99. številka,.
Ljubljana, v četrtek 30. aprila 1806
XXIX. leto.
tabuja vsak dan »vcfcr, izhnfii nedeljo in praznike, ter velja po posti prejoman za avstro-ogerske dežele ra vse leto 15 f»ld., za pol leta 8 gld.   na Četrt lota 4 gld., za joden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbb leto 1.') gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za Četrt leU. — Za t nje de Seli« toliko v-kolikor poštnina z.iaAa. Za oznanila plačuje ne od fitiristopne petit-vrste po »» kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., <v se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trga 6t. 12. U pravnlfitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo dne 19. aprila 1896 občni zbor .Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se skliče nov
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 3. maja 1896. leta
ob 10. url dopoludne
▼ prostorih „Narodne Tiskarne''
z istim, za občni zbor doc 19. aprila 1896 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne",
Konec dunajske krize.
Dvoboj mej dr. Luegerjem in ministerskim predsednikom grefom Badenijem je dognan in sicer za obe sporni stranki dosti častno.
Ministerski predsednik je spoznal, da je za boj z dr. Luegerjem preslab. Zadnje občinske volitve dunajske 80 ga prepričale, da protisemitske stranko ne premaga, in zato je skunil iz lepa rediti Ee iz zagate, v katero jo bil rast I, ker je mislil, da se mu sicer upre nemška levica in mu prepreči volilno reformo, od katero je odvisna eksistenca njegov* ga roinifter*-tva. Dosegel je po dolgih pogajanjih kompromis. Lueger se je n\ direktno izrečeno željo osa rja odpovedni kot izvoljeni župan, in s tem rešil Badenija iz na j večje zadrege.
Avdijencija Lnegerja pri cesarju je za Lnegerja samega veliko zadoščenje, naj še ni dolgo tega, kar ga je bil ministerski predsednik v javni srji osebno žalil in mu nekako odrekt'1 osebno pršteuje in sposobnost.   Sedaj  pa jo cesar sam izrecno pripoznal
osebno poštenje in popolno sposobnost dr. Luegerja, pripoznal, da ga vodijo pri vsem delovanju in ne-hanju zgolj patrijotičnimi nagibi. Cesarjeve besede no sicer naravnost desavouirale liadenijeve obdol-žitve, a gref !>;<!» ni je zadovoljen, da je rešil dunajsko vprašanje na ta način, dasi jo rešitev njegovo avtoriteto precej oškodila.
Tudi protisemitska stranka je zadovoljna. Poziv dr, Luegerja v avdijencijo k cesarju zmatra kot priznanje poštenosti svojih tendenc, kar se jej je doslej odrekalo, in povdaija, da je cesar naglašal, da Luegerja samo „dermalen" iz izvestnih državnih ozirov ne mere potiditi, da torej potrditvi v poznejši dobi, o drugi priliki, ni ovire.
Predno se je našla ta pot rešitvi, so se vršla dolga pogajanja mej Badenijem in protisemitsko stranko pa tudi mej Badenijem in dr. Luegerjem. Badeni se ni upal odreči Luegerju potrditve, dati rr ti je Fe ra tudi ni opal. Zategadelj je bil pri pravljen izpolniti najtrše pogoje, katere bi stranka diktovala, in izpolnil jih je.
Dasi pa v tem sporu dr Lueger ni popolnoma zmagal, je vender nemška levica silno razburjena. Ta stranka nima nobene razsodnosti več. V jedno mer trobi, da tio protisemitje nesposobni, voditi mestno upravo, a uauifoto d> Li omogočila to dokazati, se upira z vso silo. Levica se ni zoper-sfavljala samo potrditvi dr. Lnegerja dunajskim županom, ona dela na to, da bi se sploh noben odločen proti8emit ne potrdil, nego da bi vlada skušala z največjim pritiskom na uradnike pomoči ban-kerotni židovskoliberalni strauki do veljave Levičarji očitt'jo grofu Badeniju nekonsekventnost in pravijo, da jih je speljal na led. Iz začetka so hoteli celo volilno reformo strmoglaviti. Moč v to imajo še, a uvideli so, da bi se sami pahuili v greh, ako bi preprečili volilni refbrttO, s katero dobi 3*/a milijona državljanov volilno pravico. Opustili s« torej svojo namero, pač pa uprizorili malo demonstracijo zoper grofu Badeni a, in sicer na ta način, da so mnogi iz mili glasovali za direktne volitve v vseh kurijah.
Bode • )i imel ta DAČin rešil ve dunajskega vprašanja kak  upliv   na   parlamentarne razmere in
sploh na notranjo politiko v naši državni polovici — to je še povsem negotovo. Mnogi nemškolibe-ralni poslanci in njih časopisi trde, da je Badeni pred protisemiti kapituliral, da morajo torej liberalci stopiti proti vladi v opozicijo, ker baje ni dvoma, da bo skušal B deni največje sovražnike levičarjev prikleniti nase. Tudi pravijo, da je cesarjeva pohvala Luergerju neizmerno povečala šansu protisemitske stranke zi zmago pri bližajočih se deželnozborskih volitvah na Dolenjem Avstrijskem in pri državnozborskih volitvah.
Levičarski strah ni neutemeljen; mogoče je, da kombinirajo prav, a če se njih kombinacije uresničijo — nam ne bo žal!
Državni zbor.
Na Duuaji, 2U. aprila. Zbornica  je   danes   nadaljevala   in dognala razpravo o § Da glede   volilne   pravice kmetskih poslov.
V imeni katoliške ljudske stranke je govoril dr. Ebenhoch, in sicer za to, da naj imajo posli volilno pravico. Razlagal je tudi, zakaj je njegova stranka glasovala zoper splošno in jednako volilno pravico. Zato, ker je katoliški delavci nečejo, nego zahtevajo splošno re jednako vohlno pravico na podlagi organizacije po poklicu, in pa za to, ker je neki socijalist pisal, da delajo socijalisti na parlamentarno republiko. Govornik je potem obširno polemizoval z dr. Kronavvetterja nekatol.škim izva-jsnii in zavračal H?genboferjeve trditve glede volilne pravice poslov.
Miadočech dr. Kaizl je opozarjal Ebenhocha, da je katoliški oenttatn na Nemškem postal upliven in mogočen prav s porao.jo nplošne volilne pravice, se potegoval za volilno pravico poslov in zahteval, da imej vsakdj volilno pravico v tistem okraju, v katerem biva ob razpisu volitev.
Po8l. dr. Kraiis je {»obija! llagenhcfrtrja in dokazoval uezmiselnrst zahteve, naj bi posli ne imeli volilne pra ■• co, zajedno se pa potegoval za volilno pravico žensk.
Mladoči-h grci' Kounic je govoril za volilno pravico  poslov   in  žensk  in takisto kmetski poel.
JU-1«« tel«:* Bankirjeva hči.
(Povest, spisal Dragot,)
I.
(Dalje.)
Čeh sede h klavirju, potegne parkrat po njem od viha do tal, udari nekaj akordov, kakor bi nekaj premišljal, kuj bi ee dalo najlepše igrati, potem pa odari in zaigra potpourri iz opere „Trubadur".
