AKTUALNO
GOSPODARSTVO
Na pomoč po uničujočem potresu str. 2-3
Prva zmaga novih lastnikov Meje
str. 4
IV SPORED
Rowan Atkinson: Komik, ki se je v ca gledalcev zapisal z likom Mr. Beana
za Sanjskega moškega in tu smo!«

	4
.Intervju Goran Obrez in Tim Ob	ez, oče in sin
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 1/ Leto 76 / 7. januar 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Po dvanajstih letih znova sam skočil v Savinjo
Znani celjski plavalni ultramaratonec Jože Tanko je že leta 2009 vizionarsko napovedal, da bo novoletni skok v ledeno reko postal množičen in tradicionalen. Letos priljubljenega dogodka na Špici seveda ni bilo, toda 74-letni Tanko je v petek vendarle nadaljeval svojevrstni običaj. Priznal je, da je bil nemiren. Ko se je po prihodu iz vode umiril, je ugotovil, da bolečin v hrbtenici ne čuti več.
str. 18
INTERVJU
dr. Roko Žarnić, strokovnjak za potresno dejavnost
str. 26-27
V BOJU PROTI EPIDEMIJI
v ■ v
Kje so množična testiranja na Celjskem? str. 6
str. 48
t 11=12^
>
novi tednik
'Pivi v 'Ve&'iÄi!
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Kljub hitremu napredku znanosti in tehnike se potresov ne da napovedati, ne njihovega časa ne količine sproščene energije.«
dr. Roko Žarnic, strokovnjak za raziskovanje potresne dejavnosti
»Prepričan sem, da če vsi naredimo nekaj več od povprečja, če vsi vložimo nekaj več energije bodisi v odnose, posel ali nova znanja, lahko celotno družbo skupaj potisnemo naprej.«
Tomaž Erjavec, podjetnik
»Novogradnje smo neskončno veseli. Vsak dan z veseljem gledam na gradbišče in čakam dan, ko se bomo preselili v nove prostore, saj bo delo takrat lažje, manj obremenjujoče, bolnicam bomo lahko zagotovili udobje.«
mag. Jakob Koren, predstojnik Ginekološko-poro-dniškega oddelka SBC
»Eno leto je vse zastalo, kar zadeva filmsko produkcijo, sploh slovensko. Ne vem, kdaj bomo imeli prvo premiero slovenskega filma v našem kinematografu.«
Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol
»Preplaval sem dvanajst metrov. In veste, kaj je bilo zanimivo. Naslednji dan me ni bolela hrbtenica, tudi težave z išijasom so izginile. Zdaj se odlično počutim. Novo leto sem začel na nov način.«
Jože Tanko, plavalni ultra-maratonec po novoletnem skoku v Savinjo
ČETRTEK I	I PETEK
3	/ \
SOBOTA I	1 NEDELJA
^^ -v	
рц
ч^"! i
41W
\1 JV л f
Jf J
I	. f <
. j
fc.f
■c
Zdene Podlesnik izroča toplo obutev žrtvi potresa v eni od vasi v okolici Petrinje. Zadaj je Gregor Koprive.
Solidarnost po uničujočem potresu
Tudi na Celjskem zbirali pomoč za Hrvaško
Po rušilnem potresu, ki je ob koncu decembra prizadel območja Petrinje, Gline in Siska na Hrvaškem, se je z različnimi oblikami pomoči odzvala tudi Slovenija. Ob tem so želeli pomagati tudi številni posamezniki, ki so se organizirali in sami poskrbeli za prevoz hrane ter oblačil v najbolj prizadete kraje. Iz Celja je krenila ekipa, ki jo je povezal urednik revije Digitalna kamera Igor Rosina.
TATJANA CVIRN
»Uradne informacije nekaj dni po potresu o tem, da ni več treba zbirati materialne pomoči, ker je imajo na Hrvaškem dovolj, so me jezile, saj
niso bile celovite. Res je bilo materiala veliko in ga ni bilo kje skladiščiti niti sortirati, a do ljudi v odročnih krajih ta pomoč ni prišla. Tako so mi spo-
ročali znanci iz Petrinje. Zato sem na FB-strani Digitalne kamere predlagal, da bi zbrali hrano in oblačila in sami vse to odpeljali na Hrvaško. Poklical sem nekaj prijateljev, za katere sem vedel, da bodo takoj pripravljeni priskočiti na pomoč,« pripoveduje Igor Rosina, ki je v soboto z Andrejo Ravnak, Zdenetom Podlesnikom, Gregorjem Koprivcem in Miletom Milosavljevićem na Hrvaško odpeljal dva kombija hrane in oblačil. Brez podarjenih stvari naročnikov in bralcev revije tega ne bi mogel izpeljati, poudarja Rosina, ki je hvaležen tudi Miranu Šmidu iz Šentjurja, ki sicer izposoja kombije, a je ekipi omogoči brezplačno
uporabo, ko je izvedel, za kakšno akcijo gre.
Odročne vasi brez
pomoči
Pred odhodom so udeleženci odprave sortirali vsa oblačila in pripravili hrano v škatle. Veliko so je prispevali tudi lionsi, kjer deluje Zdene Podlesnik. Andreja Ravnak je pripravila načrt poti na osnovi predlogov, ki jih je dobil Igor s Hrvaške. »Ugotovili smo, da so največ pomoči deležni večji kraji in tisti ob glavni cesti. Ko smo zavili na stranske makadamske in blatne poti, je bila slika drugačna. Tam so vasi, kjer so ljudje pred potresom živeli v skromnih hišah, redili kakšno žival in obdelovali zemljo. Hiše so se sesule, kot bi bile iz kart, ali so tako poškodovane, da jih ni mogoče obnoviti. Ker nimajo avtov, ljudje niti po pomoč v večje kraje ne morejo. Zato so bili veseli in hvaležni za oblačila in hrano ter pripravljeni tudi na fotografiranje, da bi drugod lahko videli pravo sliko njihovih uničenih vasi. »V vasi nam je starejši gospod ponudil zadnjo steklenico žganja, ko je videl, da smo prinesli topla
AKTUALNO
3
oblačila. Peljal nas je v hišo, kjer nisem mogel verjeti, da lahko ob potresu odpadejo s sten tudi vse keramične ploščice ...«
Na meji in nato na poti skupina iz Slovenija ni imela težav, tamkajšnji policisti so pomagali in jih usmerjali. »V
Dobrodošli paketi pomoči. Desno Igor Rosina, pobudnik akcije.
pogovorih nam tudi nihče ni potrdil govoric o krajah materiala, te informacije smo brali le na Facebooku. So me pa klicali, naj pripeljemo vse skupaj kar k eni osebi, češ da bo ona nato razdelila pomoč. Vsaka tragedija potegne za seboj tudi vojne dobičkarje,« ugotavlja
sogovornik, ki vsem, ki bi še želeli pomagati, svetuje, naj malo počakajo, ker je tudi na Hrvaškem organizacija pomoči v teh dneh boljša. Zagotovo bo obnova dolgotrajna, saj se tla še kar tresejo, in bo različna pomoč še dobrodošla.
Foto: Andreja Ravnak
тш .Ajk
ШТ ä
Na pomoč tudi z gradbenimi stroji
Gasilska in druga društva, štabi civilne zaščite, krajevne skupnosti in podjetniki so tudi v Obsotelju in na Kozjanskem ljudi pozvali k zbiranju pomoči. To so iz občin Šmarje pri Jelšah in Rogatec s kombiji na prizadeta območja odpeljali že v zadnjih decembrskih dneh, v prvih januarskih dneh so živila in higienske pripomočke zbirali tudi v občinah Podčetrtek in Šentjur. Podjetje Kit-ak gradnje iz Rogaške Slatine je na prizadeto območje odšlo z gradbenimi stroji.
Štab Civilne zaščite občine Šmarje pri Jelšah in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo sta zbirala najbolj nujne stvari, ki jih potrebujejo ljudje na
prizadetem območju. Organizatorji akcije so sporočili, da so se ljudje odzvali le v nekaj urah. Pomoč, ki so jo zbrali, so dostavili enemu od gasilskih društev v bližini Siska, tamkajšnji gasilci so poskrbeli, da je prišla do pomoči potrebnih. Organizatorja akcije sta se zahvalila tudi podjetju AS System, ki je posodilo dva svoja kombija za prevoz pomoči na prizadeto območje. S polnimi kombiji pomoči so se tja med drugim podali tudi gasilci iz Šentvida pri Grobelnem in člani PGD Rogatec.
Na pobudo občanov so pomoč za prizadete v potresu zbirali tudi v občini Podčetrtek, kjer so se akciji pridružili civilna zaščita, gasilska dru-
Prostovoljci so napolnili več kombijev pomoči. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah)
štva in krajevne skupnosti. Poveljnik tamkajšnjega štaba civilne zaščite Sandi Gobec je dejal, da so se ljudje takoj odzvali na povabilo k zbiranju pomoči. »Zdaj iščemo najboljši način, kako in kam dostaviti pomoč. V Petrinji in okoliških krajih so nekatera skladišča precej obremenjena, prostori, namenjeni shranjevanju, so že polni. Zato bomo predvidoma ob koncu tedna zbrano pomoč skušali dostaviti na območja, kjer niso prejeli še ničesar.«
Zaposleni v podjetju Kit-ak gradnje iz Rogaške Slatine so na prizadeto območje predzadnji decembrski dan odšli z več tovornimi vozili in gradbenimi stroji. Omenjeno podjetje je pred leti v Petrinji gradilo kanalizacijo, zdaj pomaga pri odpravljanju posledic silovitega potresa. K sodelovanju je povabilo tudi več trgovskih in prehrambenih podjetij, ki so darovala hrano in pijačo.
TS
»Težko je ostati ravnodušen«
Po rušilnem potresu je eno od zbiralnih akcij organiziral tudi naš zunanji sodelavec Mitja Knez, ki si je razdejanje po potresu tudi osebno ogledal.
Odziv na napovedano akcijo v njegovih domačih Rimskih Toplicah je bil izjemen in se je hitro razširil še v ostale kraje in občine. Tako so ljudje lahko hrano, higienske pripomočke, topla oblačila, odeje, prenosne grelnike in podobne stvari oddali tudi v Laškem, Celju, Radečah, Zasavju in Ljubljani.
Čeprav se je v medijih v zadnjih dneh pojavilo kar nekaj informacij, da je pomoči preveč in da nekateri zbranega materiala niso uspeli dostaviti najbolj prizadetim v potresu, Mitja Knez pravi, da ljudje pomoč zelo potrebujejo, a da je treba pred dostavo urediti številne dokumente, ki jih morajo odobriti tudi hrvaške oblasti. Navdušen športnik, športni navijač in novinar, ki zadnje leto zaradi službenih obveznosti živi tudi na Hrvaškem, pravi, da stanje v Petri-nji in okoliških vaseh spremlja
Mitja Knez
od potresa. Območje je tudi že obiskal. »Ljudje resnično trpijo, spijo v avtomobilih, šotorih, nekateri celo ne želijo iz hiš, čeprav ne bi smeli biti v njih. Dotaknila se me je smrt 13-letne deklice in takrat sem šel v akcijo. Ko sem poslušal nemočne krike njene mame. Tudi sam sem jokal in obenem sem si dejal, da grem pomagat. Bil sem tam, si ogledal vse. In je grozovito. Pomoč v obliki oblačil, odej, hrane je prišla. A večina v Petrinjo, kjer se vrečke nalagajo druga na drugo. Tam jih je ogromno. Njihov Rdeči križ je podlegel vsemu temu, kar je razumljivo. Situacija je res nora. Posledično vsa pomoč še ni prišla do vseh.
Niti ni prišla v zadostnih količinah,« opisuje dogajanje na porušenem območju.
Kot pravi, so ga k odločni akciji spodbudili tudi posamezni zlobni jeziki oziroma izjave v smislu, zakaj bi jim pomagali, saj oni Sloveniji zagotovo ne bi. »A ni res. Vsi smo ljudje in treba je pomagati vsakomur, če le lahko. Že jutri se nam lahko zgodi kaj podobnega. Jaz sem šel samostojno v to, odziv je izjemen. Ljudje so se mi javljali iz Rimskih Toplic, Laškega, celotnega Zasavja, Celja, tudi Ljubljane,« pravi Knez in zagotavlja, da je za predajo zbranega materiala vse urejeno in dogovorjeno in da ga bo osebno ob pomoči prijateljev predal neposredno v roke ljudem, ki pomoč potrebujejo. »Izročili jim bomo tudi denar. Vse to neposredno v njihove roke, brez posrednikov. Res me boli, ko vidim, da ljudje z otroki že deset dni in več spijo v avtu. Pri tem nimajo niti za bencin, da bi lahko imeli avto ves čas prižgan, da bi se greli,« opisuje žalostne prizore.	LKK
Del otrok spet v šolah
CELJE - V skladu z odločbo ustavnega sodišča se je lahko v torek v zavode in šole s prilagojenim programom vrnilo 4.700 otrok s posebnimi potrebami. Nekatere slovenske šole so sicer ostale zaprte zaradi pozitivnih hitrih testov med zaposlenimi. V OŠ Glazija Celje se je v torek vrnila večina otrok in zaposlenih.
Torkovo odprtje zavodov in šol s prilagojenim programom pomeni, da so starši otrok s posebnimi potrebami s pomočjo ustavnega sodišča dosegli, da se lahko njihovi otroci vrnejo v šole. Pobudo za oceno ustavnosti odloka o zaprtju šol sta pred dvema mesecema vložili dve družini v imenu svojih dveh otrok, ki obiskujeta osnovno šolo s prilagojenim programom. Po mnenju staršev je namreč država z zaprtjem šol tem otrokom povzročila nepopravljivo škodo. Ena od predlagateljic je bila Ce-ljanka Duška Milovanović, mama 9-letnega Bora, ki ima redko gensko napako, zaradi katere bo vse življenje potreboval pomoč. Čas, ko je bil Bor doma, je bil za družino izjemno naporen, saj mu ni mogla zagotoviti vsega, kar mu sicer omogoča obiskovanje posebnega programa v OŠ Glazija. Pri takšnih otrocih so pomembni učenje samostojnosti, socialnih veščin ... ter številne obravnave in oblike pomoči, za katere so bili prikrajšani (fizioterapija, delovna terapija, terapija v bazenu, logopedske in psihološke obravnave).
Kot pravi Duška Milova-nović, je zelo vesela, da se je Bor lahko vrnil v šolo, v svoj razred, k svoji učiteljici in k trem sošolcem. »Zadnje tedne je pri Boru dolgotrajno pomanjkanje socialnih stikov
Nevenka Kus, ravnateljica OŠ Glazija Celje
še bolj prišlo v ospredje. Ko sva bila na sprehodu, je iskal stik z mimoidočimi, z neznanimi otroki. Doma je velikokrat pogledoval proti šolski fotografiji in omenjal učiteljico ali prijateljčke. Težko je, ko vidiš, da si želi nekaj, kar je zdaj nedosegljivo (npr. obisk knjižnice), česar pa on ni sposoben dojeti in se zato vznemiri, razjezi ...«
Hitro testiranje za učitelje in zaposlene pred odprtjem šol ni bilo obvezno, ampak priporočljivo.
V mehurčkih
Ravnateljica OŠ Glazija Celje Nevenka Kus pravi, da sicer podpira vračanje vseh otrok v šole, vendar meni, da ustavna presoja ne bi smela prevladati nad priporočili stroke. »Zdravje je na prvem mestu. Naši otroci sodijo v najbolj ranljivo skupino.« Na to so morali mislili tudi pri organizaciji dela ob tokratnem odpiranju šol. Vrnila se je večina od več kot 220 otrok in 130 zaposlenih. »Izvajamo vse programe, ki jih imamo, od šolskega do posebnega, in domsko varstvo. Izvajamo tudi vse terapije za otroke, razen tistih v bazenu,« pravi ravna-
teljica, ki je morala delo organizirati nekoliko drugače. »Pripravili smo tako imenovane mehurčke. To so majhne skupine otrok, ki bodo ves čas v istih prostorih z istimi zaposlenimi. Povprečno je v skupini od sedem do osem otrok.«
Kdaj se bodo lahko v šole vrnili tudi drugi otroci, še ni povsem jasno. Ali bo za vrtce in prvo triletje to mogoče že v ponedeljek, bo znano v teh dneh.
Kot pravi, je v teh razmerah pomemben vsak zaposleni. Že zdaj je bilo delo težko organizirati, ker so nekateri odsotni zaradi varstva otrok. »Skrbi me, kako bo, če bo še kdo od zaposlenih v prihodnjih dneh moral v karanteno.« Večina se je pred začetkom dela v ponedeljek udeležila hitrega testiranja. V delo v šoli so bili nato vključeni vsi z negativnim izidom testa in tudi tisti, ki se niso testirali, saj je to prostovoljno. Kot pravi ravnateljica, zaupa zaposlenim, da bodo ravnali odgovorno do sebe in drugih.
