujete s clani Lektorskega društva Slovenije? Kakšno vlogo ima za vas Lektorsko društvo Slovenije? Ali pri lektoriranju sodelujete tudi z drugimi lektorji? Ste morda clan kakšne lektorske skupine? Kateri del lektoriranja strokovnih in znanstvenih besedil je najbolj zahteven? Kakšno je vaše stališce glede lektorjevega poseganja v besedilo – v kolikšni meri oz. kdaj lahko po vašem mnenju vnašate spremembe (npr. v zvezi s strokovnim izrazjem)? Se za popravke v zvezi s strokovnim izrazjem težko odlocate? Ali menite, da je slovenski pravopis prevec predpisovalen in da bi pravila morala biti ohlapnejša oz. menite, da bi morala biti podrobnejša – predvsem glede zapisovanja tujih strokovnih izrazov in drugih pravil, ki se nanašajo na strokovna besedila? Ali lahko približno ocenite oz. ali menite, da je v reviji (Management/Izzivi managementu/drugi reviji) prevec/srednje veliko število / malo anglicizmov? Kaj je po vašem mnenju vzrok, da vedno vec slovenskih strokovno-znanstvenih revij z obravnavanega podrocja objavlja vedno vec clankov v (ali samo v) angleškem jeziku? Kakšne posledice za slovenski strokovno-znanstveni jezik to prinaša? Predlagate kako rešitev oz. spremembo glede tega stanja ali menite, da je v redu tako? Ce da, zakaj? II. sklop: Prevzemanje tujih strokovnih izrazov in ustrezni (domaci) izrazi 1. Lahko navedete najpogostejše popravke, ki jih vnašate pri lektoriranju strokovnih besedil z obravnavanega podrocja? (Morda še kakšni drugi popravki: pravopisni, slovnicni, leksikalni, besedilni, tehnicni?) Lahko navedete najpogostejše terminološke zadrege pri lektoriranju strokovnih besedil z obravnavanega podrocja? Kako vse jih rešujete? (S katerimi slovarji ali drugimi viri si pomagate? Uporabljate kak forum (npr. Forum lektorjev, Forum prevajalcev?), pišete svetovalnici na Inštitutu za slovenski jezik?) Kaj pretehta pri koncni odlocitvi? V obravnavanih besedilih se verjetno zaradi želje po enoumnosti pojavlja ob slovenskem (prevedenem angleškem) strokovnem izrazu ali ob (v slovenšcini) nepoenotenem strokovnem izrazu tudi angleški izraz v oklepaju pa tudi prevzeta beseda (iz anglešcine) z dodanim ali in sopomenskim izrazom. Lahko navedete še druge nacine zapisa (predvsem novejših, še ne uveljavljenih) strokovnih izrazov v besedilih? 2. V nadaljevanju vam bom pokazala 27 strokovnih izrazov (in njihovih besednih družin), ki so se uporabljali v obravnavanih revijah (Izzivi managementu in Management), zabeleženi so pa tudi v jezikovnem korpusu oz. besedilni zbirki Gigafida, v casopisu Delo ali Delo FT (od 2008–2011), a zaradi lažje berljivosti oz. ekonomicnosti na tem mestu niso povsod navedeni v sobesedilu. Vsi izrazi so s podrocja managementa/menedžmenta in organizacije. Poleg njih je zgolj informativno dodana še angleška prevodna ustreznica ter po 2 primera (izjemoma 3) rabe v sobesedilu. Prosim vas, da oznacite, katere izmed teh izrazov bi (a) obdržali, (b) prilagodili v zapisu, (c) zamenjali z drugim izrazom, (c) dodali poleg navedenega izraza še sopomenko oz. (d) uporabili tudi/vec izrazov z ozirom na podano sobesedilo. Strokovni izraz (ali del njega) Odziv lektorja korporacija, korporacijski, korporativen angl. corporation Primeri v sobesedilu: po mnogih letih svetovanja številnim velikim korporacijam (IM 2011/2); (pomeniti) najvecjo divizijo v korporaciji Hidria (Gigafida, Delo FT – gospodarsko-financna priloga 2007); (globalizirati) svoje poslovanje skozi skupna vlaganja, licencne pogodbe in korporacijske dogovore; od posamicne h korporacijski znamki (Gigafida, Delo FT 2008); […] korporacijsko oznacevanje (korporativna blagovna znamka) (M 2009/2, 4); podjetja igrajo zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju […] in resnem pristopu do korporativne odgovornosti (Gigafida, Delo 2008) organizacija84 (kot sistem oz. skupnost ljudi, ustanova) angl. organization Primeri v sobesedilu: pridobitna in nepridobitna organizacija; vecje število povezav z nevladnimi organizacijami (M 2009/1) organizacija (kot dejavnost) angl. organization, organizing Primeri v sobesedilu: organizacija poslovnih in družabnih dogodkov (M 2009/1);pridobitev organizacije svetovnega nogometnega prvenstva (Gigafida, Delo 2008) (gospodarska) družba, združba angl. company v državi s tradicijo samoupravljanja tako zlahka odpovedali) pomembnemu vplivu zaposlenih pri upravljanju družb (v angl. companies) s podjetji (v angl. firms); »družba (lastnikov)« in »podjetje namrec nikakor nista popolnoma enopomenska, saj je družba lastnica podjetništva ter ima lastninsko pravico nad stvarnim, denarnim in drugim ovrednotenim premoženjem, ki je vneseno v podjetje. (IM 2010/1); Zunanji vzroki za krizo nastanejo v okolju združbe – podjetja, zato na njihov nastanek združba nima vpliva; […] ali je organizacija združb – strukture in procesi – povezana z razmerji, ki so prisotna v družbi nasploh (IM 2009/1); (IM 2011/2) management/menedžment (kot dejavnost, veda) angl. management Primeri v sobesedilu: raziskave v managementu; širše podrocje managementa in sorodne discipline (M 2009/1) management (cesa) management tehnologij in management ljudi (idej/storitev/odpadkov) (M 2009/1, 2, 3); (IM 2010/2) vendar pa: management v športu […] (Gigafida, Delo FT 2008), tudi zapis menedžment 84 organizacija – 1. urejanje, sestavljanje celote; ureditev; ustroj, sklad 2. skladna, namensko povezana celota; 3 združba, zveza ( npr. skupnost ljudi, ki jih veže kak program, cilj, delo) (ST) management, menedžment (kot ljudje), manager, managerke/menedžer, »menedžer« angl. management Primeri v sobesedilu: usposabljanje managementa in zaposlenih; management pricakuje (M 2011/3); poslovodni ravnatelji, ki jim vecina pri nas raje pravi kar »menedžerji« (IM2011/2, 2010/2) menedžer menedžment pripravo pogodb (v malem podjetju) ureja menedžer; kreativno delo menedžmenta, srednji menedžment, vrhnji menedžment (IM 2011/1); managerke v srednješolskem izobraževanju (M 2006/1) managerski, menedžerski prevzemi, menedžerksi odkupi (M 2011/2), managerski izzivi (M 2011/3) širši nabor tudi nemanagerskih, zlasti poslovnih predmetov (IM 2010/2); (pridobivati) managersko znanje (Gigafida Delo 2008) manageriranje angl. managing Primeri v sobesedilu: laž […] znacilna tudi za manageriranje (M 2009/1); v casu »manageriranja« g. Slivnika (Gigafida, 24ur.com 2010) ravnateljevanje, ravnatelj angl. management (managing,), manager Primeri v sobesedilu: funkcija ravnateljevanja (v angl. management) (IM 2010/1); študij managementa (ravnateljevanja) (IM 2010/2) ravnateljevanje (cesa) projektni management ali ravnateljevanje projekta; ravnateljevanje portfelja) ((IM 2009/2) beseda »menedžer« primernejša od besede »ravnatelj« (IM 2010/1); krizni ravnatelj (IM 2009/2); ravnatelji proizvajalnih obratov (IM 2011/1) direktor angl. director, manager, (managing director) Primeri v sobesedilu: managerji oz. direktorji (M 2011/4); (opozoriti na) […] povezanost kocevskih svetov zavodov in ravnateljev oz. direktorjev javnih zavodov; predstojniki oz. direktorji omenjenih družb (Gigafida, Delo 2008) *85obvladovanje, obvladovati angl. mastering, handling, management, manage Primeri v sobesedilu: obvladovanje procesov/tveganj/spremenjenih odnosov z dobavitelji (M 2009/2, 4); obvladovanje zaupanja/izzivov/sodelovanja in timskega dela (M 2011/2, 4); obvladovati sprejemanje odlocitev (M 2001/1) *ravnanje s/z angl. dealing with, management Primeri v sobesedilu: ravnanje z zaposlenci in njihovimi zmožnostmi/s projekti (IM 2011/1, 2); ravnanje s tveganji (M 2009/4) upravljanje, upravljati, upravljavski, upravljalen, upravljavec angl. governance, govern, (manage), governing, administrator, operator, manager,(governer) Primeri v sobesedilu: v dolgem procesu od razslojevanja celostnih nosilcev delovanja […] do razdelitve funkcije usklajevanja dela sodelavcev – izvajalcev na funkciji upravljanja (angl. governance) in ravnateljevanja (IM 2010/1); upravljanje organizacij/blagovnih znamk (M 2009/1, 3); dvotirni sistem upravljanja (IM 2010/1); 85 * ravnanje s/z; management – kalk iz anglešcine upravljanje s/z: (odpovedati se) pomembnemu vplivu zaposlenih pri upravljanju družb (v angl. companies) s podjetji (v angl. firms) (IM 2010/1); upravljanje s cloveškimi viri (M 2006, 2011/1); upravljanje s samim seboj in casom (M 2011/4); upravljanje (cesa): upravljanje sprememb (IM 2011/2, M 2009/2); upravljanje inovativnosti86/stresa (M 2009/2, 2011/2); upravljanje in vodenje izobraževalnih institucij (M 2009/4); upravljavski, upravljalen: upravljavska znanja (M 2006/1); v upravljalno-ravnalnem procesu; upravljavsko-ravnalne in strokovne dejavnosti na univerzah (IM 2010/2); managementska in upravljavska praksa (IM 2011/2) upravljati z omrežji (M 2006/1); v kateri se lastnina upravlja (M 2006/1) upravljavec jamci clanom (za delniške naložbe); ustreznega nosilca (voditelja, upravljavca) (M 2011/1, 2) vodenje, (najvišje) vodstvo, vodstveni (o vodenju) angl. leadership, leading/managing (prid.) Primeri v sobesedilu: pogodba o vodenju (ang87. management contract) (M 2011/1); vodenje v ožjem smislu (IM 2009/1) vodstvo pa mora nenehno spodbujati (M 2011/1); odlocitev o uvedbi kriznega managementa sprejme najvišje vodstvo (IM 2009/1) 86 upravljati inovacije v it. governare l'innovazione, govern innovation/innovation governance 87 V Izzivih managementu se uporablja krajšava angl., v Managementu pa ang. usmeritev in uskladitev vseh vodstvenih ekip, poslovnih enot, cloveških virov, informacijske tehnologije in virov financiranja s strategijo podjetja (IM 2009/1); ženske na vodstvenem položaju v managementu (M 2006/1) kompetenca, kompetenten angl. competence Primeri v sobesedilu: kompetence za delo; kompetence delavca (IM 2009/1); vodstvene kompetence (IM 2011/2); (pridobivati); kompetence (znanje, vešcine in sposobnosti oz. cloveški in intelektualni kapital); kompetenten sodelavec (IM 2009/1) koordiniranje, koordinirati, koordinacija angl. coordination, coordinate Primeri v sobesedilu: nadzor in koordiniranje odnosov na tržnih poteh; koordiniranje programov; koordinirati dejavnosti; koordinacija in nadzor tržnih poti (M 2009/2) depresija (gospodarska ali bolezenska) angl. depression (na podrocju ravnanja z zaposlenimi in v gospodarstvu) besedna zveza: depresija (žalost, pomanjkanje samospoštovanja, utrujenost); psihicna znamenja škodljivega stresa: crnogledost, tesnoba; depresija (IM 2010/1); vrnitev ekonomike depresije (IM 2009/2); prebrodila (…) tudi veliko depresijo v tridesetih letih prejšnjega stoletja (Gigafida, Delo FT 2008) dezinvestiranje angl. disinvesting Primeri v sobesedilu: financno saniranje podjetja (neposreden financni nadzor, zmanjšanje obsega potrebnih obratnih sredstev, dezinvestiranje, ustavitev investicij, dokapitalizacija) (IM 2011/2); plod dezinvestiranja oz., po domace povedano, prodaje domnevno nepotrebnega […] premoženja in nepremicnin (Gigafida, Delo 2008) (do)kapitalizacija angl. (re)capitalization Primeri v sobesedilu: (potrebuje) vec dolgorocnega domacega nacrtovanja in dokapitalizacijo (M 2011/1); najprej prisilna poravnava, nato dokapitalizacija (Gigafida, Delo 2008) (re)strukturiranje/(pre)strukturiranje (IM 2011/1) angl. restructuring Primeri v sobesedilu: prestrukturiranje in inoviranje, pri cemer prvo spada v skupino skupaj z BPR, drugo pa v skupino skupaj s TBC88 (IM 2011/1); restrukturiranje in racionalizacija poslovanja; prestrukturiranje podjetja (Gigafida, Delo FT 2008, Delo 2008) outsourcing angl. outsourcing Primeri v sobesedilu: (strateška partnerstva) kakor tudi outsourcing kot samostojna pogodbena metoda (M 2009/2); prenesti izvajanje posameznih storitev (outsourcing) (M 2009/3); zato je outsourcing nujno potreben (Gigafida, Delo FT 2008) tudi: management zunanjega izvajanja dejavnosti (M 2009/2) (notranji) resursi angl. resources Primeri v sobesedilu: (rešiti težave) z notranjimi resursi (M 2010/1); (usmerjati se) na lastne notranje resurse (Gigafida, Delo FT 2008) tim, timski angl. team Primeri v sobesedilu: v skupinah in timih (M 2009/3); timi (angl. team) ali ekipe (IM 2009/2); skupine oz. timi (IM 2011/2) timsko delo (M 2009/3); timsko delo kot pogoj za kakovost (Delo FT 2008) marketing, marketinški angl. marketing primeri besednih zvez: financne storitve in marketing; relacijski marketing (M 2009/1, 2); 88V zvezi s spremembami organizacijskih struktur in procesov so v clanku (kjer je navedena ta besedna zveza) navedeni: prenova (preustvarjanje) poslovnega procesa (angl. BPR – Business Process Reengineering), celovito obvladovanje kakovosti (TQM), stalno izboljševanje (angl. CI – Continuous Improvement), tekmovanje na osnovi casa (angl. TBC – Time-Based Competition) in programi za izboljšanje storilnosti (angl. PIP – Productivity Improvement Programs). (v IM 2011/1) direktor marketinga; dobro marketinško potezo (Gigafida, Delo 2008) tudi: trženjski odnosi, trženjske transakcije, trženjska veda (M 2009/2) rivalstvo angl. rivalry Primeri v sobesedilu: rivalstvo v dejavnosti (M 2009/2); tekmovalnost in rivalstvo (Gigafida, Delo SP 2008) (re)pozicioniranje angl. (re)positioning Primeri v sobesedilu: repozicioniranje blagovne znamke (M 2009/3); (doseci) predvsem s cenovnim repozicioniranjem (Gigafida, Delo FT 2008) imidž angl. image Primeri v sobesedilu: (izgubljati na) ugledu, kakovosti in imidžu; prepoznaven imidž (M 2009/1, 2) tudi: image profesorja (Gigafida, Delo 2002) cloveški potencial/kapital angl. human potential Primeri v sobesedilu: pomen cloveškega potenciala (M 2011/3); spodbujati k polnemu izkorišcanju njihovih potencialov (potencialov zaposlenih) (prav tam 4); cloveški kapital (v prevodu) (M 2010/1); cloveški (kadrovski) viri cloveški viri (v prevodu) (M 2010/1); upravljanje s cloveškimi viri (M 2006/1, IM 2010/2), management kadrovskih virov (IM 2009/2) ravnanje z zaposlenci ravnanje z zaposlenci in njihovimi zmožnostmi, pomembnost ravnanja z zaposlenci in clovekovimi zmažnostmi (IM 2011/1, 2) ravnanje s kadrovskimi viri ravnanje s kadrovskimi viri (M 2011/3) tudi: management kadrov (IM 2010/2); upravljanje z ljudmi (M 2011/3) Spodaj je navedeno nekaj primerov reševanja zadreg ob uporabi tujih izrazov. Kaj menite o teh rešitvah? Bi se v katerem primeru odlocili za drugacno rešitev oz. za kateri zapis bi se odlocili, ce bi morali zapise v reviji poenotiti – do katere mere bi lahko to poenotili? a) Uporaba navednic […] poslovodnih ravnateljev, ki jim vecina pri nas pravi kar »menedžerji« (IM 2011/1) […] število predmetov, kot je 'recreational management' […] , narašca. Le kam to pelje, ce bodo vsi hoteli upravljati le še zabavišcne parke in športne štadione? (Gigafida, Delo 2001) b) Uporaba angleškega izraza ali slovenske sopomenke v oklepaju management znanja (angl. knowledge management) (IM 2011/1, 2) funkcija ravnateljevanja (v angl. management) (IM 2010/1) ravnanje z znanjem (knowledge management) (IM 2010/2) študij managementa (ravnateljevanja) (IM 2010/2) c) Uporaba veznika ali projektni management ali ravnateljevanje projekta (IM 2009/2) c) Uporaba veznika oz. managerji oz. direktorji (M 2011/4) d) Uporaba izraza tako imenovani tako imenovani real estate management (REM) oz. facility management (Gigafida, Delo FT 2008) e) Uporaba vejice za locevanje dveh sopomenskih izrazov – domacega in tujega management, obvladovanje organizacij (M 2006/1) III. sklop: Jezikovna politika in drugi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje in razvoj terminologije 1. Jezikovno kultiviranje v okviru jezikovnega nacrtovanja (zmerni puristicni tip) obsega spodaj našteto (Thomas 199189 v Kalin Golob 1995, 40790). Ali se strinjate z navedenim z ozirom na prevzemanje strokovnega besedja? Odgovorite z DA, NE ali DA IN NE (odvisno od sobesedila). 89 Zmerni puristicni tip, ki ga je za Slovence znotraj Jugoslavije predlagal Thomas (Kalin Golob 1995, 407). 90 Kalin Golob: Monografija o purizmu. 1995. Slavisticna revija: 403–408. https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-16242525; https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1MLXYAUN/f6f9808f-e0b0-4f03-9c91-22e5cf23a060/PDF. 91 Monika Kalin Golob (1995, 407) se ne strinja s kalkiranjem in odporom do neologizmov. Jezikovno kultiviranje obsega: DA NE DA IN NE odprtost do internacionalizmov pripravljenost, da se ohranijo ustaljene, dobro prilagojene prevzete besede iz kateregakoli vira kalkiranje91 sprejem prevzetega iz drugih slovanskih jezikov (tudi nekoc jugoslovanskih), vendar je treba ob tem zagotoviti, da to ne bi ogrozilo avtonomije jezika skepticizem do novotvorb in narecnih izrazov kot novih virov obogatitve besedišca zavrnitev oživljanja besed, ki niso vec v rabi svoboda osebne izbire v rabi besednih dvojnic dopustitev, da ljudje med dvojnicami svobodno izbirajo Ali ima revija (Management/Izzivi managementut/druga revija), katere besedila lektorirate, izoblikovano jezikovno politiko glede prevzemanja (terminologije)? Ce da, ali pri lektoriranju ta priporocila upoštevate? Kakšna so medsebojna razmerja in vpliv jezikovnih posrednikov (avtorjev, recenzentov, lektorjev, urednikov, prevajalcev) pri odlocanju o ustreznosti strokovnega izrazja? Kdo ima po vašem mnenju najvecjo moc odlocanja o vsakem konkretnem koncno izbranem (in v clanku natisnjenem) strokovnem izrazu? Kdo oz. kaj (poleg zgoraj navedenega) še vpliva na vaše odlocanje glede uporabe »enotnih« strokovnih izrazov (domacih in prevzetih (angleških))? Kaj ima najpomembnejši vpliv pri vašem odlocanju o prevzemanju ali slovenjenju tujih (angleških) strokovnih izrazov? Ali imajo po vašem mnenju družbeni sistem, ideologija in vladajoca elita vpliv na rabo dolocenih strokovnih izrazov in prevzemanje? Ce da, kako? Lahko navedete kak primer? IV. sklop: Zakljucna vprašanja 1. Kako bi se po vašem mnenju lahko bolje in intenzivneje ukvarjali z oblikovanjem in razvijanjem terminologije obravnavanega podrocja v Sloveniji? Imate kakšno vprašanje (oz. ali ga ima izpraševalec) v zvezi z obravnavano tematiko ali raziskavo? Bi v zvezi z obravnavano tematiko še kaj pripomnili? Splošni podatki o izprašancu Prosim, da odgovorite še na nekaj splošnih vprašanj oz. dopolnite spodnje informacije. Formalna izobrazba: diploma s podrocja _________________ magisterij s podrocja ______________ doktorat s podrocja _________________ Strokovno podrocje/raziskovalno podrocje: Starostna skupina: Ustrezno oznacite ali dopišite. manj kot 35 let 35 – 50 let 50 – 65 let 65 let ali vec VPRAŠALNIK C Intervjujska vprašanja za prevajalce (anglešcina – slovenšcina) Raziskava Prevzemanje angleških strokovnih izrazov v menedžmentu (in organizacijskih znanostih/vedah): INTERVJUJI Dubravka Celinšek, junij 2018 – februar 2019 I. sklop: Uvodna vprašanja Uvodni nagovor in uvodna vprašanja, prirejena za vsakega izpraševanca posebej (glede na njegov življenjepis) Prevajate (Prevajali ste) besedila (povzetke) za strokovno-znanstveno revijo Management/Izzivi managementu/drugo revijo. Kako ste se pocutili v tej vlogi (prijetne izkušnje in izzivi)? Ste v tej vlogi redno ali obcasno? Opravljate to vlogo še pri drugih revijah ali drugje? Se ta vloga v razlicnih situacijah razlikuje? Ce da, kako? V katerem jeziku/katerih jezikih je branje, po katerem najpogosteje posegate (leposlovno in strokovno)? Znate še katere druge tuje jezike (aktivno ali pasivno)? Katere? Imate za to delo formalno izobrazbo (jezikovno izobrazbo v izvirnem in ciljnem jeziku ter prevajalsko izobrazbo) ali ste si to znanje pridobili sami/neformalno? V katere jezike prevajate in kje ste študirali oz. si pridobili to znanje? Ste tudi strokovnjak s podrocja, katerega besedila prevajate/ste prevedli? Ce da, kje oz. kako ste pridobili to znanje? Imate pri prevajanju vedno v mislih potencialnega bralca in namen besedila? Še kaj drugega? Uporabljate pri prevajanju referencna besedila, berete clanke s tega podrocja v domacem in tujem (angleškem) jeziku? Katere slovarje uporabljate pri prevajanju strokovnih besedil (s podrocja menedžmenta in organizacije)? So vam v pomoc tudi razlicne prevajalske tehnologije in orodja? Npr. elektronski slovarji in drugi elektronski referencni viri, besedilni korpusi, pomnilniki prevodov, strojno prevajanje? Ali se ob prevajanju trudite cim bolj ohraniti original ali se raje približate ciljnemu jeziku oz. kako se odlocate glede podomacenja oz. (nasprotno) ohranjanja tujosti v strokovnih (strokovno-znanstvenih) besedilih? II. sklop: Prevzemanje tujih strokovnih izrazov in ustrezni (domaci) izrazi 1. Ali lahko približno ocenite oz. ali menite, da je v reviji (Management/Izzivi managementu/drugi reviji) prevec/srednje veliko število/malo anglicizmov? Lahko navedete najpogostejše zadrege pri prevajanju strokovnih besedil z obravnavanega podrocja? Kako jih rešujete? Ali pri prevajanju (novih) besed skušate najti domaci izraz? Kaj vas vodi pri odlocanju med uporabo domacega oz. tujega izraza? Lahko navedete kakšen tuj oz. prevzet strokovni izraz iz anglešcine, ki ga pri svojem delu/prevajanju uporabljate? Zakaj zanj ne uporabite domacega izraza? Kaj vam pomaga pri prepoznavanju »mej« (zakljucenih enot) strokovnih izrazov? Kako prevajate vecbesedne strokovne izraze? V obravnavanih besedilih se (verjetno zaradi želje po natancnosti) pojavlja ob slovenskem strokovnem izrazu (prevedenem iz anglešcine) ali ob razlicnih slovenskih strokovnih izrazih za isti pojem tudi angleški izraz ali prevzeta beseda v oklepaju. V ta namen se uporablja tudi ali med dvema sopomenskima izrazoma (pogosto slovenskim in angleškim). Kako vi najpogosteje rešujete take zadrege (npr. ko ne veste, ce ste dolocen angleški strokovni izraz ustrezno prevedli)? V nadaljevanju vam bom pokazala 24 (zapisov) prevedenih strokovnih izrazov (v sobesedilu) ob angleškem originalu. Prosim za vaš komentar.92 92 Prek sopomenk lahko morda prepoznamo kalke. 