Po vsej sobi vladala je tišina, Čul ee je le bnrni grom akordov, časih pa mil pijano, kakor bi večerni vetrič božal perje na drevji.
Stotnik se je naslonil ob mizo in oprl glavo v dlan in arepo gledal pred se.
Tnžno je odmeval miserere iz ^Trubadurja" po dvorani. Čeh je igral umetniški 8 čutstvom; Kcrda mu je obljuba stotnikova dala tako dovršenost.
Klavir utihne. Živahno ploskanje je odmevalo Po dvorani in glasni pohvalni klici. Ali oni, od fc&terega smo mi najbolj želeli pohvale, slonel je še vedno ob mizi kakor kip.
Slednjič se premakne tudi on in prime čašo 10 jo dvigne: .Vam na zdravje, dobro ste igrali in
zadeli pravo stiuuo. „Tmbadnr" je moja najdražja opera. Hvala vam. Bodite dobre volje in sedaj zaigrajte kaj veselega, putem bomo dalje govorili. Vidva pa idita plesat z gospodičnami."
„Malo se jo že zjasnilo, morda se kaj preleŽe, da ne bo tako hudo, kakor smo mislili/ šepnil sem Čehu.
Ples se je zopet pričel in je trajal do polnoči.
Stotnik vstane in se pripravlja na odhod.
„ Sedaj gremo, vi trije greste z menoj," za-pove s Hvojim etotniškim glasom.
Urno 8000 opasali jermena in poslovivši se od gostov odšli smo s stotnikom iz gostilne v temno noč.
11.
Subsc BildaC) ].ni;;>t vorHuokeu, VVfckt dio jitillo Zaubernacht, U ud das A; i .-. schonhoitstranken, Schaut dos altcn llimmols Pracht II.ms Koiler.
Molče srro korakali po temnem gozdu. Na levi in desni pota ata'e so visoke, črne smreke in košate bukve, skozi kojih gosto vejevje je le na redkih mestih prodirala bleda mesečina. Vse je bilo tiho okrog, le naše stopinje so ee čule.
Nihče ni pričel govora.
Nam je bilo nekam tesno,  ker smo vedno
pričakovali, da se bude v kratkem razlila nevibta na nas. Skrivaj sem pogledoval stotnika od strani, hoteč mu brati iz obraza, kakšne misli mu polnijo dušo. Ali vsikdar moral sem umakniti pogled njegovim žarečim, krvavim očem.
„Koliko je do vojašnice V pretrga slednjič stotnik tišino.
„Tri četrt ure, gospod stotnik," odgovori mu Čeh Še dovolj trdnim glasom.
„In koliko je ura sedaj?" vpraša stotnik dalje.
„ Četrt čez poluuoč/ odgovorim mu jaz gledajoč na uro. Stotnik zopet molči in Bpušča sabljo, da je ropotala po kamenitih tleh.
„Vi ste izvrsten virtuoz; kako se žo zovete?" vpraša zopet stotnik po dolgem molku.
„Josip ttepa," odvrne mu Ceh.
„Da, kakor sem rekel, izborno ote igrali. In „Trubadur" je meni najdražja opera, ž njo so združeni spomini mojega najlepšega življenja. Ah, kako hitro so minila leta; ali vender je šh tako živo pred očmi ona srečna doba." Mehko in tresoč je govoril sedaj nenadoma stotnik; čude gledali smo ga od strani. Navajeni zmo bili slišati iz njegovih ust le strogo besede. Ali sedaj se je tako nenadoma pre-menil. Ogenj oČij je nakrat ugasnil, in mrklo je zrl pred se na kamenito cesto.
P oh ch, kateri je povedal, da je bil sam dolgo časa posel, da pa ga ne bo sram, voliti s svojim hlapcem. V istem zmisla sta govorila tudi posl. Troll in Morre, slednji jako drastično, dočim je grof Falkenbayn podal na izključenje poslov mereč predlog.
Generalni govornik contra, Pernerstorfer je pripovedoval, da bodo socijalisti kmetske posle gotovo pridobili, naj ti že imajo volilno pravico ali naj je nimajo; Hagenhofer se boji „svobodne ljubezni". Na kmetih so v tem oziru prav preproste razmere, zlasti na Koroškem.
Levičar dr. Menger je na dolgo in široko polemizoval s Pernerstorkrjem in povedal, da bodo v peti kuriji malone sami reakcijonarji voljeni dočim sta Kaltenegger in Hagenhofer ropotala zoper volilno pravico poslov.
Razprava se je potem pretrgala.
Prihodnja seja bo jutri.
V LJubljani, 30. aprila.
Dr. Luegerja avdijenca Kakor se sedaj pojaBnuje, dr. Lueger ni bil nepričakovano k cesarju poklican, temveč je ta avdijenca le posledica pogajanja mej protisemiti in vlado, ki so se poslednji čas vršile. Protisemitski klub se je že poprej pD-sv<-Tiiv.il o tem, če bi se zadovoljil z avdijenco. Drugače si vlada in protisemitje niso mogli pomagati iz zadrege. Grof Badeni ni mogel odjenjati, ne da bi trpela njegova veljava, protisemitje pa tudi ne brez izražene želje krone. Sedaj si pa vlada in protisemitje tak izid slikajo za zmigo. Dr. Lueger pa ima upanje, da bode kdaj pozaeje postal župan, ako protisemitje ostanejo složni in ohranijo zaupanje dunajskega prebivalstva. Levičarji so pa nevoljni, ker je grof Badeni brez njih se izmotal iz zadrege. Upali so vedno, da bode vlada prisiljena napeti skrajne sile, da jim pomaga, zopet do večine v dunajskem mestnem z istopu.
Konfiskacija ,Neue Freie PreaseV Glavno glasilo liberalcev je bilo konfiskovano zaradi članka o Duegerjevi avd jenci. To pač ni nič posebnega, če je v Avstriji kak list koutiskovan in bi gotovo tegt ne omenjali, da ni ta konfiskacija vzbudila pos>bne pozornosti vlade. Pravosodui minister grof GHeiapach je takoj skrbno prečital dotičn' članek in ker ui našel v njem nič kaznivega, dal unaz, da se konfiskacija razvajava. To se je najbrž prvi pot zgodilo v Avstriji, da je pravosodni minister k<r ukazal kako konfiskacijo razveljaviti. V drugih slučajih se vselej čaka, da s idišče izreče, če je konliskac ja utemeljena. Tudi za Gleispachovega ministrovanja je bilo že več listov konfnkovanih ua Dunaju, a nobene kor.1i ikacije še ministerstvo ni razveljavilo. Samo za „Neue Freie Presse- velja izjema. Mi mislimo, da bi za vse morala veljati ilta mera.
Srbija in Ogerska Srbi se ne udeleže madjarske razstave. Madjarski listi sodijo, da je kriv v prvi vr^ti ruski upliv v Bđlemgradu. Bodi temu kakorkoli, to je gotovo, da jd Avstrija zgubila ves upliv na Bilkami. V Kumuniji ne marajo zanjo, v Bolgariji tudi ne, v Cirigradu odločuje ruski upliv, Srbi so pa sedaj pokazali, da ne marajo za Avstrijo.   Da je Avstrija na Bilkann tako
Nas treh ni nihče črhnil besede.
