410
Politične stvari.
Ne bodite lahkomiselni!
„Novice" rade večkrat povejo, kar piše dunajski časnik „Reform", ki je nemški z dušo in telesom, tedaj se mu očitati ne more, da je „panslavist", vendar je pravičen vsem narodom in le zrelo politiko zagovarja v Avstrii in tako, ki pelje k sreči in blagru. Resnega prevdarka so tedaj vredne njegove besede in tako tudi sledeči opomin , ki ga je unidan pisal pod naslovom ,/Man hute sich vor Optimismus" — in se tako-le glasi:
„V notranji in vnanji politiki vse kaže na to, da se homatije prav gladko razvijo; svet, miru potreben, hrepeni po miru, zato rad verjame vsemu, kar obeta mir; politiki, ki ne gledajo v prihodnost, to je, časnikarji, ki za plačilo pišejo v časnike, si pa na vso moč prizadevajo, želje in nado miru spremeniti v svest, da je mir zagotovljen.    Toda  varujmo  se  tega   optimizma
ali lahkomiselnosti take, ki si vse le dobro in veselo domišljuje, varujmo se pa tudi ali oslepljenih ali krivih prerokov njenih!
Mir notranjih in vnanjih naših zadev plava le na površji; v globini pa vre in kipi ter se pripravlja za vihar. Kdor hoče videti preteče nam nevarnosti, temu ni treba segati na dno, zadostuje mu, da le nekoliko pokuka pod površje.
Tako imenovana sprava z Ogri sprejme se, kakor je zdaj po vsem podoba, brez dvoma ta- in unkraj Litave. Al sprava med Dunajem in Peštom nikakor še ni dogotovljena sprava med Dunajem in pa Prago, Brnom, Insprukom, Levovom, Ljubljano, pa še veliko manj je to sprava med Zagrebom in Peštom. Pogodba, ktero sklenejo poslanci, zbrani na Dunaji in v Peštu, nikakor še ni edinje narodov ni ta- ni unkraj litavskih, toraj s tem nikakor še ni dovršena niti Cislitavija niti Translitavija. Vprašanje o narodnosti in o zgodovinskem pravu raznih narodov bode rodilo še mnogo zaprek, kterih bode tem več, čem dalje se odlaša, rešiti to stvar. Naj se še s tolikim veseljem pozdravlja osvoboditev Judov, ktero je napovedalo magjarsko ministerstvo, to vendar ostane resnica, da je za Magjare gotovo veliko veliko potreb-niše bilo rešiti pravično postavo o enakopravnosti vseh narodov pod ogersko krono.
Na Dunaji se že naprej vesele dovršene svobodne ustave. Ni dvoma, da se vlada o njej porazume z državnim zborom. Toda kolikor bliže smo temu poraz-uraljenju, toliko močnejše so zoper to ustavo glasovi narodov, kteri po svojem prepričanji menijo, da ne morejo živeti v takem poslopji. Nikar prenizko ne cenite moči teh narodov, — nikar ne mislite, da jih premagate z zasramovanjem in z zaničevanjem; mar se ozrite na svarilen izgled. V trenutku, ko je Schmerling v poslanski zbornici nepremišljeno izrekel oholo besedo, da staro-konservativni stranki nikdar ne poda roke, v istem trenutku je ta stranka sklenila, pahniti ga z mogočnega sedeža, in vedela je tako umno delati, da jej je pomagala tudi njena nasprotna liberalna stranka državnega zbora. Tega dogodka nas je spominjal baron Beust, ko je unidan zarotoval poslance, naj reakcijonski opoziciji nikar v roke ne dajejo orožja.
Magjari so se z nemškimi liberalci zedinili v tem, da skupaj silijo, naj se za Cislitavijo postavi ministerstvo iz poslancev dunajskega državnega zbora vzeto. Ta želja se jim bode brez dvoma tudi spolnila. Habsburško cesarstvo bode imelo dvoj no ministerstvo, drugo neodvisno od druzega. Nad obema pa bode stalo državno ministerstvo. Nam pa se zdi, da se bode to državno ministerstvo vsedlo med dvema stoloma na oni sedež, o kterem govori znani stari pregovor. Državni kancelar, brez vsake neposredne moči takraj Litave, brez vsake neposredne moči unkraj Litave, bode kmalu imel priložnost, kot prosilec trkati na vrata zdaj pri dunajskem, zdaj pri peštanskem ministerstvu, in prepričal se bode, da mu niti tu niti tam večkrat ne odpro vrat. Al da ob kratkem rečemo: ustanovi se tako zamotano sestavljen voz, da se ne bode dal premikati. Troje ministerstvo in dve delegaciji: vse to bode pokazalo, da tako vendar ne gre. Tega se mi bojimo; da bi tako res ne bilo!
Velika pretehtna in težka vprašanja v nanje politike imajo rešiti se v konferenciji, to je, v shodu veličin vlad. Res, prav ljudomilo je, z dogovarjanjem rešiti ta vprašanja, predno se prime za meč. Toda vprašanja, ki se tičejo največih narodov sveta, ne bodo se rešila po navadnem potu z ostarelimi diplomatiškimi pomočki. Laških, nemških, vzhodnjih, to je slovanskih in grških zadev ne morejo poravnati ministri,   kajti se
vlade same se ne bodo podvrgle izreku te sodnije, tolikanj manj pa še narodi. Varujte se predrzne misli, da se v sedanjem času dade narodna vprašanja rešiti brez n&rodov. Tudi ti se morajo^po-slušati, tudi njihove želje se morajo spolnjevati! Cem dalje se poskuša brez narodov, tem prej in tem nevar-niše nastopi odločni ali razsodnji prevrat. Ko ta prevrat, ki se preteč nabira v zraku, nastopi, takrat se ne bodo rešila samo sedanja politična vprašanja, ampak na dnevni red pridejo ne le narodne, ampak tudi člo-večanske pravice; takrat na dan stopijo zahteve, o kterih se niti še ne sanja vladam, državnim zborom in časnikom, — zahteve, ktere se sedaj oholo razglašajo za utopije (sanjarije), ktere pa vendar obetajo novo dobo omike, kteri stojimo pred pragom, — d6bo, ki reši vprašanja, proti kterim so najvažnejša sedanja le majhna in ničemerna.
Zato kličemo  možem, ki  stojeJna   kormilu   vlad: varujte se optimizma!"
411