93 Kadar so avtorji tuji, besedilo praviloma prevede prevajalec. Pri domacih avtorjih besedilo pogosto prevede avtor (eden od avtorjev) ali pa prevajalec. Strokovni izraz Avtor(ji) prispevka v anglešcini93 Vaš komentar prevoda (Se strinjate s prevedenim izrazom/prevedenimi izrazi v odebeljenem tisku? Ce ne, kako bi to prevedli oz. zakaj se ne strinjate?) Auditors also have responsibility for ensuring the accuracy and precision of statements prepared by managers. Revizorji so odgovorni tudi za zagotavljanje tocnosti in natancnosti izjav, ki jih pripravijo managerji. (M 2009/1) tuja avtorja visitor management management obiskovalcev (M 2009/2) slovenski in tuji avtor tourism destination management management turisticnih destinacij (M 2009/2) slovenski in tuji avtor Godfather Management? The Role of Leaders in Changing Organizational Culture in Transition Economies: A Hungarian-Romanian Comparison tuja avtorja Boter management? Vloga vodilnih pri spreminjanju organizacijske kulture v tranzicijskih gospodarstvih: primerjava med Madžarsko in Romunijo (M 2009/4) Godfather Management? The Role of Leaders in Changing Organizational Culture in Transition Economies: A Hungarian-Romanian Comparison Boter management? Vloga vodilnih pri spreminjanju organizacijske kulture v tranzicijskih gospodarstvih: primerjava med Madžarsko in Romunijo The objective of the article is to examine the degree to which national culture and/or the business sector are in.uencing factors in organization culture (change). Clanek proucuje, do katere stopnje nacionalna kultura in/ali poslovni sektor vpliva na (spremembo) kulture v organizaciji. (M 2009/4) tuja avtorja cultural changes kulturne spremembe (M 2009/4) tuja avtorja parentalist leader zašcitniški nacin vodenja (M 2009/4) tuja avtorja human resources act as an undoubted differentiator cloveški viri zagotovo pomenijo razlikovanje (M 2010/1) tuja avtorja quality manpower kakovost delovne sile (M 2010/1) tuja avtorja Turnover of sales force has been high because of low entry and exit barriers. The paper addresses issues of recruitment, tuja avtorja retention and turnover of sales force in insurance companies. Prihodek od prodaje je bil velik zaradi majhnih vstopnih in izstopnih ovir. Clanek obravnava vprašanja zaposlovanja, obdržanja delovne sile in prihodka od prodaje v zavarovalnicah […]. (M 2010/1) employee turnover fluktuacija zaposlenih (M 2010/1) tuja avtorja In recent years, a process of integrating various management systems has been occurring, giving rise to the networking of several international standards aimed at creating the enterprise capable of meeting all customers’ needs on the market. V zadnjih letih je integracija razlicnih sistemov vodenja povzrocila povezovanje nekaterih mednarodnih standardov, ki bi podjetjem omogocala zadovoljevati potrebe porabnikov na trgu. (M 2010/2) tuji avtorji Thus, the .ndings can be used as a guide for hotel managers to improve the crucial quality attributes and enhance service quality and business performance. Rezultati kvantitativne raziskave zaznane kakovosti storitev lahko dajo informacije o tem, kako odjemalci ocenjujejo kakovost storitev v dolocenem hotelu, zato se lahko managerji hotelov nanje oprejo, kadar želijo izboljšati glavne parametre kakovosti ter povecati kakovost storitev in poslovno uspešnost. (M 2010/3) tuja avtorja female managers ženske managerke (M 2010/4) domaca avtorja in tuji avtor women middle managers srednje managerke (M 2010/4) domaca avtorja in tuji avtor studies on corporate climate, corporate practices and corporate culture pregled predhodnih raziskav o organizacijski klimi, praksah in kulturi (M 2010/4) domaca avtorja in tuji avtor online corporate learning spletno korporativno ucenje (M 2011/1) tuja avtorja how well informed companies are about the technology kako dobro so podjetja obvešcena o teh tehnologijah (M 2011/1) tuja avtorja emotional intelligence and organisational citizenship behaviour custvena inteligenca in organisational citizen behaviour (M 2011/2) tuji avtorji management decision making process managersko odlocanje (M 2011/2) tuja avtorja management of procurement, manufacturing, product development, .nance, sales and service with various erp modules upravljanje nabave, proizvodnje, razvoja izdelkov, .nanc, prodaje in storitev z razlicnimi moduli erp (M 2011/3) tuji avtorji managers ravnatelji (IM 2010/2) tuji avtor corporate legislation korporacijska zakonodaja (IM 2010/2) tuji avtor management and organizational literature literatura o ravnateljevanju in organizacijska literatura (IM 2010/2) tuji avtor V besednih zvezah, ki vsebujejo strokovne izraze, ali v vecbesednih strokovnih izrazih se opazi vpliv angleškega jezika pri uporabi predlogov oz. dobesedno prevajanje. Bi vi navedeno besedno zvezo prevedli enako, kot je bilo to prevedeno v spodnjih dveh primerih iz revije Management? angl.: a change in the enterprise’s strategy; slov.: spremembe v strategiji podjetja (M 2010/2, tuji avtorji) angl.: ethics in management; slov.: etika v odlocanju (M 2011/2) V obravnavanih revijah je opaziti tudi dobesedno prevajanje izrazov s prenesenim pomenom. Bi vi navedeni primer prevedli drugace? Is There a ‘Glass Ceiling’ for Female Managers in Singapore Organizations? Ali obstaja »stekleni strop« za ženske managerke v singapurskih organizacijah? (M 2010/4, domaca avtorja in tuji avtor) Uporaba in prevajanje krajšav oz. kratic je v obravnavanih revijah raznolika: v prevodu se a) ponovi angleška kratica ali pa b) prevajalec kratico razveže in prevede, doda pa še angleško kratico. Se strinjate z navedenimi prevodi oz. z navedenim zapisom? a) angl. customized erp94; slov.: prilagojeni sistemi erp (M 2009/3) b) angl.: cpafirms95; slov.: pooblašcena revizijska (cpa) podjetja (M 2009/1) 94 ERP – Enterprise Resource Planning 95 CPA – Certified Public Accountant V prevodih se pojavljajo tudi navednice. V navedeni reviji niso uporabljene enotno. Prosim, poglejte primere in odgovorite: Bi moral za enotnost zapisa poskrbeti lektor ali bi to moralo biti prepušceno avtorju ali prevajalcu clanka? »skupen cilj« (»common end«); namen (»purpose«); vodje (»leader«) ali ravnatelji (»manager«) (IM 2010/2) tehnološko podprto ucenje (angl. Technology-enhanced Learning) (IM 2010/2); v delih o ravnateljevanju (angl. management); med teorijo in prakso managementa (ravnateljevanja) (IM 2009/1) V prevodih se med dvema sopomenskima strokovnima izrazoma uporablja tudi locni veznik ali ter tudi oklepaj: npr. skupni cilji ali nameni (IM 2010/2); management (ravnateljevanje) (IM 2009/1). Ali veznik ali in oklepaj med sopomenkami uporabljate tudi vi? Ce da, kdaj se odlocite za uporabo sopomenskega strokovnega izraza in ne za uporabo samo enega izraza za isti pojem? Uporabite med sopomenkami tudi kak drug veznik ali locilo? Prosim, ce se lahko osredotocite na konkretno besedilo/konkretna besedila, ki ste ga/jih prevedli za doloceno revijo (Katero revijo?). Katere so bile najvecje prevajalske zadrege ali težave in kako ste jih rešili? So ostale kakšne težave nerešene? Kakšno je vaše stališce glede prevajalceve/prevajalkine vloge pri oblikovanju besedila v domacem jeziku? Je pri tem avtonomen/avtonomna oz. kaj ga/jo omejuje? Ali menite, da mora prevod v slovenski jezik pregledati še lektor? Je po vašem mnenju to nujno, zaželeno ali nenujno? Kakšne so izkušnje iz vaše prakse? Opravite sami tudi delo lektorja? Spodaj so navedene kompetence prevajalca iz angleškega jezika (Erakovic 2013) 96. Lahko med njimi izberete tiste, ki so po vašem mnenju malo manj pomembne kot druge, ali pa menite, da so vse enako pomembne? Bi sami dodali še katero? 96 Erakovic, Borislava. 2013. Kompetencije prevodilaca sa engleskog jezika. Novi Sad: Doktorska disertacija. 97 zmerni puristicni tip, ki ga je za Slovence znotraj Jugoslavije predlagal Thomas (Kalin Golob 1995, 407) 98 Kalin Golob: Monografija o purizmu. 1995. Slavisticna revija: 403–408. ___ pripravljenost na nenehno ucenje ___ osebne znacilnosti ___ poznavanje teorije prevajanja ___ hitrost prevajanja ___ specializacija za doloceno podrocje ___ znanje vec kot enega tujega jezika ___ racunalniška pismenost ___ III. sklop: Jezikovna politika in drugi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje in razvoj terminologije 1. Jezikovno kultiviranje v okviru jezikovnega nacrtovanja (zmerni puristicni tip) obsega spodaj našteto (Thomas 199197 v Kalin Golob 1995, 40798). Ali se strinjate z navedenim z ozirom na prevzemanje strokovnega besedja? Odgovorite z DA, NE ali DA IN NE (odvisno od sobesedila). Jezikovno kultiviranje vkljucuje: DA NE DA IN NE odprtost do internacionalizmov pripravljenost, da se ohranijo ustaljene, dobro prilagojene prevzete besede iz kateregakoli vira kalkiranje99 sprejem prevzetega iz drugih slovanskih jezikov (tudi nekoc jugoslovanskih), vendar je treba ob tem zagotoviti, da to ne bi ogrozilo avtonomije jezika skepticizem do novotvorb in narecnih izrazov kot novih virov obogatitve besedišca zavrnitev oživljanja besed, ki niso vec v rabi svoboda osebne izbire v rabi besednih dvojnic dopustitev, da ljudje med dvojnicami svobodno izbirajo 99 Monika Kalin Golob (1995, 407) se ne strinja s kalkiranjem in odporom do neologizmov. Ali ima slovenska revija (Management/Izzivi managementu/druga revija), katere besedila/povzetke prevajate, izoblikovano jezikovno politiko glede prevzemanja (terminologije)? Ce da, ali pri prevajanju v slovenšcino ta priporocila upoštevate? Ali pri reševanju terminoloških problemov med prevajanjem sodelujete z avtorji besedil ali drugimi strokovnjaki z dolocenega podrocja ali z društvi oz. institucijami? Ce da, s katerimi in kako (kakšna je vaša komunikacija)? Kako probleme rešite? Ali pri prevajanju sodelujete tudi z drugimi prevajalci? Ste morda clan kakšne prevajalske skupine ali društva? Ali se pri delu kdaj posvetujete s clani Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), Lektorskega društva Slovenije ali katerega drugega stanovskega združenja? Kakšno vlogo imata za vas DZTPS in Lektorsko društvo Slovenije? Kakšna so medsebojna razmerja in vpliv jezikovnih posrednikov (avtorjev, recenzentov, lektorjev, urednikov, prevajalcev) pri odlocanju o ustrezni rabi strokovnega izrazja? Kdo ima po vašem mnenju najvecjo »moc« odlocanja v zvezi s prevzemanjem strokovnih izrazov v reviji, katere besedila prevajate? Kdo oz. kaj (poleg zgoraj navedenega) še vpliva na vaše odlocanje glede uporabe »enotnih« strokovnih izrazov (domacih in prevzetih/angleških)? Kaj ima najpomembnejši vpliv pri vašem odlocanju o prevzemanju ali slovenjenju tujih (angleških) strokovnih izrazov? Ali imajo po vašem mnenju družbeni sistem, ideologija in vladajoca elita vpliv na rabo dolocenih strokovnih izrazov in prevzemanje? Ce da, kako? Lahko navedete kak primer? IV. sklop: Zakljucna vprašanja 1. Kako bi se po vašem mnenju lahko bolje in intenzivneje ukvarjali z oblikovanjem in razvijanjem terminologije obravnavanega podrocja v Sloveniji? Imate kakšno vprašanje (oz. ali ga ima izpraševalec) v zvezi z obravnavano tematiko ali raziskavo? Bi v zvezi z obravnavano tematiko še kaj pripomnili? Splošni podatki o izprašancu Prosim, ce odgovorite še na nekaj splošnih vprašanj – dopolnite spodnje informacije. Zaradi možnosti prepoznavnosti ti podatki ne bodo objavljeni v tej obliki. Formalna izobrazba: diploma s podrocja _________________ magisterij s podrocja ______________ doktorat s podrocja _________________ Strokovno podrocje/raziskovalno podrocje: Delovno mesto: Primarno delo: raziskovalec ucitelj drugo: Drugo delo (npr. delo v tujini ali v drugi organizaciji): Delovna doba: Ustrezno oznacite ali dopišite. skupaj na tem delovnem mestu manj kot 5 let manj kot 5 let 5 – 10 let 5 – 10 let 10 – 15 let 10 – 15 let 15 – 20 let 15 – 20 let vec kot 20 let vec kot 20 let Starostna skupina: Ustrezno oznacite ali dopišite. manj kot 35 let 35 – 50 let 50 – 65 let 65 let ali vec Clan združenja/društva: da ne ne vec Naziv združenja/društva: Vloga (npr. predsednik, aktivni clan, manj aktivni clan idr.): PRILOGA 2: Prevzeti strokovni izrazi in njihove sopomenke s podrocja menedžmenta ter organizacije in sorodnih ved: vsebinska in izrazna analiza Po pregledu vsebin obravnavanega podrocja in opredelitvah menedžmenta sem glede na ugotovljeno pripravila spodnji seznam pomembnih (tujih) strokovnih izrazov s tega podrocja100 in jih natancneje proucila ob primerjavi s poimenovanji za iste pojme v drugih slovanskih jezikih (hrvaškem, srbskem in makedonskem) ter jim pripisala tudi izvor (s pomocjo etimološkega slovarja in slovarja tujk), in sicer z namenom opazovanja razumevanja pomena obravnavanih pojmov. Dodala sem tudi razlage iz Poslovno-organizacijskega pojmovnika in podatke iz drugih referencnih virov, med njimi podatki o anglicizmih, ki jih vsebujeta Slovar evropskih anglicizmov (Görlach 2005) in Slovar novejših anglicizmov (Vasic, Prcic in Nejgebauer 2001). Posebno pozornost sem posvetila tudi izraznemu prilagajanju obravnavanih prevzetih strokovnih izrazov. 100 Vkljucila sem tudi en neprevzeti strokovni izraz (upravljanje), in sicer zaradi vzporejanja s prevzetim izrazom management. Strokovni izraz v obravnavanem gradivu – primerjalno s hr., srb. in mak. (in izvor) Sopomenke in bližnje sopomenke v obravnavanem gradivu ali intervjujih Sopomenke v SSSJ, BSS (Baza slovenskih sinonimov), slovar v Klepetalnici društva SAM, (SSKJ ali/in terminološki slovarji) Poslovno-organizacijski pojmovnik (Turk 2004) – skrajšane razlage (Ce navedka v pojmovniku ni (ali ce je razlago mogoce dopolniti), je navedena razlaga iz SSKJ ali drugega pomembnega vira, npr. terminološkega slovarja. Razlage iz hrvaških (hr.) virov: a) http://hjp.znanje.hr/ Hrvatski jezicni portal b) Bratoljub Klaic, Rjecnik stranih rijeci, NZMH, Zagreb, 2002. c) http://struna.ihjj.hr/ Struna – Hrvatsko strukovno nazivlje dLib – prva pojavitev Razlage iz srbskih (srb.) virov: -Veliki recnik stranih reci i izraza (Klajn in Šipka 2007) Drugi slovarji in viri so ob vsaki razlagi navedeni: -Recnik srpskoga jezika 2011 -Srpsko-srpski recnik (http://recnik.biz/srpsko-srpski) -*naravna govorka/profesorica srbskega jezika /strokovnjakinja z obravnavanega podrocja (za manjkajoce strokovne izraze, predvsem za vecbesedne) 1. organizacija (kot gospodarska organizacija oz. družba/združba), organizacijski Primeri v sobesedilu: pridobitna in nepridobitna organizacija; vecje število povezav z nevladnimi organizacijami (M 2009/1); Beseda ravnanje ali ravnateljevanje se v organizacijski znanosti ne uporablja za nobeno drugo vsebino […]; prevladujoci organizacijski kulturi (M 2009/1) angl. organization, organizational nem. Organisation, Körperschaft (društvo, združenje) fr. organisation (organisationell – organizacijski), association, societé it. associazione, organizzazione (aziendale), societŕ združba101 (IM) SSSJ: Ni zabeležene ustrezne sopomenke (sopomenka organiziranje v obravnavanem pomenu ne ustreza). BSS: zveza, združba, združenje, družba SAM: formalna združba SSSJ: organizatorski, organizatoricni, organizatorni organizacija – razmeroma samostojna celota ljudi in sredstev, ki si z neko dejavnostjo prizadeva doseci zastavljene cilje in tako uresniciti namen (1); sestava razmerij med ljudmi (2) organizacija – hr.: a) 1. radna ili potporna cjelina veceg broja ili više grupa ljudi uspostavljena radi koordiniranog ostvarivanja zacrtanih namjena, zadataka, ciljeva [dobrotvorna organizacija; sindikalna organizacija; ugostiteljska organizacija; stranacka organizacija] 2. institucija koja objedinjuje ili uskladuje 1796 vir v nemšcini: (Statuten der Musikalischen) Gesellschaft – družba, trgovska družba 1899 v Slovenskem gospodarju: vsestranska: gospodarska organizacija, zadružna organizacija 1884 sopomenka družba: Okrožnica njih svetosti papeža Leona XIII družbi framasonski (1980 v Naši skupnosti: delovne organizacije; 1980 v Javni tribuni gradbene organizacije) Etimologija: 19. st., lat. izvora – prevzeto prek nemšcine iz francošcine (organizirati, prirediti, urediti) (Snoj 1997) slov. Gigafida: organizacija (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: organizacija, formacija slov. Glosbe: organizacija, organiziranje, združba itd. hr. Glosbe: organizacija, organiziranje, udruženje, društvo srb. Glosbe: organizacija, ............ mak. Glosbe: ............ P. S. 1 V slovarju evropskih anglicizmov – SEA – (Görlach 2005) je samo organizer (npr. bolg. organaizer). P. S. 2 V slovarju novejših anglicizmov v srbšcini – SNAS – Recnik novijih anglicizama (2001): organajzer (elektronski rokovnik) BSS: organizatorski SAM: organizacijski (organizacijska struktura projekta) djelovanje veceg broja zasebnih tijela [organizacija sportskih društava; medudržavna organizacija (Organizacija) Ujedinjenih naroda] b) društvo, udruženje, udruga, skupina organizacija – srb.: 1. priredivanje, pripremanje, medusobno uskladivanje poslova, organizovanje; 2. nacin organizovanja, uspostavljanje odnosa medu sastavnim delovima; 3. grupa ljudi usmerena ka ostvarivanju odredenih zadataka; 4. telo koje objedinjuje ili uskladuje delovanje veceg broja zasebnih društava ili zajednica 2. organizacija – organiziranje/organiziranost organizacija strukture, organizacija procesov, organizacija podjetja (IM 2009/1); organiziranost nabavne funkcije (IM); organizacija združbe; kakovost organizacije združbe (IM urejanje (razmerij med ljudmi) (IM) SSSJ: organiziranje BSS: organiziranost, urejanje, sestava, ustroj SAM: organizacija, organiziranje (angl. organizing) organiziranje – ciljno urejanje razmerij in povezav med sestavinami organizacije ter razmerij in povezav organizacije z okoljem organiziranost – izvedba razmerij in povezav med sestavinami organizacije in 1796 vir v nemšcini: Organisation der Geselschaft; 1890: organizacija vojstva (V Domu in svetu) 1894 v letopisu Matice slovenske: organizacija šol 101 Vir: Izzivi managementu – IM in Baza slovenskih sinonimov – BSS (https://sinonimi.si/search.php?word); v Slovarju CJVT sopomenke – Slovar sopomenk sodobne slovenšcine – CJVT (https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/) ni ustrezne sopomenke. 2010/2) angl. organization (society), organizing nem. Organisierung, Veranstaltung fr. organisation it. organizzazione slov. Gigafida: organizacija (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: organizacija, organiziranost, ureditev slov. Glosbe: organizacija, organiziranje itd. hr. Glosbe: organizacija, organiziranje, ustroj, ustrojstvo, uredenje srb. Glosbe: organizacija, ............, stvaranje, ............ mak. Glosbe: ............, ............ razmerij organizacije z okoljem organiziranost – hr.: organiziranost a) stanje i svojstvo onoga što je organizirano b) povezanost, ustrojenost, uredenost, , sustavnost, sistematicnost organiziranje – srb.: organizovati (fr. organiser od srlat. organisare, organ) 1. pripremiti, prirediti, omoguciti rad cega (kongres, proslavu) 2. povezati u funkcionalnu celinu, dovesti, dovoditi ljude i poslove u medusobni sklad (timski rad; takmicenje) 3. osnovati, vejica, stvoriti (stranku) 3. (organizacijska) struktura Primeri v sobesedilu: organizacijska struktura, struktura organizacije; sodobna organizacijska struktura; prevladujoca organizacijska struktura slovenskih organizacij (IM 2010/2) angl. organization(al) structure nem. Organisationsstruktur fr. structure d'organisation, Structure organisationnelle it. struttura organizzativa Etimologija: 20. st., lat. izvora, prevzeto po zgledu iz nem. iz lat. (zidanje, spajanje, skladanje) (Snoj strukture ali sestavi (IM); organizacijski sestavi (IM) SSSJ: ni ustrezne sopomenke (razmerje med velikostjo zrn v kamnini), vsebuje pa izraz strukturiranost in sopomenko zgradba BSS: struktura: notranja zgradba, sestava, ustroj, SAM: organizacijska struktura sestava – kar je doloceno z vrsto in kolicino cesa ali z razporeditvijo sestavin struktura – hr.: a) 2. organizacija, nacin na koji je jedna cjelina složena od elemenata ili pojedinosti koje pritom ne gube svoju prepoznatljivost; ustrojstvo, ustroj, sustav, grada [zrnata struktura; kemijska struktura; jezicna struktura] b) Lat. (structura od struere – slagati, sklapati; zidati) 1928 v Ljubljanskem zvonu: emocionalna struktura osebnosti 1933 v Sodobnosti: gospodarska struktura Slovenije 1937–39 vir v nemšcini v Antropologu (anthropologische Struktur) 1956 v Naši skupnosti: struktura investicij 1957 v Naši skupnosti: struktura delavskih svetov 1961 v Rupnik(u): kvantitativna analiza 1997) slov. Gigafida: organizacijska struktura (Delo 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: organizacijska struktura slov. Glosbe: organizacijska struktura hr. Glosbe: organizacijska struktura srb. Glosbe: organizacijska struktura, organizaciona struktura, organizacijska gradevina, organizaciono uredenje mak. Glosbe: ............, ............. ........ grada, ustroj, sastav, sklop, raspored... struktura – srb.: struktura – lat. struktura prema strukturus (od struere – graditi) 1. nacin gradenja, sastav, sklop, ustrojstvo, raspored 2. gradevina, zgrada, tvorevina proizvodnih struktur podjetja 1965 v Knjižnici: struktura sovjetskih univerzitetnih knjižnic 4. restrukturiranje, prestrukturiranje – gl. tudi sanacija/saniranje Primeri v sobesedilu: prestrukturiranje in inoviranje, pri cemer prvo spada v skupino skupaj z BPR, drugo pa v skupino skupaj s TBC102 (IM 2011/1); prestrukturiranje (M 2011/2); hiter temeljit preobrat (prestrukturiranje, reinženiring) (IM 2011/2); restrukturiranje gospodarstva (M 2009/4); prestrukturiranje sistemov (M 2006/1); reinženiring (IM, v intervjuju) SSSJ: slovar vsebuje samo izraz strukturiranost in sopomenko zgradba BSS: obnova (restrukturiraje) SAM: ni zadetka prestrukturiranje – preustrojevanje – spreminjanje ustroja cesa prestrukturiranje – hr.: restrukturirati a) prestrukturirati, preustrojiti prestrukturirati a) dati/davati cemu novu strukturu, dobiti/dobivati novu strukturu [prestrukturirati privredu reorganizirati privredu kako bi se prilagodila novostvorenim okolnostima na tržištu] 1980 v Javni tribuni: republiški projekti prestrukturiranja, naloge prestrukturiranja (v industriji (preobrazba industrijske proizvodnje), gradbeništvu) 1999 vir v anglešcini v reviji Kovine, zlitine, tehnologije: restructuring 102V zvezi s spremembami organizacijskih struktur in procesov so v clanku (kjer je navedena ta besedna zveza) navedeni: prenova (preustvarjanje) poslovnega procesa (angl. BPR – Business Process Reengineering), celovito obvladovanje kakovosti (TQM), stalno izboljševanje (angl. CI – Continuous Improvement), tekmovanje na osnovi casa (angl. TBC – Time-Based Competition) in programi za izboljšanje storilnosti (angl. PIP – Productivity Improvement Programs). (v IM 2011/1) restrukturiranje in racionalizacija poslovanja; prestrukturiranje podjetja (Gigafida, Delo FT 2008, Delo 2008) angl. restructuring nem. Umstrukturierung, Neustrukturierung, Restrukturierung, (Sanierung) idr. (vir: Glosbe) fr. restructuration, réaménagement it. ristrutturazione slov. Gigafida: prestrukturiranje (Delo, Finance 2008), restrukturiranje (Delo 2008, Finance 2007/2009) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: prestrukturiranje, reorganizacija slov. Glosbe: sanacija, reorganizacija, preureditev, strukturno prilagajanje hr. Glosbe: restrukturiranje, restrukturisanje, preustroj, prestrukturiranje srb. Glosbe: (restructuring), .......... ............., ......., rivajval, restrukturisanje, ..........., ...o.........., .............. mak. Glosbe: .............., ................ prestrukturiranje – srb.: strukturirati dati, davati necemu strukturu, uobliciti, uoblicavati prestrukturirati, prestrukturisati – izmeniti, menjati strukturu, preobliciti, preoblicavati; prestrukturirati proizvodnju Recnik srpskoga jezika 2011 5. inoviranje Primeri v sobesedilu: sistem (zbiranja in nagrajevanja koristnih predlogov) pomeni temelj za poslovno inoviranje (IM 2009/1); inovacije in inoviranje; invencijsko-inovacijsko-difuzijski Ni zabeleženo. SSSJ: ni zabeleženo; samo: inovacija – novost BSS: inovirati – obnoviti, prenoviti; inovacija – nov pojav, novost, obnova, prenovitev, sprememba inoviranje . prenavljanje prenavljanje, inoviranje (innovation process) – ustvarjalni proces povzrocanja nastajanja prenovitve tehnicne, organizacijske, gospodarske, 1980 v Strojniškem vestniku: inoviranje kot osnova konkurencnosti podjetja procesi, ki tvorijo inoviranje (IM 2010/1); prestrukturiranje in inoviranje; ustvarjalno rušenje […] »rušilno inoviranje« (angl. creative distruction) (IM 2011/2) angl. innovation (process), innovating nem. Innovationsprozesse (vir: Glosbe) fr. innovation it. innovazione slov. Gigafida: prestrukturiranje in inoviranje poslovnih modelov, inoviranje trženjskega spleta (Delo FT, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: inovacija, inovativnost, novost, inovacijski proces slov. Glosbe: inovacija, izum, iznajdba, novost, prenovitev hr. Glosbe: inovacija, inovativnost, inovacije, izum, inoviranje, novina, pronalazak srb. Glosbe: inovacija, ......... mak. Glosbe: ............, ........., ..........., ...... SAM: ni zadetka politicne, posebne ali splošno intelektualne narave do zagotovitve njene namenske uporabe prenavljalni proces, inovacijski proces (innovatory process) – ustvarjalni proces, ki pripelje do prenovitve in je nasprotje obicajnega procesa; v njem je treba šele odkriti, kako priti do želenih izložkov in s kakšnimi vložki ustvarjanje in koristno uvajanje novih zamisli (Markic in Likar 1980 v Strojniškem vestniku – dLib) inoviranje – hr.: inovirati a) uvesti/uvoditi ili izvesti/izvoditi inovaciju b) uvoditi novost, prinoviti, obnoviti, promijeniti inoviranje – srb.: (zgoraj omenjeni slovar te besede ne vsebuje) inovatorstvo – delatnost inovatora inovacija – ono što je uvedeno kao novo, novina; lingv. nova jezicka osobina Recnik srpskoga jezika 2011 6. organizacijska kultura in klima kultura organizacije (IM SSSJ: kultura – omika (star.) kultura organizacije, 1996 v Teoriji in praksi: (tudi npr. inovacijska kultura in klima) Primeri v sobesedilu: pregled predhodnih raziskav o organizacijski klimi, praksah in kulturi (M 2010/4); organizacijska kultura in klima (M 2011/2) K uspešnemu in ucinkovitemu uresnicevanju strategije podjetja lahko veliko pripomore ustrezna organizacijska kultura. (IM 2009) angl. corporate/organizational culture (and climate/atmosphere) nem.Organisationskultur, Unternehmenskultur fr. culture organisationnelle it. cultura organizzativa slov. Gigafida: organizacijska kultura in ozracje (Delo FT 2007); upravljanje organizacijske kulture v podjetju (Finance 2008); povezava med nacinom vodenja, organizacijsko kulturo ter poslovno uspešnostjo podjetij (Finance 2010); izboljšanje organizacijske klime (Delo 2008); s svojim stilom vodenja kreiramo organizacijsko klimo (HR 2007) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: organizacijska kultura in vzdušje v kolektivu slov. Glosbe: organizacijska kultura in organizacijsko ozracje/vzdušje hr. Glosbe: organizacijska kultura, kultura organizacije i organizacijska 2011/2) kultura podjetja (IM 2010/2) inovacijska kultura in klima (M 2009/3) klima – vzdušje (IM) 103 klima – ozracje BSS: kultura – omika klima – vzdušje SAM: Ni zadetka. organizacijska kultura – celota norm, vrednot, predstav in prepricanj, ki doloca nacin obnašanja in odzivanja zaposlencev ter s tem pojavno obliko organizacije klima v prodajalni – vzdušje v prodajalni (store atmospherics) – obcutje v prodajalni, oblikovano z razlicnimi sporocili, osvetlitvijo, barvami, glasbo in dišavami, ki naj bi vplivalo na obnašanje pri nakupovanju) organizacijska kultura – celota vrednot, norm, pravil, stališc, prepricanj, skupnih lastnosti, nacinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in nacinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev (Gorišek idr. v Kožuh idr. v M 2011/2) organizacijska klima – predstavlja t.i. organizacijsko razpoloženje, ki se kaže v nacinu delovanja organizacije, v splošnem vzdušju, v nacinu vedenja posameznikov v organizaciji (Gorišek idr. v Kožuh idr. v M 2011/2) organizacijska kultura in klima – hr: primjer: organizacijska klima i organizacija kot kultura 1998 v Teoriji in praksi: organizacijska kultura 2006 v reviji Organizacija (Kranj): organizacijska klima klima srb. Glosbe: ............. ....... . ............. ..... mak. Glosbe: ............... ....... . ............... ..... kultura knjiga; Zoran Sušanj, Organizacijska klima i kultura Iz sadržaja: Organizacijska klima i kultura - evolucija konstrukata; Organizacijska klima; Organizacijska kultura; Organizacijska klima i kultura: razlike i slicnosti; Model suparnickih vrijednosti; Istraživanje organizacijske klime i kulture u okviru modela suparnickih vrijednosti; kultura – srb.: - kultura (od lat. kolere – gakiti, negovati) 1a sveukupnost materialnih i duhovnih vrednosti u istoriji covecanstva 1b skup znanja, obicaja i postignuca odredenog društva ili odredene epohe 2 viši razvijeniji odnos prema necemu; savršeniji vid vladanja necim; istancanost, prefinjenost 3 nivo društvenog i duhovnog razvitka licnosti, obrazovanost, prosvecenost; lepo ponašanje, lepo vaspitanje 4a gajenje korisnih biljaka 4b vrsta gajene privredno znacajne biljke 5a gajenje mikroorganizama u laboratoriji u naucne svrhe 5b mikroorganizmi dobijeni na takav nacin *organizaciona kultura – vid 103 Strokovni izraz organizacijsko vzdušje zasledimo npr. v diplomskih nalogah UM. stecenog iskustva u okviru jedne organizacije koja pomaže njenim clanovima da se lahše snadu u kompleksnim i neizvesnom ukruženju klima – srb.: klima (lat- od grc. klima – nagib, naginjanje od klinen – naslanjati se) 1. meteor, prosecno stanje svih atmosferskih prilika karakteristicnih za jedan kraj, pojedine zemljei dr. u užem vremenskom periodu, podnebje 2. fig. obšte stanje ili raspoloženje u nekoj sredini, atmosfera 7. korporacija, korporacijski, korporativen Primeri v sobesedilu: po mnogih letih svetovanja številnim velikim korporacijam (IM 2011/2); v lasti tujih korporacij; najvecje ameriške korporacije (IM 2011/1) korporacijska zakonodaja (IM 2010/2); korporacijsko oznacevanje (korporativna blagovna znamka) (M 2009/2, 4); korporativno ucenje (M 2011/1); korporativni prispevki v politiki, korporativna moc (M 2011/2); vkljucevanje menedžerjev strateških poslovnih enot v odlocanje o strategiji korporativne znamke (v naslovu), korporacijska znamka (v povzetku), korporativna identiteta delniška družba (M 2009/1) SSSJ: združenje BSS: društvo, organizacija, zadruga, združba, združenje, stanovsko društvo/zastopstvo SAM: V izrazu: corporate governance – upravljanje delniških družb/(z)družb z vec podjetji SSKJ: gospodarska organizacija, sestavljena iz vec istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolisticnih ciljev; organizacija, združenje (publicisticno) V pojmovniku samo samo: korpokracija – velika in neucinkovita birokratska organizacija V slovarskem delu: corporation – kapitalska družba – vrsta gospodarske družbe – gospodarska družba, pri kateri je oblikovanje (lastniškega) kapitala pomembnejše od osebnega sodelovanja družbenikov; pojavlja se kot delniška družba, kot družba z omejeno odgovornostjo ali kot komanditna delniška družba; je 1923 v Šolskem tovarišu: Naše stališce k nezakonitemu razveljavljanju mandatov v šolskih korporacijah 1940 v Sodobnosti: Polemike o nacrtnem gospodarstvu in korporacijah pri nas 1967 korporacija (v monografiji, avtor Pavle Kalan) 2000 v Teoriji in praksi: korporacija, japonske korporacije, korporacijsko življenje/odlocanje, korporacijski interesi, korporativni vojšcaki, korporativni kapitalizem (v nasprotju z delnicarskim kapitalizmom) (Riel/Podnar (prevajalec) 2007, Teorija in praksa 44/5 v dLib) angl. corporation; corporate nem. Korporation (Körperschaft – društvo, združenje) ,idr. (vir: Glosbe) fr. corporation, corporatif (korporacijski) it. corporazione, corporativo (korporacijski) idr.: societŕ, campagnia, azienda (vir: Glosbe) slov. Gigafida: korporacija (Delo FT, Finance 2008); korporacijske delnice, korporacijski dobicki, korporativna odgovornost, korporativne vrednote (Delo 2008); korporacijska kultura, korporativno komuniciranje Enrona, korporativno omrežje LDS (Finance) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: družba, gospodarska družba, kapitalska družba, korporacija; korporacijska pravna ureditev (Evrokorpus); korporativno partnersko podjetje (angl. SSSJ: korporacijski (korporacijska država); korporativni (korporativna država) BSS: pridevnik korporativen: polnoštevilen, v zboru; za pridevnik korporacijski ni zadetka (verjetno tak, ki se nanaša na korporacijo, povezan s korporacijo) SSKJ: korporativen – nanašajoc se na korporacijo: korporativna ureditev države/korporativni sistem – sistem, v katerem sta gospodarstvo in politicna ureditev osnovana na korporaciji; korporativna država – država s korporativnih sistemom; (publ.) ki vkljucuje vse, vecino: korporativna udeležba; korporativno se udeležiti manifestacije, korporativno organizirano gospodarstvo nasprotje osebne družbe105,106,107 SSKJ: gospodarska organizacija, sestavljena iz vec istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolisticnih ciljev; gospodarska organizacija, ki temelji na skupnem delovanju delodajalcev in delojemalcev korporacija – hr.: korporacija a) 2. udruženje sa statusom pravne osobe koje ima opsežne ciljeve javnoga karaktera, cesto udruženje poduzeca, kompanija itd. b) lat. (corpus, 2. corporis – tijelo; družba) savez, udruženje, društvo (osobito na temelju privatno-grupnih cehovskih interesa) korporacija – srb.: - korporacija (lat. corporatio, corpus) – udruženje, organizacija ljudi iste struke, zanimanja i sl. incorporated partnership) slov. Glosbe: podjetje, korporacija, firma, gospodarska družba hr. Glosbe: korporacija, udruženje, dionicko društvo, tvrtka, preduzece srb. Glosbe: korporacija srb. online recnik104 – englesko-srpski: akcionarsko društvo, akorporacija, fiktivna osoba, udruženje mak. Glosbe: .....´...., .......... mak. Digitalen recnik na makedonskiot jazik 1. ......... .. .... .. .... ........ ... ............. ......... 2. ............ ... ....... .. ...... ...........; ........... ........ ......... ............ ..... .............. P. S. V SEA (2005) je besedna zveza corporate identity – the image created by large businesses of their business policy (za. bolg. ni primera). k – nanašajoc se na korporacijo: korporacijski gozdovi, korporacijski sistem/korporativni sistem, korporacijska država/korporativna država SAM: družbena odgovornost korporacije (delniške družbe) (corporate social responsibility) Formirana na temelju grupnih interesa, esnaf, ceh 8. korporacijsko upravljanje, korporativno upravljanje Primeri v sobesedilu: korporativno upravljanje (M upravljanje v korporaciji/upravljalni proces v korporaciji (IM) SSSJ: ni zadetkov; slovar vsebuje le izraz upravljanje in navaja sopomenko gospodarjenje (gospodarjenje Ni vnosa. upravljanje organizacijskega sestava, upravljanje 2008 v Našem gospodarstvu: dejavnik korporacijskega upravljanja podjetij 104 https://onlinerecnik.com/recnik/engleski/srpski/corporation; srb. corporation (EHSR, Filipovic): korporacija, društvo, savez, udruženje (s pravom osobnosti); US trgovacko društvo, dionicko društvo; corporate – 1. utjelovljen, ujedinjen, udružen, zajednicki, skupan, korporativan 2. korporacijski – corporate body – pravna osoba, korporacija; corporative – corporativan. 105 Korporacija – Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne pozna posebne pravno-organizacijske oblike korporacije, temvec govori o gospodarskih družbah. […] Teorija korporacije kot umetne tvorbe je opredeljena kot najbolj splošno ameriško gledanje na korporacijo kot umetno tvorbo. Oseba je neodvisna ter locena od lastnikov in investitorjev (vlagateljev) (Djokic 2011, 21–22). 106 Besedo korporacija najdemo tudi v slovarju pod geslom podjetje (angl. business, company, concern, corporation, enterprise, establishment, house, firm, setup, undertaking). 107 Djokic (2011, 21): »Kot oseba (umetna, pravna) je korporacija locena od lastnikov in investitorjev (vlagateljev) in lahko izvaja posle v svojem imenu kot vsaka pravna oseba«. 2011/1) ravnanje z znanjem, sledec splošnemu upravljalno-ravnalnemu procesu (v korporaciji) in obenem prikazala model ravnanja z znanjem v korporaciji Scania. (IM 2010/2) Družbena odgovornost kot dejavnik korporacijskega upravljanja podjetij v Sloveniji (Lahovnik 2008, Naše gospodarstvo 54: 5/6 v dLib); Korporacijsko upravljanje in nadzor delniških družb (Djokic 2011, Uradni list); Korporativno upravljanje in (financno) racunovodstvo (Korošec 2011, Organizacija 44: 6 v dLib); Pravni vidiki korporativnega upravljanja gospodarskih družb v državni lasti (Stockbauer 2013, Podjetje in delo 39: 3) angl. corporate governance nem. Corporate Governance, Unternehmensmanagement, Unternehmensführung, Organizationsführung (vir: Glosbe) fr. gouvernement d'entreprise, gouvernance d'entreprise, corporate governance it. governo societario, gestione aziendale slov. Gigafida: korporacijsko upravljanje (Finance, Delo 2008); korporativno upravljanje (Finance, Delo 2008) angl. slov. Evroterm (Terminator): upravljanje družbe, upravljanje, vodenje in obvladovanje družbe z gozdovi) BSS: ni zadetkov; slovar vsebuje le izraz upravljanje in navaja sopomenke: management, obvladovanje, vodenje, rokovanje, gospodarjenje, vladavina, opravljanje, ravnanje, administracija, uradovanje SSSJ: ni zadetkov za upravljavski/upravljalski/upravljalen BSS: ni zadetkov za upravljavski/upravljalski; samo upravljalen – pogonski SAM: upravljanje (z)družb z vec podjetji, upravljanje delniških družb (prevod angl. izraza corporate governance) Zabeležka SSSJ upravljavec – upravljac, glej še menedžer Upravljavka - menedžerka organizacijskega sistema (organizational system governing) – usmerjanje delovanja organizacije z dolocanjem splošnih ciljev in sprejemanjem najpomembnejših odlocitev iz najširšega zornega kota, skladno z zamislimi; nanj se opira poslovodenje v organizacijskem sestavu Djokic (2011): korporacijsko upravljanje – »corporate governance« torej pomeni upravljanje gospodarskih družb kot pravnih oseb. korporacijsko upravljanje – hr.: primjeri: korporacijsko upravljanje Diplomski studij Ekonomika poduzetništva: Cilj predmeta je upoznati polaznike s temeljnim nacelima korporacijskog upravljanja i etickim nacelima koja se primjenjuju u vodenju društveno odgovornih privatnih poduzeca, financijskih institucija i državnih poduzeca. korporativno upravljanje Što je što u korporativnom upravljanju? U najužem smislu korporativno upravljanje može se opisati kao formalni sustav odgovornosti menadžmenta prema 2011 v Organizaciji: korporativno upravljanje in (financno) racunovodstvo slov. – angl. Evroterm.: corporate management, governance, corporate governance PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Glosbe: upravljanje podjetja/podjetij, upravljanje družb/podjetij, korporativno upravljanje, vodenje, korporacijsko upravljanje (angl. corporate management, corporate governance) hr. Glosbe: korporativno upravljanje, korporacijsko upravljanje (corporate management, corporate governance), korporativno upravljanje srb. Glosbe: korporativno upravljanje, ............ ......... .........., korporacijsko preuzimanje mak. Glosbe: ......... ........, .............. .........., ............ ...... dionicarima, podrazumijeva zaštitu interesa vlasnika, ponajprije mehanizmima discipliniranja menadžmenta korporativen – srb.: korporativan (i lat. corporativus, od lat. corpus – telo) – koji se odnosi na korporaciju, esnafski; zajednicki, grupni korporativni sistem – državno uredenje prema kome se društvo sastoji od udruženja poslodavaca i radnika (posebno u fašistickoj Italiji i Španiji) korporativizam (korporativan, -izam) – primenjivanje nacela korporativnog udruživanja na neku administrativnu jedinicu; korporativni sistem * korporativno upravljanje – mreža formalnih i neformalnih odnosa unutar jedne korporacije 9. 108upravljanje, upravljavski (upravljalski), upravljalen uprava, upravljati itd. – prevzeto iz hrvašcine (Snoj 1997) Primeri v sobesedilu: v dolgem procesu od razslojevanja celostnih nosilcev delovanja […] do razdelitve funkcije usklajevanja dela sodelavcev – izvajalcev na funkciji upravljanja (angl. governance) in Glej spodnji razdelek (za izraz management) z navideznimi sopomenkami (management, vodenje). SSSJ: gospodarjenje (gospodarjenje z gozdovi) SSKJ: urejanje, usmerjanje BSS: management, obvladovanje, vodenje, rokovanje, gospodarjenje, vladavina, opravljanje, ravnanje, administracija, upravljanje, administriranje (administration process, governing, governance) – delovanje izvršilne oblasti, ki ga opravlja tamkajšnja uprava; v državni upravi gre za nacelne odlocitve izvršilne oblasti, ki se razlikuje od zakonodajne oblasti in sodne oblasti, v poslovni upravi pa za zastopanje koristi 1846 (vir: knjiga): Instruction für die Verwaltung der Laibacher Zwangsarbeits-Anstalt 1940 (v knjigi): upravljanje knjižnic 1954 v Naši sodobnosti: od delavskega samoupravljanja do 108 Med obravnavanimi prevzetimi besedami obravnavam tudi domaco besedo upravljanje, in sicer zaradi vzporejanja tega izraza z izrazom management. ravnateljevanja (IM 2010/1); upravljanje organizacij/blagovnih znamk (M 2009/1, 3); dvotirni sistem upravljanja (IM 2010/1); management kot veda o upravljanju organizacij (M 2006); management je upravljanje (intervju); angl. governance, management, administration nem. Verwaltung, Administration, Management fr. administration, gestion (v preteklosti za management) it. administrazione, gestione Etimologija: uprava (upravljati itd.) – prevzeto iz hr., izpeljanke iz upraviti 'usmeriti', kar je sestavljeno iz u 'v' in praviti 'delati, oblikovati', prvotno 'delati prav' (Snoj 1997) upravljavski, upravljalen: upravljavska znanja (M 2006/1); v upravljalno-ravnalnem procesu; upravljavsko-ravnalne in strokovne dejavnosti na univerzah (IM 2010/2); managementska in upravljavska praksa (IM 2011/2); upravljavski proces (M 2010/1) angl. governance, (management), governing slov. Gigafida: upravljanje (Delo, Finance 2008), upravljavski modeli/pravice (Delo, Finance 2008), upravljalske sposobnosti/-i stroški (Delo 2008), upravljalski organi (Finance 2008); upravljalni odbor (Delo 2008), upravljalni uradovanje SAM: upravljanje (prevod angl. izraza governance) lastnikov pri delovanju posameznega podjetja ali zavoda, povezano z njihovimi cilji; organizacijsko podrocje nalog, ki je opredeljeno družbeno-gospodarsko in ki zagotavlja družbeni nacin gospodarjenja, ki je vir vse oblasti v organizaciji in ki se dinamicno razvija v proces dolocanja cilja, splošne poslovne politike in drugih pomembnih odlocitev […]; upravljanje je odlocanje z zornega kota lastnikov upravljanje – hr.: upravljanje a) 1. (cime) vladati, voditi poslove [upravljati poduzecem] c) definicija: postupci organizacije i upravljanja projektnim timom; kontekst: Postupci upravljanja ljudskim resursima projekta obuhvacaju planiranje ljudskih resursa, okupljanje projektnog tima, razvoj projektnog tima i vodenje projektnog tima. Istovrijednice: engleski: project human resource management upravljanje – srb.: (zgoraj omenjeni slovar te besede ne vsebuje – vsebuje družbenega upravljanja odbor, upravljalni sistem (Finance 2009) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: uprava, upravljanje; upravljavski organi, upravljalski ukrepi/-e glasovalne pravice, upravljalne organizacije slov. Glosbe: upravljanje, uprava, vladanje, vladavina, vodenje, vodstvo, administracija hr. Glosbe: upravljanje, uprava, vlast, vlada, vladavina, vladanje, nadvladavanje, administracija, upravna vlast; upravni srb. Glosbe: ....., .........; (upravan) ......... (management, governance, steering, guidance) mak. Glosbe: ....., ......, .........., ..........; (.........., .......) tujke) upravljanje – od upravljati, uprava, rukovodenje Recnik srpskoga jezika * usmeravanje sistema prema odredenim ciljevima 10. management, menedžment, managementska znanost, managementska funkcija, managerski odkup, manageriranje (kot dejavnost/proces, veda) Primeri v sobesedilu: raziskave v managementu; širše podrocje managementa in sorodne discipline ((M 2009/1, 2); podrocje ravnateljevalna znanost, veda (ali uporabna znanost) o ravnateljevanju (IM) ucitelj ravnateljevanja (guru managementa) (IM); upravljanje110: SSSJ: (menedžment) poslovodenje BSS: obvladovanje, upravljanje, vodenje SAM: ravnateljevanje, ravnanje s/z (prevod angl. izraza management); dopustni slovenski prevod: poslovodenje, vodenje112 poslovanja, administriranje (business administration process, administration process, management process), business management process) – organizacijsko podrocje nalog, ki zagotavlja uresnicevanje pri opravljanju postavljenih ciljev, poslovne politike in drugih 1989 v Teoriji in praksi: management med zakoni in avtonomijo 1989 v reviji Knjižnica: vodenje in upravljanje v visokošolskih knjižnicah 2008 v Managementu: management in manageriranje V angleškem jeziku: 848 virov managementa in organizacije; inštitut za podjetništvo in management (IM 2010/2); management (cesa): management tehnologij in management ljudi (idej/storitev/odpadkov) (M 2009/1, 2, 3); managementska znanost, managementska funkcija vodenja (komuniciranje) (IM 2010/2); »mehki« kadrovski management (M 2011/2); management/menedžment v: management v športu […] (Gigafida, Delo FT 2008), management v izobraževanju (Delo 2010); menedžment v izobraževanju (Delo 2009, 1996) laž […] znacilna tudi za manageriranje (M 2009/1); v casu »manageriranja« g. Slivnika (Gigafida, 24ur.com 2010) angl. management, managing nem. Management, Führung, Leitung, Handhabung, Geschäftsführung (Administration) (Verwaltung (upravljanje)), (vir: Glosbe) it. gestione, ammistrazione, dirizione, dirigenza, conduzione, managemnt, gerenza (vodenje) fr. gestion, administration, direction, management, gérance (administracija, uprava, vodstvo) slov. Gigafida: management (Finance, Delo (predvsem v naslovih ali poimenovanjih študijskih programov)); pogosteje management je upravljanje (intervju) management kot veda o upravljanju organizacij (M 2006) poslovodenje (IM) nacrtovanje, urejanje111, vodenje in nadziranje: management kot proces nacrtovanja, urejanja, vodenja in nadziranja (M 2006) obvladovanje organizacij in vodenje ljudi (Biloslavo 2006) vodenje (intervju) vodenje in upravljanje (intervju) usmerjanje oz. vodenje in usklajevanje (M, intervjuji) obvladovanje, usmerjanje in obvladovanje: management – obvladovanje organizacij, zlasti ljudi; management – management, menedžment pomembnejših odlocitev iz zornega kota lastništva s podrobnejšim odlocanjem v okviru nacrtovanja, pripravljanja izvajanja in nadziranja izvajanja […] njegov najvišji del je oznacen kot ravnateljevanje Tavcar (2009, 24): Dejavnost menedžmenta oz. menedžerjev vkljucuje dva vidika: vidik organizacije kot instrumenta in vidik organizacije kot organizma in vkljucuje: z vidika instr. z vidika organiz. nacrtovanje snovanje urejanje povezovanje poslovodenje vodenje merjenje presojanje poslovodenje, vodenje poslovanja, administriranje (business administration process, administration process, management process), business management process) – organizacijsko podrocje nalog, ki zagotavlja uresnicevanje pri opravljanju postavljenih ciljev, poslovne politike in drugih pomembnejših odlocitev iz zornega kota lastništva s podrobnejšim odlocanjem v V slovenskem jeziku: 1118 virov menedžment (Delo, Finance) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: ravnanje, upravljanje, vodenje109 slov. Glosbe: vodenje, poslovodenje, upravljanje, menedžment, gospodarjenje, ravnanje hr. Glosbe: upravljanje, menadžment, rukovodenje, gospodarenje, rukovodstvo, vodenje, menadžeriranje menadžeriranje, tudi v slov. – da locimo dejanost od poimenovanja za ljudi srb. Glosbe: rukovanje, upravljanje, p........., y........, m........, mak. Glosbe: .........., .........., m........, b....., c......... P. S. 1 V SEA (2005) so besede management, management buyout in manager (npr. bolg. menidzhmunt, menidzhur). P. S. 2 V SNAS (2001) so naslednji izrazi: menadžer, menadžerski, menadžment P. S. Domac izraz v poljšcini: poljsko: zarzadzanie (angl. management) (rzadzenie (angl. governance)) usmerjanje in obvladovanje (M 2006); okviru nacrtovanja, pripravljanja izvajanja in nadziranja izvajanja […] njegov najvišji del je oznacen kot ravnateljevanje Tavcar (2009, 24): Dejavnost menedžmenta oz. menedžerjev vkljucuje dva vidika: vidik organizacije kot instrumenta in vidik organizacije kot organizma in vkljucuje: z vidika instr. z vidika organiz. nacrtovanje snovanje urejanje povezovanje poslovodenje vodenje merjenje presojanje management – hr.: mčnadžment a) mčnadžment (mčnedžment) m Definicija ekon. sociol. 1. znanstvena disciplina koja istražuje najracionalnije nacine upravljanja poduzecem ili državnom institucijom [poslijediplomski studij menadžmenta u hotelijerstvu]; poduzetništvo 2. razg. praksa i proces vodenja poduzeca, organizacije i 109 Evroterm: sk. (slovaško) manažment, cs (ceško) management (izg. menedž'ment), pl. zarzadzanie, fr. gestion, nem. Geschäftsführung, Management (izg. m'enedžment). 110 Glej razdelek upravljanje. 112 Slovarska razlaga S/A (PS): a) poslovodstvo ali upravljanje ali vodenje ali management ali menedžment b) poslovodstvo ali vodstvo; Slovarska razlaga A/S (PSLŠ): management 1 (upr., org.): poslovodenje, upravljanje, vodenje, poslovno odlocanje, menedžment, menedžerstvo 2 (upr., del.): poslovodstvo, poslovodni organ, vodstvo, uprava, vodilni/vodstveni kadri, vodilni uslužbenci/delavci, management, menedžment. 111 organiziranje sl.; menadžeriranje 3. svi oni koji vode poduzece, upravljacki tim [naš menadžment je vrlo mlad] http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=40070: menadžment menadžment (engl. management). 1. Djelatnost planiranja, organiziranja, kombiniranja, koordiniranja i kontroliranja aktivnosti i organizacijskih resursa kojoj je svrha postizanje organizacijskih ciljeva. Obuhvaca niz medusobno povezanih zadataka i funkcija: planiranje, organiziranje, upravljanje ljudskim resursima, vodenje i kontrolu. To je proces vodenja organizacija k postizanju željenih rezultata i ciljeva efektivnom i efikasnom upotrebom svih organizacijskih resursa (ljudskih, materijalnih, financijskih i informacijskih). Menadžment, kao kljucna djelatnost za postizanje uspješnosti, javlja se na svim razinama društva, od države i vlade do pojedinih organizacija, u svim vrstama organizacija (privatnim, javnim, profitnim, neprofitnim) i na svim organizacijskim razinama (nižoj, srednjoj i najvišoj). Bitna mu je odrednica usmjerenost na postizanje ciljeva s pomocu drugih ljudi. Obavlja se preko procesa odlucivanja, utjecanja, komuniciranja i koordiniranja. Glavni je cilj menadžmenta postizanje optimalnog odnosa efektivnosti i efikasnosti upotrebe organizacijskih resursa, odnosno postizanje ciljeva uz najracionalniju upotrebu resursa. management – srb.: menadžment (engl. management) 1. ekon. disciplina koja proucava nacine racionalnog organizovanja i upravljanja proizvodnjom, radnim procesima, ljudskim sposobnostima i sl. 2. proces i nacin vodenja i organizovanbja preduzeca, ustanove itd. 3. rukovodstvo, skup ljudi koji imaju upravljacke dužnosti u preduzecu, ustanovi itd. 11. management, menedžment (kot organ oblasti oz. uprava, vodilni v organizaciji) Primeri v sobesedilu: usposabljanje managementa in zaposlenih; management pricakuje (M 2011/3); management mora (M 2011/1), vrhnji management, srednji management, narava dela managementa (IM 2010/2); srednji management (M 2011/2); napake vodstvo: vodstvo, glavno vodstvo (M); najvišje vodstvo (IM) poslovodstvo, vodilni (M); ravnateljstvo: najnižje ravni ravnateljevanja (IM); SSSJ: (menedžment) poslovodstvo BSS: ni zadetka SAM: ravnateljstvo (prevod angl. izraza management) dopustni slovenski prevod: management, menedžment poslovodstvo, administracija (business administration, administration, management) – skupina pooblašcenih oseb, ki na lastno odgovornost vodijo posle na razlicnih ravneh in urejajo izvajanje nalog njihovih podrejencev; z vodenjem poslov je razumeti uresnicevanje odlocevalnega podrocja nalog, razen tistega njegovega dela, ki si 2011 v Managementu: mediatorji med zaposlenimi in managementom Vec o prvih pojavitvah v poglavju o besedi management. managementa, opustitve managementa (M 2010/4) angl. management nem. Management (Verwaltung (uprava, ravnateljstvo)) fr. administration, gérance idr. (uprava, ravnateljstvo) it. amministrazione, comitat, , consiglio, collegio idr. (uprava, ravnateljstvo) slov. Gigafida: management (Delo, Finance 2008), menedžment (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: uprava, vodstvo PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Glosbe: administracija, uprava, vodstvo hr. Glosbe: uprava, poslovodstvo, direkcija srb. Glosbe: ............ mak. Glosbe: ...... nižji hierarhicni sloji (M); celotno ravnateljstvo podjetja, ravnateljstvo (v izvirniku: management) (IM) direktor (IM) vodja (IM) vodilni delavci (IM) ga pridrži lastnik neposredno ali ga prepusti svojim organom; te osebe nacrtujejo, organizirajo, usklajujejo, spodbujajo in nadzirajo delovanje podrejenih, sprožajo in uravnavajo njihovo delovanje; na najvišji ravni se pojavlja kot ravnateljstvo management – hr.: poslovňdstvo a) poslovňdstvo sr Definicija: radno tijelo koje kao dio uprave vodi poslove hr. in srb.: Glej tudi zgoraj. 12. projektni management Primeri v sobesedilu: projektni nacin dela in projektni management (Kovac 2007, Projektna mreža Slovenije 10: 2 v dLib) angl. project management nem. Projektmanagement, Projektleitung fr. gestion de projet it. gestione di progetti slov. Gigafida: projektni management/projektni menedžment (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE projektno vodenje, ravnanje s projekti (IM) projektno vodenje, (upravljanje projektov) (M) SSSJ: Ni zadetka. BSS: Ni zadetka. SAM: ravnanje s projektom projektno vodenje (projektni management) – dejavnosti nacrtovanja, pripravljanja izvajanja in nadziranja v organizaciji, zasnovane na razclenitvi naloge na projekte projektni management – hr. primjer: Projektni menadžment – Plavi ured: Osnovni pojmovi projektnog menadžmenta (17. studenoga 2016. ) Kako osmisliti i provesti 2005 v Projektni mreži Slovenije slov. Evroterm: vodenje projekta slov. Glosbe: vodenje projekta, upravljanje projektov, projektno vodenje, projektno upravljanje, projektni management hr. Glosbe: projektni menadžment, projektni menedžment, upravljanje projektom, upravljanje projektima, vodenje projekata tvrtke (enterprise project management) srb. Glosbe: ........ ........, ......... ......... (project manager – ravnatelj projekta) mak. Glosbe: .......... .. ......., .......... .. ......., ......-............ uspješan projekt? (12. listopada 2016. ) Kako do uspješnog projekta? (24. veljace 2016. ) Planiranje kao najvažnija faza projektnog menadžmenta (18. studenoga 2015. ) projektni management srb.: (zgoraj omenjeni slovar te besede ne vsebuje) 13. krizni management Primeri v sobesedilu: kriza zahteva razmeram prilagojeni krizni management (ravnateljevanje) (IM 2009/2); krizno ravnateljevanje (krizni management) (IM 2009/2) angl. crisis management nem. Krisenmanagement fr. gestion des crises, gestion de crise it. gestione delle crisi, gestione di una crisi slov. Gigafida: (ukrepi za) obvladovanje krize (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: krizno upravljanje, obvladovanje krize, obvladovanje kriznih razmer, reševanje krize slov. Glosbe: krizno upravljanje hr. Glosbe: upravljanje obvladovanje kriz (M) obvladovanje kriz, ravnateljevanje v krizi (IM) strukturne reforme (intervju) SSSJ: Ni zadetka. BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. krizno poslovodenje (crisis management) – namensko usmerjeno poslovodenje v primeru krize, ki naj reši, kar se še da rešiti krizni management – hr.: krizni menadžment primjer: https://www.vvg.hr/o-studijima/specijalisticki-studij/krizni-menadzment/ Strucni naziv nakon završetka studija: strucni specijalist inženjer kriznog menadžmenta / strucna specijalistica inženjerka kriznog menadžmenta. Studij je namijenjen prvenstveno osobama koje se bave zaštitnim i sigurnosnim aspektima kriza u djelovanju pravnih osoba, 2008 v Teoriji in praksi: krizno upravljanje in vodenje 2010 v Managementu: krizni management 2013 v Našem gospodarstvu: krizni menedžment, krizno vodenje, krizno upravljanje (v istem povzetku) krizama/kriznim situacijama, krizno upravljanje srb. Glosbe: upravljanje krizama, krizni management, »menadžiranje krize«, upravljanje krizom, upravljanje kriznim situacijama mak. Glosbe: ...... ........., ......... .. ....., ......... .. ......., .......... .. ....., .......... .. ......., ............ .. ....., .......... .. ..... gospodarstva, tijela jedinica lokalne i podrucne uprave, te tijela državne uprave. Završetkom studija ‘Specijalisticki diplomski strucni studij kriznog menadžmenta’ stjecu se specijalisticka znanja i kompetencije za samostalno rješavanje problema upravljanja krizama, vodenje procesa i sustava upravljanja sigurnošcu i zaštitom u javnom i privatnom sektoru, a posebice u gospodarstvu na nacionalnoj i medunarodnoj razini, te uskladivanja djelovanja sa sustavom upravljanja funkcionalnom djelatnošcu organizacije. krizni management – srb. (zgoraj omenjeni slovar te besede ne vsebuje) * (u srpskom jeziku je primereniji izraz upravljanje krizama) disciplina koja se bavi rizicima i njihovim izbegavanjima 14. management tveganj Primeri v sobesedilu: management tveganj naj bi predvidel mogoce spremembe, management tveganj zmanjšuje vpliv sprememb na ucinkovito izvedbo projekta (IM 2011/1) angl. risk management obvladovanje tveganj (M) SSSJ: Ni zadetka. BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. ravnanje s tveganjem, ravnanje z rizikom (risk management) – dejanja, ki kažejo odnos do tveganja, njegovega odkrivanja in razreševanja; nanaša se na vse zaposlence v organizaciji in se razlikuje od obvladovanja tveganja (risk control) in Za izraz management tveganj ni zadetka v slovenšcini. 