„ Daleč imamo še do mesta in lahko vam po vem, zakaj mi je baš ta opera tako draga. Ob jed-nem boste tudi mene Uliko spoznali od druge strani. Dj sedaj ste me gotovo smatrali za robi-t.-ga človeka, človeka brez srca in čutstva." Zopet preneba. i spogledali smo ee, misle, kaj da je gosp. stotnik danes tako prijazen z nami. Stotnik zopet prn' no.
„Bilo je leta 186 .
Služil sem kot poročnik v 17. polku. Udi smo v Benetkah. Ž.tl, da krasne padovske planjave ni več pod našo vlado. Stanoval sem v stari palači. Bil sem mlad in vesel, v vseh druščinah, v vseh zabavali hotel sem hiti navzoč. Posebno krasno italijansko podnebje je jako blagodejno uplivalo na-me. Sploh mi je bila Italija tako ljuba, da ne bi želel nikdar zapustiti je. Zlasti mi je ugajalo staro be-uečanako mesto. Ne morete si misliti kaj krasnej-šega in poetičnejšega kakor so benečanske noči. Vozil sem se v mraku v gondoli po mirnem morju in Vlival z vso mladostno dušo lepoto pomladanskih uočij in poslušal milo petje italijanskih gondo-lijerjov. Pred polnočjo se nisem vračal domu. (Daljo prih.)
zgubila svoj npliv, krivi so največ Madjari, ki bi bili radi povsod gospodovali. Sedaj vedo v Budimpešti, da nikjer zanje ne marajo. Posebno je pa pomenljivo, da je v Srbiji napredna vlada odpovedala prijateljstvo Madjarom. Srbski napredujaki so bili poprej veliki obožatelji Madjarov. Vidi se, da so spoznali, da zgube pri naroda vse zaupanje, ko bi se pajdaših z Arpadovci.
Novo francosko ministarstvo se danes predstavi zbornici in jutri že prevzame uradne posle, da se ne odtegne odgovornosti za jutrišnji dan. Ministerstvo je sestavljeno iz samih zmernih republikancev. Predsednik in minister poljedelstva je Meli ne, minister notranjih stvarij Barthon, vna-njih Hanotaux, financ Cochery, kolonij Decbamel, trgovine Lebon, vojske general Billot. K.idtkalci se nadejajo, da se novo ministerstvo ne obdrži, temveč bode v kratkem prisiljeno se umakniti. Novo radikalno ministerstvo bode sklicalo kongres, da bode sklepal o odpravi senata. Tudi predsednika republike mislijo radikalci prisiliti, da bode odstopil. Zameril se je jim, ker je poklical zmerno republikansko ministerstvo.
Nemški katoliški centrum si je nakopal veliko jezo ne le nemških, temveč tudi avstrijskih narodnih Nemcev. Glasoval je v pruski zbornici poslancev za predlog Danca Jobannsena, naj se v Šlesvik Hjlsteinu veronauk po šolah uči dve uri na teden v danščini. To pač ni veliko, če se bi samo veronauk učil v materinščini, a vendar je to na -rodnim Nemcem že preveč. Saved.i ti Nemci bi radi, da bi Danci, Poljaki in alzaški Francozi kar svoj jezik pozabili. Katoliški centrum pa najbrž ni iz ljubezni za Dance glasoval za danski pouk, temveč ker so gospodje prepričani, da se otroci veronauka v tujem jeziku ne nauče. Drugi Nemci pa s tem, da se danskemu pouku ustavljajo, dokazujejo, da jim ni dosti na tem, da bi se otroci v šoli zares kaj naučili.
Klub slovenskih tehnikov na Dunaji
razpošilja resnega uvaževanja vreden oklic, kateri
slove :
„Pred štirimi leti je položilo malobrojno število hI-,v t h.ukov temelj organizaciji tehniški delujočega in mislečega dijaštva slov. na Duaaji. Zasnoval se je v področji akad. dr. „Slovenije" — v IV. okraji dunajskem „Klub slov. tehnikov'. PričVtek je bil skromen zbug pičlega števila članov, kateri so se pa vender z vso požrtvovalnostjo začeli zanimati za načela svojega bodočega delovanja.
Zauimanje za dovršeno strokovno izobrazbo prošinja vsakega — nihče pa ne pozablja tudi obče — zakaj tudi v t^j naj se odlikuje stan tehniški. Do najnovejšega časa so se gojila v klubu samo strokovno znanstvena predavanja, petje in glasba; laosko leto snao si pa vstvarili članovi točen program, katerega izvajanje započenjamo.
Potresni dogodki na Kranjskem so pokazali osobito, kako slabo se je v Siovenjih obče skrbelo za tehniški naraščaj ia kako malo se je vsled tega gledalo posredno na najbolj produktivno stran narodnega gospodarstva Nad vse resni so časi v naši domovini in veliko delavcev železne vstrajnosti in prebrisanosti v tehniškem pogledu potrebuje v kratkem naš narod.
Štirinajst nas slov. tehnikov na Dunaji se zaveda svojih dolžnostij do domovine, pa hoče, da stopi kedaj kot dobro organizovana skupina na domača tla. I > kar razmotriva ta skupina po svojem programu, dovolite vieokospoštovaui gospod, da Vas obvesti:
Premišljevanje naše se kreče v prvi vrsti o vprašanji narodno - gospodarskem, v kolikor vanje posega stan tehniški. Uverjeni, da si le ob materi jelnem blagostanji pomore tudi duševni kapital in plodovi njegovi, da je le on nosilec moči narodove po sedanjih nazorih, da vse ravno zbog tega in zbog individuvalnega egoizma išče imetka v polaj Sanje življenske p< ze — lotili smo so tega vprašanja. Nečemo, da nas Sloveuce zarobi tudi nmprotnik na naši zemlji domorodni , in da oddamo vse posvetne blagre za dušne ter na sodnji dan šele obračunamo z onim, ki nas želi vpropastiti.
Povečavati narodni kapital, ne da bi narod sam trpel škode ob tem, v to je treba vstvariti v najkrajšem času sistem, pri katerem se bo moralo dati ravno tobnikom našim najuplivnojšo bosedo in odkazati najpremišljenejše delo.
Dim podjetnih naprav Slovencem preveč škoduje — govori se — a istina je, da škodi le radi tega, ker imamo tako malo domačih podjetij, /■•mlja sloveuska je zemlja poljedelstva in živinoreje — jednostranska torej njena produktivnost. Neresnica, da vsa sreča naša obstoja samo na teh dveh, v nas jedino produktivnih poljih nesistemizovanega našega narodnega gospodarstva. Kmet bo ostal vedno temelj v narodu, on bo moral v nekoliko prispevati, da se povzdignemo kdaj nad poljedelstvo ciimo in se priučimo pridobivati si imetka ■ večjim pridom,
kakor bi čakali na zemljo samo. Kmetijstvo in ži-vinoreja v nas nikdar ne bodeta delala čudežev, jQ naj jima priskočimo v pomoč še s tako umetnimi sredstvi; zemlja slovenska sama ni dala v celoti pogojev za to.