Možnost testiranja so imeli tudi otroci, vendar odziva staršev ni bilo, kar je razumljivo. »Pri nas so otroci s težjimi motnjami v razvoju in je lahko zanje testiranje travma. S starši dobro sodelujemo, pozivamo jih, naj prihajajo otroci v šolo le, če so zdravi, in tudi mi opazujemo morebitne spremembe v njihovem obnašanju, razpoloženju ...« pravi Nevenka Kus.
Duška Milovanović pravi, da ni posebej zaskrbljena glede okužbe s koronavirusom. »Prepričana sem, da so šole poskrbele za priporočene ukrepe in varnost vseh.«
TC, foto: SHERPA
4
GOSPODARSTVO
Zaradi izčrpavanja podjetja vložena ovadba zoper nekatere predstavnike DUTB in njihove sodelavce
Prva zmaga novih lastnikov Meje
Okrajno sodišče v Šentjurju je odločilo, da mora Mitja Križaj, ki ga je v začetku oktobra takratni nadzorni svet imenoval za direktorja Meje, nadzorni svet novih lastnikov pa ga je 1. novembra odstavil zaradi krivdnih razlogov, takoj omogočiti ponovni vstop v prostore podjetja, ki jih je zasedel zadnji dan pred božičem. Ptujsko podjetje Altius, ki je Mejo kupilo lani poleti na dražbi, a mu največja upnica šentjurskega podjetja, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ves čas onemogoča uveljavitev tega lastništva, je zoper nekatere predstavnike DUTB in njihove sodelavce pred dnevi vložilo kazensko ovadbo.
JANJA INTIHAR
Kot smo na kratko že zapisali v prejšnji številki Novega tednika, se je 24. decembra v šentjurski Meji odvijala prava drama. Mitja Križaj, sicer nekdanji član upravnega odbora slabe banke, ki pa ga je Altius, potem ko mu je le uspelo izvesti sejo skupščine in imenovati svoj nadzorni svet, odstavil z mesta direktorja v Meji in na čelo družbe postavil Božidarja Vukaši-noviča, ki je tudi direktor in
solastnik ptujskega podjetja, je vdrl v prostore Meje. Ob pomoči varnostnikov, ki jih pripeljal s sabo, je zamenjal vse ključavnice in namestil nov alarmni sistem. S tem je Vukašinoviču in ostalim zaposlenim onemogočil vstop v pisarne. Novi lastniki so od sodišča takoj zahtevali izdajo začasne odredbe za zavarovanje svojega premoženja, ki jo je šentjursko okrajno sodišče v začetku tega tedna tudi iz-
dalo. V njej je Križaju naložilo, da mora predstavnikom Meje izročiti vse nove ključe ali nove ključavnice zamenjati s starimi ter odstraniti nov alarmni sistem. Poleg tega mora odpoklicati tudi najete varnostnike.
Sodišče je poleg tega Mitji Križaju prepovedalo opravljanje vseh poslovodnih nalog v Meji in zahtevalo, da se to vpiše tudi v sodni register, kjer je Križaj še vedno naveden kot zastopnik Meje. Prav na to dejstvo se je Križaj izgovarjal, ko je 24. decembra vstopil v prostore podjetja. Ob tem Božidar Vukašinovič opozarja, da je Meja že takoj po njegovem imenovanju za direktorja o tem obvestila registrsko sodišče, ki pa te spremembe še ni objavilo. Mitji Križaju je odslej brez dovoljenja predstavnikov šentjurskega podjetja prepovedan tudi vstop v vse njegove poslovne prostore. Sodišče je tudi zapisalo, da odredba velja 30 dni, v tem času pa mora
Meja zoper Križaja vložiti tožbo zaradi motenja posesti.
Vse večja poslovna
škoda
Božidar Vukašinovič je zaradi takšnih sklepov okrajnega sodišča sicer zadovoljen, vendar, kot pravi, vojna z Družbo za upravljanje terjatev bank najbrž še zdaleč ni končana. Potem ko se je Altiusu po več pritožbah, s katerimi je slaba banka poskušala preprečiti prenos lastništva, le uspelo v uradne registre vpisati kot lastnik, je namreč DUTB za Mejo predlagala prisilno poravnavo, ki jo je sodišče tudi potrdilo. S tem je Altius potisnilovpo-drejen položaj. Kot smo že večkrat zapisali, je očitno cilj slabe banke postati lastnica Meje, kar bi ji s prisilno poravnavo oziroma s pretvorbo svojih terjatev v lastniški delež tudi lahko uspelo.
Zaradi vsega dogajanje v zadnjih mesecih je bilo Meji povzročene že veliko poslov-
ne škode. Vukašinovič je zato skupaj s predsednico nadzornega sveta Marjetko Lašič vse tiste predstavnike DUTB in njene sodelavce, ki so že nekaj let, zlasti pa od lanskega poletja vpleteni v dogajanje z Mejo, kazensko ovadil. Očita jim izčrpavanje družbe in ne-spoštovanje tuje lastnine ter storitve več kaznivih dejanj. Namen vsega tega naj bi bila protipravna pridobitev premoženjske koristi. Od specializiranega državnega tožilstva, Nacionalnega preiskovalnega urada in Policijske uprave Celje, na katere je naslovil ovadbo, zato pričakuje pregon kaznivih dejanj.
V ovadbi Vukašinovič in Lašičeva navajata vso dogajanje v Meji v zadnjih mesecih, o katerem smo tudi v našem časopisu že obširno poročali. Med drugim sta zapisala, da je »več kot očitno želja in volja DUTB, da protipravno z izkrivljanjem dejstev in prikrivanjem dejanskih okoli-
ščin olastnini družbo, ki ima vzdržen denarni tok in zdrave bilance, a želi z zlorabo pravic in s kaznivimi dejanji sanirati svoje napake iz preteklosti«. Veliko očitkov je v ovadbi namenjenih tudi delu celjskega okrožnega sodišča.
Božidar Vukašinovič je zaradi poslovne škode, ki je bila zadnje mesece storjena Meji, zelo zaskrbljen. Ne samo, da je bilo za najemanje odvetnikov in svetovalcev z računa podjetja plačanih že več kot 300 tisoč evrov (ob tem si je Mitja Križaj določil mesečno plačo v višini 13 tisoč evrov bruto, kolikor je znašala tudi plača prejšnjega direktorja Romana Gregorna), z naznanitvijo in nato uvedbo prisilne poravnave Meja izgublja ugled. Težave ima s kupci. Zaradi podražitve krmil je hotela zvišati cene jajc, vendar ji tega niso hoteli priznati. Podjetje ima zaradi tega blizu 900 tisoč evrov škode, opozarja Vukašinovič.
Thermana je pri dveh bankah najela posojilo, s katerim je poplačala terjatve iz prisilne poravnave. Zaradi ugodnejših pogojev vračanja denarja, bo po napovedih vodstva družba v prihodnjih letih lažje poskrbela za naložbe v prenovo in razvoj.
Thermana poplačala dolg iz prisilne poravnave
Leto 2020 je bilo, tako kot za celotno turistično industrijo, zelo težko tudi za laško Thermano. Vodstvo družbe ocenjuje, da bodo zaradi omejitev in zapiranja dejavnosti na podlagi pro-tikoronskih odlokov in zakonov njeni lanski prihodki za 30 odstotkov nižji od predlanskih, ki so znašali 22,8 milijona evrov in so bili najvišji v zadnjih petih letih. Je pa Thermani ob koncu preteklega leta uspelo narediti pomemben korak naprej v njenem poslovanju. Dolg iz prisilne poravnave je poplačala z najetjem ugodnejših in dolgoročnejših posojil.
Po prisilni poravnavi, ki jo je sodišče potrdilo sredi leta 2015 in s katero je s pretvorbo svojih terjatev v kapital skoraj 100-odstotni lastnica zdravilišča postala Družba za upravljanje terjatev bank, je Thermani ostalo še 18,6 milijona evrov dolga. V skladu z dogovorom je obveznosti do bank začela odplačevati takoj, torej že leta 2015. Skupaj z glavnico je morala poravnati tudi obresti. Do lani je
odplačala že nekaj več kot 8 milijonov evrov dolga. V letu 2020 je njena obveznost, ki jo je morala poravnati do izteka leta, znašala 2,3 milijona evrov.
Poleg vseh ukrepov, ki so jih v Thermani morali sprejeti za blažitev posledic epidemije koronavirusa, se je vodstvo podjetja odločilo za refinanciranje dolga iz prisilne poravnave. Po večmesečnih pogajanjih mu je pri SID Banki in banki Sparkasse uspelo najeti posojilo, s katerim je poplačalo terjatve. Posojili mora vrniti do sredine leta 2029, kar je bolj ugodno kot so določale obveznosti iz prisilne poravnave, poleg tega bodo letni obroki vsako leto enaki. Do zdaj so bili iz leta v leto višji.
Leto 2020 v rdečih številkah
»Naše terjatve iz prisilne poravnave so v celoti poplačane z ugodnejšimi in dolgoročnejšimi viri, kar nam daje večjo stabilnost, možnost za nadaljnji razvoj in predvsem varno prihodnost,« pravi predsednica uprave Mojca Leskovar.
Prepričana je, da bo družba, potem ko bo znova odprla vse svoje dejavnosti, zaradi manjših letnih obrokov tudi lažje izvedla vse potrebne naložbe.
Zaradi zaprtja hotelskih zmogljivosti v prvem in drugem valu epidemije so po oceni vodstva prihodki Thermane lani upadli za 30 odstotkov. Čeprav je v tretjem tromesečju, ko je normalno delovala, ustvarila celo višjo prodajo kot v primerljivem predlanskem obdobju, so se v zadnjem tromesečju njeni prihodki v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prepolovili. Od začetka julija do konca septembra je imela tudi nekaj več kot milijon evrov čistega dobička, ki pa se je zaradi pokrivanja izgube v prvem polletju in zaprtja hotelov v zadnjem tromesečju stopil. Po oceni vodstva bo tako Thermana poslovno leto 2020 zaključila z izgubo. Koliko bo znašala, bo bolj jasno potem, ko bodo v podjetju imeli bolj točne podatkeo prejeti državni pomoči za leto 2020.
JI, foto: arhiv NT(SHERPA)
Nadzorniki odpoklicali direktorico
Nadzorni svet Premogovnika Velenje je na decembrski seji, tik pred božično-novoletnimi prazniki, odpoklical članico poslovodstva družbe, direktorico Mojco Letnik. Odpoklic je začel veljati 1. januarja. Do imenovanja novega člana poslovodstva bo direktor rudnika Janez Ro-šer družbo zastopal samostojno.
Premogovnik Velenje in Letnikova sta se razšla sporazumno ter brez krivdnih razlogov, so sporočili iz velenjske družbe. Nadzorniki so na seji potrdili tudi sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ureditvi pravic in obveznosti ob prenehanju delovnega razmerja Letnikovi. Za njegov podpis pa je bil pooblaščen predsednik nadzornega sveta Uroš Podobnik.
Letnikovi, ki se je upravi premogovnika pridružila no-vembra2015, je drugi mandat sicerzačel tečil. decembra lani.	LKK
Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste.
GOSPODARSTVO
5
Iztok Altbauer, direktor skupnosti zdravilišč o posledicah »lockdowna«
T V I ■ V	■	I	■ I ■ v v
Težki časi za zdravilišča
Kot smo že večkrat poudarili, je turizem tista gospodarska panoga, ki je ob epidemiji koronavirusa utrpela najhujše posledice. Ker so ključni del te panoge tudi zdravilišča, je torej jasno, da delijo usodo slabih časov. O trenutnem stanju, v katerem so se znašla zdravilišča, o pomoči države in možnostih za okrevanje smo se pogovarjali z Iztokom Altbauerjem, direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ).
ROBERT GORJANC
Kakšno je trenutno stanje glede možnosti ponovnega odprtja termalnih središč in hotelov?
Točen odgovor na to vprašanje je najbrž vreden milijon dolarjev ... Trenutno je zelo težko odgovoriti na to vprašanje, saj smo odvisni od ukrepov vlade. Vendarle zdravilišča deloma delujejo, na primer ko gre za zdraviliško rehabilitacijo na podlagi napotnice, kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Gre za 10- do 12-odstotni delež dejavnosti zdravilišč, če
upoštevamo število prenočitev, a se ta delež med zdravilišči razlikuje. Delujemo v okviru protokolov, ki smo jih sprejeli spomladi ob prvem valu epidemije in tako v zdraviliščih že imamo nekaj tovrstnih izkušenj.
Ali se pogovarjate s pristojnima ministrstvoma, z vlado, kjer obravnavate možnosti za odprtje tudi ostalih dejavnosti?
Za odprtje bazenov, well-nesov, hotelov in gostinskih obratov za druge obiskovalce je naša delovna skupina v
Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ)
okviru sorodnih stanovskih organizacij in v sodelovanju z gostinsko-turistično zbornico na vlado, pristojno ministrstvo in svetovalno skupino naslovila predlog, da bi te dejavnosti zaživele 10. januarja. Če bo to seveda omogočala epidemiološka slika v državi. Hkrati se zavedamo, da je ob trenutnih razmerah bolj
stvarno pričakovati, da bo za uresničitev te naše želje treba počakati na prve spomladanske mesece.
Kako je trenutno urejen status zaposlenih v zdraviliščih, jih večina koristi ukrep čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa? V kolikšni meri je prišlo do najslabšega scenarija, do odpuščanja zaposlenih?
Največ delavcev je na čakanju na delo. Skrajšan delovni čas za našo dejavnost ne pride v poštev. Za trenutno dejavnost zdravilišč morajo delovati vse službe, se pravi recepcija, rezervacije, priprava hrane, čiščenje, vzdrževanje, seveda dela tudi medicinsko osebje. Žal so v nekaterih zdraviliščih, ki so bolj vezana na sezonsko obdobje, v katerem so nekoč imela popolnoma zasedene zmogljivosti, že spomladi odpuščali. Tudi ob pomoči, ki jo s protikoronskimi pa-
keti nudi država, so stroški tako visoki, da so družbe morale poseči po teh najhujših ukrepih.
Kakšna je poslovna škoda, ki so jo zaradi koronavirusa utrpela zdravilišča, jo je že mogoče oceniti?
Po projekcijah, ki smo jih naredili oktobra, še pred drugim »lockdownom«, smo v skupnosti ocenjevali, da bi zdravilišča lahko imela ponekod 30-odstotni izpad. Izjema je zdravilišče v Rogaški Slatini, ki ima to posebnost, da je v preteklosti imelo najmanj domačih gostov, tudi v tem poletju je bil odziv domačih gostov bistveno slabši kot v drugih zdraviliščih. Po drugem zaprtju zdravilišč ocenjujemo, da bi ta izpad prihodkov v zdraviliščih lahko bil približno 40-odstoten, ponekod še večji.
Kako ocenjujete pomoč vlade v okviru doslej sprejetih paketov pomoči, je bila primerna?
To lahko ocenjujemo s celovitega vidika sektorja gostinstva in turizma. Kot sem že omenil, smo se povezali vsa stanovska združenja, hotelirji, agencije, žičničarji, ponudniki dejavnosti na prostem (Slovenia Outdoor) ... in v okviru gostinsko-turistične
zbornice zavzemali stališča do vladnih protikoronskih paketov ter oblikovali predloge državi za blažitev posledic. Nekaj njenih ukrepov je bilo v pomoč predvsem v prvem valu, ko na primer zdraviliščem ni bilo treba plačevati koncesij za termalno vodo, s čimer smo lažje prestali prvi »lockdown«. V šestem paketu je bilo te pomoči že manj. Ocenjujemo, da se bodo posledice zaprtja zdravilišč odražale v povečanem številu brezposelnih, saj se bojimo, da bo »lockdown« trajal do pomladi. Tudi če bo do sprostitve prišlo prej, bo potreben čas, da bomo ponovno pridobili zaupanje gostov, da si bodo želeli na dopust, razvajanje, čeprav je pri mnogih stalnih in tudi novih gostih ta želja prisotna. Vendar v glavah so še vedno določene zavore, za katere predvidevamo, da bi se šele pred poletjem počasi lahko začele sproščati. To pomeni, da bi število nezaposlenih v turizmu in gostinstvu po projekcijah, ki smo jih naredili že spomladi, lahko naraslo na 20 tisoč. Že novembra je namreč bilo v teh panogah 13 tisoč nezaposlenih, v to so vključeni žal tudi delavci v zdraviliščih.
Na že dolgo zapuščenem območju, ki Braslovčanom zagotovo ni v ponos, naj bi namesto največje žage v Sloveniji zrasli dom starejših občanov in oskrbovana stanovanja.