2005 v Zdravniškem vestniku: vrednotenje tveganja 2012 v Geodetskem vestniku: varstvo pred škodljivim delovanjem voda (flood management) nem. Risikomanagement, Steuerung von Risiken (uravnavanje, krmarjenje) (vir: Glosbe) fr. gestion du risque, gestion des risques it. gestione del risquio, gestione dei rischi slov. Gigafida: management tveganj (založba Krtina 2001), menedžment tveganja (Delo 2002) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: obvladovanje nevarnosti, obvladovanje tveganja slov. Glosbe: ukrepi za preprecevanje nesrec (tveganj), upravljanje tveganj, obvladovanje tveganj hr. Glosbe: upravljanje rizicima, upravljanje rizikom, risk management srb. Glosbe: ......... ......., upravljanje rizikom, .... .........., risk management, ......... ........, upravljanje rizicima mak. Glosbe: .......... .. ......, .......... .. ......., .... ......... upravljanja tveganja (risk governance) management tveganj – hr.: primjer: upravljanje rizikom http://www.poslovni.hr/leksikon/upravljanje-rizikom-1564 Upravljanje rizikom (engl. risk management), ili menadžment rizika, proces aktivnosti i pristup menedžmenta usmjeren na ocuvanje imovine i dohodovne moci poduzeca i sprecavanje rizika gubitka, posebice slucajnih i nepredvidenih. management tveganj – srb.: (zgoraj omenjeni slovar te besedne zveze ne vsebuje) * menadžment rizika – identifikovanje, ocenjivanje i klasifikovanje rizika, praceno konkretnim aktivnostima na planu ublažavanja i sprecavanja rizika 15.manager/menedžer, managerka (menedžerka), managerski (menedžerski) Primeri v sobesedilu: pripravo pogodb ureja menedžer113 (IM ravnatelj, poslovodni ravnatelj, urejevalec poslovanja in dela, vrhnji ravnatelj, višji in srednji ravnatelji (IM); SSSJ: manager/menedžer, poslovodnik, poslovodni upravljavec, poslovni zastopnik (v poklicnem športu, popevkarstvu); glej še: poslovodnik, administrator (business administrator, administrator, manager) – oseba, ki sodeluje v poslovodni dejavnosti in na neki ravni 2011 v Managementu: managerji HRM Vec o prvih pojavitvah v poglavju o besedi management. 113 Verjetno je zapis popravila lektorica (iz manager v menedžer). 2011/1); hotelirski managerji (M 2011/1); managerji usklajujejo, povezujejo, managerke v srednješolskem izobraževanju (M 2006/1); srednji manager, vodilni managerji (M 2011/2); širši nabor tudi nemanagerskih, zlasti poslovnih predmetov (IM 2010/2); managersko odlocanje (M 2011/2); menedžerski prevzemi/odkup (v clanku iz intervjuja M 2011/2); kadrovski managerji (2011/2) angl. manager (manageress), managerial nem. Manager (zožen pomen), Direktor, Geschäftsführer (poslovodja – v slovenšcini kalk) fr. gérant, directeur, gestionnaire, manager, administrateur, chef, patron, le responsable etc. it. direttore, gestore, amministratore, manager, capo, responsabile, dirigente, principale, padrone etc. slov. Gigafida: manager/menedžer (Delo, Finance 2008), managerka/menedžerka (Delo, Finance 2008); managersko/menedžersko znanje, managerski/menedžerski prevzemi (Delo, Finance 2008)114 PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: gospodar; vodilni uslužbenec podjetja, direktor, ravnatelj (Termania); poslovodni nadrejeni, odgovorni, linijski vodje (IM, M); poslov(od)ni ravnatelji (IM), vodstveni delavci (M); odlocilni ljudje (IM); managerji oz. direktorji (M) direktor, vodja BSS: direktor, voditelj, menedžer, ravnatelj, vodja (manager); ni zadetkov za managerka, menedžerka, menedžer SAM: ravnatelj opravlja poslovodenje […]; na najvišji ravni ima naziv ravnatelj manager – hr.: a) mčnadžer (mčnedžer) m Definicija 1. strucni voditelj i organizator koji svojom kreativnošcu i idejama upravlja poduzecem, nekom organizacijom, sportskim klubom i sl.; poslovoda, ravnatelj, upravitelj 2. organizator priredaba, nastupa, koncerata i sl. 3. v. posrednik 4. razg. poslovan covjek; poduzetnik, poslovnjak b) menedžer, engl. (manager) upravitelj, posrednik, poslovoda, priredivac, osobito sportskih priredaba; poduzetnik, preduzimac; ravnatelj, direktor, rukovodilac uopce, organizator... primjer: https://www.zicer.hr/Poduzetnicki-pojmovnik/Menadzer engl. manager Poslovoda, upravitelj, direktor, ravnatelj. Osoba koja upotrebljava svoje sposobnosti, strucne vještine i znanja u donošenju odluka sa svrhom da 114 V Delu se dosti pogosteje pojavlja zapis menedžerski. organ (managerial organ) slov. Glosbe: direktor, menedžer, upravitelj, trener, generalni direktor; upraven, vodilen, oblasten, ravnateljski, samostojen hr. Glosbe: menadžer, upravitelj, direktor, ravnatelj, upravnik, voditelj, šef, rukovalac, rukovoditelj, voditeljica, gazda, gospodar, poslovoda, program koji upravlja sustavom, rukovodilac, dirigent, nadredeni, procelnik, trener; menadžerski, upraviteljski, voditeljski, rukovoditeljski, upravni, menadžerski srb. Glosbe: direktor, upravnik, menadžer, m......, ........, m......, ........., ...........; vodeci, rukovodilacki, trenerski, menadžerski (za menadžera), upravni, (sposobnosti) upravljanja, .........i mak. Glosbe: ....... (.........), ..........., ........, ............. (.. .......... ......, .............; angl. account manager), ........, o..........; .......... utjece i vodi druge prema postizanju organiza cijskih ciljeva. Menadžer je osoba koja planira, organizira, koordinira, usmjerava i kontrolira ukupne resurse organizacije i snosi odgovornost za postignute rezultate, ostvarivanje ciljeva i uspješnu upotrebu resursa. Osoba koja izvršava menadžerske funkcije planiranja, organiziranja, kadrovskog popunjavanja, vodenja i kontroliranja. Osoba koja ostvaruje ciljeve angažiranjem drugih da izvršavaju zadace. Oznacava profesionalnog rukovoditelja u poduzetništvu. Menadžer vodi poduzece u ime vlasnika prema postavljenom cilju. Menadžer svoje zadatke obavlja preko drugih ljudi i rezultat njegovog posla ovisi o njihovom radu. Menadžer se ne ocjenjuje po tome koliko radi vec po tome, kakve rezultate ostvaruje poduzece. Razine menadžera: Visoka razina (Top Manager) Srednja razina (Middle Manager) Prva razina, poslovoda (Low Manager) manager – srb.: menadžer (engl. manager prema manage - upravljati) 1. osoba koja rukovodi nekim preduzecem ili delom preduzeca; upravnik, direktor 2. osoba koja nalazi, organizuje i vodi posao osobe ili grupu ljudi u svetu javnih nastupa (sportu, umetnosti, zabavi itd.), agent menadžerski (menadžer) – koji se odnosi na menadžere; koji pripada menadžerima menadžerska bolest – skup zdravstvenih tegoba koje se javljaju kod rukovodecih ljudi usled prenapregnutog nacina života 16. direktor Primeri v sobesedilu: generalni direktor (IM 2010/2), direktorji oddelkov (IM 2011/1), managerji oz. direktorji (M 2011/4); direktorji (vrhnji managerji oz. podjetniki), managerji oz. direktorji (M 2011/2); (opozoriti na) […] povezanost kocevskih svetov zavodov in ravnateljev oz. direktorjev javnih zavodov; predstojniki oz. direktorji omenjenih družb (Gigafida, Delo 2008) nem. Direktor angl. director, manager, (managing director) fr. directeur it. direttore slov. Gigafida: direktor (Delo 2008), lastnik in direktor (Finance 2008) ravnatelj, vrhnji ravnatelj (IM); poslov(od)ni ravnatelji (IM), vodstveni delavci (M); managerji oz. direktorji (M) SSSJ: menedžer; (direktorica) ravnateljica BSS: ravnatelj, šef, gospodar, delodajalec, voditelj SAM: Ni zadetka. direktor . ravnatelj (top manager) – oseba, ki se na najvišji ravni v podjetju ali zavodu ukvarja s poslovodenjem in vpliva na njegovo poslanstvo, strategijo in usmeritev, odgovarja pa lastnikom; ravnateljstvo (glavni ravnatelj in podrocni ravnatelji) direktor . ravnatelj (top manager) – oseba, ki se na najvišji ravni v podjetju ali zavodu ukvarja s poslovodenjem in vpliva na njegovo poslanstvo, strategijo in usmeritev, odgovarja pa lastnikom; ravnateljstvo (glavni ravnatelj in podrocni ravnatelji) direktor – hr.: 1896 v Ljubljanskem zvonu PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: direktor slov. Glosbe: direktor, generalni direktor, menedžer hr. Glosbe: direktor, ravnatelj, upravitelj, voditelj, upravnik, menadžer, nadzornik, poslovoda srb. Glosbe: direktor, ........, rukovodilac, voditelj, lider, voda, .... mak. Glosbe: ........ P.S. V SEA (2005) so navedeni naslednji anglicizmi z istim korenom (direct): direct mail, direct marketing, directory (npr. bolg. direktoriya). direktor a) Definicija 1. onaj koji u radnoj, cinovnickoj hijerarhiji upravlja ustanovom, poduzecem ili važnom jedinicom u organizaciji rada ili djelatnosti [generalni direktor; tehnicki direktor]; ravnatelj, upravitelj b) lat. direktor, 1. namještenik na višem položaju koji uz izvjesnu vecu samostalnost i odgovornost rukovodi poduzecem, ustanovom ili njihovim vecim sektorom; ravnatelj, upravitelj, upravnik primjer: https://vijesti.hrt.hr/538985/direktor-eda-u-morh-u-razgovarao-o-prioritetima-hrvatskog-predsjedanja-eu Izvršni direktor EDA-e, Domecq boravi u službenom posjetu Hrvatskoj nakon održanog neformalnog sastanka ministara obrane EU direktor – srb.: direktor (lat. director prema dirigere – upravljati) 1. glavni rukovodilac ustanove, upravnik (2. poljopr. Sorta americke loze otporne na filokseru; vino od takve loze 3. voj. uredaj za centralno nišanjenje i opaljivanje oružja) 17. planiranje planiranje in kontrola (Pucko) (IM 2011/1); strateško planiranje (Možina) (IM 2009/1) angl. planning nem. Planung fr. planification, préparation, programmation etc. it. pianificazione, programmazione slov. Gigafida: planiranje (Delo, Finance 2008) – sopomenka nacrtovanje je v tem korpusu dosti pogostejša. PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: nacrtovanje, planiranje slov. Glosbe: nacrtovanje, priprava, nacrt hr. Glosbe: planiranje, projektiranje, priprema, pomaganje srb. Glosbe: planiranje, ......... mak. Glosbe: ........., ........ P.S. V slovarju evropskih anglicizmov (Görlach 2005) je izraz planning (npr. bolg. planirane). nacrtovanje: nacrtovanje razvoja, strateško nacrtovanje (IM); nacrtovanje, organiziranje, vodenje, nadzor (M) SSSJ: nacrtovanje, ravnanje BSS: nacrtovanje, predvidevanje SAM: Ni zadetka. nacrtovanje, planiranje –– na podlagi predvidevanja prihodnosti premišljeno opredeljevanje prihodnjega delovanja, ki obsega postavljanje ciljev poslovanja in oblikovanje poslovne politike pa tudi sredstev za njihovo uresnicevanje Tavcar (verjetno zaradi prirocnosti) razlikuje med nacrtovanjem in planiranjem. planiranje – hr.: a) planírati planírati (što) nesvrš. Definicija 1. praviti nacrt, plan, projekt b. stvarati, razradivati plan mjera i utvrdivati vrijeme za izvršenje, ostvarenje kakva zadatka 2. ravnati, poravnavati zemljište 3. pren. namjeravati, smjerati, kaniti [planirati odlazak na more] planiranje – srb.: planirati (fr. planer, plan) 1. izradivati plan, nacrt, projekat 2. utvrdivati plan zadatka i obaveza i vreme njihovog ispunjenja; nameravati, smišljati 3. poravnati neko zemljište po uradenom planu (u geodeziji i sl.) 1869–1887: nemški vir 1895 v Porocilu k nacrtu obcne regulacije stolnega mesta Ljubljane: nacrt (ne plan) 1949 v Odredbi o izvajanju predpisov o planiranju fonda plac v letu 1949 […]: planiranje 4. avij. spuštati se lagano, na planeru ili na avionu s ugašenim motorom 18. koordiniranje Primeri v sobesedilu: nadzor in koordiniranje odnosov na tržnih poteh; koordiniranje programov; koordinirati dejavnosti; koordinacija in nadzor tržnih poti (M 2009/2); angl. coordination, coordinating nem. Koordinierung, Koordination fr. coordination it. coordinamento slov. Gigafida: koordiniranje (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: koordinacija, usklajevanje; uskladitev slov. Glosbe: uskladitev, usklajevanje, koordinacija hr. Glosbe: koordinacija, uskladivanje, uskladanje, koordiniranje, usuglašavanje srb. Glosbe: koordinacija mak. Glosbe: ............, ............ usklajevanje: usmerjanje oz. vodenje in usklajevanje (M): kakovostno usklajevanje (IM) SSSJ: usklajevanje BSS: koordinacija – uskladitev, izravnava, priredje SAM: Ni zadetka. usklajevanje, koordiniranje – delanje, da kaj poteka ob upoštevanju pravil, tako da s cim drugim sestavlja urejeno celoto; uravnavanje soodvisnih dejavnosti usklajevanje, koordiniranje – delanje, da kaj poteka ob upoštevanju pravil, tako da s cim drugim sestavlja urejeno celoto; uravnavanje soodvisnih dejavnosti koordiniranje – hr.: koordinacija Primjeri: https://hr.wiktionary.org/wiki/koordinacija Definicija: (1.1) (ekonomija) Postizanje sklada izmedu osobnih i skupnih napora da se ostvare svrha i ciljevi skupine. https://www.hrleksikon.info/definicija/koordinacija.html koordinacija znacenje koordinacija (lat.), uskladivanje, prilagodivanje, sukladnost. koordiniranje Primjer: 1973 v Javni tribuni: koordinirana akcija https://www.nacional.hr/bozinovic-nije-primjeren-za-koordiniranje-ljudskih-prava-u-vladi/ koordiniranje – srb.: koordinacija (srlat. coordinatio) – uredivanje, uskladivanje, usaglašavanje koordinirati/koordinisati (lat. coordinare, ordinare – urediti) – medusobno uskladiti, uskladivati, urediti, uredivati 19. komuniciranje Primeri v sobesedilu: neposredno komuniciranje z dobavitelji, posredno komuniciranje z dobavitelji prek virtualnega oddelka nabave (IM 2010/1); , trženjsko komuniciranje, (M ……) angl. communication (process) nem. Kommunikation fr. communication it. comunicazione slov. Gigafida: komuniciranje (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: povezava slov. Glosbe: komuniciranje, komunikacija, povezava, sporazumevanje, sporocanje, obcevanje hr. Glosbe: komunikacija, komuniciranje, veza, priopcenje, prijenos podataka srb. Glosbe: komunikacija, ............, veza sporazumevanje (IM) SSSJ: sporazumevanje BSS: komuniciranje, sporazumevanje, sporocanje, obcevanje SAM: Ni zadetka. komuniciranje, prenašanje sporocil – prenašanje sporocil od oddajalca ali oddajnika k prejemniku ali sprejemniku po komunikacijski poti; izmenjavanje misli ob medsebojnih stikih z namenom sporazumevanja komuniciranje – hr.: a) komunicírati komunicírati dv. Definicija 1. održati/održavati komunikaciju s kim 2. saobracati; prometovati Etimologija . vidi komunikácija komunikácija 1986 v Teoriji in praksi mak. Glosbe: ............, ....... Definicija 1. davanje i primanje informacija [usmena komunikacija; pismena komunikacija]; opcenje 2. cin komuniciranja 3. prometna veza izmedu dvaju odredišta (cestom, željeznicom, brodom itd.) Sintagma . sredstva masovne komunikacije sredstva javnog informiranja (novinstvo, radio, televizija) Etimologija . lat. communicatio . communicare: komunicirati Primjer: http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=32686 komunikacija (lat. communicatio: priopcivanje, razgovor). 1. U komunikologiji, razmjena znakova i kombinacijâ znakova medu ljudima (društvena komunikacija), životinjama (životinjska komunikacija), u živim organizmima i tehnickim sustavima, odn. medu njima (tehnicka ili strojna komunikacija). U tehnickom znacenju komunikacija je prijenos informacija, no društvena komunikacija nije jednostavna poput »transporta robe«, kao što je to naglašavao Robert E. Park, nego je ovdje rijec o medusobnom posredovanju znacenja u zajednickom sustavu simbola koje je povezano s covjekovim mišljenjem. Prema I. Kantu misliti se ne može drugacije nego u zajednici s drugima, i upravo misliti u zajednici s drugima bit je društvene komunikacije. komuniciranje – srb.: - komunikacija (lat. communicatio) 1. sporazumevanje, opštenje; saopštavanje (2. veza, spona, dodir, kontakt 3. saobracajna veza, linija, sredstvo, saobracajnica 4. saobracaj) 20. vizija (latinski izvor besede) Primeri v sobesedilu: vizija vodstva, skupna vizija (IM 2010/1, 2); skupna vizija, poslanstvo in strategije, dolocati vizije, poslanstva in cilje (IM 2011/1); inovacijska vizija in strategija (M 2011/1) angl. vision115 nem. Vision fr. vision it. visione slov. Gigafida: (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: vizija slov. Glosbe: vid, domišljija, V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: pojmovanje, privid, videnje BSS: dojemanje, predstava, privid, razumevanje, videnje SAM: Ni zadetka. duhovno videnje organizacije, vizija organizacije – videnje prihodnosti organizacije, ki utemeljuje njeno usmeritev in pomaga posameznikom razumeti, zakaj naj organizacijo podprejo in kako jo lahko podprejo, sproži pa tudi njeno gibanje od ustaljenega poslanstva in temeljnih vrednot do strateških odlocitev, ki jih dopolnjuje glede na spreminjajoce se razmere vizija – hr.: a) 1889–1894 v Ljubljanskem zvonu 115 Za poslanstvo se ne uporablja tujka po nemškem/angleškem zgledu (mission – misija), temvec beseda poslanstvo, ki je zakrito prevzeta iz nemšcine Sendung. fantazija, imaginacija hr. Glosbe: vid, vizija, videnje, pogled srb. Glosbe: vid, vizija mak. Glosbe: ..., .......´..., ..´...., ...´...., .........., ............, ....... v.zija Definicija 1. psih. slika koju stvara mašta bez nužnog uporišta u stvarnom, materijalnom svijetu (u snu, u halucinaciji); prividenje, utvara 2. razg. dalekosežna zamisao o željenom i predvidljivom razvoju dogadaja ili pothvata Etimologija . lat. visio: vid, videnje Primjer: https://razvoj.gov.hr/nacionalna-razvojna-strategija-republike-hrvatske-do-2030-godine/3832 Nacionalna razvojna strategija Republike Hrvatske do 2030. godine je kljucan nacionalni strateški dokument za razdoblje nakon 2020. godine u kojem ce biti definirana vizija razvoja te glavni razvojni prioriteti i strateški ciljevi. vizija – srb.: vizija (lat. visio prema videre) 1. psih. slika stvorena u mašti kao rezultat halucinacije, bez istinskog uporišta u stvarnom svetu, prividanje, utvara 2. dalekosežna zamisao o predvidljivom i željenom razvoju dogadaja ili nekog poduhvata 21. strategija (grški izvor besede) Primeri v sobesedilu: ko je opredeljena strategija, lahko nacrtujemo; vse poslovne odlocitve v podjetju naj bi izhajale iz strategije, vsaka strategija pa iz vizije (IM 2011/1) angl. strategy nem. Strategie fr. stratégie it. strategia slov. Gigafida: strategija (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: strategija slov. Glosbe: strategija, taktika hr. Glosbe: strategija, takticke vještine, plan, shema srb. Glosbe: strategija, .......... mak. Glosbe: .......... V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: nacini postopanja, ravnanja za dosego kakega cilja, taktika (public.) BSS: nacrtovanje, predvidevanje SAM: Ni zadetka. strategija – postopki, nacini za dosego kljucnih in dolgorocnejših ciljev v prihodnosti; temeljna usmeritev pri doseganju ciljev strategija – hr.: strŕtegija a) strategija Definicija 1. vojn. dio ratne vještine koja se bavi pripremom i upotrebom oružanih snaga kao cjeline i u velikim operacijama 2. ekon. utvrdivanje dugorocnih ciljeva poduzeca, države i sl. i nacina njihova ostvarivanja strategija – srb.: strategija (grc. strategia prema strategos – vojni zapovednik) – voj. nauka o veštini ratovanja koja istražuje uzajemne veze politickih, ekonomskih i ratnih elemenata pripremanja i vodenja rata; dugorocni plan vrhovne komande za postizanje pobede 2. ekon. dugorocno planiranje u radu nekog preduzeca 3. fig. nacin na koji se postiže neki cilj (pridevnik: strategijski, strateški) 1934 nemški vir (Stratege der Kriegsgeschichte) 1964 v Knjižnici 22. politika (grški izvor besede) Primeri v sobesedilu: politika podjetja, politika upravljanja, politika organiziranja, slaba ekonomska politika in strategija V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: Ni navedene sopomenke. BSS: dejavnost oblasti, smer politika – iskanje in dolocanje poti in ciljev ter usmerjanje k ciljem politika – hr.: 1709 v latinskem viru (politicus) (IM 2011/1); doseci cilje organizacijske politike (IM 2010/2); kadrovska politika (M 2011/3) angl. policy nem. Politik fr. politique ( principe, stratégie) it. politica slov. Gigafida: politika (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: politika, usmeritev slov. Glosbe: politika, zavarovanje, polica, princip, usmeritev, strategija hr. Glosbe: politika, smjer, polica srb. Glosbe: ........, smer, ....... mak. Glosbe: ....... P.S. V SEA (005) je izraz policy (za bolg. ni primera). SAM: Ni zadetka. politika a) polětika ž Definicija 1. djelatnost koja teži uredenju društva u najširem smislu, uredenju nekih dijelova, institucija ili projekata društva i odnosa medu njima [voditi politiku; zastupati državnu politiku] 2. umijece i nacin vladanja državom, gradom, kompanijom, institucijom [demokratska politika; razvojna politika; nacionalna politika] 3. opce usmjerenje, planiranje i nacin upravljanja djelatnošcu nekog posebnog podrucja društvenog, državnog, privrednog, kulturnog itd. života [komunalna politika; financijska politika; monetarna politika; socijalna politika itd.; politika razvoja sela, otocja, turizma] 4. ponašanje, odnosi i nacin odnošenja države, kompanije, poduzeca, institucije u široj zajednici [ekspanzionisticka politika; hegemonisticka politika; kooperativna politika; miroljubiva politika; izolacionisticka politika] 5. zastupanje interesa neke države, nacije, društvenog sloja, udruženja, grupacije [americka politika; sindikalna politika; cehovska politika] 6. u demokraciji, djelatnost koja teži pridobivanju javnosti za neki program, pridobivanju što više glasaca na izborima kako bi se osvojila ili zadržala vlast [stranacka politika; baviti se politikom] Etimologija . grc. politik. . pólis: grad http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=49240 politika, umijece upravljanja državom ili drugom politickom zajednicom, te svi postupci upravljanja koji se ocituju u organiziranim oblicima društvenoga djelovanja i društvenim institucijama putem kojih ljudi teže ostvarivanju svojih društvenih interesa i reguliranju opcih poslova zajednice. politika – srb.: politika (grc. politikos javni, državni prema polis – grad, državno uredenje) 1. veština i nacin vladanja državom, gradom, institucijom; delatnost koja traži uredenju društva ili poedinih njihovih delova 2. nacin upravljanja, rukovodenja ili planiranja odredene delatnosti; opšte ponašanje prema drugim državama ili poedinim delovima zajednice 23. cilj doseci cilje (organizacijske) politike dosegati cilje, postavljeni cilji, cilji združbe, temeljni namen in cilji (IM 2010/2); kratkorocni cilji (M 2009/2); poslovni cilji (M 2009/4) nem. ziel (sich ein ziel setzen) angl. objective (goal) fr. objectif it. obiettivo slov. Gigafida: cilj (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: cilj (objective), dolgorocni cilj (goal) slov. Glosbe: cilj, objektiv, namen, smoter (objective); gol, cilj, namen hr. Glosbe: objektiv, cilj, svrha (angl. objective); gol, cilj, pogodak (angl. goal) srb. Glosbe: cilj, smjer, ........ (angl. objective); ..., cilj, meta, svrha, šut (goal) mak. Glosbe: ... (objective); ..., ... (goal) P. S. 1 V SEA (2005) je izraz goal (npr. bolg. gol (v nogometu)). P. S. 2 V SNAS (2001) sta izraza golgeter in golgeterski. V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: namen, smisel, smoter, tarca BSS: tarca, namen, pot, smoter, racun SAM: Ni zadetka (objective, goal). cilj – dolocni izid delovanja, ki ga moramo in moremo doseci glede na potrebe in možnosti za njihovo zadovoljitev; razlikuje se od namena smoter podjetja, cilj podjetja –– kar hoce podjetje doseci s svojim delovanjem cilj – hr.: cilj a) c.lj c.lj m Definicija 1. ono u što se gada, što se želi pogoditi [pogoditi cilj; promašiti cilj; pokretni cilj; nepokretni cilj]; meta 2. a. ono što se želi postici, cemu se teži [dosegnuti cilj; postici cilj; u cilju (cega) (kada se iskazuje namjera, cilj ili namjena) radi; u cilju provedbe zakona]; svrha b. teol. ontološki pojam koji se spoznaje kao nešto transcendentalno, tj. konacno spasenje svakog covjeka (razlicit od svakodnevnih ciljeva, usp. 2a) 3. sport mjesto do kojeg se trci i sl. [proci kroz cilj] Etimologija . njem. Ziel 1684 v monografiji Matije Kastelca: nebeshki zyl (jezik: slovenski in latinski) 1899 v Domu in svetu cilj – srb.: cilj (nem. Ziel) 1. objekat koji se gada; meta (živi, nepokretni) 2a ono što se želi postici; svrha, težnja, namera 2b teol. ono što se prepoznaje kao transcendentalno poimanje konacnog spasenja coveka 3. sp. mesto do kojeg je trci, završetak trke i sl. 24. tim, timski Primeri v sobesedilu: v skupinah in timih (M 2009/3); timi (angl. team) ali ekipe (IM 2009/2); skupine oz. timi (IM 2011/2); timsko delo (M 2009/3); timsko delo kot pogoj za kakovost (Delo FT 2008) angl. team, team nem. Manschaft, Team, Gruppe (vir: Glosbe) it. squadra, gruppo, team itd. fr. équipe, groupe, team itd. slov. Gigafida: tim, timski (Delo, Delo FT, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: moštvo, timski: timsko delo (Evrokorpus: skupina, enota, ekipa) slov. Glosbe: ekipa, moštvo, skupina, tim, kolektiv; timski: timsko delo hr. Glosbe: tim, ekipa, momcad, grupa, skupina; timski: timski rad srb. Glosbe: grupa, tim, zaprega; timski (rad) skupina ali tim (IM) timi (angl. team) ali ekipa (IM, intervju) SSSJ: ekipa, moštvo, skupina BSS: moštvo, delovna skupina, društvo SAM: priporocen slovenski izraz: ekipa dopustni slovenski prevod: moštvo, tim tim . delovna skupina (1), moštvo (2) moštvo, tim (team) – delovna skupina z višjo stopnjo medosebnih odnosov delovna skupina, tim (working group, team) – skupina ljudi, ki obcasno ali trajneje opravlja delovne naloge iste vrste in ima svojega vodjo tim – hr.: a) t.m m Definicija 1. term. skupina strucnjaka i specijalista okupljena na kakvu projektu ili zadatku; radna grupa [radni tim; udarni tim] 2. sport dva ili više sportaša/sportašica koji igraju zajedno na istoj strani; momcad, ekipa [muški tim; ženski tim] Etimologija . 1989 timsko delo, tim v Socialnem delu 1949 v Našem delu: zdravstvena ekipa ptujske bolnišnice mak. Glosbe: ..., .....; ...... (......... ...... .. ............ .....) http://www.makedonski.info/show/........... P. S. 1 V SEA (2005) je izraz team (npr. bolg. tim). . engl. team b) momcad, ekipa, družina tim – srb.: tim (engl. team) 1. sp. grupa sportista koji igraju zajedno, ekipa, momcad 2. grupa strucnjaka okupljena oko projekta 25. resurs(i) Primeri v sobesedilu: (rešiti težave) z notranjimi resursi (M 2010/1); (usmerjati se) na lastne notranje resurse (Gigafida, Delo FT 2008) angl. (internal) resources nem. (internen) Ressourcen fr. ressource it. risorsa slov. Gigafida: notranji resursi (Delo FT, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: (notranja) sredstva, notranji viri (Evrokorpus) slov. Glosbe: notranja sredstva, notranji viri hr. Glosbe: unutranji resursi, unutranji izvori, unutranja sredstva, interni resursi srb. Glosbe: (unutrašnji) resursi, rezerve, sredstva, resursi, ....... mak. Glosbe: (.........) ......., ........ P. S. 1: ni zabeleženo v SEA (2005) P. S. 2: V SNAS (2001): resursi viri: redki viri (M); financni viri, viri financiranja (M 2011/2) SSSJ: vir (resurs); zaloga (resursi) BSS: sredstvo, vir, zaloga SAM: prvina, sredstvo, dobrina dopustni slovenski prevod: tvorec neprimerni slovenski prevod: vir ST (2002): vir, zaloga, sredstvo ST (1974): Ni zabeleženo. dejavnik, faktor, tvorec (resource, factor) – kar deluje, vpliva na kaj ali povzroca dogajanje resurs(i) – hr.: a) rčsurs rčsurs (res.rs) m Definicija 1. izvor podrške ili pomoci [dobit cemo novac iz tog resursa] 2. a. sredstvo koje se može profitabilno upotrijebiti b. kapital, imovina 3. (ob. mn) prirodni izvori, prirodna bogatstva jedne zemlje, kraja, regije ili kontinenta Etimologija . fr. ressource: sredstvo, izvor . lat. resurgere: opet ustati . re- + surgere: podici se b) resursi, sredstva, zalihe, izvori prihoda resurs – srb.: resurs (fr. ressource – sredstvo, izvor od lat. resurgere – ponovo 1996 v Casopisu za kritiko znanosti: geotermalni resursi 2012 hrvaški vir (potenciali) ustati) 1. prirodna bogatstva jedne zemlje, podrucja, kraja 2. ekon. ono što se može iskoristiti kao izvor profita 3. kapital, imovina, bogastvo 4. uopšte, izvor finansijske, materialne pomoci * resurs – sredstvo koje je potrebno za ostvarivanje profita (kapital, mašine i oprema, sirovine i materiali …) 26. cloveški resurs(i)/cloveški (intelektualni) kapital/kadri, HR/HRM Primeri v sobesedilu: cloveški resursi (M 2009/2); managerji HRM (M 2011/3); razvoj kadrov (kadrovska razmerja, kadrovski management) (IM 2009/1 HRM: »Cloveški viri ali ljudje z novimi vrednotami?« (navedeno kot literatura v IM 2009/1); odgovorna tudi za podrocje HRM (IM 2009/1); za pomoc pri nacrtovanju, izvajanju in krmiljenju sistema razvoja kadrov in upravljanju sistema ravnanja z ljudmi pri delu (HRM) (navedeno v novostih s podrocja strokovne literature IM 2009/1); intelektualni kapital (IM 2009/1); ravnanje z intelektualnim kapitalom; del cloveškega kapitala organizacije preoblikovati v njen strukturni kapital; vlagajo v znanje in cloveški kapital (IM 2009/2) angl. human resources, personnel, staff (osebje, uslužbenci), cloveški viri (M 2006, IM); kadri; posameznikove zmožnosti (M); kadri, kadrovski delavci, zaposlenci (IM); kadrovski viri, kader (M) kadrovski delavci (IM) cloveški kapital (v prevodu povzetka) (M), intetektualni kapital (IM) SSSJ: Besedna zveza ni navedena. BSS: Ni zadetka SAM: zmožnost cloveka cloveški dejavniki – sodobni izraz za zaposlence in njihove delovne zmožnosti odlocanje o zaposlencih (HRM) – odlocanje, povezano z zaposlovanjem, odpušcanjem osebja, razvijanjem zaposlencev, ureditvijo nagrajevanja, ureditvijo dela, odnosi z zaposlenci itd. cloveški resurs(i)/kadri/HR – hr.: primjer: ljudski resursi https://selekcija.hr/2010/12/ljudski-resursi-ljudski-potencijali-hr-odjeli-sto-je-to/ …prije nisu postojali odjeli ljudskih potencijala u radnim organizacijama, vec „kadrovske službe“ koje su bile odgovorne za zapošljavanje i place. Medutim, danas HR odjeli imaju puno više funkcija i igraju znatno vecu ulogu… 2012 v reviji Annales: demografski viri (demografski resursi – hr.) workforce (delovna sila) nem. Personal fr. ressources humaines, personnel, potentiel (capital) humain, main d'oeuvre it. risorse umane, personale, manodopera slov. Gigafida: cloveški resursi in tehnicna sredstva (Delo 2008) nekdanji Slovenijalesov kader v tujini (Delo 2008); najvišji kadri (Finance 2010); cloveški kapital (human capital) je premoženje posameznika, a hkrati tudi kapital družbe (social capital) (stvarna besedila 2004); cloveški kapital podjetij v primerjavi z njihovim financnim kapitalom (Delo FT 2007); investiranje v cloveški kapital (Delo 2003) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: cloveški viri slov. Glosbe: osebje, zaposleni, delovna sila, kadrovska služba hr. Glosbe: ljudski potencijali, ljudske resurse, ljudski resursi, kadrovska služba srb. Glosbe: ...... ....... mak. Glosbe: ....., ........, ....... ....... P. S. V SEA (2005) sta besedni zvezi human egineering ('the management of industrial labour) in human Ljudski potencijali (human resources – HR) je pojam cije se osnovno znacenje u ekonomiji odnosi na radnu snagu. U velikim organizacijama pojam oznacava pojedince u okviru firme te njihove sposobnosti, ali i na dio organizacije koji se bavi zapošljavanjem, otpuštanjem, treningom i ostalim poslovima vezanim uz osoblje. Pojam ljudski resursi je relatvno nov. Naime, ušao je u upotrebu uz brojne kritike. Dok kriticari izraza smatraju da je on ponižavajuci za ljude jer ih izjednacava s objektom upravljanja, pristalice izraza isticu da time prestaje praksa prema kojoj su svi drugi resursi važniji od ljudi. Pojam ljudski resursi dobiva i novo znacenje – ne oznacava samo zaposlene nego i njihove sveukupne potencijale. cloveški resursi/kadri, HR/HRM – srb.: kadar (fr. cadre – okvir od it. quadro od lat. quadrus cetvrtast) dram. 1. Deo filma snimljen od uklucivanja kamere do njenog zaustavljanja 2. Pravougaoni prostor uokviren filmskom kamerom relations (za. bolg. ni primera). (biti u kadru; izaci iz kadra) kadar, kadrovi 1. Svi pripadnici odredene struke, službe, organizacije i sl.; osoblje 2. Svi oficiri i podoficiri u jednoj vojnoj jedinici; zeleni kadar; ist. (istorijsko) dezerteri iz austrougarske vojske pred kraj prvog svetskog rata kadar, kadra (tur. kadir od ar. quadir) sposoban da nešto ucini * ljudski resursi – kadar kojim raspolaže jedna firma 27. cloveški potencial Primeri v sobesedilu: pomen cloveškega potenciala (M 2011/3); spodbujati k polnemu izkorišcanju njihovih potencialov (potencialov zaposlenih) (prav tam 4); angl. human potential nem. Humanpotenzial (vir: Glosbe) fr. potentiel humain it. potenziale umano slov. Gigafida: cloveški potencial (Delo, Delo FT, Finance 2008); zaradi premajhnega potenciala kadrov (Delo FT 2007) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: clovekove zmožnosti, cloveški potencial slov. Glosbe: clovekove zmožnosti, posameznikove zmožnosti (M 2011/2) SSSJ: Za besedo potencial je navedena sopomenka zmogljivost. BSS: potencial – možnost, zmogljivost, zmožnost, sila SAM: Ni zadetka. Ni zabeleženo. Navedena je samo pridevniška oblika potencialen: možen, skrit, morebiten, potencialen, latenten (potencialne izgube, potencialne potrebe, potencialni kupci, potencialni lastniki). SSKJ: potencial – zmogljivost, zmožnost: razvijati cloveške potenciale cloveški potencial – hr.: Glej št. 26 (Pojam ljudski resursi dobiva i novo znacenje – ne oznacava samo zaposlene nego i njihove sveukupne potencijale). 2016 v Didakti cloveške zmožnosti, cloveški potencial hr. Glosbe: ljudski potencijal srb. Glosbe: ljudski potencijal, potencijal coveka, potencijal ljudskih resursa (human resource potential), ...... .........., ...... .........., .......... ...... mak. Glosbe: ......... .........., .......... .. ....... (human resource potential) cloveški potencial – srb.: potencijal (nem. potential od lat. potentialis) – 1a) energija koju neko ili nešto ima u sebi 1b) sva sredstva kojima se razpolaže u nekoj delatnosti (industrijski, privredni, ratni) 2. mera za jacinu nekog polja sile u odredenoj tacki 3. gram. Glagolski oblik kojim se izražava mogucnost izvršenja radnje, pogodbeni nacin, kondicional * ljudski potencijal – sposobnosti kadra jedne firme 28. kompetenca Primeri v sobesedilu: kompetence za delo; kompetence delavca (IM 2009/1); vodstvene kompetence (IM 2011/2); (pridobivati); kompetence (znanje, vešcine in sposobnosti oz. cloveški in intelektualni kapital); organizacijska kompetenca (M 2011/2) angl. competence nem. Kompetenz fr. compétence, capacité itd. it. competenza, capacitŕ itd. slov. Gigafida: kompetenca (Delo, posameznikove zmožnosti (M 2011/2) SSSJ: pristojnost116 BSS: Ni ustreznega izraza (samo v pomenu pristojnost). SAM: Naveden je izraz: podrocje usposobljenosti zaposlenca (competence field of (an) employee) SSKJ: obseg, mera odlocanja, dolocena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo; podrocje dejavnosti Ni navedeno v slovenskem delu pojmovnika, le v angleško slovenskem delu (v slovarju): angl. competence – pristojnost kompetenca – hr.: kompetčncija a) kompetčncija Definicija 1. djelokrug prava odlucivanja jedne ustanove ili osobe; mjerodavnost, nadležnost 2. priznata strucnost, sposobnost kojom tko raspolaže [strucna kompetencija] 1937 v Uciteljskem tovarišu (v clanku Kateri posli spadajo sedaj v kompetenco prosvetnih oddelkov banskih uprav) 1990 v Anthroposu: kognitivna kompetenca V anglešcini: 67 virov V slovenšcini: 193 virov Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: kompetentnost, usposobljenost slov. Glosbe: kompetenca, usposobljenost, pristojnost hr. Glosbe: sposobnost, kompetencija, strucnost, poznavanje, spremnost, kompetentnost, znanje srb. Glosbe: nadležnost, sposobnost, nadležnost, vlast, ............. mak. Glosbe: ............., .........., .......... 3. lingv. znanje koje govornik ima o jezicnom sustavu vlastitoga jezika Etimologija . njem. Kompetenz . lat. compententia . competere: postizati, biti sposoban b) nadležnost, djelokrug, ovlaštenje neke ustanove ili osobe, mjerodavnost kompetenca – srb.: kompetencija, kompetentnost (fr. competénce od. lat. competere sastati se, sustici se) 1. nadležnost, merodavnost, sposobnost 2. znanje, sposobnost, strucnost 29. mobing, mobing na delovnem mestu Na vrsto mobinga pomembno vplivata hierarhicna ureditev organizacije in slog vodenja. (M 2010/4) angl. mobbing nem. Mobbing fr. harcelement moral, »mobbing« it. molestie, »mobbing« slov. Gigafida: mobing (Delo, nacrtno psihicno nasilje, trpincenje in šikaniranje na delovnem mestu, ki napadenega privede do socialne izolacije zahrbtni napad na posameznika, katerega namen je z neupravicenimi obtožbami, poniževanji, vsesplošnim trpincenjem, SSSJ: sistematicno duševno nasilje, ustrahovanje na delovnem mestu; trpincenje na delovnem mestu BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. SSKJ: Ni zabeleženo. Zabeležena sopomenka: šikaniranje od šikanirati – Ni zabeleženo (tudi ne šikaniranje, pritiski) mobing – hr.: mobbing a) mobbing (izg. mňbing) m Definicija sociol. 1. emotivno zlostavljanje na radnom mjestu, usp. bullying 2. udruživanje suradnika 2008 v Delu in varnosti: nasilje na delovnem mestu (mobing) 116 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje: Kompetence kažejo to, kar dejansko lahko naredite, obenem pa tudi vaš odnos do dela. […] Kompetence predstavljajo izkazan sklop znanja, vešcin, sposobnosti in tudi osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe, custev, vzorcev razmišljanja ipd. https://esvetovanje.ess.gov.si/KajZnam/KajSoKompetence/ Finance 2008); psihicno nasilje na delovnem mestu oz. mobing (Delo 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: nasilje na delovnem mestu, trpincenje na delovnem mestu slov. Glosbe: mobing hr. Glosbe: tlacenje na poslu, zlostavljanje, mobbing srb. Glosbe: m..... mak. Glosbe: m..... P. S. V SEA (2005) je izraz mobbing (za. bolg. ni primera). custveno zlorabo in/ali nasiljem vplivati na posameznikov odhod iz delovne organizacije sovražno in neeticno komuniciranje, ki ga sistematicno izvaja ena ali vec oseb in je praviloma usmerjeno na posamenika mobing (fizicni napad, psihicni napad, napad na komuniciranje, kakovost dela in na socialni položaj zaposlenega M 2010/4 Oz. …. Ali .. namerno povzrocati neprijetnosti, nevšecnosti (šikanirati podrejene) Slovar tujk (1974): mob – (angl. mob iz lat. mobile vulgus 'nestalna množica') – nebrzdana množica; sodrga, drhal, svojat šikana (fr. chicane) – malenkostno sitnarjenje ali nagajanje, ce npr. kdo brez potrebe strogo izvaja kake predpise, da bi komu (zlasti podrejenemu) nagajal šikanacija (gl. šikana) – šikanirati – sitnariti, delati preglavice, nagajati iz zlobe, preganjati koga kako bi se intrigama, ponižavanjima i sl. istjeralo koga s radnog mjesta 3. opcenito: zlocesto uznemiravanje i napastovanje kojemu nije povod seks ili rasizam Etimologija . engl. mobing – srb. mobing mob mob an. žarg. – ljudi loših osobina, najgori sloj u društvu; ološ, šljam, svetina, bagra; rulja, gomila * mobing – svaka vrsta uznemiravanja i zapostavljanja na radnom mestu 30. outsourcing, »outsourcinški« Primeri v sobesedilu: […] strateška partnerstva kakor tudi outsourcing kot samostojna pogodbena metoda (M 2009/2); prenesti izvajanje posameznih storitev (outsourcing) (M 2009/3); zato je outsourcing nujno potreben (Gigafida, Delo FT 2008) angl. outsourcing (offshoring) (externalisation of translation in the EU – vir: Glosbe) nem. Auslagerung, Outsourcing fr. externalisation, outsourcing, délocalisation (d'emplois) it. esternalizzazione, outsourcing prenašanje izvajanja posameznih storitev: organizacije, na katere so prenesli izvajanje posameznih storitev (outsourcing) M SSSJ: Ni zabeleženo. BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. SPFI: zunanje izvajanje dejavnosti Ni navedeno v slovenskem delu pojmovnika, le v angleško slovenskem delu (v slovarju): outsourcing – zunanje oskrbovanje, eksterno oskrbovanje, prepušcanje delovanja oskrbovanje (supply process) – zagotavljanje, da kdo dobi tisto, kar potrebuje; pojem, širši od pojma nabavljanje; npr. pri proizvajanju zajema tudi dostavljanje do notranjega porabnika 2006 v Teoriji in praksi: outsourcing storitev V anglešcini: 7 virov V slovenšcini: 5 virov slov. Gigafida: outsourcing, »outsourcing«, »outsourcing« oz. »contract research« je cedalje mocnejši trend v svetu, najem (proizvodnje oz. storitev) pri drugih izvajalcih, outsourcing oz. dajanje dela v najem (Delo, Delo FT 2008); outsourcing, izdvajanje komercialnih del, zunanje izvajanje dejavnosti (Finance 2008); tako imenovane eksternalizacije (moja opomba: eksternalizacije storitev), ko so podjetja iz svoje dejavnosti izlocala vse, kar ni spadalo v njihovo jedro dela (Delo 1999); eksternalizacija stroškov pomeni, da poskuša vsak investitor cim vec stroškov in problemov […] prevaliti na tako imenovano širšo skupnost (Delo 2002); gre pac za eksternalizacijo stroškov: poskus stroške delovanja naprtiti nekomu drugemu in tako narediti svojo ceno nizko in konkurencno (Delo 2002) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: izloceni posli, oddajanje dela (zunanjim izvajalcem), zunanje izvajanje slov. Glosbe: zunanje izvajanje dejavnosti, oddajanje del zunanjim izvajalcem hr. Glosbe: outsourcing, vanjska usluga, eksternaliziranje, povjeravanje poslova vanjskim izvršiteljima, izdvajanje poslova srb. Glosbe: ......... ......., SSKJ: Ni navedka. SPFI (Slovar poslovnofinancnih izrazov): zunanje izvajanje dejavnosti M 2009/3: dajanje storitev v najem oz. prenesti izvajanje posameznih storitev M 2009/2: samostojna pogodbena metoda Delo FT 2008: outsourcing oz. dajanje dela v najem Delo: najem (proizvodnje oz. storitev) pri drugih izvajalcih Evroterm: zunanje izvajanje Ni navedeno v slovenskem delu pojmovnika, le v angleško slovenskem delu (v slovarju): outsourcing – zunanje oskrbovanje, eksterno oskrbovanje, prepušcanje delovanja oskrbovanje (supply process) – zagotavljanje, da kdo dobi tisto, kar potrebuje; pojem, širši od pojma nabavljanje; npr. pri proizvajanju zajema tudi dostavljanje do notranjega porabnika SSKJ: Ni navedka. angažovanje spoljnih saradnika, outsourcing mak. Glosbe: .........., ............, »outsourcing« (to outsource: .......... ......) P. S. V SEA (2005) je izraz outsourcing (za. bolg. ni primera). SPFI (Slovar poslovnofinancnih izrazov): zunanje izvajanje dejavnosti M 2009/3: dajanje storitev v najem oz. prenesti izvajanje posameznih storitev M 2009/2: samostojna pogodbena metoda Delo FT 2008: outsourcing oz. dajanje dela v najem Delo: najem (proizvodnje oz. storitev) pri drugih izvajalcih Evroterm: zunanje izvajanje outsourcing – hr.: Bolje je hrvatski outsourcing > izdvajanje (posla) Izraz outsourcing u engleskome jeziku oznacuje davanje odredenoga posla vanjskim dobavljacima (uzimanje vanjskih dobavljaca za odredeni posao), koji primjenjuju tvrtke kako bi smanjile troškove koji nastaju podmirivanjem potrebe za djelatnostima koje im nisu temeljne (uglavnom je rijec o uslužnim djelatnostima: cišcenju, održavanju, prijevozu, zaštiti i sl.). U hrvatskome se jeziku engleski izraz outsourcing poceo upotrebljavati u gospodarstvu i u medijima kako bi se oznacio jedan od mogucih modela racionalizacije poslovanja (uz spin-off i in house). On oznacuje izdvajanje posla / poslovnih procesa (ugovaranje posla / poslovnoga procesa s vanjskim dobavljacem), a posljedica je toga uzimanje vanjskih dobavljaca (za odredeni posao / poslovni proces). Kao zamjenu za naziv outsourcing predlažemo hrvatski naziv izdvajanje (posla). http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/znate-li-sto-je-outsourcing---334372.html http://www.poslovni.hr/hrvatska/sto-je-to-outsourcing-i-kako-je-u-hrvatskoj-dobio-negativne-konotacije-270599 http://www.vecernji.hr/hrvatska/ustavni-sud-mogao-bi-reci-da-je-referendum-nepotreban-977169 http://www.24sata.hr/politika/tri-koraka-unatrag-vlada-je-ipak-odustala-od-outsourcinga-384551 outsourcing – srb.: (Zgoraj navedeni slovar ne vsebuje te besede.) * outsourcing – davanje odredenog posla spoljnim dobavljacima (drugim subjektima) koje primenjuju firme u cilju smanjivanja troškova; uglavnom su u pitanju poslovi koji za firmu nisu primarni (cišcenje, prevoz, obezbedenje …) 31. marketing, marketinški/trženjski Primeri v sobesedilu: angl. marketing primeri besednih zvez: financne storitve in marketing; relacijski marketing (M 2009/1, 2); relacijski marketing, marketing relacijskih mrež (M 2009/3), direktor marketinga; dobro marketinško potezo (Gigafida, Delo 2008) tudi: trženjski odnosi, trženjske transakcije, trženjska veda (M 2009/2) angl. marketing, marketing (prid.) nem. Marketing, Vermarktung fr. marketing, commercialisation, merchandising it. marketing, commercializzazione, mercatilizzazione slov. Gigafida: marketing, marketing (trženje) (Delo 2008); marketing (Finance 2008); marketinški (Delo 2008), marketingški (Delo Revije 2003) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: marketing, trženje; marketinški: marketinški zasuk slov. Glosbe: trženje, marketing, trženje: trženje kot poslovna funkcija (M 2011/3) SSSJ: trženje BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. marketing . tržništvo marketing . trženje tržništvo, marketing – zasnova povezav med podjetji na trgih v dani gospodarski ureditvi; trženje117 jim omogoca uspešno trgovanje trženje – celota pripravljalnih dejavnosti v zvezi s prodajanjem (prodajno trženje) pa tudi z nakupovanjem (nakupno trženje), zajema predvsem raziskovanje prodajnega/nakupnega trga, proucevanje prodajanja/nakupovanja, pospeševanje prodajanja ter ustrezno nacrtovanje prodajnega/nakupnega poslovanja na vseh dosedanjih in možnih trgih s ciljem zadovoljiti želje strank in hkrati uresnicevati podjetniške cilje, pa tudi pripravljanje izvajanja prodajnega/nakupnega 1973 v Dogovorih: marketing v bankah prodaja, trgovanje; marketinški, trženjski hr. Glosbe: marketing, prodavanje, istraživanje tržišta, prodaja, reklamiranje, tržništvo, kupoprodaja, trgovanje, trgovina, trženje; marketinški/-a srb. Glosbe: ........., marketing; marketinški, ...........: ........... ........ (chief marketing officer) mak. Glosbe: ........, ...........; ........... P. S. 1 V SEA (2005) je izraz marketing (npr. bolg. marketing z naglasom na prvem ali na drugem zlogu). P. S. 2 V SNAS (2001) sta izraza market (manjša samopostrežna ali prodajalna prehrambenih izdelkov) in marketing (1. »populariziranje« in prodajanje izdelkov ali storitev, ki vkljucuje raziskavo tržišca, oglaševanje idr. 2. oglaševanje (reklame), še posebej na radiu in televiziji) poslovanja in koncno njegovo nadziranje; trženju sledi izvajanje prodajanja oz. nakupovanja trženje – pod 1)– skupaj z izvajanjem prodajanja oz. nakupovanja TST: trženje – proces nacrtovanja, razvijanja in uresnicevanja strategij, ki se nanašajo na razvoj izdelkov in storitev, oblikovanje cen, tržno komuniciranje in distribucijo za zadovoljitev potreb potrošnikov in ciljev podjetja marketing – hr.: mŕrketing a) mŕrketing Definicija term. ukupnost radnji i organizacije rada na propagandi, reklami i osvajanju tržišta ili javnog mišljenja; proces kojim su usuglašeni i zajednicki osmišljeni svi elementi prodaje nekog proizvoda b) marketing, trgovanje, prodaja robe na tržištu, sve djelatnosti u vezi s boljim plasmanom trgovacke robe marketing – srb.: (eng. marketing) 1. Skup organizovanih aktivnosti usmeren na plasman robe na tržište i osvajanje kupca, pocev od reklamiranja i informisanja 117 Morda je mišljeno tržništvo. do cina prodaje. Markerting psih. – grana primenjene prihologije koja se bavi psihološkim pitanjima tržišta: oglašavanjem, nacinom prodaje, licnošcu prodavca i kupca, izgledom proizvoda itd. 2. (u obicnosm govoru) – reklama; propaganda (politicki) 32. imidž (podjetja) Primeri v sobesedilu: (izgubljati na) ugledu, kakovosti in imidžu; prepoznaven imidž (M 2009/1, 2) tudi: image profesorja (Gigafida, Delo 2002) angl. (company/corporate) image nem. Image (Firmenimage, Unternehmensimage, »corporate image«; Markenimage) (vir: Glosbe) fr. image d'entreprise, image de marque itd. it. immagine azziendale, immagine della societŕ itd. slov. Gigafida: imidž/image (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: imidž slov. Glosbe: podoba, imidž, slika (in identiteta (gospodarske) družbe) hr. Glosbe: imidž, image, ugled (poduzeca) srb. Glosbe: ......, ....., imidž, ugled (firme/preduzeca) mak. Glosbe: ...., ......, (.......... .....) V obravnavanih revijah nisem zasledila sopomenke za ta izraz. SSSJ: videz BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. SSKJ: videz, zunanja podoba (žarg. imidž, image) TST (Terminološki slovar trženja): podoba Ni navedeno. TST (Terminološki slovar trženja): podoba – splošna predstava obcinstva o podjetju, njegovih izdelkih, oglaševanju, odnosih z javnostmi, poštenosti, zaupanju itd. imidž – hr.: ěmidž a) ěmidž Definicija term. izgled i ponašanje prema publici, javnosti ili društvu u cjelini, slika ili dojam kao predodžba o kome [imidž zavodnika; imati dobar imidž] Etimologija . engl. image . stfr. image . lat. imago: slika imidž – srb.: imidž (eng. image od stfr. Image od lat. imago slika) predstava koju javne licnosti svojim izgledom i Beseda image v besedilih v anglešcini: 2012: image v Managing Global Transitions – slovenska revija, ki izhaja v anglešcini P. S. 1 V SEA (2005) je izraz image, tudi image-maker (npr. bolg. imidzh, imidzh-meikur). P. S. 2 V SNAS (2001) so naslednji izrazi: image/imidž, image-maker/imidžmejker, imaging/imidžing ponašanjem, stvaraju o sebi kod publike 33. rivalstvo Primeri v sobesedilu: rivalstvo v dejavnosti, substituti in vstop novih konkurentov (M 2009/2) angl. rivalry nem. Rivalität fr. rivalité, compétition, concurrenze it. rivalitŕ, competizione, concorrenza slov. Gigafida: rivalstvo (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: tekmovalnost (Evrokorpus) slov. Glosbe: rivalstvo, tekmovanje, boj, kosanje hr. Glosbe: suparništvo, nadmetanje, takmicenje, rivalstvo, konkuriranje, natjecanje, rivalstvo, rivalitet srb. Glosbe: nadmetanje, rivalstvo, konkurencija, suparništvo, rivalitet mak. Glosbe: ........., ......... (......... ...... .. ............ .....) tekmovalnost (IM) konkurenca, konkurencnost (IM, M) SSSJ: konkurenca, rivaliteta, dejstvo, da je kdo tekmec koga BSS: tekmovalnost, tekmovanje, nasprotje SAM: Ni zadetka. SSKJ: dejstvo, da je kdo tekmec koga (rivalstvo/rivaliteta: politika rivalitete – politika tekmovanja (public,)) rivalstvo . poslovna tekmovalnost (poslovna) tekmovalnost, konkurencnost, rivalstvo (competitiveness, rivalry) – znacilnost poslovno-tekmovalnega (poslovna) tekmovalnost podjetja, konkurencnost podjetja, (competitiveness of enterprise) – lastnost, znacilnost podjetja, da poskuša z boljšim ali cenejšim blagom ali pa z boljšimi ali cenejšimi storitvami prekositi poslovne tekmece rivalstvo – hr.: rěval a) rěval Definicija suparnik, takmac, konkurent . njem. Rival . lat. rivalis: dosl. koji ima zajednicki tok . rivus: struja, tok rivalstvo riválstvo Definicija odnos, postupak ili osobina Ni zadetkov. rival 1989 v Dialogih rivala [osjecati rivalstvo] b) rival, takmac, suparnik, sunatjecatelj, konkurent rivalstvo – srb.: rivalstvo, rivalitet (v. rival) – suparništvo, nadmetanje, takmicenje 34. repozicioniranje Primeri v sobesedilu: repozicioniranje blagovne znamke (M 2009/3); (doseci) predvsem s cenovnim repozicioniranjem (Gigafida, Delo FT 2008) angl. repositioning nem. Umpositionierung, Neupositionierung (pozicija) Position, Stellung fr. repositionnement it. riposizionamento slov. Gigafida: repozicioniranje (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: prilagajanje, premešcanje slov. Glosbe: premešcanje, ponovna namestitev hr. Glosbe: restavracija, obnova srb. Glosbe: ............... mak. Glosbe: ............... V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: Ni zabeleženo. (samo: pozicija – položaj, stališce) BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. pozicioniranje . dolocanje položaja – dolocanje možnosti ali ugleda, ki ga ima kdo ali kaj v primerjavi z drugimi (repozicioniranje – ponovno dolocanje položaja; na novo dolociti položaj) TST: repozicioniranje spreminjanje trga (vstop na nove tržne segmente, pridobivanje novih kupcev), spreminjanje izdelka in spreminjanje sestavin trženjskega spleta, da bi podjetje ohranilo ali povecalo doseženo raven prodaje. pozicioniranje . dolocanje položaja – dolocanje možnosti ali ugleda, ki ga ima kdo ali kaj v primerjavi z drugimi (repozicioniranje – ponovno dolocanje položaja; na novo dolociti položaj) TST: repozicioniranje 2009 v Managementu spreminjanje trga (vstop na nove tržne segmente, pridobivanje novih kupcev), spreminjanje izdelka in spreminjanje sestavin trženjskega spleta, da bi podjetje ohranilo ali povecalo doseženo raven prodaje. repozicioniranje – hr.: pozicionírati a) pozicionírati (koga, se) dv. Definicija doci/dolaziti, postaviti/postavljati se na neki povoljan položaj 1. u odnosu na neki predmet [pozicionirati brod; pozicionirati bušotinu] 2. u hijerarhiji vlasti, politike itd. [visoko pozicioiran koji je na visokom položaju, koji je postavljen na visok položaj, koji je visoko u hijerarhiji ili na ljestvici moci] Primjeri: https://profitiraj.hr/pozicioniranje-proizvoda-prema-potrosacu-konkurenciji-aktivnostima/ Kad poduzece nije zadovoljno pozicijom svoga proizvoda ili marke na tržištu, može provesti repozicioniranje što znaci utvrdivanje i odredivanje nove pozicije na tržištu. Pozicioniranje ovisi o namjerama poduzeca, njegovim ciljevima, mogucnostima i sposobnostima da ucini ono s cime ce potrošaci biti zadovoljni. repozicioniranje – srb.: pozicionirati (nm. pozitioniren, pozicija) postavit, postavljati u odredeni položaj, u prostoru ili u društvenoj hierarhiji * repozicioniranje – zauzimanje nove pozicije izazvane promenjenim okolnostima 35. insajderstvo Primeri v sobesedilu: prevare in podobna nemoralna ravnanja (neeticne odlocitve, zlorabe, zmote, racunovodski škandali, kriminalna dejanja, sleparska .nancna porocila, kraja premoženja, tržne manipulacije, nepooblašcena posojila managementu, insajderstvo ipd.) (M 2010/1) angl. insider trading, insider dealing nem. Insider-Geschäfte, Insiderhandel (vir: Glosbe) fr. délits d'initié, opérations d'initiés, transactions d'initiés it. insider trading, aggiotaggio, abuso di informazioni privilegiate slov. Gigafida: insajderstvo (Delo, Finance 2008); insajderstvo oz. uporaba informacij za lastne V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: Ni zabeleženo. BSS: Ni zadetka. SAM: Ni zadetka. SPFI (Slovar poslovnofinancnih izrazov): insiders – osebe z dostopom do notranjih informacij Slovar novejšega besedja slovenskega jezika: zloraba notranjih informacij v ustanovi, zlasti financni Finance: nezakonito izkorišcanje notranjih informacij pri trgovanju z vrednostnimi papirji https://www.finance.si/170503 trgovanje z notranjimi informacijami, trgovanje z internimi informacijami – trgovanje, ki poteka na podlagi notranjih informacij, s katerimi razpolagajo dolocene osebe insajderstvo – hr.: insider a) insider (izg. insŕjder) m Definicija 1. covjek koji unutar jedne skupine djeluje za racun druge skupine 2. ekon. onaj koji unutar poduzeca ima povjerljivu ulogu i važan položaj (ima pristup povjerljivim informacijama) Primjeri: https://www.rrif.hr/clanak- Ni zadetkov. (Žurnal 2008, 25. april; Delo 2018, 21. april) financne interese (Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: trgovanje na podlagi notranjih informacij, trgovanje na podlagi notranjih zaupnih informacij slov. Glosbe: trgovanje na podlagi notranjih informacij (insider trading); trgovanje na podlagi notranjih informacij, trgovanje z notranjimi informacijami (insider dealing) hr. Glosbe: zloupotreba povlaštenih informacija, zloupotreba povlaštenih informacija u prometu vrijednosnih papira (insider trading), trgovanje na temelju povlaštenih informacija, manipuliranje trgovanja (insider dealing) srb. Glosbe: ........ .. ........... .............. ........... (insider trading); insajder bave, dilovanje, insajderske prodave, unutrašnji dogovori, trgovina iznutra je krivicno delo, ....... .......... ............(insider dealing) mak. Glosbe: ......... ........ (insider trading); ........... (samo pridevnik) (insider dealing) P. S. V SEA (2005) sta izraza insider in insider dealing/trading (za bolg. ni primera). 3126.html Clanak: Zabrana trgovanja povlaštenim informacijama (insider trading) u pravu Europske unije i hrvatskom pravu insajderstvo – srb.: insajder (eng. insider prema inside iznutra) 1. Onaj koj unutar jedne grupe deluje za racun neke druge grupe 2. Onaj koji u preduzecu ima važan položaj i pristupi poverljivim informacijama * insajderstvo – nezakonito korišcenje internih informacija insajder – osoba koja nezakonito koristi interne informacije 36. (financna) sanacija/saniranje Primeri v sobesedilu: proces izvajanja saniranja in revitalizacije (IM) V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: saniranje, izboljšanje neugodnega financnega stanja dolocene organizacije s financnimi in organizacijskimi sanacija (financial rehabilitation) – posledek saniranja, saniranost 1913 v Uciteljskem tovarišu (sanacija Zavezinih listov) 1968 v Javni tribuni (uspešna angl. (financial) rehabilitation/reconstruction/reorganization, (recapitalization) nem. Assanierung, Sanierung fr. redressement financier, réhabilitation financiere itd. it. risanamento finanziario, sanatorie finanziarie, riabilitazione finanzaria slov. Gigafida: sanacija (Delo, Finance 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: financna sanacija (IATE) slov. Glosbe: sanacija, rehabilitacija, povecanje kapitala hr. Glosbe: sanacija, saniranje, dokapitalizacija, rekapitalizacija, obnova kapitala srb. Glosbe: dokapitalizacija mak. Glosbe: ................; ........, ...... (.. # ......... .. .........), .............. (.. .........) (......... ...... .. ............ .....) ukrepi BSS: izboljšanje, popravilo, rešitev, ureditev, ozdravitev SAM: Ni zadetka. Slovar poslovnofinancnih izrazov: Ni izrazov sanacija, rehabilitacija, reorganizacija, dokapitalizacija saniranje (financial rehabilitation process) – vzpostavljanje gospodarske in financne sposobnosti za nadaljnje poslovanje z ukrepi, kot so odprava razlogov za izgubo ali trajnejše placilne nesposobnosti sanacija – hr.: sanácija a) sanácija Definicija cin koji se poduzimlje radi ozdravljenja, izljecenja ili poboljšanja (u gospodarskom, politickom ili društvenom smislu) [sanacija poduzeca] Etimologija . lat. sanatio: lijecenje sanacija – srb.: sanacija (lat. sanatio lecenje) niz postupaka preduzetih u cilju pripravljanja prilika u privredi (rede u politici ili u društvu) rehabilitacija – srb.: rehabilitacija – uspostavljanje, povracaj izgubljenih prava; vracanje u ranije stanje; vracanje dobrog glasa (casti) http://recnik.biz/srpsko-srpski sanacija tekstilne tovarne v Medvodah) 37. funkcija Primeri v sobesedilu: funkcija naloga: organizacijska naloga managementa (IM SSSJ: Ni zabeleženo. Funkcija – navedeno je 5 pomenov: 1926 v Ljubljanskem zvonu (funkcije pesništva) upravljanja, ravnateljevanja in izvedbe118 (IM 2009/1) kadrovska funkcija (IM 2011/1) funkcija ravnateljevanja (IM 2010/2) angl. function nem. Funktion fr. fonction it. funzione slov. Gigafida: funkcija upravljanja cloveških virov (Finance 2009); je imelo funkcijo upravljanja.119, visoke vodstvene funkcije funkcija predsednika uprave (Delo, Sobotna priloga 2007) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: funkcija, naloga (namen,dolžnost) slov. Glosbe: funkcija hr. Glosbe: funkcija, uloga, dužnost itd. srb. Glosbe: ........, funkcija mak. Glosbe: ........ 2010/2) BSS: naloga, vloga (položaj, mesto, služba, dolžnost, delo, delovanje opravilo, opravljanje,)120 SAM: Ni zadetka. 1. podrocje nalog 2. službena dolžnost 3. službeni položaj 4. vloga 5. naloga (stvari) – kar kaj opravlja glede na svojo zmogljivost funkcija – hr.: fůnkcija a) fůnkcija Definicija 1. položaj u službi [biti na funkciji, razg. biti na (visoku) položaju]; djelatnost, djelovanje, uloga, zadatak 2. biol. specifican rad organa i uopce rad organizma [fizicke, mentalne funkcije] 3. posebna svrha zbog koje tko ili nešto postoji ili djeluje [biti u funkciji služiti svojoj svrsi, namjeni; raditi, biti aktivan; staviti u funkciju pokrenuti što] 4. mat. preslikavanje s jednog skupa na drugi, kod kojeg je svakom elementu prvoga pridružen jedinstveni element drugoga skupa 5. inform. u nekim kompjuterskim jezicima izraz za 118 To so organizacijske funkcije – prvi dve omenjeni sta oblastveni organizacijski funkciji. 119 Obcinsko predstojništvo je predstavljalo izvršilno oblast in je imelo funkcijo upravljanja. Že po zakonu iz leta 1849 […] obcinsko predstojništvo (Gemeinde Vorstand (vorstand – zapisano z malo)) v Kog: Krajepis in zgodovinopis (Luskovic 2009, vir: drugo). 