Imamo zakladov, kojih ne vidimo v jednostranosti svoji, zakladov, s katerimi si kmet nič ne opomore. Surovine naših zemelj, prirodna bogastva, to bo treba izkoristiti s pomočjo domačih prirodnih sil, ter jih predelavati v izdelke domačega obrta in industrije. Dobro promišljene industrijalne naprave bi provzročile v nas velikanski prevrat, de drugje ne, vsaj v trgovstvu, ker bi sa počel domači izvoz, denar pa prihajal v dežele. Srednji st*n, stan obrti, povzdignil bi vse sloje iz srednjeveške dremavosti k čilosti; donesel bi nam novih praktičnih nazorov in smerij. Zakaj toliko naših krepkih rok potuje preko oceana pomnože vati tuji kapital, zakaj se drugi trudijo od zore do mraka na kršni zemlji za krompir v oblicahl? Transmisijo sredstev v nas premalo poznamo!
V Času, ko se je začelo podjetno Židovstvo ogledovati po naših zemljah, brusiti moramo meče podjetnosti, da se paralizu je napad preobjestnih tuj: u gospodarstvenikov.
Člani tehn. kluba smo preši njeni vseskozi s tem duhom, in stavili smo si na prvo mesto to, da proučavamo, kje in kako bi se dala kedaj osnavljati premišljena domača podjetja.
Vspoznavati hočemo do najmanjše zadeve vse lokalne razmere domovine naše; surovine, prirodno sile, občila, tarifno in colno politiko, delavske od-nošaje, sovražnike podjetij, materijalne vire itd.
Proučavati hočemo, kako se bode s tehniškimi sredstvi pomoglo našemu propadajočemu hišnemu obrtu do večje veljave, kako bi se pomoglo dragim narodno - obrtnim napravam, ki v zastarelosti ne morejo napredovati zbog pomanjkanja osnovateljev originalnih pomočkov. Proučavati nam bode naprave tujcev na naši zemlji, da se bo znalo, kako dal. seza njih upliv doma in drugod.
Vse tožbe za obrtjo v večji meri so brezuspešne, dokler se stvarij znanstveno ne poloti s tehniškega in etconomiškega stališča. Vsi zakoni so iluzorični v tem smislu, uko ne more dati izvajanju zakonov nihče povoda.
Ker nam je slov. tehnikom misliti, da se začne, tudi v nas tehniška veda gojiti v praktično znan stvenem smislu, pa da se bo moralo početkom bo dočega  stoletja   ustanoviti   osrednje  podjetniško-tehniško društvo s svojim glasilom, zastopajočim vse podjetne naprave slovenske, obrtna in umetno obrtna učilišča itd., tedaj nam je posebna naloga za časa študij, da si ustvarimo svoj jezik t j. napraviti slovenščino zmožno, pisati v nji vstkojake tehniške razprave.   Kakor je stroka naša v Slovencih slabo zastopana, tako nedostaje tudi tehniške terminologije.   Na tem polji hočemo storiti za časa študij, kolikor nam  bo mogoče.  D lo si mislimo razdeliti sistematično na stroke. Glavna opora vsemu delu je narodni jezik, zatorej smo začeli s.-daj crpiti iz Wolf Pleteršnikovegi slovarja vse ono, kar je v narodovi govorici, in kar so ustvarili tehniškega besedoalovja dosedanji slov. jezikoslovci in dnevua potreba. V ta namen obstoja v klubu odsek devetih članov, ki h je prav marljivo polotil tega dela.
Za tem bode shdilo šale važnejše in težav nejše delo: vstvarjenje in določevanje izrazov, katerih nam še nedostaje v vseh tehniških vedah. Ker hi) drugi slovanski narodi, zlasti Čehi in Kusi si določili že jako obširno tehniško terminologijo, nabaviti si bo letno morali sedaj tehniške slovarje, poleg tega pa tudi tehniških knjig in strokovnih časopisov ist h narodov, da izcrpimo iz njih, kar je ugodnega za naš jez k z vodilom: ne sa po nepotrebnem cepiti od drug>h Slovanov, kjer ne lehko bližamo. Velikih žrtev nam bo treba in klub misli ravno sedaj najbolj, kako bi zadostil svojim potrebam v tem pogledu
Nadalje uvidevamo, da se nam je polotiti kolikor mogoče proučavanja slovanskega sloga in slovanske dekorativne ametnosti. Kaka bogastva so v slovanskih narodih v tem obziru, pokazala je do-sedaj v največji meri narodopisna razstava češko-slovanska. Nihče ne odreka Slovanom velike bodočnosti v njihovem slogu. Belokrajinske pisanice imajo domačih naših ornamentov za celo zbirko — surovi so še motivi in preobrazovati jih bo treba ter uvajati v arbitektnro in na naša obrtna učilišča, po njih pa v umetne obrti. Tudi tukaj nam nedostaje draz h publikacij čefikih in ruskih; prepičlo naa je število članov, da bi vzmogli, kar potrebujemo. Poleg velikih žrtev privoščiti si ne moremo dosedu) druzega nego jedva svojo čitalnico zbog oddaljenosti od osrednjega društva.
Velespoštovani gospodi Usodili smo si obrazložiti Vam težnje naše — vedeli smo, da nimamo sedaj mnogo opore in somišljeništva, zatorej se obra* čamo do Vašega Blagorodja, ter Vas prosimo po možnosti podpirati naša stremljenja. Oprostite, čt se drznemo povabiti Vas v očigled sedanjema polo-ženju in hotenju našemu k pristopa v „Klub. slov. tehnikov" kot svetovalec in podpornik.
O delih naših se bo poročalo po pravilih točno koncem vsakega leta. Delali bodemo pa z veliko večjim veseljem, če bomo videli, da smo našli po* speševateljev našega zanimanja. Posledice gotovo na izostanejo. Da Bog poživi tehnično jedinstvo 1*
Slovenski tehniki so se lotili težavnega dela, a ves narod jim bo hvaležen, če je doženejo. Zato pa upamo, da bode slovenska inteligencija klub vestno in zadostno podpirala, kar jej s tem kar najtopleje priporočamo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. aprila.
— (Osobne vesti.) Cesarica Elizabeta peljala se je sinoči ob poln 11. uri s posebnim dvornim vlakom skoz Ljubljano k otvoritvi milenijske razstave v Badimpešti. Danes o poludne peljal se je črnogorski knez Nikola z brzo vlakom skozi Ljubljano. Knez je na potu k nekemu zdravniku v Heidelberg, potem pa pojde k kronanju ruskega cara v Moskvo.
— (Vojaške vesti.) Pri deželni brambi so imenovani: Stotnika Robert Lačovnik in Ivan Lavrič majorjema, nadporočnika 1 .udovik Reindl in Karol Brunner stotnikoma drugega reda, poročniki Jos. Jereb, Oskar L in k in Primož Dolar nad poročniki. Major Franc Po I a k, žandarmerijski poveljnik v Ljubljani, imenovan je podpolkovnikom.