Namesto žage na Gomilskem dom starejših
Škotsko podjetje BSW Timber ne bo gradilo žage na Gomilskem. Predstavnik škotskih investitorjev v Sloveniji Janez Mazej meni, da je vzrok za to predolga časovnica za gradnjo navezovalne ceste do žage. Nenazadnje bi gradnjo ceste zavlekla tudi ustanovljena civilna iniciativa, ki nasprotuje njeni postavitvi. Občina Braslovče ima za območje že nove načrte. Na mestu nekdanje Čmakove žage in v bližini dvorca Štrovsenek naj bi zrasli dom starejših občanov ter oskrbovana stanovanja.
Braslovška občina je od podjetja BSW Timber najprej prejela pisno obvestilo, da odstopa od izdelave prostorskega akta za umestitev žage na Gomilskem. Sporazum o prekinitvi vseh medsebojnih obveznosti glede lesnopredelovalnega centra je nato sporazumno podpisala v začetku lanskega novembra. »Z lastniki oziroma s podjetjem BSW Timber še naprej ohranjamo dobre odnose, še vedno konstruktivno sodelujemo,« je pojasnil župan Tomaž Žohar, ki ima za območje v Šmatevžu že nove načrte. Zdaj za tam v občini pripravljajo podroben prostorski načrt za gradnjo večnamenskega centra za starejše, ki bo vključeval dom starejših občanov in oskrbovana stanovanja. »Trenutno so v pripravi izhodišča za podrobni prostorski načrt. Sklep o začetku postopka bo objavljen v uradnem listu v prvi polovici januarja. Sprejet naj bi bil predvidoma v šestih mesecih.« V neposredni bližini nekdanje Čmakove žage, kjer je škotski investitor želel postaviti sodoben lesnopredelovalni obrat, je - zanimivo - v preteklosti že deloval dom onemoglih. Starostniki so od leta 1956 bivali v graščini Štrovsenek. Pozimi je bilo v njej tudi
do osemdeset stanovalcev, zaposlenih naj bi bilo le dvanajst ljudi. Oskrbovance so leta 1971 preselili v graščino Šenek na Polzeli, medtem ko je v Štrovseneku poslovne prostore dobilo bližnje gradbeno podjetje Ingrad. Po njegovem stečaju se je zvrstilo nekaj različnih lastnikov.
Pomoč obljubila tudi država
Da bo na Gomilskem postavilo največjo žago v Sloveniji, je škotsko družinsko podjetje BSW Timber napovedalo maja 2018. Graditi naj bi začelo že septembra isto leto, naložba, vredna 40 milijonov evrov, naj bi bila končana v dveh letih. Prihod Škotov je takrat razburil manjše slovenske žagarje, ki so bili prepričani, da bodo zaradi njih mnogi izgubili delo. A so predstavniki podjetja BSW Timber malim žagarjem obljubili pomoč in jim zagotovili, da bodo skupaj z njimi naredili velik korak naprej v razvoju slovenske lesnopredelovalne industrije. Da bo res tako, so bili prepričani tudi v vladi. Takratni minister za kmetijstvo Dejan Židan in še vedno aktualen gospodarski minister Zdravko Počivalšek sta pri naložbi, ki naj bi prinesla 170 novih delovnih mest, obljubila pomoč države. Subvencija naj bi znašala 15 do 20 odstotkov, torej največ 8 milijonov evrov.
Načrt je bil, da bi bilo jedro žage na območju propadlega podjetja Biva hiše. Gre za 3,4 hektarja veliko območje, ki bi mu priključili še sosednja zemljišča, tako da bi žaga obsegala kar 14 hektarjev. Poleg visokotehnološkega lesnopredelovalnega centra, v katerem bi letno razrezali 300 tisoč kubičnih metrov hlodovine, je škotsko podjetje napovedalo še postavitev paletarne in tako imenovane kogeneracije za lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu.
ŠO, JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
Marko Staroveški se poslavlja od Kovintrada
Prvi delovni dan v letu 2021 je prinesel veliko in pomembno kadrovsko spremembo v Kovintradu. Vodenje te uspešne mednarodne družbe, ki trguje z izdelki barvne in črne metalurgije in je po obsegu prihodkov tretje največje gospodarsko podjetje v celjski občini, je prevzel Jože Kastelic. Na mestu predsednika uprave je nasledil Marka Starove-škega, ki bo v Kovintradu ostal še krajši čas, nato se bo upokojil.
Jože Kastelic dela v Kovin-tradu že dve desetletji. Zadnjih petnajst let je bil član uprave in pred prevzemom predsedniškega mesta tudi namestnik Marka Starove-škega. »Prepričan sem, da bo družbo odlično vodil naprej in bo Kovintrade pod njegovim vodstvom še naprej rasel, se krepil ter uspešno sledil svoji viziji in načrtom,« je v svojem poslovilnem pismu poslovnim partnerjem zapisal Staroveški.
Marko Staroveški je v Skupini Kovintrade, ki jo danes sestavlja enajst podjetij v državah zahodne in srednje Evrope ter na Balkanu, delal trideset let. Torej od začetka leta 1990, ko se je takratni oddelek zunanje trgovine v Kovinotehni na referendumu odločil, da se bo odcepil od matičnega podjetja. Kot pravi, lahko svoje delo strne v tri obdobja - na delovanje na Češkem, kjer je bil prvi direktor leta 1992 ustanovljene hčerinske družbe Kovintrade Praga, na razvijanje zunanjetrgovinske mreže ter predsedovanje upravi. Član uprave je postal že leta 1997, vodil jo je od aprila 2013.
JI
Foto: arhiv Kovintrade
Marka Staroveškega (prvi z leve) je na mestu predsednika uprave Kovintrada 1. januarja nasledil Jože Kastelic (stoji). V trenutni 3-članski upravi sta še Boris Pišek in Jurij Rojc.
6
AKTUALNO
V boju proti epidemiji
Kje so množična testiranja na Celjskem?
Številni zdravstveni domovi že množično testirajo ljudi s hitrimi antigenskimi testi, testiranja opravljajo tudi določena podjetja. Seznam vseh zdravstvenih domov, kjer opravljajo testiranja, in datumi so objavljeni tudi na spletnih straneh Ministrstva RS za zdravje.
SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR
Celjski zdravstveni dom organizira prostovoljno in brezplačno testiranje v hali A na Celjskem sejmišču. Testiranje bo še danes med 12. in 16. uro, nato bodo v zdravstvenem domu urnik prilagodili glede na potrebe in ga objavili na
svoji spletni strani. Testiranje, ki je trajalo ves teden, je na voljo še danes v Šentjurju med 14. in 18. uro v zabojniku za stavbo zdravstvenega doma.
Spodnjesavinjčani se lahko od torka brezplačno testirajo v Zdravstvenem domu Žalec, ki
je sicer prejšnji teden napovedal plačljivo tovrstno testiranje, a bo po novem, kot kaže, tako kot ostale tovrstne ustanove testiranje zagotovil brezplačno. Brezplačno testiranje bo na dveh mestih. Ob torkih in sredah popoldne na parkirišču pred žalskim zdravstvenim domom ter ob četrtkih in petkih popoldne pred zdravstveno postajo na Vranskem.
Množično testiranje so na silvestrski dan omogočili tudi v Braslovčah. Udeležilo se ga je 344 oseb ne le iz domače občine, temveč tudi iz sosednjih.
Zdravstveno osebje je okužbo ugotovilo pri desetih odstotkih testiranih. Testiranje je izvajalo s pomočjo »drive-in« sistema, kar pomeni, da so izvajalci izvedli odvzem brisa testiran-cem kar iz osebnih vozil.
Tovrstno množično testiranje je namenjeno iskanju morebitnih okuženih med na videz zdravo populacijo. Zato tisti, ki imajo kakršne koli, tudi blage znake bolezni, naj na testiranje s hitrimi testi ne hodijo, pravijo zdravniki, ampak naj se samoizolirajo ter pokličejo izbranega osebnega zdravnika. Ta jih bo napotil na testiranje z metodo PCR.
Do jutri bodo testiranje izvajali še v zabojniku pred Zdravstvenim domom Radeče, in sicer med 10. in 11. uro. Testiranje opravljajo še v laškem in šmarskem zdravstvenem domu. Slednji izvaja testiranje v vseh zdravstvenih postajah, ki delujejo v njegovem okviru, kar pomeni tudi v Kozjem, Rogaški Slatini in Rogatcu, Podčetrtku in Bistrici ob Sotli. V torek so testirali tudi v okviru ZD Slovenske Konjice, dan kasneje še v Zrečah.
V Sloveniji je do vključno 3. januarja umrlo več kot 2.800 bolnikov s covidom-19. Po doslej zbranih nepopolnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med umrlimi več kot 1.400 žensk in več kot 1.100 moških. Vsi demografski podatki sicer še niso zbrani.
Nezanesljivost hitrih testov na račun hitrosti
V	zadnjem času se veliko govori o zanesljivosti hitrih antigenskih testov. Čeprav so izvidi znani hitro, je vedno bolj vprašljivo, koliko so rezultati zanesljivi. Strokovnjaki opozarjajo, da so nekateri hitri testi zelo slabe analitske zmogljivosti. To pomeni, da lahko pride tudi do lažnih negativnih ali lažnih pozitivnih rezultatov. Že lani je nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu RS za zdravje Tina Bergant omenila tudi možnost sko-mercializiranosti tovrstnih testov.
»Ob večjih potrebah po diagnostiki okužb s SARS-CoV-2 je postala PCR-diagnostika v mnogih državah težavna, zato se je razvoj usmeril v hitre in cenejše diagnostične teste, ki zaznavajo antigene, specifične za SARS-CoV-2,« je zapisano v dokumentu Strokovna priporočila za izvajanje tovrstnih hitrih testov, ki ga je izdalo zdravstveno ministrstvo. Ob tem je zapisano tudi: »Za zanesljivo diagnozo okužbe s SARS-CoV-2 je zlati standard še vedno PCR, ki ga uporabljamo tudi za razrešitev nejasnih rezultatov hitrih testov in v primerih negativnega testa ob utemeljenem kliničnem ali epidemiološkem sumu okužbe s covid-19. Na račun hitrosti in enostavnosti izvedbe so ti testi >izgubili na občutljivosti< v primerjavi s PCR-testi.«
V	dokumentu je navedeno tudi, da naj bi hitri testi dali dobre rezultate pri bolnikih z visokim »virusnim bremenom«, kar je ponavadi pri bolnikih v predsimptomatskem in zgodnjem simptomatskem obdobju bolezni, torej v prvih petih ali sedmih dneh bolezni. »Pri bolnikih, ki jih obravnavamo po sedmem dnevu bolezni od začetka obolenja, je večja verjetnost nižjega virusnega bremena, zato je verjetnost lažno negativnega rezultata višja,« je še navedeno v priporočilih, kjer dodajajo, da morajo biti testi izvedeni strokovno. Ob negativnem hitrem testu pri osebi, ki ima znake covida-19, pa je treba opraviti še PCR test.
SŠol
Priprave na cepljenje
Zdravstveni domovi se pripravljajo tudi na cepljenje prebivalcev proti covidu-19. Cepljenje bo potekalo po prednostnih skupinah, ki so bile določene v Nacionalni strategiji cepljenja proti co-
vidu-19. Oskrbovanci in nekateri zaposleni v domovih za starostnike so že bili cepljeni. Trenutno zdravstvene ustanove pričakujejo še dodatno cepivo za vsaj del najbolj izpostavljenih zapo-
slenih v zdravstvenih ustanovah.
Sledilo bo cepljenje občanov in občank, in sicer najprej starejših od 60 let (najprej najstarejši) in nato mlajših od 60 let s kroničnimi boleznimi. Vse občane teh kategorij bodo predstavniki zdravstvenih domov obvestili in jih na cepljenje tudi pova-
bili. Vsi občani, ki bodo želeli cepljenje, bodo, ko bo cepivo na razpolago, obveščeni o točni lokaciji, datumu in uri cepljenja. Zaenkrat bodo zdravstveni domovi prednostno obvestili občane, ki bodo za cepljenje prišli najprej na vrsto. Sledile bodo ostale skupine prebivalstva.
SŠol
Na NIJZ so do zdaj prejeli eno prijavo neželenega učinka po cepljenju proti covidu-19 ter eno prijavo smrti, ki časovno sovpada s cepljenjem v enem od domov za starejše. NIJZ je o tem že obvestil ministrstvo za zdravje, ki bo sklicalo komisijo za cepljenje, da primer podrobno prouči, so sporočili. O ugotovitvah bo ministrstvo obvestilo pristojne ustanove in javnost.
Varen in zdrav oddih -ko bo to spet mogoče
CELJE - Decembra je izšel nov katalog, ki predstavlja turistične kmetije v Sloveniji. Pod naslovom Moj način oddiha na podeželju je združena predstavitev 140 slovenskih turističnih kmetij, od tega jih je 28 iz Savinjske regije. Katalog sta izdala Slovenska turistična organizacija (STO) in Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki ima sedež v Celju. Gre za enajsto izdajo publikacije v tiskani in digitalni obliki. Z njeno pomočjo naj bi v časih, ko bo to spet mogoče, privabili na kmetije čim več gostov in tako pomagali preživeti nosilcem te dejavnosti.
Prav možnosti za varen, zdrav in aktiven oddih, tesno povezan z naravo in s
ponudbo lokalno pridelane hrane, bodo najpomembnejši dejavniki, na osnovi katerih se bodo ljudje odločali za oddih po krizi. »Ključna prednost doživetij na kmetijah je velika varnost za zdravje gosta. Zaradi manjših zmogljivosti je število gostov manjše kot pri drugih ponudnikih, večina hrane, ki jo ponudijo, je pridelana na kmetijah,« pravi Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje turizma na kmetijah v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Vesela je, da se je kljub digitalizaciji povečalo zanimanje kmetij za predstavitev v novem katalogu, saj je na novo predstavljenih 31 kmetij.
Vsebinsko so kmetije predstavljene po regijah. Nekatere imajo nastanitve,
druge so izletniške kmetije, vinotoči in osmice. Pri vsaki je podrobnejša predstavitev, kaj vse ponuja, kakšne so njene kulinarične posebnosti, možnosti različnih dejavnosti ... Kontaktni podatki posameznih ponudnikov obiskovalcem omogočajo neposreden stik z gostitelji, predstavitev raznolikih slovenskih regij pa navdihe, ki vabijo tako k daljšim počitnicam na podeželju kot tudi h krajšim oddihom v naravi. Poudarek je na lepotah narave, kulinarični ponudbi in možnostih drugačnih dejavnosti ob odkrivanju življenja na kmetiji.
Publikacija je izšla tudi v angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in hrvaškem jeziku. Na voljo bo v vseh večjih turističnoinformacijskih centrih po Sloveniji, predstavništvih Slovenske turistične organizacije v tujini ter na vseh pomembnejših sejemskih nastopih in turističnih borzah po svetu, ko bodo ti dogodki spet mogoči.
TC
I FEEL
SLOVENIA
T«rl«tii»ll
TURISTIČNE KMETIJE V SLOVENIJI
MOJ NAČIN ODDIHA NA PODEŽELJU.
#ifeelsLOVEnia
#myway
#mojaslovenija
Naslovnica novega kataloga turističnih kmetij Slovenije
novi tednik
radio celie
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Velik vpliv na psihično zdravje
Na CSD Celje opažajo, da je zaradi ukrepov, katerih namen je preprečevanje širjenja koronavirusa, veliko osamljenih, ki jim manjka človeški stik.
Velike psihične stiske tako pri starostnikih kot pri mladih zaradi razmer, v katere nas je pahnila epidemija koronavirusa, zaznava Center za socialno delo Celje. Družine se težko spopadajo z novim načinom življenja, ki ga prinašajo omejitve zaradi preprečevanja širjenja virusa. Med posledicami so med drugim osamljenost, več nasilja v partnerskih zvezah, prekomerno uživanje alkoholnih pijač, povečujejo se tudi stiske oseb s težavami v duševnem zdravju.
Mag. Olga Bezenšek La-lić, direktorica omenjenega centra, ki ima enote v Celju, Laškem, Šentjurju pri Celju, Šmarju pri Jelšah in Slovenskih Konjicah, je dejala, da se stiske odraslih prenašajo na otroke. Pri mladih se pojavljajo čustveno-vedenjske težave, osebne stiske se odražajo tudi s samopoškodovanjem mladostnikov. V zadnjem času je do pet otrok redno nameščenih v Kriznem centru Celje. Gre za mlade, ki so v omenjeni center napoteni po sodni odločbi.
Nasilje v
partnerskih zvezah
Po koncu prvega vala epidemije koronavirusa so zaposleni na CSD Celje zaznali več nasilja v partnerskih zvezah. Zato Olga Bezenšek Lalić podobne težave pričakuje tudi zdaj. »Med ljudmi zaradi novih razmer, utesnjenosti, raste nestrpnost. Mnogi se
ne zmorejo spoprijeti z vsem tem.« Dodala je, da na centru povečane stiske zaradi osamitve, omejitve gibanja, ostajanja doma, zmanjšanja stikov med družinskimi člani opažajo tudi pri starejših. Težave se povečujejo v družinah, ki niso najbolje delovale že prej. Ali v družinah, katerih družinski člani pred epidemijo niso skupaj preživljali veliko prostega časa.