120 Za tukajšnji kontekst sta ustrezni prvi dve sopomenki. Že po zakonu iz leta 1849 […] obcinsko predstojništvo (Gemeinde Vorstand (vorstand – zapisano z malo)) v Kog: Krajepis in zgodovinopis (Luskovic 2009, vir: drugo) rutinu, potprogram Sintagma . funkcija potražnje ekon. dovodi u medusobnu vezu odabrane, bitne elemente te pokazuje kako njihova promjena djeluje na potražnju za nekim dobrom; funkcija potrošnje ekon. pokazuje udio potrošnje u dohotku potrošaca; funkcija proizvodnje ekon. tehnološki odnos izmedu kolicine nekog proizvoda i kolicine proizvodnih faktora potrebnih za njegovu izradu; b) funkcija; djelovanje, djelatnost, zadatak, obveza, dužnost, posao, rad; svrha, cilj, namjena; služba, zvanje, zaposlenje, položaj, mjesto, poziv funkcija – srb.: funkcija (lat. functio prema fungi vršiti, služiti) 1.a delatnost, zadatak, obaveza, dužnost; posao, rad 1.b služba, zvanje, položaj 2. biol. specificni rad organa, rad organizma uopšte 3. svrha, namena, cilj 4. mat. zavisna promenljiva velicina koja se menja zavisno od menjanja druge velicine, tz. argumenata 38. motiviranje Primeri v sobesedilu: motiviranje zaposlenih (IM 2011/2) angl. motivating (motivation) nem121. Motivierung fr. motivation it. motivazione, stimolo itd. slov. Gigafida: ucinkovitejše investicijske politike, kontrole in motiviranja menedžmenta (Delo 2008), motiviranje kadrov (Delo 2008), motiviranje zaposlenih (Delo 2008), sistem(a) nagrajevanja in motiviranja (Delo FT 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: nacrtno vzpodbujanje, motiviranje, motivacija; spodbuda, spodbujanje (angl. motivation) slov. Glosbe: motivacija, motiv, vzgib itd. hr. Glosbe: motivacija, motiv, pobuda, stimulacija itd. srb. Glosbe: .........., ....., motiv mak. Glosbe: .........., ............, ..... V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: motivacija – spodbuda BSS: Ni zadetka. CJVT: (motivacija) vzpodbuda SAM: Ni zadetka. SSKJ: motivirati – spodbuditi, navdušiti Snoj 1997: motiv - tujka, prevzeta prek nem. Motiv v enakih pomenih iz srlat. motivus 'spodbuda, razlog za premik, dejanje’ motiviranje – spodbujanje motiviranje – hr.: mňtiv a) mňtiv m Definicija 1. psih. ono što pokrece na neku djelatnost, poticajna okolnost; cilj, pobuda, svrha Etimologija . fr. motif . srlat. motivus: koji služi pokretanju . lat. movere: pokretati motivírati motivírati (koga, što, se) dv. Definicija 1. (što) iznijeti/iznositi motive, obrazložiti/obrazlagati 2. (koga, što, se) dati/davati poticaj, motiv (1) cemu b) motiv; poticajni razlog, povod, pobuda za neko djelovanje; misao vodilja motivirati; obrazložiti, pružiti dokaze, motive, razloge, potkrijepiti 1984 v Naši skupnosti (vecje motiviranje delavcev) 1887: motiv (po motivih pesmi) v Ljubljanskem zvonu 121 Kjer je navezava tudi na nemški strokovni izraz – poleg angleškega ali pa tudi brez – je bilo smiselno navesti še nemško, saj je verjetno, da je beseda v slovenšcino prišla iz oziroma preko nemšcine. Isti koren v nemšcini in anglešcini pa kaže tudi na to, da obstaja verjetnost, da je beseda že v ta dva jezika sprejeta iz drugih jezikov (najverjetneje iz latinšcine ali gršcine). Poleg tega je smiselno navesti nemško besedo/strokovni izraz tudi v primerih, kjer se kaže vpliv anglešcine na nemšcino in kako je ta izraz sprejet v nemšcini. Ce ima izraz tudi v francošcini in italijanšcini isti koren, je velika verjetnost, da je internacionalizem. motiviranje – srb.: motivacija (motivisati) (nlat. motivatio, motiv) 1. iznošenje, obrazloženje pobuda koje su uticale na izvestan postupak, opredeljenje motiva (u književnom delu) 2. psih. skup posticaja, pobuda koji coveka pokrecu na aktivnost 39. kontroliranje Primeri v sobesedilu: okolje kontroliranja (M 2009/4) angl. control /controlling nem. Kontrolle, Überwachung fr. contrôle it. controllo slov. Gigafida: zagon, planiranje, izvajanje, spremljanje in kontroliranje (Delo 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: kontroliranje slov. Glosbe: nadzor hr. Glosbe: kontroliranje srb. Glosbe: k......., kontrolisanje Angl.- hr./srb. slovar (Filipovic 1990): nadzor, pregled, kontrola, upravljanje itd. mak. Glosbe: ............, k....... nadziranje (nacrtovanje, organiziranje, usmerjanje oz. vodenje in usklajevanje, nadziranje) (M 2006/1) SSSJ: kontrolirati – obvladovati, pregledovati, preveriti, preverjati BSS: nadziranje, pregledovanje CJVT: nadzor idr. SAM: kontroliranje, nadzorovanje, obvladovanje (dopustni prevod: kontrola) SSKJ: motivirati – spodbuditi, navdušiti kontrola – sprotni pregled angl. control process122 – kontroliranje, sprotno pregledovanje kontroliranje – hr.: kontrolírati a) kontrolírati (što, koga, se) Definicija 1. provesti/provoditi, obaviti/obavljati kontrolu, podvrgnuti/podvrgavati kontroli 2. imati potpun uvid u što, imati prevlast [kontrolirati situaciju] kontróla Definicija 1. ukupnost uvida i pracenja cinjenica i stanja oko jedne osobe, pravne osobe i pojmova u društvu i prirodi 1924 v Uciteljskem tovarišu (glavna kontrola je ustavila izplacilo) 122 Za razliko od angl. controlling, slov. kontroling – sodobna nemška razlicica oblikovanja informacij za notranje potrebe v organizaciji. [med. ici na kontrolu; provoditi kontrolu]; nadzor, pregled, provjera 2. meton. ustanova ili osobe koje obavljaju kontrolu [carinska kontrola] b) kontrola; pregled, nadzor, nadgled, provjeravanje kontrolirati; vršiti nadzor, pregled; paziti, nadgledati, nadzirati, pregledavati kontroliranje – srb.: kontrola (fr. contrôle, eng. control) 1.a nadzor, proveravanje, nadgledanje 1.b osobe ili ustanove koje vrše nadzor 2. moc, prevlast, vladanje necim 40. poslanstvo (podjetja, organizacije) »domaci izraz« oz. zakrito prevzeti izraz – prenos pomena iz nem. Sendung; angl. mission Primeri v sobesedilu: oblikovanje poslanstva podjetja (IM 2009/1); svoje želje (vizijo, poslanstvo) (IM 2009/1) nem. Sendung (Mission) angl. mission V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: poslanje (star.), zvanje (zastarelo); odposlanstvo, poslaništvo BSS: misija, odposlanstvo, poslaništvo idr. – ne ustreza kontekstu CJVT: poklicanost123 (misija, naloga) SAM: Ni zadetka. poslanstvo – kar je smisel, bistvo dejavnosti, obstoja koga ali cesa poslanstvo – hr.: poslánstvo a) poslánstvo Definicija 1. poslanje, misija 2. a. niže predstavništvo jedne države u drugoj b. meton. zgrada u kojoj je predstavništvo 3. skup ljudi poslan s 1927 v Uciteljskem tovarišu (kulturno poslanstvo uciteljstva) fr. mission it. missione slov. Gigafida: ekipa dosledno izvaja poslanstvo sklada (Delo 2008) PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: poslanstvo (misija – ne ustreza temu kontekstu) slov. Glosbe: poslanstvo (odposlanstvo, misijon, naloga, delegacija) hr. Glosbe: misija (zadatak, zadaca, poslanje, poslanstvo, poziv) srb. Glosbe: misija, ...... (zadatak, obaveza, poslanstvo) Angl.- hr./srb. slovar (Filipovic 1990): angl. mission – poslanstvo, izaslanstvo (slov. predstavnišvo), zadaca, misija itd. mak. Glosbe: ......, .......... (narocilo, poslanstvo), ...... kakvim zadatkom poslanstvo – srb. 1. zadatak, misija 2. diplomatsko predstavništvo jedne države u drugoj; zgrada u kojoj se to predstavništvo nalazi Recnik srpskoga jezika 2011 misija – nalog, zadatak; poslanstvo, izaslanstvo sa narocitim ciljem, poslanje; diplomatsko pretstavništvo u odredenoj državi; društvo ili ustanova za obracanje nevernika u pravu veru, narocito kot katolika. (lat.) http://recnik.biz/srpsko-srpski 41. kadrovik izhaja iz besede kader (prevzeto po zgledu nem. Kader in rus. kádry iz francošcine). Primeri v sobesedilu: Kadroviki so v organizacijah prvotno opravljali socialno vlogo. […] da gre lahko za doloceno eticno neobcutljivost kadrovikov (M 2011/3) angl. HR managers/experts/recruiters nem.: Personalchef, Personalleiter it.: responsabile delle risorse umane V obravnavanih revijah ni sopomenke za ta izraz. SSSJ: Ne vsebuje besede kadrovik. SP 2001 in Slovenski etimološki slovar: kadrovik in kadrovnik kadrovec – kdor služi kadrovski rok; zeleni kadrovec – med prvo svetovo vojno dezerter avstrijske vojske, ki se skriva v gozdovih BSS: kadrovnik CJVT: kadrovska referentka, kadrovski referent, kadrovnik SAM: Ni zadetkov. kadrovik SSKJ: kadrovik – med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politicni delavec, ki skrbi zlasti za moralno-politicna vprašanja na dolocenem podrocju; uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvršcanje delavcev, uslužbencev (z oznako publ.) Slovar tujk (1974): Ne vsebuje besede kadrovik, samo izraz kadrovski referent. 123 angl. calling (poklic); nem. Beruf (poklic). fr.: recruteur, responsable/directeur des ressources humaine slov. Gigafida PREVODI IZ ANGLEŠCINE slov. Evroterm: - slov. Glosbe: - hr. Glosbe: hr. poslodavac idr. srb. Glosbe: direktor ljudskih resursa, dro mak. Glosbe: - Srbohr.-slovenski slovar (Jurancic1955): samo izraz kadrovac (slov. prevod: kadrovec) Veliki slovar tujk (2002): kadrovik – uslužbenec, ki skrbi za namešcanje, razvršcanje delavcev (z oznako publ.); med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politicni delavec, ki skrbi zlasti za moralno-politicna vprašanja na dolocenem podrocju (z oznako zgod.) kadrovik – hr.: a) kadrovik – onaj koji prati rad i ponašanje kandidata za odredene funkcije i predlaže njihova postavljanja i unapredenja b) Ni rezultatov c) Ni rezultatov Rjecnik hrvatskog jezika (Anic 1991): kadrovik – onaj koji bira kadrove kadrovik – srb.: kadrovik – službenik koji je zadužen za kadrovski sastav preduzeca, ustanove i sl.; aktivnik oficir ili vojnik koji pripada stalnom kadru kadrovac – onaj koji služi obavezni vojni rok u stalnom kadru (fr.) kaderaš pripadnik zelenog kadra – gl. kadar Šta znaci (staznaci.com): Srpsko-srpski recnik: kadrovik – lice koje brine o kadrovskom sastavu firme; aktivni oficir (fr.) http://recnik.biz/srpsko-srpski kadrovac – aktivni oficir, onaj koji služi obavezni vojni rok u stalnom kadru http://recnik.biz/srpsko-srpski kadar 1 – 1 deo filma snimljen od ukljucivanja kamere do njenog zaustavljanja 2 pravougaoni prostor uokviren filmskom kamerom kadar 2 – svi pripadnici odredene struke, službe, organizacije i sl., osoblje 2 svi oficiri i podoficiri u jednoj vojnoj jedinici, zeleni kadar – dezerteri iz austrougarske vojske kadar 3 – sposoban da nešto ucini http://recnik.biz/srpsko-srpski PRILOGA 3 Prevzeti strokovni izrazi z istim korenom v slovenšcini in anglešcini ali v drugem jeziku To so oblikovno neprilagojeni in prilagojeni ali delno prevedeni strokovni izrazi iz anglešcine ali drugega jezika z istim korenom v slovenšcini in anglešcini ali drugem jeziku. Za ilustracijo, da gre za isti koren, je v oklepaju dodan angleški izraz (oznacen z manjšo velikostjo crk), v besedilu v obravnavanih revijah pa so se ti izrazi pojavljali brez spremljajocega angleškega izraza. Ob tem pa lahko za nadaljnje raziskovanje sopomenskosti poišcemo razlicne slovenske prevode – sopomenke. 1. Terminološki anglicizmi z istim korenom v slovenšcini in anglešcini management (angl. management) – v obeh revijah se ohranja v slovenšcini zapis management managementska znanost (angl. managerial science), managementska funkcija (angl. managerial science) outsourcing (angl. outsourcing) – uporablja se tudi domaci izraz zunanje izvajanje marketing (angl. marketing) – uporablja se tudi domaci izraz trženje tim (angl. team) – ob zacetku prevzemanja v slovenšcini team (deloma tudi še danes) imidž (angl. image) – ob zacetku prevzemanja v slovenšcini image (deloma tudi še danes) insajderstvo (angl. inside trading/dealing) – dvoglasniški izgovor crke i v angl. je v naslednjih primerih v slovenšcini enoglasniški: mobile – mobilen, financial – financen, medtem ko je v novejši izposojenki insajderstvo tudi v slovenšcini dvoglasniški. dizajn (angl. design), dizajnersko razmišljanje (angl. design thinking) – enako kot v zgornjem primeru »menedžer« (angl. manager) – pisec zapisa ne odobrava, zato ga zapiše v navednicah »menedžerske zvezde« (angl. stars in management) – izraz iz angleške literature, zato v navednicah medfunkcijski timi (angl. interfunctional teams) – samoglasnik u ostaja v izgovoru v slovenšcini u (v angl. a) multinacionalke (angl. multinationals) – samoglasnik –u ostaja v izgovoru v slovenšcini u (v angl. a) mobing (angl. mobbing) – uporablja se tudi domaci izraz trpincenje na delovnem mestu (šikaniranje) repozicioniranje (angl. repositioning) – neprevedena predpona re- prestrukturiranje (angl. restructuring) – prevedena predpona re- video konference (angl. video conference) – video v funkciji pridevnika ohranja samostalniško obliko, kar je za slovenšcino manj oz. neznacilno organizacijska kultura (angl. organizational/corporate culture) – uporablja se tudi besedna zveza kultura organizacije organizacijska klima (angl. organizational climate) – uporabljata se tudi izraza organizacijsko vzdušje in vzdušje v organizaciji poslovni model (angl. business model) – preveden samo en del besedne zveze poslovna etika (angl. business ethics) – preveden samo en del besedne zveze poslovna kompetenca (business competence/competency) – preveden samo en del besedne zveze profesionalne vrednote (angl. professional values) – preveden samo en del besedne zveze financni produkti (angl. financial products) – podobno tudi v nem. (Finanzprodukten) in fr. (produits financiers) pod vplivom anglešcine 2. Prevzeti strokovni izrazi z istim korenom v slovenšcini in anglešcini ter tudi v drugih tujih jezikih (vpliv razlicnih tujih jezikov na prevzeto besedo v slovenšcini) To so vecinoma enobesedni strokovni izrazi. Vpliv anglešcine pa je lažje dokazati v vecbesednih strokovnih izrazih. portfelj (angl. portfolio) – iz fr. (porte-feuille), uporabljata se tudi izraza portfolijo in listovnik (npr. evropski jezikovni portfolijo – evropski jezikovni listovnik) birokracija (angl. bureaucracy) – podobno tudi nem. (Bürokratie) konjunktura (angl. conjuncture) – podobno tudi nem. (Konjunktur iz srlat.) firma (angl. firm) – iz nem. Firma; izraz zabeležen v v intervjuju rivalstvo/rivaliteta (angl. rivalry) – podobno fr. rivalité), prevzeto preko nem. iz fr. hierarhija vrednot (angl. hierarchy of values) – podobno v nem. (Werthierarchie) direktor (angl. director) – tudi nem. Direktor, fr. Directeur (v slovenšcini po zgledu nem. iz fr.) vizija (angl. vision) – tudi nem. ((Vision) strategija (angl. strategy) – tudi nem. Strategie – še vedno mocnejši vpliv nemšcine kot anglešcine pogodbeni penali (angl. contract penalty) – podobno v fr. pénalités contractuelles (iz fr. pénal, v slov. penale – pogodbena globa) 3. Prevzeti strokovni izrazi z istim korenom v slovenšcini in navedenih tujih jezikih z neenakim korenom v anglešcini To so oblikovno prilagojeni strokovni izrazi prevzeti (predvsem) iz nemšcine ali preko nemšcine iz francošcine. cilj (nem, Ziel, bolg. ..., ceš. cil) – nemcizem je sprejet tudi v bolgaršcino, cešcino, hrvašcino, srbšcino, makedonšcino; tudi sorodno angl. till (Snoj) borza124 (nem. Börse, fr. bourse) - v anglešcini je to stock exchange, burse (manj pogosto) 124 V obravnavaih besedilih je ta izraz v besedni zvezi borzno-posredniške družbe. kadrovska politika (nem. Kaderpolitik) – v anglešcini je to HR policy konkurenca (nem. Konkurrenz) – v obravnavanih besedilih se pojavlja tudi izraz konkurencna tekma (neroden poskus poslovenjenja) (financna) sanacija (nem. Assanierung, Sanierung) – angl. financial rehabilitation PRILOGA 4: Management kot del vecbesednega strokovnega izraza in sopomenke v obravnavanem gradivu (reviji Management in Izzivih managementu ter v nekaterih drugih virih) management (necesa) (m.)/ management v (m. v) a) vrsta managementa: ski/ški, 0/-ing, -n, -c management (m.) b) manageriranje (mg.) c) ravnateljevanje (r.)/ ravnanje s/z (ravn. s/ z)/ ravnateljstvo (ro.) c) usmerjanje in usklajevanje (u. in u.) d) upravljanje/upravljanje z (u.) e) vodenje125 (v.)/ poslovodenje (p.) f) obvladovanje126 (o.) g) model (md.)/sistem (s.) 0. management.: zapis management IM, M zapis »menedžement« v navednicah IM zapis menedžment samo izjemoma127 – v besednih zvezah: menedžerski prevzemi/odkupi M kadrovski m. M organizacijski m. M slovenski m. IM strateški m. M marketing m. M sodobni m. M projektni m. IM krizni m. IM domaci m. IM organizacije, v katerih se izvaja mg. M (v tem primeru uporabljeno samostojno – ne manageriranje necesa) ravnateljevanje IM (v tem primeru uporabljeno samostojno, ne kot del besedne zveze) ravnateljstvo IM (v tem primeru uporabljeno samostojno, ne kot del besedne zveze) usmerjanje in usklajevanje IM veda o u. organizacij M v. in organiziranje M poslovodenje in vodenje M ravnateljevanje in vodenje IM usmerjanje oz. vodenje in usklajevanje M dopolnjevanje ravnateljevanja s poslovodenjem IM obvladovanje organizacij M usmerjanje in obvladovanje M sistem managementa M podsistemi managementa M sistemi vodenja M modeli managementa M modeli kakovosti/nabave/reševanja krize IM 1. znanstveni management M znanstveno upravljanje (opomba: uporaba in vpliv hrvaške literature oz. prevoda) M znanstveni s. upravljanja – po Taylorju znanstveni management M 2. domaci m. IM slovenski m. IM 3. sodobni m. (kako upravljati z omrežji, z notranjimi povezavami med partnerji) M 4. strateški m. M strateško r. IM strateško u. M (navedeno v uporabljeni literaturi (Pucko) – navidezna sop. 125 pogodba o vodenju (angl. management contract) M 126 angl. control 127 Morda je to lektorjev/lektoricin popravek ali nespreminjanje tega, kar je dobil(a) v pregled. vseobsežno u., poslovodenje in vodenje128 M 5. projektni m. IM r. projekta IM ravn. s projekti IM ravn. s projekti (njihovo uravnavanje in ravnateljevanje) IM upravljanje projektov IM projektno v. IM v. projektov IM s. projektnega vodenja IM 6. krizni m. IM krizno r. (zapisano v oklepaju) IM r. podjetij v krizi IM o. kriz M 7. hotelski management M (hotelski menadžment – navedena hrvaška literatura) 8. marketing m. M129 trženjsko u. M130 9. m. (virtualnih) organizacij M m. podjetij/združb/zavodov IM organizacijski m. M r. podjetij IM v. organizacij M v. (in upravljanje) organizacij M (upravljanje in) v. izobraževalnih institucij M v. in organiziranje podjetja M o. organizacije IM o. organizacij, zlasti ljudi M o. sistema IM o. gospodarskih družb IM md. (ucinkovitega) managementa visokošolskega zavoda M 10. u. in u. poslovnih procesov IM p. (in vodenje) M o. procesov IM o. trženjskih procesov M poslovni md. M 11. m. ljudi M m. cloveškega kapitala IM, M m. kadrovskih virov IM, M m. cloveških virov IM m. kadrov IM, M kadrovski m. M »mehki« kadrovski management, »trdi« kadrovski management M ravn. z zaposlenci in njihovimi zmožnostmi IM ravn. z ljudmi pri delu IM ravn. z ljudmi IM ravn. s clovekovimi zmožnostmi IM ravn. s kadrovskimi viri M u. s cloveškimi viri M, IM u. cloveških virov M u. s kadrovskimi viri M u. s kadri M u. z ljudmi M v. in ravnanje z ljudmi IM (poslovodenje in) v. zaposlenih M o. ljudi IM 12. u. s samim seboj in casom M md. reševanja krize IM 13. upravljanje kakovosti IM o. kakovosti IM s. kakovosti IM 128 » […] ki je dolgorocno in zajema za organizacijo pomembne dejavnike« (definicija strateškega managementa po Tavcarju v M 2006/1). 129 navedeno delo Philipa Kotlerja Marketing management – trženjsko upravljanje 130 enako kot pripomba 5. s. celovite kakovosti (TQM) IM md. kakovosti in poslovne odlicnosti IM 14. m. javne uprave IM 15. m. v izobraževanju M u. in vodenje izobraževalnih institucij M upravljanje in v. izobraževalnih institucij M (Vodenje v vzgoji in izobraževanju – ime revije pri Šoli za ravnatelje) 16. r. portfelja (in programa projektov) IM 17. m. inventivnosti in inovativnosti M u. inovativnosti131 M inovacijsko u. M 18. u. blagovnih znamk M 19. m. tehnologij M 20. m. proizvodnje M u. proizvodnje M 21. m. oskrbne verige M 22. m. nabave IM m. nabavnih verig IM u. nabave M celovito o. nabavnih verig IM md. centralizirane nabave IM 23. m. znanja IM132 ravn. z znanjem IM u. z znanjem M u. znanja IM 24. m. kompetenc IM kompetencni md. M md. kompetenc IM 25. m. stresa IM u. stresa M u. raznolikosti in stresa M 26. u. z ucinkovitostjo M 27. u. s pricakovanji M 28. u. z uporabniki M 131 upravljati inovacije – v it. governare l'innovazione, angl. govern innovation/innovation governance 132 Možina v IM 2009/2) uporablja izraz management znanja, ceprav pozna tudi domaci izraz ravnanje z znanjem, ki ga uporablja Rozman, saj navaja v literaturi njegovo delo z naslovom Ravnanje z znanjem in organizacija IM 2009/2. Torej izraz pozna, a ga ne uporablja. 29. m. tveganj IM ravn. s tveganji M o. tveganj M 30. m. sprememb IM r. sprememb IM u. ali obvladovanje sprememb IM u. sprememb M celovito o. sprememb (podjetja) IM obvladovanje sprememb (IM) s. managementa sprememb IM celoviti s. obvladovanja sprememb IM 31. m. obiskovalcev M (v prevodu povzetka) u. odnosa s stranko M 32. m. destinacije M (v prevodu povzetka) o. izzivov IM 33. m. idej (tudi: manager idej) M organizacijske oblike m. idej M 34. u. organizacijske kulture in klime M 35. m. odpadkov M 36. u. s prostorom za oglaševanje M 37. m. dizajna M 38. u. naložb M PS – Poslovni slovar, Ažman-Bizovicar: m. izdelka ali produktno vodenje upravljanje razvoja izdelkov PS – Poslovni slovar, Ažman-Bizovicar: produktno v. (ali management izdelka)