— (Dobrodelne predstave.) Pod pokroviteljstvom gospe baronice Olge H e i n o v e se je posrečilo prirediti dobrodelne gledališke predstave na korist humanitarnemu zavodu „ Jožefi nu mu". Človekoljubnost je združila  razne  kroge  prebivalstva in po skrbnih pripravah se je vršila sinoči prva dobrodelna predstava.   Priznati se mora, da je nadkrilila najsmelejša pričakovanja in da se je dosegel najsijaj-nejfii uspeh. Po ouverturi, katero je svirala vojaška godba pod  vodstvom kapelnika gosp. F r i s e k a , deklamirala je gospa Luckmannova primeren prolog, kateri je zložil gosp. dr. K e e s b a c b e r in kateremu je sledila ukusna apoteoza: geniji venčajo cesarjev kip. Vrstile so se potem žive podobe, predstavljajoče   „R ikoko-pahljačo",   „Košarico cvetk", „Venčanje neveste" in „Povratek zmagovalcev". Vse podobe so bile sestavljene jako ukusno in elegantno m so obudile  najživahnejšo  pohvalo. Najkrasnejši sta  bili   „Košarica cvetk" in po Dtffregerjevi shki sestavljeni „Povratek  zmagovalcev".  To podobo je res umetniško aranžiral g. W e t t a c h , kateremu ee je v priznanje njegovih zaslug vročil lep lovorov venec. Kostume za zadnje imenovano podobo je pn posredovanju gospe baronice Heinove posodila in tendanca dvome opere. — Prvi živi  podobi je sle dila veseloigra „Generalica", katera je dosegla jako lep ospeh in obudila mnogo smeha to pa največ po zaslugi predetavljalk in predstavljalcev. Igralo se je tako dobro, da bi tudi igralci po poklicu ne mogli dosti bolje igrati.   Zlasti sta  se odlikovala gospa grotinja  A u e r s p e r g o v a in  gosp. vitez G u t -mannsthai-llenvenuti, mimo ujih pa gospa Baumgartnerjeva, gospa Luckmanuova in   gospa   groliuja  A t te m s   ter   gospodje grof A t tem s, vitez L a s c h a n in pl. N i c k e r I. Lepe ovacije na odprti sceni in koncem igre so bile popolnoma zaslužene.   Takisto  pohvalno  se moramo izreči o opereti „Deset deklet, a za nobeno moža", v  kateri   so   so   najbolj   odlikovali  gospa Tiin-niesova, g. Moro in g. Mabr ter gospč. Magdi pl. Rii I ing ova pa tudi vsem drugim damam gre topla pohvala, sosebno gospodičinain Kremi nger-jevi,  pl. Puteanijevi, Urbančičevi, Zig-lerjevi,  Frideriki   in  Marti  Keesbac herje v i, Bambergovi, P. pl. Riilingovi in Seifhard-tovi.   Gospe Tonniesovi je  bil vročen krasen šopek, g. Moro tu velik lovorov veneo in g. Mabr u cvetke in lovor v bumorističuem zavoju. Predstava operete je bila v vsakem oziru vzgledna in so bili vsi   predstavljalci   in   vse   predstavljalke burnim aplavzom odlikovani.   Občinstvo  je   priklicalo na oder  tudi  voditeljico  predstave  gospč. Lindner-jevo, kateri je bil vročen lep šopek,   Občinstvo je zapustilo gledališče jako zadovoljno in veselo. Nocoj je druga dobrodelna predstava. Slovenska predstiva ee bo vršila v prvi polovici meseca maja.
— (Domača umetnost,) Pri knjigarju gosp. Fischerju na Kongresnem trgu je razstavljeno najnovejše delo akademičnega kiparja goBp Puclirei-terja, kateri si je z raznimi kipi pridobil jako dobro ime in dokazal svojo nadarjenost in tehniško izurjenost. Sedaj je razstavil basrelief, ki predstavlja nepozabnega šolskega ravnatelja umrlega Praprot-nika, in sicer takšnega, kakeršen je bil v njega najboljših letih. Obraz je mojsterski karakteriziran, »lasti prijazni pogled očij je tako zadet, kakor to more izvršiti samo resničen umetnik. Basrelief je narejen po fotografiji, a vzlic temu in dasi je idea-
liziran, v kolikor to velevajo umetniški zakoni, je podobnost vender popolna. Če< rame in preko prs je položena jako okusno komponirana draperija, spodaj na desni pa se nahajajo emblemi pisateljski. Z iskrenim zadoščenjem konstatujemo, da je pre-zaslužni Šolnik, rodoljub ia pisatelj dobil njega dostojen spomenik.
— (Požar.) Danes popoldne ob 5;\ na 5. uro je nastal v Zupančičevi hiši na Rimski cesti požar. Gasilci so prihiteli hitro na lice mesta.
— („Gorenjski SokolJ) imel bo svoj prvi občni zbor v neJeljo dne 3. maja t. 1. ob polu 11. uri dopoludne v prostorih „Narodne čitalnice" v Kranji. Dnevni red: 1. Poročilo osnovalnega odbora o osnovanji društva in čitanje pravil. 2 Dj-ločitev pristopnine in članarine. 3. Vpisovanje dru štvenikov. 4. Volitev staroste, podstaroste in 7 od bornikov Istega dne ob 3. uri popoludne vršila se bo v gostilmčuih prostorih gosp. Petra M^vrja v Kranji prosta zabava, pri kateri bodo iz prijaznosti sodelovali „tamburaši" Slovenskega bralnega društva v Kranji
— (Zdaj vsaj vemo, kaj Brno ) Verodostojen rodoljub nam piše iz Šmarjete na D »Unjskera to le: Včeraj, 20. t. m., je bil deželni poslanec gosp. dr. Ž:tmk tukaj. Sklical je bil volilni shod. V svojem govoru je nagtaftal, da so vsi davki dosti previsoki, tega da so jedino liberalci krivi, a da se sploh taki poslanci volijo, t ga so krivi uaši županje, kateri no večinoma sami — biki. Tako so nam gospod doktor povedali pozabili so pa povedati, kaj smo tisti, kateri bike za župane volijo Mogoče, da nam to dr. Ž tnik pove, kadar nas zopet počasti, mogoče je pa tudi, da mu je rečeni izraz le uš*l v preveliki navdušenosti, katere seje navzel v farovžu." Prijavili smo te vrste, ker nam jih je poslal star znanec, ki je Žitnikove besede nam slišal in nas zagotavlja, da ima priče, kateri latiko potrde, da je dr. Žitnik res tako govoril. Odgovornost za to prejjuSiaino aeveda našemu dopisniku.
— (Umrl) je v R.bmci včeraj zve'er ondotni dekan g. Martin P o v š e. R'»jen je bil 11. novembra 1833. leta v Št. Jurju pod Kumom, v mašnika posvečen je bil 20. julija 1859. Služboval je kot kaplan v Št. Lorencu na Temenici, v Čjmšeniku in v Polhovem Gradcu, kot župnik v Rikitni in v Št. Jurju pri Kranju. Dekan ribniški je postal I. 1891. Bd je član okrajnega šolskega sveta in častni kapelan loretski. V R buici je bil zelo prdjubljen. L dika mu zemljica!
— (Prvi roj na Notranjskem) Dne 20. t. m. dobil je, za čebelarstvo jaKo uneti nadufiitelj g. Iv. K-mc v Gor. Logatca, prvi roj. Ne m itimo se, ako trdimo, da je to prvi letošnji roj na Notranjskem.