Direktorica centra je povedala, da imajo številne družine težave zaradi šolanja otrok na domu. Izpostavila je nemoč staršev in upiranje otrok. Starši po njenih bese-
dah nimajo primernih veščin ali znanj, da bi lahko otrokom pomagali pri izobraževanju. Stisko čutijo tudi zaradi tehničnih težav, omejenega dostopa do interneta, a tudi zato, ker nimajo denarja za nakup sodobnejših naprav, s katerimi bi lahko otrokom omogočili šolanje na daljavo. »Starši so v stresu še zaradi varstva predšolskih otrok, razpeti so med delovnim procesom in družinskim življenjem. Zaradi tega se povečujejo napetosti med njimi. Posebej bi izpostavila napetosti med ločenimi starši, ki imajo težave pri zagotavlja-
nju stikov, zagotavljanju šolanja in plačevanju preživnin.« Izrazila je še zaskrbljenost zaradi omejitve delovanja podpornih programov, katerih namen je podpora družinam, ki potrebujejo več nadzora ali vodenje pri vzgoji otroka.
Vsakodnevne stiske
Lalićeva je povedala, da so se, odkar se Slovenija spopada s koronavirusom, povečale tudi stiske oseb s težavami v duševnem zdravju. »Več je poskusov samomorov, ljudje ne jemljejo redno predpisanih zdravil, izdamo več predlogov za zdravljenje brez privolitve. Skoraj vsakodnevno se srečujemo z omenjenimi težavami. Prejemamo ogromno elektronskih sporočil, iz katerih je jasno vidno, da imajo pošiljatelji hude duševne stiske oz. težave v duševnem zdravju.«
Na CSD Celje v družbi zaznavajo še prekomerno uživanje alkoholnih pijač in povezane težave. Veliko je osamljenih, ki jim manjka človeški stik. »Za osnovne materialne potrebe ljudi poskrbijo centri za socialno delo, civilna zaščita, nevladne organizacije. A posameznik s svojimi stiskami in strahovi ostaja sam,« je dejala sogovornica. Na center se ne obrnejo le ljudje, ki potrebujejo kakšno informacijo, ampak tudi tisti, ki želijo s tamkajšnjimi zaposlenimi podeliti svojo stisko.
TS, foto: SHERPA
Čistilna naprava in nov vrtec
PODČETRTEK - Občina bo letos razpolagala z malo manj kot sedmimi milijoni evrov proračuna. Župan Peter Misja pravi, da bo več kot 50 odstotkov vrednosti občinske malhe namenjene naložbam. Med pomembnejšimi načrti sta gradnji nove čistilne naprave in vrtca.
»Soočamo se kar z nekaj potrebami, ki jih moramo nujno rešiti,« pravi prvi mož Podčetrtka. Posvečali se bodo nujnim delom na gradu, ki so ga pridobili v svojo last. Dotrajano čistilno napravo v kraju Podčetrtek bi radi nadomestili z novo. Občinska
uprava je že objavila razpis za izbiro izvajalca, ki bo zgradil nov vrtec v Pristavi, saj v občini rastejo nova stanovanja, kamor se bodo preselile tudi mlade družine. V Virštanju bo občina uredila stavbo, znano pod imenom stara Banovina. Namenjena bo promociji vina in vinogradništva. Misja je dejal, da bodo veliko denarja vložili še v cestno in komunalno infrastrukturo. »Občina skoraj ni zadolžena. To nam omogoča, da smo v to leto prenesli kar precej denarja iz leta 2020 in da se bomo lotili še katere naložbe, ki morda še ni zapisana v proračunu.«	TS
Ukrotili bodo potok, polepšali kraj
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je sredi decembra soglasno potrdil proračun občine za leto 2021. Občina pričakuje nekaj več kot 12 milijonov evrov prihodkov in približno 13,5 milijona evrov odhodkov. Občinska uprava bo med drugim še naprej veliko pozornosti posvečala načrtom za gradnjo oskrbovanih stanovanj. Velikega pomena bo ureditev protipoplavnih ukrepov. Del potoka izpod Barbare bo odprt in bo nekoliko spremenil podobo središča Šmarja.
Šmarski župan Matija Čakš čaka na odločitev nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS glede sofinanciranja gradnje omenjenih stanovanj. Veseli se še nove ureditve križišča pri trgovini Kašča, kar bo občina uresničila ob pomoči direkcije za ceste, dokončanja obnove 700-metrskega odseka ceste na Pečici, kjer bo izvajalec uredil tudi pločnik, in obnove odseka med Šmarjem in Belim. V načrtu je tudi objava razpisa za gradnjo povezovalne ceste Dobrava. Prostovoljno gasilsko društvo Kristan Vrh bo dobilo nove garaže, v Krajevni skupnosti Zibika bo do začetka prihodnjega šolskega leta končana gradnja nove telovadnice. V Krajevni skupnosti Sveti Štefan bo učvrstitev zemljine dočakal eden večjih plazov. »Občina bo v sodelovanju z direkcijo za vode gradila podzemni kanal za protipoplavno varnost Šmarja. Gre za ureditev potoka izpod Barbare. Z novo ureditvijo bo lepše tudi središče kraja, saj bo del potoka odprt. Za ta projekt smo že prejeli sklep vlade o sofinanciranju v višini 977 tisoč evrov,« je dejal Čakš. Med pomembnimi naložbami za letošnje leto je omenil tudi ureditev stare šole, kjer bosta svoje prostore dobili uprava tamkajšnjega zdravstvenega doma in fizioterapija. TS
Pomoč družini v stiski
SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - Na Stranicah živi v zelo težkih razmerah družina, ki biva v stari hiši brez kopalnice in stranišča. Preživlja se s pomočjo socialnih transferjev in s pridelkom skromne kmetije. Lions klub Konjice Vita se je odločil, da bo družini pomagal.
»Vite smo se zavezale, da bomo pomagale, da bo družina Dolar živela dostojno, do česar bi moral biti upravičen vsakdo,« pravi predsednica Lions kluba Konjice Vita Nina Malec Poklič. Družina Dolar ima tri člane - mati in oče sta invalida, petnajstletni sin ima učne težave. Njihova kamnita hiša, ki jo je pred tremi leti prizadel požar, je stara približno štiristo let. V njej sta vlaga in plesen, leseni deli so zaradi požara ožgani.
Lions klub Vita, ki povezuje 24 članic, se je odločil, da bo organiziral dobrodelno akcijo in zbral denar za prenovo Do-larjeve stanovanjske hiše. Investicijska vrednost znaša približno 50 tisoč evrov. Akcijo sta že podprla Lions klub Konjice in Leo klub Konjice, pogovarjajo se tudi o sodelovanju in podpori Občine Zreče ter Krajevne skupnosti Stranice. Med 1. in 22. januarjem zbirajo sredstva s pomočjo sms sporočil s ključno besedo Pomagamo10 na številko 1919 (tako je mogoče darovati po 10 evrov), prav tako je mogoče nakazati sredstva na poseben transakcijski račun: Lions klub Konjice Vita, Mestni trg 7, 3210 Slovenske Konjice, TRR SI56 6100 0002 5092 404 (Delavska hranilnica, d. d.), Namen nakazila: pomoč družini Dolar Koda namena: CHAR (dobrodelno plačilo) Referenca: SI00 00-2020. Nekatera družbeno odgovorna podjetja iz širše okolice so že ponudila tako materialno kot denarno pomoč.	BJ
Želijo nadaljevati val naložb
KOZJE - V občini so po besedah županje Milence Krajnc lani zaključili pestro naložbeno leto. Letos bo občinska uprava razpolagala s proračunom v višini 5,6 milijona evrov. Po besedah prve dame občine bo poudarek ponovno namenjen uresničitvi čim večjega števila projektov.
Lani je občina uredila prenočitvene zmogljivosti na gradu Podsreda. Posvečala se je obnovi cestne infrastrukture, pred časom je izbran izvajalec saniral zemeljski plaz na javni poti Stare ključice, ob tem je obnovil tudi vozišče. Med pomembnejšimi pridobitvami so po besedah županje obnova cerkve Matere božje sedem žalosti na hribu Gradišče nad Podsredo ter obnova zvonika v cerkvi na Bučah. Na tamkajšnjem pokopališču so uredili škarpo in utrdili brežino, tam bodo uredili še novo panelno ograjo. Na reki Bistrici v naselju Kozje je bil obnovljen mehki jez, kar omogoča dodatno ponudbo v tem kraju. Občina je poskrbela še za energetsko obnovo nekaterih stavb, med drugim Kobijeve hiše, kjer so izvajalci znižali strop, menjali stavbno pohištvo in uredili daljinsko ogrevanje. Županja je ponosna še na druge projekte, ki izboljšujejo kakovost bivanja v občini. Med drugim je vesela nakupa novega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Kozje.
Povedala je, da je tudi proračun za leto 2021 naložbeno naravnan. V Podsredi je pri Levstikovem mlinu predvidena gradnja nadomestnega mostu čez reko Bistrico. Občina bo veliko pozornosti posvečala obnovi cestne infrastrukture. Država je že objavila razpis za izbor izvajalca, ki bo saniral posedke na odseku ceste Podsreda-Železno. »Čeprav gre za državno naložbo, je potrebno dobro sodelovanje med direkcijo za ceste, pristojnim ministrstvom in občino, da so projekti v posamezni lokalni skupnosti zares uresničeni,« je povedala Krajnčeva.	TS
novi tednik
Vedm г iMmoj /
Servisni stebrički za kolesa
LAŠKO - V okviru prizadevanj za izboljšanje kolesarske infrastrukture je Občina Laško v treh krajevnih skupnostih namestila servisna stojala za kolesa, ki so opremljena z orodjem za osnovna popravila koles in z ročno tlačilko z manometrom. Stojala so nameščena na Trubarjevem nabrežju v Laškem, v Rimskih Toplicah pri bodočem Ticu in v Jurkloštru pri trgovini kmetijske zadruge.
»V Občini Laško z nizom ukrepov poskušamo urediti prijazno infrastrukturo za kolesarje - z gradnjo kolesarskih stez, označevanjem poti, s širjenjem mreže javne izposoje koles Kolesce in zdaj tudi z namestitvijo servisnih stebričkov za kolesa, za katera verjamemo, da bodo v pomoč kolesarjem,« je povedal Luka Picej, vodja režijskega obrata v Občini Laško.
Kot je še dejal, so servisne stebričke namestili ob križanjih poti, kjer zaznavajo, da je največ rekreativnih kolesarjev. »V prihodnje nameravamo stebričke namestiti tudi na Šmohorju, v Šentrupertu in še na drugih mestih, kjer je promet kolesarjev večji.«
Postavitev servisnih stebričkov je financirala Občina Laško.	RG, foto: Občina Laško
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Kdaj novi Stadlerjevi vlaki Slovenskih železnic tudi na Celjskem?
I I ■ fl	■ V ■	I I	■ V ■	■ V ■
Hitrejši, udobnejši, varnejši
Sredi decembra je po progi med Kamnikom in Ljubljano zapeljal prvi od petih novih dizelmotornih vlakov švicarskega proizvajalca Stadler. Ti vlaki so del obsežne posodobitve vlakovnih garnitur Slovenskih železnic. Novi vlaki že vozijo tudi na obnovljeni kočevski ter na dolenjski progi. Kdaj bodo začeli voziti po progi Zidani Most-Celje, ki je v minulih letih doživela obsežno prenovo?
Novi Stadlerji vlaki že vozijo po slovenskih progah, na Celjsko naj bi zapeljali spomladi.
ROBERT GORJANC
»Na navedeni progi novi vlaki še ne vozijo, saj trenutno obratujejo le DMG (dizelmo-torne Stadlerjeve garniture), ki niso predvidene za vožnje na elektrificiranih progah. Na progi Zidani Most-Celje ki je elektrifirana, bodo začeli voziti predvidoma spomladi, ko bomo v uporabo prejeli tudi EMG - elektromotorne garniture,« so na naše vprašanje odgovorili pri Slovenskih železnicah. Na tej progi naj bi sicer vozili tudi dvonadstropni oziroma dvopodni vlaki.
Dodali so še, da nove vlake od proizvajalca Stadler prevzemajo postopoma, takšno bo tudi njihovo vključeva-
nje v promet do leta 2022, ko bodo SŽ prevzele vseh 52 naročenih vlakov. Kdaj natančno bodo novi vlaki vozili na lokalnih progah na Celjskem, tako še ni mogoče napovedati.
»Novi vlaki bodo sodobnejši, udobnejši in seveda tudi hitrejši ter opremljeni s sodobnim sistemom ETCS (European Train Control System),« so še povedali pri SŽ. Novi vlaki (garniture) bodo skrajšali potovalni čas do 10 odstotkov: novi elektromotorni vlaki imajo hitrejše pospeševanje in potovalne hitrosti do 160 kilometrov na uro, dizelmo-torni vlaki do 140 km/h.
Novi vlaki so tudi bolj prostorni, vsa vrata imajo izvleč-ne stopnice za lažji vstop, prostore za osebe z omejeno mobilnostjo ter posebne toaletne prostore zanje. Najmanj 10 mest je namenjenih za kolesa. Vsi novi vlaki omogočajo sodoben informacijski sistem z wi-fi signalom za dostopanje do interneta, imajo tudi vtičnice za polnjenje telefonov in prenosnih računalnikov.
»V prihodnjih letih se bo tako povečala pogostost regionalnih povezav z manj postanki in z zmogljivejšimi lokalnimi vlaki, večji bosta udobnost in zanesljivost prevoza. Novi dizelski in večna-
petostni električni vlaki bodo omogočili tudi čezmejno regijsko povezovanje v smeri Avstrije in Hrvaške, in sicer udobno, hitro in brez prestopanja,« so še napovedali pri Slovenskih železnicah.
Prvi Stadlerjev vlak je v Slovenijo prispel 11. marca 2020, sledili so zahtevna testiranja, izobraževanja strojevodij in tehničnega osebja SŽ, preverjanje ustreznosti vozila z javno železniško infrastrukturo. V zadnjem koraku je vlak (dizelmotorni) pridobil obratovalno dovoljenje, ki je bil zadnji pogoj za vključitev te vrste vlakov v javni potniški promet.
Foto: SŽ
Slovenske železnice so pri švicarskem proizvajalcu Stadler naročile 21 enopodnih in 10 dvopodnih (dvonadstropnih) električnih vlakov ter 21 enopodnih dizelskih vlakov. Skupna vrednost naročenih vlakov je 320 milijonov evrov brez DDV. »S prihodom sodobnih vlakov bo storjen pomemben korak k posodobitvi potniškega prometa, kar je eden najpomembnejših strateških ciljev Slovenskih železnic.«
Po koloparku še športni park
BRASLOVČE - Občina je korak bliže k uresničitvi gradnje športnega parka v Rakovljah, kjer bodo ob vrsti športnih panog priložnost za druženje in osebni razvoj dobile vse generacije.
Zemljišče v Rakovljah v bližini koloparka in Osnovne šole Braslovče je kupila v zadnjih dneh lanskega leta in s tem zagotovila dobršen del potrebnega prostora za športni park. Gre za 8 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, za katerega je odštela 236 tisoč evrov. »Nakup je povezan tudi s sklenitvijo sodne poravnave v tožbi iz leta 2017 v času mandata nekdanjega župana Strojanška, ko je občina brez soglasja lastnika na tujem zemljišču zgradila pločnik Rakovlje-Spodnje Gorče. S sklenitvijo sodne poravnave bo občina brez plačila odškodnine postala lastnica zemljišča, po katerem poteka pločnik,« je pojasnil župan Tomaž Žohar.	ŠO
Prihaja novi zobozdravnik
VRANSKO - Nova zobozdravstvena ambulanta bo 11. januarja začela delovati v tamkajšnji zdravstveni postaji. Namenjena bo bolnikom iz vse Spodnje Savinjske doline, ki še nimajo izbranega svojega zobozdravnika.
»Kljub temu da je v tem času naša glavna skrb obvladovanje epidemije, skrbimo tudi za širjenje naše zdravstvene mreže,« pravi direktorica žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec, ki jo veseli, da bo zobozdravstvena ambulanta na Vranskem sodila pod okrilje njihovega zdravstvenega doma. Vse ostale tovrstne ambulante so namreč koncesionarske. Zobozdravnik bo imel začasno svoje prostore v otroški zobozdravstveni ambulanti na Vranskem, preurejeno ambulanto za odrasle naj bi dobil v začetku marca.	ŠO
Dodatek za upokojence
Solidarnostni dodatek, ki je bil upokojencem dodeljen po sedmem protikoronskem zakonu (pKp 7), bo izplačan 11. januarja 2021.