— („Narodni dom" v Celji) bo do jeseni popolnoma gotov m se takoj preselita vanj „Poso-jiluica" in „JuŽOOŠtajsrsk a hranilnica".
— (Občinske volitve v Celovcu > l)xeli-njim gospoinirjt-m v celovškem občinskem zastopu se slabo godi. Pri letošnjih dopola Imh volitvah so klerikalci v 111. r zredil spravili v rn stni zb >r svojega pristuša I arona Mandorf.i, v 11. razreda pa so pri ožji volitvi zmagali s stolnim župnikom Ui\-uerjem.
* Succi — slepar Vi Daeajdenja so raibnr« jeni. Lueger je pohabljen — javno mnenje s< bavi samo z vprašanjem, ie l< Sneti, proslavljeni atcadaleo, res slepar ah ne Neki vojaški zdravn k je obiskal Succi ja 25 dan njegovega prostovoljnega posta in ga našel — pri Češi šampanjca, pri beefsteaku in jajcih. To razkritje je prišlo v javnost iu stvar se je včeraj dognala za Suivija ugodno. Profesor Lain-biuk je bil «Man nad toro va 1 nega odbora in je včeraj temu odboru pojasnil, da se je Succi 25 dnij po polnoma postil, Usti dan pa začel po malem jesti, da preparira svoj želodec in gi naredi sposobnega za njega običajne funkcije. To se je /godilo s privoljenjem prof Lsinbojka Nadzorovalni udbar je Succi ju sporočil svoje popolno zaupanje in odlično Bpoštovsme.
* (.Bestijalna mati) Kva Relovšič, zaaebmca na Dunaji, je mati dveh fantu'ev. Starejšega i smej njiju je že di Igo časa neusmiljeno trpinčila. Štiriletni deček je moral bžati na golih tleh, jesti je dobil redkokdaj in še tedaj kak mrzel krompir, tepen pa je bil vsiik dan brez uzroka. Koncem maFca so sosedje ovadili bestijalno babo sodišču in zdravnik je konštatoval, da je, bil deček poln groznih ran. Te dni so sosedje zopet čuli iz stauovanja K ve R*)-lovšič milo jokanje. lliomdi so vrata in videli grozen prizor. Nesrečni deček je ležal na tleh. Usta je imel zamašena, bil je ves krvav, mati njegova pa je kle> •'.Ja na njem in ga davila. Ljudje so to Živinsko žensko s palico odgnali in izposlovali, da se jej je dete vzelo. Ž-nska se bo sicer sodno kaznovala, ali to je pač premebka kazen za tako beštijo v človeški podobi.
Darila b
Uredništvu našega  lista so poslali: Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gg. uradniki banke „Slavije" v Ljubljani 2 kroni 4 0 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki I
33ZZ©3 SLTTlCO-
Dunaj 30. aprila.   Vlada je v današnji seji predložila poslanski zbornici  tiste  predloge  glede podpore državnim uradnikom na Kranjskem, katere je oblj ubila v odgovoru na zadevno Ferjančičevo interpelacijo. S predlogo se zahteva kredit v znesku 62.500 gold. za draginjske doklade državnim  uradnikom  in uradnikom državnih železnic, učiteljem in drž. slugam.   Ljubljanski uradniki, učitelji in sluge dobe izredno podporo, znašajoč o    40    odstotkov aktivi-tetne doklade. Tisti uradniki, ki imajo nesistemizirane službe, a so dobili 1. 189 5.  podporo, dobe po   30 gold. Uradniki   v Kamniku  dobe polovico tega,   kar ljubljanski, ker je draginj a o u d u manjša. T ro š k i z a u r a d n i k e, učitelje in sluge znašajo 43.200 gl., ostalih 1 9.300 se razdeli mej uradnike državne železnice v Ljubljani, v Kamniku i u na drugih postajah.
Dunaj 30. aprila. V današnji seji je zbornica z 248 proti 8 glasom odklonila Hagenhoferjev predlog, naj se poslom ne da volilna pravica in vzprejela določbo, da mora vsak 6 mesecev bivati v jedni občini, da za-dobi onda volilno pravico. Pri § 20. je Schneider predlagal, naj se vsem krščenim in nekrščeniiii zidom vzame volilna pravica. Cblumecky je grajal, da se stavijo tako smešni predlogi. Za Sehneiderjev predlog je glasovalo le 10 poslancev.
Pariz 30. aprila. Zbornica je skrajno razbili jena in nezadovoljna z novim miuister-stvom. Radikaloi hočejo vladi se danes votirati nezaupnico.
Narodno-gospodarsKB stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani   (Halje.)  B) Na  c. kr. okrajno  glavarstvo v Krškem,  da  un\  se podeli   A.it.mu   Pižmabtu iz Št. Rupeita in Franca  111 biču iz  Drage tesarsko dopistilo za sodni okraj inokrouoški, Joiafu Zigorcu iz   Prekop   u .n-k >   dopustno   za  politiški okraj krški.  Jerneju Premrutu iz Verbovcev   pa zidarsko dopustilo za sodni okraj kostanieviški. 4.) Na c kr. deželno vlado se je o rekurzu  J. Z. iz Raz ditega poročalo, da se je  rekureut  izkazal  z najmanj   .štiriletno  praktično  uporabo   pri tesarskem obrtu.   Ker j« dosegel za ta obrt postavno propisnu > praktično sposobnost in se je zbornica preverila,   da   reku rent   more   samostojno izvrševati tesarski obrt. se je za to izrekla,  d t  n*j  se mu podeli tesarsko dopustilo za sodne okraje Kostanjevica, Mokronog m Itidrče, kf-r v teh treh sodnih (.krajih le po jeden tesar izvršuje obrt   in ni pokrita krajevna potrebščina.   5.) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, da je  pel liti zidarsko dopustilo Dominika  Piaosa u  sodni  okraj ljubljanske   okolice,   I*'rancu   Stanovniku   iz   V na.»jih Oorio za občine Brezovica, Dobrova, Lig, Preseke, Studenec in Vič. Gregorju Stanovniku iz Lubgojne ■a sodni okraj vrhniški in Jožrfu Starcu ia Vel kili L pljenj   za   občine  Grosuplje,   Lpljene, Iškavas, I i ka loka, Pijavagorioa, Rična, Radnik, Slivnica, j Šmarje,  St. Jurij   Studenec, Toinišelj  in Z-dimlje; nadalje, da naj se podeli tesarsko dopustilo Urbanu Oemaaaijn iz Hraatja za obftine Dobrova, Jezica, M. 1). v Polji, Maste in Šmartno. Andreiu Ttrčeku iz Hi-vk in Janezu  Kobalu  iz  Ziplane  za sodni okraj vrhniški.  6.) Na c kr. okrajno glavarstvo v Litiji, da naj ne podeli zidarsko dopustilo Antonu Krizmanu   iz   Žalne   za   sodni   okraj   zatiški in Kvgenu Veni Inarutti ju iz Zagorja za  sodni okraj litijski   in   potem  Jožefu Pipanu iz  Dol tesarsko dopustilo za sodni okraj litijski. V jednem slučaju se zbornica z ozirom na postavna določila ni mogla izreči za podelitev zidarskega in v drugem slučaju ne za podelitev t-sarskega dopustila, ker prositelja nista zadostno dokazala 4'etue praktične uporab« pri  zidarskem, oziroma teharskem  obrtu.   7.) Na c kr. okrajno glavarstvo v Novemmestu, da naj se Janezu Nostju iz Velikega Korena podeli zidarsko dopustilo za sodui okraj žužemperški. 8 ) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Postoj ini se je na prošnjo Lovrenca Furlana  iz Studenega poročilo,  da naj se temu podeli zidarsko dopustilo za sodni okraj postojinski.  <J.) "V poročilih na c kr. okrajno gla-varHtvo v Radovljici se je zbornica izrekla, da naj se podeli zidarsko dopustilo Janezu Sodja ia Jereke za občine li >li Histrica in SrednjavaB, Janezu Svetina iz Grabč za občino Z g  Gorje in Matevžu Žvabu iz Mlinega za občine Zg. Gor|e, Srednja vas, Hi.linijska bistrica in liled. Zbornica je vzela odo-bruje to poročilo na znanje. (Dalje prih.)