Kot nas je obvestil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, bo solidarnostni dodatek izplačan vsem upokojencem, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in prejemajo pokojnino od tega zavoda. Pokojnina mora znašati 714 evrov ali manj. Tisti, ki prejemajo manj kot 510 evrov pokojnine, bodo prejeli 300 evrov solidarnostnega dodatka, k pokojninam med 510 in 612 evri bo dodatek znašal 230 evrov, k pokojninam med 612 in 714 evri pa 130 evrov dodatka. Isto velja za prejemnike invalidskih nadomestil, če so brezposelni in imajo prebivališče v Sloveniji.
Za določitev višine solidarnostnega dodatka za upokojence je upoštevana višina pokojnine oziroma nadomestila za december 2020. BJ
SftÄk,	IZ NAŠIH KRAJEV	9
Pet najbolj branih člankov na spletni strani Novega tednika
Največ zanimanja za tihotapljenje šest milijonov vrednega blaga
Lani spomladi je zaživela nova spletna stran Novega tednika, na kateri objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradimo. Pet najbolj branih prispevkov preteklega leta priča, da še vedno ostaja največ zanimanja za prispevke s področja kronike. Nadpovprečno veliko klikov smo zabeležili tudi pri novicah o koronavirusu. A kot kaže, so kar nekaj spletnega odziva vzbudile tudi lahkotnejše vsebine.
SPELA OZIR
Med objavljenimi novinarskimi vsebinami vas je lani najbolj zanimal prispevek z naslovom Tihotapi-
Med vsemi na spletu objavljenimi novinarskimi vsebinami vas je lani najbolj zanimal prispevek z naslovom Tihotapili šest milijonov vredno blago, za katerega smo na spletni strani zabeležili malo manj kot 11.300 ogledov.
li šest milijonov vredno blago, za
katerega smo na spletni strani zabeležili malo manj kot 11.300 ogle-
i ■
scHMifcjT
dov. Kronika tako ostaja nesporna zmagovalka zanimanja spletnih bralcev. Celjski kriminalisti in policisti so v sodelovanju z Generalno policijsko upravo lani oktobra končali obsežno kriminalistično preiskavo organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki so jo sumili kaznivega dejanja tihotapstva. V združbi so bile najmanj štiri osebe, vse z našega območja. Novinarka Simona Šolinič je poročala, da so jim od marca predlani do oktobra lani zasegli več milijonov kosov cigaret, vrednost zaseženih tobačnih izdelkov znaša približno šest milijonov evrov. Celjska združba naj bi v sodelovanju s sostorilci iz Litve organizirala tihotapstvo cigaret beloruske tobačne znamke iz Ruske federacije na carinsko območje Evropske unije. »Tobačne izdelke so najpogosteje s tovornimi ladjami pripeljali do pristanišč v Belgijo in na Nizozemsko, kjer so tovor naložili na vozila slovenskih prevoznikov in ga pripeljali v Slovenijo. Osumljenci so v Sloveniji zakonito ustanovili štiri podjetja, organizirali prekladanje tovora, izpolnjevali novo tovorno dokumentacijo, s čimer so prikrili resničen izvor blaga, ter nato cigarete, skrite med drugim tovorom, odpeljali na ciljno mesto v Veliko Britanijo,« so oktobra lani sporočili s celjske policije.
Vse o karanteni celjskih otrok
Veliko zanimanja je bilo lani na spletni strani tudi za novice o korona-virusu. Prispevki o njem so se zaradi njegovega hitrega širjenja vrstili kot po tekočem traku. Najbolj bran članek na naši spletni strani ima naslov V karanteni 23 otrok celjskega vrtca, ki smo ga objavili v drugi polovici julija, ko karantene še niso bile tako pogoste in so zato med bralci vzbujale veliko zanimanja. Zabeležil je skoraj 8.300 ogledov. Ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve Irena Hren je takrat v pogovoru z novinarko Leo Komerički Kotnik potrdila, da so bili v karanteni trije strokovni delavci in skupina 23 otrok iz enote Center, ki so bili v neposrednem stiku s strokovno delavko, pri kateri so potrdili prisotnost novega virusa. Kot je dejala, so, takoj ko so bili o pozitivnem testu obveščeni, izvedli vse potrebne ukrepe v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Hrenova je povedala še, da je enota Vrtca Center delovala nemoteno in da so skrbeli za izvajanje vseh preventivnih ukrepov za preprečitev širjenje virusa.
Veliko zanimanja je bilo lani na spletni strani Novega tednika tudi za novice o koronavirusu. Prispevki o njem so se zaradi njegovega hitrega širjenja vrstili kot po tekočem traku.
»Stanje v celjski bolnišnici je izredno resno«
Kar nekaj vaše pozornosti je pritegnilo tudi izredno stanje v Splošni bolnišnici Celje konec oktobra. V prispevku z naslovom Stanje v celjski bolnišnici je izredno resno smo poročali, da so imeli na navadnih posteljah nameščenih 80 bolnikov s covidom-19. Kot je takrat povedal strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar, je bilo še huje v »intenzivi«, kjer je pomoč potrebovalo 19 bolnikov s covidom-19. Med zaposlenimi je bilo okuženih 127 oseb, več kot 100 medicinskih sester je bilo zaradi različnih razlogov še v bolnišniškem staležu. Poleg infekcijskega oddelka sta bila takrat bolnikom s covidom-19 namenjena še hemato-onkološki oddelek in oddelek za bolezni prebavil. Okuženi so bili še dva otroka na otroškem oddelku in ena nosečnica na ginekologiji. Ob tem je bolnišnica opozarjala vse, da urgentni center deluje, toda naj ljudje iščejo samo nujno pomoč. »Vse bolnike z blažjimi simptomi zato še enkrat pozivamo, naj pomoč najprej poiščejo pri izbranem osebnem zdravniku ali v dežurni službi oziroma covid ambulanti svojega zdravstvenega doma,« so še sporočili iz bolnišnice.
Kmalu v Tropsko hišo h krokodilu
A zanimale so vas tudi nekoliko lahkotnejše vsebine. Peti najbolj bran prispevek na spletni strani je namreč Kmalu v Tropsko hišo k krokodilu. Avgusta je v pritličju prenovljenega Celjskega doma nastajala novost, ki je nekaj posebnega ne le v celjskem, ampak tudi v slovenskem merilu. Biolog Simon Cirkulan je zasnoval Tropsko hišo, ki bo obiskovalcem ponujala vpogled v živalski in rastlinski svet delov afriške, azijske in ameriške celine. Mlad biolog je avgusta v času obiska novinarke Tatjane Cvirn pospešeno urejal prostor. Nekaj živali je že bilo v terarijih, nekaj se jih v novo domovanje preselilo kasneje, nekateri redki primerki so se v zbirki znašli po zaslugi sodelovanja z evropskimi živalskimi vrtovi. Pri tem sta imela pomembno vlogo dosedanje delo Simona Cirkulana in njegov koncept prikazovanja živali. »To ni cirkus ali obcestni živalski vrt. Ideja temelji na naravovarstvu in strokovnem izobraževanju za vse generacije. Pomembna je dobrobit živali. Da jih dobiš, moraš imeti primerne pogoje zanje,« je takrat Cvirnovi pojasnil sogovornik, ki je pričakoval, da bo lahko Tropska hiša delovala celo leto, če ne bodo načrtov prekrižali protivirusni ukrepi.
Zanimale so vas tudi nekoliko lahkotnejše vsebine. Peti najbolj bran prispevek na spletni strani je namreč Kmalu v tropsko hišo k krokodilu, ki je zaživela lani avgusta. Foto: arhiv NT (SHERPA)
Vrtnica prodana, kupec celjski gostinec
Med spletnimi bralci so več kot dobrodošle tudi regionalne gospodarske novice. V prispevku Vrtnica prodana, kupec celjski gostinec, ki se je z malo več kot 7.100 ogledi zavihtel na tretje mesto, smo lani julija poročali, da je stečajnemu upravitelju propadlega celjskega podjetja Domine že v prvem poskusu uspelo prodati znano kavarno Vrtnica v središču mesta. Novi lastnik je postal širši javnosti neznan Anže Dernač, ki ima dejavnost registrirano v občini Laško, po naših informacijah naj bi v Celju že imel nekaj manjših gostinskih lokalov. Anže Dernač je bil edini udeleženec na dražbi, zato mu je kavarno uspelo dobiti po izklicni ceni, ki je znašala 290 tisoč evrov. Kavarno Vrtnica je imelo od decembra 2017 v najemu podjetje Igiz iz Petrovč. Solastnik podjetja Luka Ščurek je julija lani novinarki Janji Intihar povedal, da se dražbe ni udeležil zaradi previsoke izklicne cene. »Poleg tega je v sedanjih koronskih časih, ko ne veš, ali bodo ukrepi vlade spet zaprli vrata gostiln, kupovanje tovrstnih lokalov zelo tvegano,« je takrat še dejal Ščurek.
10
KULTURA
Načrti Osrednje knjižnice Celje v letu 2021
Z mislijo na ponovno normalno delovanje
V Osrednji knjižnici Celje se kljub novemu vladnemu odloku (še enem v nizu številnih v zadnjem obdobju), ki omogoča dostop uporabnikom do knjižnih polic, če je zagotovljenih 30 kvadratnih metrov prostora na obiskovalca, za to možnost (še) niso odločili. V knjižnici sta tako še naprej zagotovljena izposoja knjižničnega gradiva po predhodnem naročilu in brezstično vračanje gradiva. Sicer pa so v OKC pripravili programski načrt za to leto, njegovo uresničevanje bodo v veliki meri krojile aktualne razmere v zvezi s koronavirusom.
ROBERT GORJANC
»Glede na število okužb smo presodili, da je bolj primerno, da ostanemo pri načinu poslovanja z uporabniki pred zadnjim odlokom vlade. Ta način je najbolj varen za uporabnike, hkrati ne povzročamo zmede,« je povedala mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje
Za letos je direktorica knjižnice povedala, da so program načrtovali v tem smislu, kot da bo knjižnica delovala
na običajen način, a hkrati s prilagoditvami glede na daljše trajanje epidemije. »Po načrtu A bo delovala tudi univerza za tretje življenjsko obdobje, pripravljali bomo prireditve ob vseh večjih dogodkih kot doslej. Z načrtom B se bomo prilagajali trenutnim razmeram, pri čemer razmišljamo, da v primeru nadaljevanja pouka na daljavo in dela od doma ne bi še sami preveč obremenjevali ljudi z virtual-nimi vsebinami. Vsekakor si
bomo v knjižnici še prizadevali, da bi kar najbolje svetovali obiskovalcem, kako priti do kakovostnega gradiva, ki ga imamo v knjižnici, da bi pomagali v učnem procesu, nudili podporo celjskim šolam, poskrbeli za ranljive skupine ...«
Eden večjih projektov OKC v tem letu je pesniški festival Izrekanja, ki je lani odlično uspel, čeprav je bil v veliki meri uresničen z virtualnimi vsebinami, načrtujejo tudi domoznanske razstave.
»Svet zavoda je sprejel načrt dela za leto 2021. Občinski svet je potrdil strategijo za petletno obdobje. Nadaljevali bomo našo začrtano pot v skladu s tradicijo, kar se je izkazalo za uspešno. Verjamem, da se s skorajšnjim začetkom cepljenja približuje konec omejitev, in če bodo ljudje spoštovali ukrepe, bomo kmalu na zeleni veji,« še ocenjuje Polona Rifelj, direktorica OKC.
Foto: SHERPA
Mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje
Brez pomoči kinematografi ogroženi
Samo Seničar še iz časov, ko je bilo več razlogov za nasmeh.
Enako kot gledališča so kinematografi med kulturnimi ustanovami, ki bodo po načrtu vladnega sproščanja omejitvenih ukrepov zadnje prišle na vrsto, da bodo lahko ponovno odprle vrata za obiskovalce. To pomeni, da mora biti v državi manj kot 300 obolelih s covidom-19, kar je glede na trenutno epidemiološko sliko še zelo oddaljen cilj. To hkrati pomeni, da Mestni kino Metropol še kar nekaj časa ne bo mogel odpreti vrat dvorane, v takšnih okoliščinah je tudi zelo težavno in nehvaležno načrtovati program za leto 2021.
»Razumemo, da se virus najbolj prenaša v zaprtih prostorih, in razumemo zaskrbljenost v zvezi s tem, a kljub vsemu se nam takšni ostri ukrepi zdijo precej pretirani in škodljivi za kinematografsko dejavnost. Tudi ko je kino še lahko obratoval, smo zelo tesno sodelovali z NIJZ in zadostili vsem pogojem za varno predvajanje filmov. Obiskala nas je tudi zdravstvena inšpektorica in potrdila naše uresničevanje ukrepov. Nadejamo se, ko bodo gledališča in kinematografi ponovno lahko odprli vrata za obiskovalce, da bodo svojo dejavnost lahko izvajali brez omejitev. Sicer si ne znam predstavljati, kako bodo kinomatografi, ki so odvisni od prodanih vstopnic, sploh lahko delovali,« je o trenutnem stanju razmišljal Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol, ki je za obiskovalce zaprt že od sredine oktobra.
Nujna pomoč prireditvenemu sektorju
Naš sogovornik je še povedal, da ni ogroženo samo delovanje Mestnega kina Metropol, marveč večina prireditvene dejavnosti. »Vemo, da tudi koncertov že ni bilo eno leto, številne službe, ki delujejo v prireditvenem sektorju, so začasno ugasnile. Ta dejavnost je zelo prizadeta zaradi pandemije in resnično upam, da bo ali na ravni občine ali še bolj na ravni države pripravljen kakšen ukrep za pomoč temu sektorju. Samo nadomestila za plače so vsekakor premalo za ponovni zagon prireditvene dejavnosti. Sploh na primer ob nadaljnjih omejitvah glede števila obiskovalcev v kinodvoranah in na koncertih, ko bodo te dejavnosti spet mogoče,« je še poudaril Samo Seničar, ki je s še dvema zaposlenima sodelavcema Mestnega kina Metropol na čakanju.
Kot je še dodal sogovornik, v art mreži kinematografov, katere član je tudi Mestni kino Metropol, ugotavljajo, da jih je takšno stanje vrnilo vsaj deset let nazaj. »Kar pomeni desetletje mukotrpnega in garaškega dela pridobivanja in oblikovanja zelo različnih občinstev in programov. Obisk je bil lani približno 70 odstotkov manjši kot v preteklih letih, torej vsi kinematografi začenjamo z ničle.«
Filmska produkcija
zastala
Samo Seničar je še povedal, da je v razmerah, ko v kinematografih sploh ne vedo, kdaj bodo spet lahko odprli vrata za obiskovalce, nemogoče načrtovati program za letos. Drugi razlog za to je, da ni na zalogi filmov. »Eno leto je vse zastalo, kar zadeva filmsko produkcijo, sploh slovensko. Ne vem, kdaj bomo imeli prvo premiero slovenskega filma v našem kinema-
tografu,« je nič kaj obetavno pripovedoval programski vodja MKM.
Najprej bodo v Metropolu predvajali filme, ki so odpadli oktobra, vendar ne filmov velikih studiev, ker so jih ti prestavili na spletne platforme oziroma na video na zahtevo (VOD), verjetno tudi filme z letošnjega (spletnega) Liffa.
Med prvim in drugim valom epidemije so se v MKM poslužili dveh ciklusov predvajanja filmov na spletu, odziv med gledalci je bil zelo dober. »Verjetno tega ne bomo še tretjič počeli, a lahko potrdim, da v okviru art kino mreže pripravljamo storitev VOD, ki bo predvidoma na voljo februarja. Vključevala bo vse filme, ki smo jih predvajali v Metropolu, nekateri bodo na ogled tudi premierno, bo pa to storitev, ki bo dopolnilna naši kinode-javnosti,« je napovedal Samo Seničar.
RG, foto: SHERPA
KULTURA
11
Muzej novejše zgodovine Celje v letu 2021
V znamenju osamosvojitve in bontona
Za Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) bo leto 2021 programsko zelo bogato in predvsem v znamenju obeleževanja 30-letnice samostojne Slovenije, za kar bodo v muzeju pripravili več razstav. Tudi otroški muzej Hermana Lisjaka pripravlja zanimiv in velik razstavni projekt, nadaljevala se bo obnova Fotohiše Pelikan.
ROBERT GORJANC
»Sedanje okoliščine, ko še ni jasno, kdaj bomo muzeji spet lahko delovali kot v času pred epidemijo, smo upoštevali tudi pri načrtovanju programa za leto 2021. Kljub temu smo program zastavili zelo ambiciozno. Upoštevaje možnost, da bi tudi v tem letu muzej lahko bil še nekaj časa zaprt za obiskovalce, smo se odločili, da bomo čim več razstav postavili na prostem. Za vsako razstavo bomo pripravili tudi spletno izvedenko,« je povedal dr. Tonček Kregar, direktor muzeja.
Seveda so pri pripravi programa morali upoštevati, da bo leto 2021 v znamenju nekaterih pomembnih obletnic. Prva med njimi je nedvomno 30-letnica slovenske osamosvojitve. Za njeno obeleževanje so pripravili celovit projekt, ki ga sestavljajo kar tri razstave. »Prva bo v sodelovanju z Mestno občino Celje postavljena na prostem, najverjetneje na Trgu celjskih knezov, in bo predstavljala osamosvojitveni proces na Celjskem. Za drugo načrtujemo, da bo v prostorih našega muzeja in bo posvečena 30-letnici odhoda jugoslovanske armade s slovenskega ozemlja. Kustosinja Darja Jan o tem pripravlja razstavo, v kateri bo poskušala prikazati odnos slovenskih fantov,
ki smo služili v tej vojski, in njeno preobrazbo iz >naše vojske< v okupatorsko. Tretja bo gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki bo kot antipod prej omenjeni razstavi predstavila razvoj slovenske vojske v zadnjih tridesetih letih,« je razstave opisal Tonček Kregar.
V muzeju bodo obeležili tudi osemdesetletnico začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, in sicer z gostujočo razstavo Muzeja novejše zgodovine Slovenije Fotoaparat in vojna. Ta razstava bi sicer morala biti na ogled v MNZC že v preteklem letu, a zaradi epidemije to ni bilo mogoče. Tej razstavi bodo v celjskem muzeju dodali še lastno fotografsko razstavo na prostem, ki bo predstavila dogajanje med drugo svetovno vojno na Celjskem. Tretji del projekta obeleževanja te obletnice bo izid znanstvene monografije o drugi svetovni vojni na Celjskem, ki jo je napisal mlad zgodovinar dr. Aleš Marđetko in pri kateri gre za doslej najbolj celovit pregled dogajanja v tem času na našem območju.
Razstava z bolj lokalno noto, ki bo obeležila še eno pomembno obletnico v tem letu, bo posvečena 150-le-tnici ustanovitve celjskega turističnega in olepševalne-
Dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje
ga društva. »S Turističnim in kulturnim društvom Celje ter s pokrajinskim muzejem in z Osrednjo knjižnico Celje bomo ob koncu leta pripravili zanimivo in simpatično domoznansko razstavo, s katero bomo tudi sklenili razstavne projekte v letu 2021,« je še povedal Tonček Kregar.
Razstava o bontonu
Največji vsebinski zalogaj bo po besedah direktorja muzeja nova občasna razstava v otroškem muzeju Hermana Lisjaka. »To bo popolnoma avtorska razstava
s svežim pristopom, ki bo glede na vsebino zagotovo privabila mlade in tudi sta-rej še obiskovalce. Gre za razstavo, ki bo predstavila bonton, pravila obnašanja, komuniciranja in vse, kar spada zraven k takšni zadevi, na katero v današnjem času kar pogosto pozabimo oziroma jo premalo upoštevamo,« je Tonček Kregar povedal o razstavi Hermanov bonton, ki bo na ogled spomladi.
V muzeju bodo tudi letos, kolikor jim bodo dopuščale razmere, poskušali čim bolj
uresničevati stalne spremljajoče dogodke, kot so Glasbene sobotnice, pogovorni večeri v muzejski kavarni ...
Dolgotrajno zaprtje muzeja za obiskovalce zaradi epidemije in vladnih omejitvenih
ukrepov jim je močno okle-stilo prihodke v minulem letu, zato si tudi iz finančnega vidika želijo, da bi se delovanje muzeja vrnilo v ustaljene tirnice.
Foto: SHERPA
»Zelo sem vesel, da nam je v minulem letu uspelo izvesti prvi gradbeni del prenove Fotohiše Pelikan, pri čemer zelo dobro sodelujemo z Mestno občino Celje, našo ustanoviteljico, ki je tudi lastnica stavbe. Zaenkrat del ne moremo nadaljevati, ker še nimamo zagotovljenega denarja, zato se bomo s celjsko občino prijavili na enega od primernih razpisov. Upamo, da bomo pridobili toliko denarja, da bomo lahko nadaljevali prenovo,« je o pomembnem infrastrukturnem projektu muzeja povedal Tonček Kregar.
6-
najstarejsa slovenska revija za literaturo, kulturo in družbo
uvodni esej • Boris Kern: Jezik, mediji in svoboda poezija • Ifigenija Simonović • Neža Maurer • Vladimir Kos smer literatura • Valter Čučkovič • Nika Knez z Mohorjeve knjižne police • O zlatem in srebrnem Platonu pogovor • Andrće Luck Gaye portret • Carlo Michelstaedter
iz slovenske kulturne dediščine • Obredni obhodi v adventu
slovenski pregovori, reki in rekla • Čas muzikologija • Beethoven in Slovenci
esej • Janko Prunk • Nina Ditmajer • Jernej Šček • Aksinja Kermauner predbranje • Ljubezen deluje • Don Camillo in Peppone 8 jubilej • Neža Maurer • Edvard Kovač
Iz knežjega mesta za vse Slovence
Zadnja številka literarne, kulturne in družbene revije Zvon, ki izhaja v Celju, prinaša med drugim intervju s Francozinjo Andree Lück Gaye. Gre za pomembno prevajalko slovenskih književnih del v francoščino. Francosko govorečim bralcem je med drugim približala dela Borisa Pahorja, Draga Jančarja in Lojzeta Kovačiča.
Za svoje prevajanje je prejela evropsko in Lavrinovo nagrado. Med drugim je zaslužna, da so Pahorja spoznali tudi italijansko in nemško govoreči bralci. S prevajalko, ki je postala slovenska državljanka in se je leta 2020 preselila v Slovenijo, se je pogovarjal dr. Edvard Kovač. »V gimnaziji sem se učila latinsko in grško, zato sem hitro ugotovila, da gre pri slovenščini za jezik s sklanjatvami, začuda pa so mi delale težave predvsem spregatve,« je povedala o začetnem spoznavanju našega jezika. Njen ded je izviral iz Prekmurja.
V zadnji, to je decembrski številki celjskega Zvona je med drugim zapis dr. Janka Prunka ob 80-letnici smrti slovenskega politika Antona Korošca, ki je deloval v času Avstro--Ogrske in prve Jugoslavije. Ob obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna opisuje dr. Primož Kuret skladateljeve osebne stike s številnimi ljudmi s Slovenskega ter z ljubljansko Filharmonično družbo. Na primer Beethovnove pravne zadeve je urejal Ignaz Demšar. Daleč nazaj seže tudi spomin
na pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika, doma s Skomarja nad Zrečami. Ob 230-letnici njegovega rojstva je opisala Vodovnikovo življenje in delo dr. Nina Ditmajer. Zvon opozarja tudi na obletnici naše polzelske rojakinje Neže Maurer in dr. Edvarda Kovača.
»Mir se vrača vame / kot Cerkniško jezero / v svojo zeleno, / vse poletje prazno kotanjo,« je zapisala Neža Maurer v svoji pesmi Notranjost. Na straneh Zvonove Poezije so prav tako pesmi ifigenije Simonović in Vla-dimirja Kosa, ki živi ter ustvarja že dolga desetletja na Japonskem. Med Knjižnimi ocenami piše dr. Kovač o francoskem prevodu romana Draga Jančarja Galjot ter o Duhovnih sonetih Andreja Capudra, opisanih pa je še več drugih novih knjižnih del. V Zvonu, ki ga izdaja Celjska Mohorjeva družba, se z našega območja oglaša tudi Lila Prap. Opisala je, Kako arhitekt konča kot avtor slikanic za otroke. Med Kulturnimi odmevi opisuje Lovro Tacol delovanje Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje ter človeka, po katerem se gledališka skupina imenuje. V Zvonu je objavljenih še več drugih zanimivih prispevkov. Gre za revijo, ki se naslanja na tradicijo Ljubljanskega in Celovškega zvona.
BJ
12
REKLI SO
Izjave leta 2020
Kaj je še posebej odmevalo?
Dušan Klenovšek
naravovarstven i k iz Kozjanskega parka
»Živalim lahko najbolj pomagam tako, da ljudi o njih izobrazim. Pomagam jim premagati predsodke in strahove pred kačami, krastačami, slepiči, netopirji Veliko šteje, če jim živali predstavim v živo, saj jih mnogi posamezniki sploh ne poznajo več, razložim jim še, zakaj je katero bitje koristno. Vsi poznamo rogača, ki je zavarovan po vsej Evropi. Ta hrošček za preživetje potrebuje suho drevo. Ko tega opazijo lastniki gozdov, ga hitro požagajo. Zmotno namreč menijo, da je suho drevo pokazatelj, da slabo skrbijo za gozd. Vendar ima zdrav gozd tako mladice kot trohneča drevesa. Tako kot človeško družbo sestavljajo dojenčki, otroci, odrasli, starejši in stoletniki.«
Tatjana Kruder
univ. dipl. inž. živilske tehnologije in sodna izvedenka ter cenilka za živilstvo ter ocenjevalka senzorične kakovosti mesa in mesnih izdelkov
o
_ _
»Smo v dobi potrošništva. Zjutraj pijem kavico in spremljam medije. Povsod oglaševalci ponujajo stvari za razstruplja-nje ali proti bolečinam. Sama čudežna zdravila. Na koncu začnem razmišljati, da imam morda res zamaščena jetra ...Ko sliši to nekdo, ki je premalo kritičen in se ne vpraša,
kaj potrebuje in česa ne, je rezultat potrošništva tu. Prevečkrat smo prepričani, da bo neka tabletka vse rešila - bolj kot da bi poskrbeli za to, da dvignemo svojo zadnjico in nekaj naredimo zase. Ne bi smeli vedno samo slepo verjeti. Dokler bomo stvari, ki jih želimo imeti, tudi kupovali, tako dolgo bo živilska industrija te izdelke proizvajala. Če bomo osveščeni, da nekih izdelkov ne bomo več uživali, jih tudi industrija ne bo več proizvajala. Na tej točki imamo potrošniki ogromno moč, a se je še ne zavedamo.«
Marko Pavčnik
chef in lastnik restavracije Pavus v Laškem
»Michelin je prinesel nek veter v jadra za našo panogo in spodbudil ljudi, da gredo v restavracije, nas gostince pa, da delamo še bolj kakovostno. Michelinovo priznanje smo v Pavusu pričakovali, če ga ne bi dobili, bi bili razočarani in presenečeni. Da bi zaradi tega imeli več gostov, ne znam oceniti, sploh v letošnji sezoni ne, ker ni primerljiva z ničemer. Letos tujcev ni bilo, precej več kot običajno je bilo domačih gostov. Če ne upoštevam tega, da sta nam spomladi zmanjkala dva meseca in da za naprej ne vemo, koliko nam jih še bo, smo s sezono sicer zadovoljni, kar dobro nam je šlo.«
Polona Selič
doktorica klinične psihologije, redna profesorica in znanstvena svetnica
»Ljudje najtežje prenašamo nadutost. Nadutost tiste vrste, ki ne dopušča, da nekdo česa ne ve. A v življenju
pridejo udarci, izgube in bolezni. Ni seminarja, knjige ali - potovanja, ki bi te naučilo tega, j|r kar te nauči življenje. Eni bi radi reševali državo in cel svet, ampak najprej moramo urediti sami sebe. Tako bomo še največ naredili za skupnost. Zgled je največ, kar lahko damo.«
Brane Povše
predsednik Planinskega društva Celje - Matica
»Nobena stvar nikoli ni vsem všeč. Večina, ki jih poznam, je navdušena nad projektom (gradnje modernejše nove koče
na Okrešlju, op. p.), nekaterim seveda ni všeč.
A treba je s časom naprej. Vsakega, ki ni zadovoljen, vprašam, kakšen avto je vozil pred 30 leti
in kakšnega vozi zdaj.«
Miloš Rovšnik
izvršni direktor (GIZ) za železniški tovorni koridor Alpe-Zahodni Balkan, SŽ Infrastruktura
»Železniški tovorni koridor Alpe-Zahodni Balkan, kije speljan iz Avstrije in katerega pot vodi skozi Celje ter mimo Zagreba, Vinkovcev, Beograda, Niša, Sofije itn., je bil v nekdanji državi zelo obremenjen. Vojna na tem območju je naredila največ škode prav železnici. Ni bilo vlaganj v železniško infrastrukturo, sistem je organizacijsko razpadel. Dodaten pomen koridorju daje možnost pridobivanja evropskih sredstev. Pri tem imamo lep primer obnove železniške proge od Zidanega Mosta do Celja (vrednost obnove več kot 282 milijonov evrov, od tega 90 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev), ki se počasi končuje.«
vMnc? г (ллжој /
novi tednik
radio celie
REKLI SO
13
V Novem tedniku smo tudi v tem letu vsak teden za vas pripravili intervju s sogovornikom, ki je pustil poseben pečat na svojem delovnem področju. Gostili smo številne osebnosti, ki zaznamujejo ne zgolj našo regijo, marveč celotno državo. Med vsemi, ki smo jih povabili, da spregovorijo za vas, smo izbrali nekaj sogovornikov in njihovih najbolj odmevnih izjav.
Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA, osebni arhiv
Ivan Pfeifer
direktor ZPO Celje
»Število parkirnih mest, cene in prihodki iz upravljanja javnih parkirišč so že desetletje enaki. Znašajo približno 2,2 milijona evrov, število plačljivih parkirišč je približno 3.400 oziroma z obema garažama 4.300. Na podlagi koncesije plačujemo koncesijsko dajatev MOC, ki znaša 400 tisoč evrov, o njej se dogovarjamo vsako leto posebej. Zaradi Kolesca in Celebusa naši prihodki iz upravljanja parkirišč niso upadli. To pomeni, da verjetno Kolesce uporabljajo tisti, ki že prej niso uporabljali avtomobila. Parkirnih
mest imamo v Celju zaenkrat dovolj.«
Mag. Janja Blatnik, dr. med.
specialistka pediatrije in infekto-logije, predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje
»Covid-19je resna bolezen, za nekatere skupine ljudi izredno resna. Ukrepi pa morajo biti sorazmerni, kajti če ne bodo, se bo zgodilo, da bodo naredili več škode kot virus. Ostala medicina mora delovati, socialno življenje mora biti v največji možni meri in tudi gospodarstvo mora preživeti. Govoriti moramo odprto in pošteno. Zadeve moramo javnosti predstaviti takšne, kot so in z vsemi podatki, ki ljudi zanimajo. Predvsem pa se moramo s svojim zgledom temu primerno obnašati! Ko smo pred kamerami brez maske, težko prepričamo ljudi, da je maska potrebna. Zdravstvo bi moralo narediti veliko več, da bi bilo bolj odprto do ljudi. Odrejanje nečesa ni nikoli dobro. Večji pomen imajo prepričevanje, poučevanje in gradnja zaupanja. Ko ti ljudje zaupajo, ti tudi verjamejo.«
Aleksander Ratajc
Tone Tiselj
nekdanji rokometni trener in poznavalec kolesarstva
»Za nazaj je lahko biti general. Vza-dnjem obdobju je ekipa Jumbo Visme razmišljala samo o eni stvari, kako premagati Ineos, ki je v zadnjih osmih letih osvojil sedem tourov. Na ta način se je ekipa Jumbo tudi pripravljala in Ineos dobesedno povozila. Pri tem so v Jumbu pozabili in mogoče celo malce podcenjevali našega mladeniča Tadeja Pogačarja. Če bi na začetku toura Pogačar bil ocenjen kot največji možni konkurent, potem bi v nizozemski ekipi zagotovo dirkali drugače. Ampak to je zdaj mimo in vse ostalo so lahko le ugibanja.«
Dušan Kosić
trener celjskih nogometašev, državnih prvakov
»Moja soproga Karmen je doživela že vse živo. Z njo često debatirava o nogometnih temah.
Sicer pa ona, mama in tašča težko spremljajo tekme. Če je napeto, žena lika ali počne kaj drugega po stanovanju. Ve, da sem po porazu potrt in da mi nekaj časa ni pomoči. Nogometaše učim, da ne zganjajo ne evforije po zmagah ne tragedije po porazih, čeprav slednje počnem sam. Žena se je na to navadila, je trpežna in potrpežljiva. Sprijaznila se je z vsem in me podpira. Navadil sem se vse deliti z družino. Najbližji so steber, da si lahko stabilen, ko pridejo težave. Ko pa si vesel, pa moraš imeti nekoga, da vse skupaj deliš z njim. Če gledam širše, smo z naslovom državnega prvaka osrečili celotno regijo. Očitno je Celje šampionsko mesto.