Tz u r<-e <1nc#<a 11 sta.
IsvrAflne   Mil   rludaiiMiir   «1 ritih« t Janeza
štruklja posestvo v Rtudi-nrn ceireno GoW gld. ir> Janeza I: c I en posoatvo V (lornjih Firnič.*b cenjeno 2081 pld.. oba dne 4. maju in Vi. junija v Ljubljani.
Antona Nnvakii posestvo v Dren»,vcu, cenjeno 780 gld., (v drugič.), dn« 5. maja v Radečah.
Umira* Mi % &iaiiil>P jr*iin:
27. uprla: MuH-a Sinkovic, postrežnic.i, .r>'l let,, Kolodvnn-k" ulice fit. 80, Cyatoblendrth6o. — Anton Koller, pleskarski mojster, 7(J let, Sv. Petra cista fit. i8, kop na nSofgaiie,
liH. aprila: Leopold Mlakar, zasebnepa uradnika sin, "j meseca, Oradalke ulice fit. 8, boajast, V o t r o 8 k I bolnici: '27. aprila: Ivan Lioen, mizarjev sin, 2 let.i, jet.ikn.
MeteorologiĆno poročilo.
April	Čaa opazovanja	Stanj o barometra v mm.	fempe-ralura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 nrah
99,	9, aveficr	19V4	13 7	si. Jjsahi	del. obl.	
	7. zjutraj	T.io 1	7 9	hI. ss vzhod	del. obl.	0-0
	2. popol.	728 9	92*0	»r. jng	jasno	
Srednja včerajšnja temp ratnra  Vi 8°, aa 2'0° nad i o>-Tialom
dne 30 aprila 1896.
r  apni državni dolg v notmh .... ri-jupni državni dolg v srebru
iiVftrijuka zlara renta.......122
tnjska kronska routa .....1<J0
.i'i-ska sla'a renta 4° „.......122
101 gld
10D
gorska kronska r-nla \ . A/..tro-ogerske banč.ne dolmcu
88 986
r.-ditno delnice.........i<f>5
. . tdon Vistil ... ...
N "infki dr?., bankovci M 100 tusrk
' mark.........
'I trankov........
f i'ijmmki bankovci.....
C ki", cekini ... ....
1LO
1 1
c
C tr. glano ravnateljstvo avstr. iri. železnic. Izvod iz voznega reda
.1. oDactoTora.
t: to-.»..vi.*
Zahvala.
Cloboko užaljeni po smrti nepozabnega soproga, ozirornn očeta, gnspoda
Jurija C arici-ja
izrekamo najtoplejšo zalivalo za mnoge dokaze iskrenega sočutja in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku vsem prijateljem in znancem, si v prostovoljni požarni luanibi, godbi slav. ine-Sčanske grda m vsem dragim udeležencem.
V Novem mestu, dno 27. aprila 189ii. (2840) Žalujoča rodbina
T\ d SJ .ra. '-vaaiopno ».utajim! prihajali!
•**«,>».,,.• •./»»/i*V—ram.
Odhod U LJubljane jnž. kol.)
M XM, -srl S> tt-nti „.« «...-•; oMbal vlak T Ttbii, '■'•1:1 labal, •}«••.>;.. Or lytwi, ??3-rfK-ti*f>~Oft, UuMtO, itn Kil«Vli»l v Auum, laohi, f>rou t rimi, balnvgrail, btojnr. Lino, Badajevtae, i'L*uJ, Marlltna varn, Ho'..
-■    *t M,   h",-*«! •u-tr.   'ti j.  Prago,   ..ij- ilu, Dunr.j Tir« A..-.«:..:;.. tli   X Mri IO «n<n. qfutr<ij nsii:1 -. U. * iO>. nv;«, rv.vo moato. M 7. *•»-  fO mw, «>»«C»*riJ oaobai vi*.* v Trhla, Pnti(»b<il,  .t,■>',*■* Oa
••.•M?, ^-.-.i.-Mjif. ».to, LjDbno, l/'iii.-'i, .-»j St.l»sl.».'- y .'•..•liu nnv., T>ui •
vi* AxutoMau.
lil. asH AS man. pepoJtorfiK* macr.ul Tlih ▼ Nota meato, Ko64v)a. ■ /» ti, asrt 30 min. tf •*-iWt4*f-T oa«bul riuk t Trbta, »vm- : -... !'.ri|»*
Otloraa, 1 .ju 1 n.., BnUthal, Uuuni. •'f 4 Mri jOjHilinAnus  cubni vin k v Trbla, Beljuk, Oolovao, Ljubno
Car. Sfilathal v - • .-'.).»»► t    ■«•.■•'■ • 'i*nl; '.u,   /.r.ll   oa Jorrrr ,   InoTic ■!
rfriMUiio, Onrlh, Oajaevo, Faria, HlArr, i.Oi-.  >'n:niv'.-»,, liclil, Itac*
)»v!l-«,  FlaanJ, Miuijtn« rar«,  Hob, Vrnaoovo  vtklt«  Ktu-loto vajr«
I 1*«'", 1 >!,''!•>[<;, :»nn»| Tia AmataUnu. .* 7        tf<l mM n mvt maaanl v!:»k ▼ Kočevja, Novo tneato. lu-.ou te(t> ob nadoljah ln prannlklh ob A. Mri HO  minul popolndn.
oaohul vlak v L..iace-lUo.il.
Prlbod v t^nbljano t£ni. kol.).
OS S. *«•-« 5« uniM. ajt*/r.ij oaobnl Tlak ■ Dunaja r!a AmtH-'.o , I«ly akc<a l-vago, Vi. ikotOi »atuT, Karlovih vajTOT, Molu, 0  t UM-.'.
Plnrija, Budajevlo, Holtu (rro 1», Itlnoa, HVa^ra, »••."•i.(»:ii>, I. •;.!». A * ao.i«.;   ianl.oa. 0»loTr,a,  Doljtka, >vf.n...iii.:.i■ llblaa 0. u'*-i f9 m On. »;utr<\) lAaaajtl vlak la Koijavja, Nove>}* :■..■-,«• >
~M Ul. Nn »ia <*at«a. .jujM^-ksar«« oaahnl vlak * Dtinajn *ia Amatnltan, T |«kc(ja fraga, Franoovlh varov, Karto vili vato v, Heba, MariJ.n.'.i varav, r> 1 -o-v, Ilnitojevla, Hohiotp-aJa, Unca, rac^ra. Parlaa, llmu.-, Onrlha, Hi',, h-. Inomoata, /«'» na jaaarn, IiaudaiaatalDa, Ijjuhna. Orlov«, PoutuMa, Trblia
\i& It. a>v-i .«* mi»   tKifH>(u.fn« meiaiil vlak (s KikkvIi, Novaga me u
' j>' uri V5 min. ,</i':>*ii(Ih- nrobnl tU-"-, a Dnnaja, tijaboa, &4lflhaU !■• ;.>Kh, Oslovo*, rrartaenafaats, PoolaMa, Trbiža
CM V. uv« MS mifa. •v#^»r metani . '»k la Ko.-ov)«, Nova«* MniUi.
0. Mri S ita«ia. m*r*-*r oaahnl vlak a 'in.-. .» |ir«ko Ai «v,te-1.» 1. Iduhi-.-a.. B«l]a>.a, Celovca, Poula»>la, Trblka.
Odhod ls l-;ab}iAn« (drt. kol I r. Mrl ura min. ttrni-..;     v «■:«
S.   ,    O/l     .     popolnalua „ ,
o. a tfi>        »eošeF      * 1
Prihod v X0ablje.no (dri. kol.).
J. M'I đi" w»ifa. aJ*Ml*rt4j        la Kamnika.
fi.  »   JS    .    a.^.o/v.-*«.. . „
(1706-99)
I
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(2054-8) IV. priporoča
Karol Recknagel.
Obžalujem vse razžaljive govorice, katere sem raztrosil proti gospodu Jakobu Killerju, ker so neres
nične-_Jurij Kokalj.
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb
Ljubljana Gr. FIiXTX Breg št. 6
išče prav nujno
več kuharic in natakaric
pod izbornimi pogoji itd. (2895]
Postna in brzojavna upiiTitaljca
z dobrimi spričevali išče službe.
Naslov pove upravniitvo rSlov. Naroda".     (19.r)6—5)
rostori
v poprejšnji
• Nušakovi vojašnici'
se dajo v najem fjsi
in sicer:
stanovanja, delavnice, magacini, hlevi, kovačnica in skladišče.
Več se izve* pri al. «1. li:ni/.-n. KiniNkis <•«'«»<:»  Ml.  19« (2305—9)
L1U
poleg Prul
otvorila se bode v petek 1. maja.
Naročila na kopanje
v lesenih in kamenitih banjah se tnJi vzprojemajo. K obilnemu obisku vabi najnljudneje
(9896-8) Josipina Ziakowsky.
AnatheHnova ustna voda
cli*. .1. Gr. I*o|>|>-fi9  o. in kr. dvornega zobozdravnika,  je  žo 50  let najlzkn* iionejie in priznano najboljfco sredstvo ta ohraujenje zob In ust. Steklsnioa po BO novč .  1 gld. ni 1 fi\d -li> novč . kakor tudi zi bol pralek po o\i DOVČ Anatherirova ■ a pasta v pu&it-ali po 7» unvi\ in v va\ojib  po ,"{;> novč,   ioboa  plomba po  1 gld.,
Ino milo po 80 nove.  Dobiva se v vsoti lekarnah, <li«'{MMijali m finih prodajalnieahi kakor tudi v glavni zalogi: Dunaj, VIII., Langegasso 45.   (21115 — 1)
3 v i 1 a,
€* I* 11 31, ------naravnost Iz tovarno.
/'.ažge naj se vzoroc svilnejra blaga in morebitno ponarejanji se takoj pokažo. 1'ristna, t  to vegetalno barvana, solidna ^rna svila pnsti l»t*l p«-p«-l. 1 'onarejena, otežena svila, I rada postane mastno svetla in se hitro lomi, pušča teinnorujav in svetlorujavkaat pepel. Tnsilja se poštnine in carino prosto na dom.— Vzorce naj se zabto.a iz
1   '     Hohensteinske svilotkalnica ..L tze   v Hohensteinu na S. r=z=
meh. tovarna ivllncga blaga.
1928) Največja zbirka črniti, t»«*lili in bariailili svil. b D
O tvorite v
Uiske pivarne t ŠKofji Loti (na Vincarjiii)
clii4> 3, ili..].., 1.808 ki se je prepustila gospodu Franu Dragarju v vodstvo.
Podpisani si usnja to naznaniti vsem  svojim p. ti. obiskovalcem  najuljiiduejo ter
jih Ragi it i ivit i, da so bodo  skrbelo za najboljflo  pijačo, najskrbuejfto postrežbo  in dobro
kubinjo.
<)>> jednein se bodi ob ui\yodnom vromenu odprl h koiu-ortom tudi vrt, 6o no pa prihodnjo nodeljo.
Vstopnina prosta. Vstopnina prosta.
Za obilen obisk se priporoča z njvečjim Štovanjem
i r lta I C a t ' r mengisko  piva me.
Kr. h. sv.
•»i
roga poslopja
Sr.ev. 13.
ZirHili ocMaje
zidarskega dela pri zvišanji
v %u|r<>rii liti S*ivl*i .se bo visita družba v Četrtek «(u<; 7 ma|is S 1. ei 1» IO. uri «l<>|ioIu<lii« v doli. — MojntorHka    «'a eo jirfia-
ounjena na 2SOI> — DoHdnik, ki il»-lo prevzame, mnra .r»°/0 vadij uložiti.
Krajni šolski svet v Zag'orji na Pivki
dne 27. aprila 189G.
Frančišek Groznik, [Tvomesrnik.
(2898—2)
»Zavarovanja proti toči
gSj po iinjc-1'iii'jHiBi HlAlnilft pri-mijtili
^^•k prtvzema
g   glavna agentura v Ljubljani, pisarna: Glavni trg št, 25,1, nadstropje © Ogersko-francoske zavarovalne delniške družbe
^ ^Franco-Hongroise^-
Polkodbe  bo  kulHiitno   ltu«l«lni«-|«»   m   I učno U|»laču|<%jo.
A Premija se na željo pla&u|e lahko do jeseni. (9884—1)
ES Društvo je do.sili dob izplačalo čez 60 milijonov goldi-đk narjev av. v. svojim zavarovancem za povračila škod.
£4| Kdor želi prevzeti r.HfltnpHtvo na deželi, olirnn naj se na gornjo glavno
22  agenturo, kjer se vzprejeniajo tudi predlo«! in kjer je raoči vse natančneje izvedeti.
I
Inžener B. Borkovec & arhitekt 0. Dvorak
stavbinsko podjetje v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu
se priporočata za projektiranje in izvrSitev ('2252—5)
kakor tudi
zasebnib. in lXa.dLVLatri3»latllfcL visol^ili stavio.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1*.
2735
1406