Česarkoli se loti, je uspešno.«
vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije
»Usmeritev vseh v Celju bi morala biti, da bi se ohranilo čim več dreves. Vsepovsod namreč ugotavljajo blagodejne vplive zelenih površin na življenje v mestu, še posebej okoli bolnišnic. Takšni zeleni parki imajo izredno zdravilno moč. Pri vsaki odločitvi bi morali upoštevati tudi ta vidik, ne samo vzeti »motorke« v roke in drevo podreti. Vsepovsod in vedno pogosteje že čutimo posledice podnebnih sprememb, bojim se, daje Slovenija na to premalo pripravljena.«
Tadeja Vodovnik Plevnik
specialistka za vinarstvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Marihnr
»Vinogradniki se združujejo v društvih, a manjka poslovne povezanosti. Ko govorimo o trženju vina, je vsak na svojem bregu, vsak v svoji kleti, s figo v žepu. Drug drugemu zbijajo cene. Če bi se znali povezati in bi določili vsaj minimalno ceno odprtega vina ter ustekleničenih vin, bi bili bolj uspešni. Svetovalna služba velikokrat vinogradnike združuje v tem duhu, a ko se vrnejo domov, spet delajo vsak po svoje. Nekateri tarnajo, da jih na primer gostinci stiskajo za nižjo ceno. Če bi vsi držali vsaj minimalno ceno, bi lahko bilo po mojem prepričanju veliko bolje.«
Dr. Tonček Kregar,
direktor Muzeja novejše zgodovine Celje
»Ideja o vseslovenskem rok muzeju v Celju je seveda simpatična in zanimiva, vendar sem precejšen realist. Vemo, kako je danes z ustanavljanjem novih muzejev, da niso časi za to. Resnici na ljubo, ne glede na to, kakšno osebno naklonjenost imam do tega, mislim, daje v Celju še nekaj drugih tovrstnih področij, ki imajo prednost in da so določene vsebine iz naše preteklosti bolj pomembne, da si bolj zaslužijo trajno obeležbo, zlasti s celjske perspektive. Gre na primer za muzej celjskem športa.«
14
KRONIKA
Vlaović je še vedno v priporu
Zaradi zastrupitve vložena obtožnica
Okrožno državno tožilstvo je pred dnevi na okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper 32-letnega Luko Vlaovića. Očita mu dva poskusa umora in kaznivo dejanje grožnje nekdanji partnerki in njuni mladoletni hčeri.
SIMONA ŠOLINIČ
Preiskava je trajala od začetka oktobra, ko naj bi ju
na svojem domu poskušal zastrupiti. 32-letnik naj bi
jima ponudil hrano, šlo naj bi za krofe, ki sta jih zaužili. Nekdanja partnerka naj bi tisti dan prišla po hčer, ki je bila pri očetu zaradi dogovorjenega stika. Po odhodu od njega sta se mama in hči začeli nenadoma počutiti slabo, zaradi česar sta poklicali sorodnike, ki so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. 32-letnik
naj bi v krofe podtaknil pomirjevala, kar naj bi nekdanji partnerki v telefonskem razgovoru celo dejal kmalu po njenem odhodu. Policijo so o sumu zastrupitve obvestili zdravniki iz bolnišnice. Kriminalisti so žrtvi zaščitili, kar pomeni, da so povečali njuno varnost tudi v bolnišnici, dokler niso Vlaoviča prijeli.
Ta naj bi dejal, da je tudi sam užival hrano ob njunem obisku. Vodja celjskih kriminalistov Damijan Turk je takrat dejal, da ne gre samo za poskus umora, ampak tudi za grožnje. Zato sta imeli mama in hči v bolnišnici varovanje. Vlaović je trenutno v priporu, ki so mu ga tudi podaljšali, kar pomeni, da se bo kma-
lu moralo začeti sojenje, na katerem mu grozi več kot 10 let zapora zaradi poskusa umora. Vlaović naj bi sicer med dosedanjim postopkom krivdo zanikal. Že v preteklosti je bil obravnavan zaradi kaznivih dejanj z znaki nasilja. Obsojen je bil tudi zaradi poskusa uboja, ker naj bi z nožem zabodel znanca.
Prepoved prehitevanja za tovorna vozila
Slovenija je 1. januarja uvedla tako imenovano avtocestno policijo, ki bo skrbela za večjo prometno varnost in za zmanjšanje zastojev ter vzpostavitev reda na slovenskih avtocestah in hitrih cestah.
Uvedba avtocestne policije prinaša nekaj omejitev, ki bodo vplivale na vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. Ta vozila bodo imela dnevno prepoved prehitevanja na avtocesti A1 med Koprom in Šentiljem, vendar bo ta prepoved začela veljati 15. januarja, kar bo uporabnikom slovenskih avtocest in hitrih cest zagotavljalo večjo pretočnost ter varnost prometa in vzpostavitev reševalnega pasu. Lažje bo tudi izločanje ostalih vozil z avtoceste.
V praksi to pomeni, da bodo v primeru prometne nesreče vsa težka tovorna vozila na desnem pasu, zaradi česar bo lažje vzpostaviti reševalni pas za intervencijska vozila ter hitreje odstraniti posledice pro-
Omejitev ni povsem nova, saj na posameznih odsekih avtocest že velja prepoved prehitevanja težkih vozil. Na nekaterih odsekih je v veljavi v jutranjih in popoldanskih konicah, na drugih 24 ur na dan. Foto: Andraž Purg - GrupA
metne nesreče in posledično ponovno odpreti ceste za vsa vozila. V primerih hujših prometnih nesreč bodo policisti lahko tovorna vozila zadržali na desnem pasu, osebna vozila pa preusmerili na vzporedne ceste. Lažja bosta tudi
razvrščanje vozil ter pretoč-nost prometa pred delovnimi zaporami in mejnimi prehodi.
»Zavedamo se, da nobena prepoved ne bo delovala, če ob tem ne bo tudi ustreznega nadzora. Vozniki tovornih vozil, ki bodo kršili prepoved
prehitevanja, morajo namreč vedeti, da bodo zaradi tega tudi kaznovani. Ena od nadaljnjih možnosti je tudi uvedba mešanih patrulj s policisti in cestninskimi nadzorniki,« pravijo na policiji.
SŠol
V epidemiji pomagajo tudi poklicni gasilci
Združenje slovenskih poklicnih gasilcev s sedežem v Celju je obeležilo 25 let delovanja. Trenutno ima 12 poklicnih gasilskih enot, ki so organizirane kot javni zavodi. Poleg njih so v združenju tudi poklicni gasilci v gospodarskih družbah, prostovoljnih gasilskih društvih s poklicnim jedrom in v organizacijskih oblikah, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.
Združenje je bilo ustanovljeno 23. februarja 1995 v Mariboru. Kasneje so k združenju pristopili tudi poklicni gasilci iz industrijskih poklicnih gasilskih enot, z letališč ter iz prostovoljnih gasilskih društev s poklicnim jedrom. V združenju si zlasti prizadevajo za posodobitev Zakona o gasilstvu, ki ga želijo približati aktualnim izzivom, tudi v zvezi z izobraževanji, usposabljanji in s kariernim sistemom. Poleg tega, da so poklicne enote nepogrešljive pri intervencijah, pomagajo tudi pri izvajanju nalog, povezanih neposredno z epidemijo covida-19, pravi predsednik združenja Miran Korošak. »S koordinacijo občinskih štabov civilne zaščite so bili poklicni gasilci vključeni tudi v pomoč pri vzpostavljanju covidnih vstopnih točk, v pomoč zdravstvenim ustanovam, domovom za starejše, raz-
Poklicne gasilske enote so v 13 mestih po Sloveniji. Njihova poglavitna prednost je, da zagotavljajo minutni izvoz s taktično določenim moštvom in z vozili. Prav tako so v zahtevnejših industrijski obratih, na letališčih in v pristanišču organizirane industrijske poklicne gasilske enote, v katerih skrbijo za požarno varnost in izvajajo operativne naloge. Foto: arhiv NT (SHERPA)
kužujejo pa tudi javne ustanove.« Združenje poklicnih gasilcev je v času epidemije sodelovalo tudi pri pripravi navodil in napotkov za uporabo zaščitne opreme in opreme za dekontaminacijo. »Ta navodila smo posredovali vsem poklicnim gasilskim enotam. Vse enote so opremljene tudi z ustrezno zaščitno opremo, s kombinezoni in z maskami. Ta oprema
je namreč nujna pri izvajanju razkuževanja prostorov,« pravi Korošak. Epidemija je tako prinesla nekoliko več posredovanj zaradi covida-19, kot je denimo ravno razkuževanje prostorov, na splošno pa je bilo lani manj posredovanj zaradi požarov ali nesreč. V združenju so lani zabeležili več kot 16 tisoč dogodkov.
BA
Ste tudi vi dobili grozilno sporočilo?
Policija opaža, da je kar nekaj Slovencev te dni na svoje mobilne telefone prejelo SMS-sporočilo z izsiljevalsko vsebino. Vsebina sporočil prejemnika opozarja, da se bo, če ne bo nakazal bitcoin virtualne valute, njemu ali njegovim bližnjim zgodilo nekaj slabega. Sporočila prihajajo s telefonskih številk s (praviloma) slovenskega območja.
Policisti pozivajo prejemnike tovrstnih sporočil, naj nanje ne odgovarjajo, saj gre za poskuse goljufije. Goljufi poskušajo s pomočjo groženj, poslanih na naključno izbrane telefonske številke, priti do denarja. V preteklosti je policija obravnavala takšna izsiljevalska sporočila v angleškem jeziku, v zadnjem času se pojavljajo tudi v slovenščini, zato domnevajo, da so storilci tudi iz Slovenije. Takšne poskuse goljufije lahko prejemnik sporočila prijavi policiji na številko 113 ali na najbližji policijski postaji.
SŠol
Odslej klici 24 ur na dan
Društvo SOS-telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je 1. januarja omogočilo 24-urno svetovalno pomoč na brezplačni anonimni zaupni telefonski številki 080 11 55. Tako sta odslej ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, vse dni v tednu na voljo pogovor in svetovanje.
Ob klicu se oglasi svetovalka SOS-telefona oziroma prostovoljka, usposobljena za tovrstno pomoč. V pomoč so vključene tri svetovalke, poleg njih je na voljo tudi 40 prostovoljk. Telefon je namenjen žrtvam nasilja, ki potrebujejo pomoč, a morda ne vedo, kako do nje. Nasveti in informacije so namenjeni tudi tistim, ki v svojem okolju opazijo nasilje in bi radi na to opozorili ter ob tem ostali anonimni. »Po vseh tragičnih dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem letu, žrtve pogosto povedo, da bi želele, da bi nekdo prepoznal nasilje in ga namesto njih prijavil, ker same niso zmogle,« pravi Dubravka Hrovatič z Društva SOS. Za 24-urno pomoč so se v društvu odločili tudi zato, ker se je v času epidemije stopnja nasilja povišala.
SŠol
Društvu je mogoče prijavo nasilja posredovati tudi po elektronski pošti, se nanj obrniti za informacije o tem, kako in kje poiskati pomoč. Omogoča tudi možnost umika v zatočišče oziroma varno hišo, kamor se ženske z otroki lahko umaknejo pred nasiljem in si ob podpori na novo uredijo življenje. Prav tako nudi individualno psihosocialno in psihološko pomoč za osebe z izkušnjo nasilja ter za vse, ki so se v času pandemije znašli v dodatnih stiskah in so tesnobni ali imajo težave v partnerski zvezi. Prav tako se je v sklopu društva mogoče vključiti v spletno podporno skupino, namenjeno ženskam, ki svoje stiske delijo z drugimi.
Pri nadzoru odkrili več kršiteljev
Na predzadnji dan lanskega leta je celjska policija izvedla poostren nadzor prometa na avtocesti. Preizkuse alkoholiziranosti so policisti opravili pri 164 voznikih, trije so vozili pod vplivom alkohola. Eden je imel več kot promilo alkohola v krvi. Zanj so podali obdolžilni predlog, drugima dvema so izrekli globi. Pri tem so enemu vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zasegli vozilo. V času poostrenega nadzora so na cesti Arja vas-Šempeter obravnavali tudi prometno nesrečo, kjer je voznik kombiniranega vozila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola - v krvi je imel več kot promilo alkohola - povzročil nesrečo. Trčil je v vozilo, ki je vozilo pred njim. Voznika bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje.
ZDRAVJE V LETU 2020
15
Epidemija je v letu 2020 zdravstvo postavila pred največjo prelomnico v zadnjem stoletju. »Majhen virus bo spremenil svet, nič več ne bo tako, kot je bilo,« je marca dejal predstojnik Urgentnega centra Celje Andrej Stra-hovnik, dr. med., specialist splošne kirurgije. Imel je prav. Epidemija je zatresla svet in pustila posledice na globalni in lokalni ravni. Dotaknila se je vseh.
SIMONA SOLINIC
A najbolj je zatresla zdravstvo. Ne samo na ravni (re) organizacije. Pokazala je vso gnilobo sistema, ki vsa ta leta podcenjuje zdravstveni kader, ki ga ni dovolj. Niti v normalnih razmerah. Zato je upravičen strah, kaj bo po epidemiji. Bo zdravnikov in medicinskih sester ter tehnikov več ali pa se bo zdravstvo znova znašlo v enakih težavah kot pred epidemijo? Podpora zdravstvenem osebju veliko pomeni. Tisti, ki jim je epidemija izčrpala zadnje delovne atome moči, si podporo zaslužijo. A država se bo morala zganiti in zdravstvu omogočiti dovolj kadra, dovolj sredstev. Drugače bo prešlo iz epidemije koronavirusa v epidemijo izčrpanosti.
Ko pride virus na Celjsko
Če smo leta konec leta 2019 mislili, da je dogajanje na Kitajskem varno oddaljeno od Celja, smo sredi marca začeli s strahom opazovati stanje od blizu. Takrat je bil namreč odkrit prvi primer okužbe z novim koro-navirusom tudi na Celjskem. Začeli smo šteti. Od takrat »živimo« v statistiki. Štejemo. Najprej smo šteli
oku- Eno največjih
• i v	• v v	i	v i
prvih zarisč okužb z koronavirusom na Celjskem je bil Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Domovi za starejše so postali največja vrata za grozeč virus, ki je pomoril številne nedolžne ostarele.
žene. Nato bolne. Nato mrtve. Svet bo še nekaj časa utripal s statistiko. Toda ljudje niso samo številke. Gre za svojce, prijatelje, sodelavce. Medtem ko so teoretiki zarote spomladi trdili, da ne poznajo nikogar, ki bi zbolel zaradi covida-19, so zdaj nekoliko utihnili. Z razlogom. Samo v celjski bolnišnici je od sredine septembra 2020 umrlo več kot dvesto covidnih bolnikov. Številke mrtvih v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 so neprimerno višje. To, da je umrlo »enako število ljudi«, ne drži.
A z epidemijo so se tudi na Celjskem začele težave z organizacijo dela na primarni in sekundarni ravni zdravstva. Ne moremo se izogniti občutku, da so se v prvih mesecih epidemije zdravstveni domovi neupravičeno preveč zaprli. Na to so opozarjali tudi v bolnišnicah. A pritisk javnosti je bil premočan, kritike so bile kdaj tudi na mestu in to se je spremenilo na bolje. Tako smo najprej poročali o tem, da so telefoni v zdravstvenih domovih pogosto zvonili v prazno, nato tudi o tem, da so morali osebni zdravniki vendarle začeti spet sprejemati več bolnikov v ambulantah. Družinska medicina je tako poleti ponovno »zagnala svoje motorje« z večjo močjo kot prej. Niso bili krivi zdravniki, kriv je bil sistem. Zdravniki bi delali, a zaradi ukrepov niso mogli.
To je bilo spomladi, prve dni jemanja brisov v celjski bolnišnici. Popolne zaščite takrat še ni bilo. Mnogi zaposleni so takrat uporabljali celo smučarska očala, saj dobro zaščitijo oči.
Tudi v bolnišnici ni šlo vse gladko. Strah pred virusom je bil premočan v zdravstvu in med bolniki. Tudi to drži. Tu in tam se je slišalo novice o predolgem čakanju na obravnave nujnih bolnikov zaradi suma okužbe s koronaviru-som v Urgentnem centru Celje, zgodili so se tudi nekateri smrtni primeri, ker so bolniki s slabim zdravstvenim stanjem prepozno poiskali pomoč, saj so se bali okužbe v bolnišnici. V vsem tem času kljub vedno višjim številkam okuženih se je število takšnih dogodkov zmanjšalo.
Politika je naredila
»štalo«
V ozadju epidemije politiki že ves čas bijejo borbo. V to borbo se je ujela tudi celjska bolnišnica. V prvem valu epidemije z nabavo ventilatorjev. Politika ne skriva svojih ape-titov in na žalost se to včasih skrije tudi v besede, kako je politiki za bolnike mar. Ampak, ali je to res? Celjska bolnišnica je začela svojo stroko na prihod epidemije pripravljali že januarja 2020 - mimo politike Dva meseca pred razglasitvijo prvega vala epidemije je imela
bolnišnica krizni načrt za delovanje in organizacijo dela v posameznih enotah. A to se v številnih aferah, ki so burile javnost z ventilatorji ali tako imenovanimi vložnimi listi, v javnosti ni slišalo. Upamo si trditi, da je bila celjska bolnišnica na prihod epidemije v primerjavi z ostalimi bolnišnicami zelo dobro pripravljena.
Ne branimo bolnišnice, saj se tudi v njej bijejo boji med različnimi poli in pripadnostmi temu ali onemu vodstvu. Odnosi v bolnišnici niti v letu 2020 niso bili na visoki ravni, na žalost ne le zaradi politike, kot bi to bilo možno domnevati, ampak tudi zaradi položajev in statusa, ki ga imajo nekateri že leta in leta. Epidemija in vsi dogodki z njo so tudi v bolnišnici marsikoga vrgli iz udobja, tiste, ki delajo s srcem, pa zbližali. Ali kot je dejal kardiolog Dragan Kovačič: »Ni pomembno, kakšno haljo imaš na sebi, pomembno je, da delaš s srcem za bolnike.«
Opravili smo svojo
vlogo - dobro
Še ena stvar je izjemno pomembna. Povezana ni samo z našo regijo, ampak je širša. Vsako leto obeležujemo takšne in drugačne dneve osveščanja o različnih boleznih. Takrat je o tem več javnega opozarjanja, več stojnic in medijskega poročanja. Tu je Novi tednik odigral svojo vlogo dobro. Ni pozabil na pomembnost odkrivanja drugih obolenj in preventive. Ne obstaja samo covid-19. Velik poudarek smo namenili preventivi z opozarjanjem - že zgodaj spomladi - predvsem na učinke vitamina D3. Dobro se spomnimo, da smo takrat zelo težko našli ustreznega sogovornika za to. Zdaj se je, ko o
Simona Šolinič
tem vitaminu v povezavi z novim koronavirusom razpravlja zdravstvena stroka, izkazalo, da smo imeli prav. Med drugim smo opozarjali tudi na nevarnost možganske kapi - tudi pri tistih, ki prebolijo covid-19 - čeprav nekateri najprej niso verjeli našim navedbam, da okužba z novim koronavirusom predstavlja tudi tveganje za nastanek infarktov. Danes o tem poročajo priznani zdravniški strokovnjaki.
Pisali smo tudi o pomenu krvodajalstva v času epidemije. Potrebe po krvi se zaradi tega virusa niso ustavile. Še več, raziskave kažejo, da lahko kri osebe, ki je prebolela covid-19, zaradi protiteles pomaga obolelim, ki se soočajo z zapleti. Nismo zanemarili niti pomena oživljanja. Strah pred okužbo je pri nekaterih ljudeh povzročil tudi premislek o tem, ali bi neznancu na cesti, ki doživi infarkt, pomagali ali ne. A oživljate lahko tudi brez vpiha na usta. Zato smo poudarili, da je še posebej pomembno vedeti, kje v določenih krajih so nameščeni defibrilatorji.
Bojimo se ...
Nismo pozabili niti na ostale bolezni, ki se razraščajo v družbi. Na žalost imamo občutek, da bomo o tem poročali še več v letu 2021. Zaustavitev nenujnih pregledov v bolnišnici traja predolgo. Kronične bolezni gredo vzporedno svojo pot, primerov raka je odkritih manj, posledice se bodo pokazale najverjetneje kmalu. Če zdaj štejemo okužene z novim koronavirusom, se bojimo, da bo v letu 2021 statistika vseh ostalih posledic na zdravju terjala širše debate.
Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA

Vhod v covid intenzivni oddelek Splošne bolnišnice Celje. Foto: SBC
16
AKTUALNA PONUDBA
i POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo J j ^ _ " "-niNUčMi
Zmagovalni januar
prinaša brezplačni tehnični pregled
Na Radiu Celju boste lahko januarja sodelovali v številnih nagradnih igrah in tako bomo skupaj z vami lahko rekli, da smo v zmagovalnem januarju.
Ta teden je v jutranjem programu Radia Celje prav posebna dnevna nagrada brezplačni tehnični pregled za osebno vozilo v novi registracijski enoti A-MB, d. o. o, PE Celje, na Mariborski cesti 166 v Celju. V poslovni enoti A-MB imajo testno stezo za osebna vozila, dvokolesa in tovorna vozila, nudijo tehnične preglede, avtomobilska zavarovanja, registracije, prepise vozil in podobno.
V januarju in februarju so za vse, ki boste hkrati opravili tehnični pregled in registracijo vozila, pripravili 20-odstotni popust na registracijo. Prvih 100 strank bo prejelo brezplačno razkužilo za roke, pa še nekaj daril presenečenja so pripravili.
Več na www.a-mb.si in na www.radiocelje.si.
radio celie
Vedno г цлтој I
NOVO
<м-м в
Združeni v akciji Rotary kluba Celje in NT&RC
Ko se sklenejo roke za lepši božični dan
Tokrat smo zares sklenili roke v skupni dobrodelni akciji Rotary kluba Celje ter družbe Novi tednik in Radio Celje in k solidarnosti privabile številne posameznike, ki so darovali po svojih zmožnostih za skupni dober namen. Vsa sredstva, ki smo jih zbrali na posebnem TRR in s pomočjo SMS-sporočil DONIRAM5 (zbrali smo približno 2.800 evrov), smo v celoti uporabili za vsebinsko bogate pakete, ki smo jih razdelili s pomočjo Karitas med starejše ljudi in nekaj družin z več otroki. Izjemno smo srečni, da smo lahko obdarili 67 predvsem starejših in osamljenih v Celju, Vojniku, Žalcu, Zidanem Mostu ... in jih razveselili s sporočilom, da niso popolnoma pozabljeni.
Odločili smo se podariti vsebinsko bogate pakete s prehranskimi izdelki, priboljški za praznike in izdelke za osebno higieno, ki si jih starejši ljudje ne morejo sami privoščiti, saj imajo nekateri komaj dovolj za zelo skromno preživetje. Ob predaji paketov smo ugotovili, da je bila odločitev prava.
Ob koncu združene akcije se iskreno zahvaljujemo najprej družbi Novi tednik in Radio Celje ter Radiu Ptuj za odlično partnersko sodelovanje ter medijsko podporo. Iskrena hvala vsem bralcem in poslušalcem, ki so ob množici dobrodelnih akcij v decembru darovali tudi za naš dober namen. S tem smo uresničili obljubo z začetka akcije, da bomo vsa zbrana sredstva darovali. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom Karitas, ki so pomagali raznositi pakete.
Darilo smo namenili tudi brezdomcem (kupili smo jim likalno postajo), v prvih dneh januarja bomo obiskali še Varno hišo Celje. S skupno pomočjo nam je odlično uspelo.
Člani velike rotarijske družine in skupaj z njo člani Rotary kluba Celje, ki mu v tem letu predseduje Uroš Rošer, si srčno želimo, da bi slovenska družba postala tako visoko razvita, da bi iz dneva v dan manjšali socialne razlike, da bi vsak človek lahko živel dostojno, še posebej v starosti, ko ljudi mučijo številne zdravstvene tegobe, ko nimajo za osnovno preživetje, ko se marsikje pojavlja tudi nasilje nad njimi... Tega ne smemo več dovoliti.
Naša skupna akcija je malo polepšala praznične dni ljudem, a predvsem je ponovno pokazala na odprte rane naše družbe. Hvala vsem, ki ste bili z nami v tej akciji.
Marijana Kolenko, za Rotarv klub Celie
gradbena
KrA0 TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovi na.si www.aradbena-traovina.si
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI
MATFRIAI
ti wvwv.fingust.si
03/492-71 -30
Cesta na ostrožno 22. Celie
FINGUŠT
"«SNINE STAJE»«™
ZAPOSLOVANJE / AKTUALNO
17
Trgotur
Sodelavec za komercialo in marketing (m/ž) (Šoštanj)
Opis delovnega mesta: izvajanje del s področja marketinga, trženja in prodaje; priprava marketinških gradiv, dokumentov (prospekti, brošure, predstavitve, grafike ...), skrb za celoten CGP-podjetja, izvajanje marketin-ških, trženjskih in prodajnih dejavnosti in spremljanje njihove realizacije, načrtovanje in izvajanje promocijskih
dejavnosti, udeležb sejmov, degusta-cij, predstavitev ..., sodelovanje pri ustvarjanju blagovnih znamk, sodelovanje pri trženju oglasnega prostora. Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje angleškega jezika, vsaj Bl-stopnjo, napredna računalniška znanja MS Office paketa, vozniški izpit. Prijave zbiramo do 20. 1. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist prodajalec na terenu za področje mizarskega programa (m/ž) (Žalec)
Zaželena srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, prednost bodo imeli kandidati z dobrim poznavanjem lesne branže in materialov za plemenitenje lesenih površin, vozniško dovoljenje B-kategorije, odlične komunikacijske in prodajne veščine. Nudimo zaposlitev v družinskem dobro stoječem podjetju s 30-letno tradicijo, zaposlitev za določen čas in s podaljšanjem za nedoločen čas, stimulativno nagrajevanje, udeležbo na strokovnih izobraževanjih, možnost osebnega in poklicnega napredovanja, dodatne ugodnosti iz naslova certifikata DPP
(Družini prijazno podjetje). Prijave zbiramo do 17. 1. 2020. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni komercialist za področje dekorativnega programa (m/ž) (Žalec)
Od kandidatov pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe, dobro razvite komunikacijske in organizacijske sposobnosti, analitičnost in usmerjenost v iskanje rešitev, naravnanost k razvoju in širjenju prodajnega trga, znanje Office MS programov (Word, PowerPoint, Excell, Outlook), znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije. Prijave zbiramo do 17. 1. 2020. Spekter, d. o. o.,
Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: 3-izmensko delo v urejeni proizvodnji, obdelovanje in priprava plastičnih polizdelkov za nadaljnjo uporabo. Od kandidatov pričakujemo pripravljenost na večiz-mensko delo, občasno tudi ob sobotah, upoštevanje navodil, pridnost, marljivost in natančnost. Kandidatom nudimo neposredno zaposlitev pri naročniku, redno mesečno plačilo z izplačilom potnih stroškov in nadomestila za prehrano. Prijave zbiramo do 31. 1. 2020. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Operater proizvodnih
linij (m/ž) (Ljubno ob
Savinji)
Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri, dobre delovne navade.. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 8. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Čistilka (m/ž) (Žalec)
Vaše zadolžitve: ročno in strojno čiščenje poslovnih in sanitarnih prostorov, pometanje in mokro čiščenje talnih površin, praznjenje in čiščenje košev za smeti, druga sorodna v okviru delovnega mesta. Draganović, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Pravnik (m/ž) (Žalec)
Vaše zadolžitve: samostojno pravno svetovanje in izdelava pravnih mnenj za potrebe poslovanja družbe, priprava, pregled in verifikacija pogodb, priprava, pregled in usklajevanje internih aktov in pravilnikov, pravna podpora kadrovski službi, izterjava neplačnikov in reševanje reklamacij ... Draganov^, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 30. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž)
(Vojnik)
Če vam je izziv delo skladiščnika in skladiščnega manipulanta v kvaliteti, določeni za strokovno vodenje vseh vrst evidenc, priprava predlo-
gov za nabavo in dostavo osnovnih materialov, priprava in odpisovanje točno naročenega materiala v skladišču ter nakladanje in razkladanje, skrb za kvaliteto prejetega in izdanega materiala, prevoz blaga z viličarjem, skrb in odgovornost za delovno opremo ter nastalo škodo pri manipulaciji z materialom, potem se prijavite na prosto delovno mesto skladiščinik. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 10. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine (m/ž) (Rogaška Slatina)
Opis del in nalog: svetovanje bolnikom glede pravilnega odvzema biološkega materiala in možnih preanalitskih vplivov, odvzem venske in kapilarne krvi . Zaposlitev za nedoločen čas (s poskusnim obdobjem 3 mesecev). Sproščeno in urejeno delovno okolje, začetek dela takoj. Zdravilišče Rogaška Zdravstvo, d. o. o., Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 28. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni sodelavec na področju trženja (m/ž) (Rogaška Slatina)
Opis del in nalog: načrtovanje tržno prodajnih dejavnosti in skrb za njihovo izvedbo, sodelovanje pri definiranju prodajne in marketin-ške strategije, skrb za oblikovanje in vzdrževanje celostne podobe podjetja ... Sproščeno in urejeno delovno okolje. Zaposlitev za nedoločen čas (s poskusnim obdobjem 3 mesecev). Zdravilišče Rogaška
Zdravstvo, d. o. o., Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 28. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodilni specialist za proizvodni kontroling (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja kontrolinga in analiz poslovanja, poznavanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja, poznavanje sistema proizvodnje (kalkulacije) ... Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja oddelka nabave (m/ž) (Velenje)
Vodja oddelka operativne nabave določa strateške in operativne cilje enote v skladu s strategijo in cilji enote. Načrtuje, organizira in vodi delo enote v skladu z vlogo in nalogami enote. Koordinira pripravo in izvedbo rešitev s področja dela enote ter funkcijskih smernic, metodologij. Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 4. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Planer proizvodnje (m/ž) (Slovenske Konjice)
Opis del in nalog: izdelava dnevnega, tedenskega, mesečnega plana proizvodnje na podlagi napovedi in preteklih trendov, tehnološka obdelava prejetih naročil z vidika potrjevanja rokov dobav glede na razpoložljive strojne kapacitete ter razpoložljivosti materialov, kreiranje potreb po materialih / kreiranje nabavnih naročil ... Schi-ki, d. o. o., Grajska ulica 11, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 27. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Farmacevt v razvojnem oddelku / razvojni farmacevt (m/ž) (Rogaška Slatina)
Kaj delo obsega? Spremljanje in proučevanje razvoja kozmetike, spremljanje aktualnih kozmetičnih trendov, potreb in nakupnih navad uporabnikov, kreiranje novih izdelkov (zbiranje in obdelava idej), spremljanje in proučevanje razvoja kozmetike, izbor in testiranje novih surovin ... Kozmetika Afrodita, d. o. o., Kidričeva 54, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 25. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Procesni tehnolog (m/ž) (Velenje)
Opis dela: reševanje tehnoloških problemov v proizvodnji, razvoj in uvajanje proizvodnih procesov v proizvodnji izdelkov iz pločevine, tehnologij, strojne opreme, orodij ... Fori Skupina, d. o. o., Prešernova ulica 1a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 16. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog procesa in kakovosti (Celje)
Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri (strojništvo, elektronika ali elektrotehnika, me-hatronika), vestnost, fleksibilnost in odgovornost do dela . Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Wordpress razvijalec (m/ž) (Celje)
Splošni pogoji: odlično znanje angleškega jezika, tehnično predznanje digitalnega marketinga, vsaj 1 leto izkušenj na podobnem delovnem mestu, odlično znanje dela z orodji MS Office, predvsem PowerPoint, vozniški izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje.
Prijave zbiramo do 22. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Serviser plinske opreme
(m/ž) (Žalec)
Vzdrževalna dela in zagon novih plinskih sistemov UNP, Servisiranje plinskih grelnikov znamke Rinnai, Redni letni pregledi in preizkusi plinskih sistemov. Soluterm, d. o. o., Kasaze 14, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 22. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Izbran kandidat bo zadolžen za izvajanje količinskega in kakovostnega prevzema ter odpreme blaga, manipuliranje z blagom v skladišču. Semenarna Ljubljana, d. o. o., Dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) na
oddelku pohištva Celje
Od kandidatov pričakujemo veselje do prodaje sedežnih garnitur, jedilnih miz in stolov ter povezanega asortimana, visoko stopnjo naravnanosti na potrebe kupca, izrazit smisel za prodajo ... Harvey Norman Trading, d. o. o., Letališka cesta 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec v internet
trgovini (m/ž) (Celje)
Vaše delo bo zajemalo pripravo, zlaganje in sortiranje blaga ter pripravo blaga in prodajnega prostora za prodajo, spremljanje stanja zalog, evidence kritičnih rokov, pripravo naročila za odvoz, zagotavljanje prijazne in strokovne storitve. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Od novega leta velja dopolnjeni zakon
Na področju upokojevanja različne novosti
Novo leto prinaša na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kar nekaj sprememb. Te so povezane z dokupom pokojninske dobe do konca leta 2012, z izenačitvijo pravic individualnih in združenih kmetov, z različnimi odmernimi odstotki in s podobnim.
Prvega januarja je začel veljati septembra sprejet Zakon o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tistim zavarovancem, ki so dokupili pokojninsko dobo do konca leta 2012 ter uveljavili pravico do pokojnine (ali izplačila dela pokojnine), mora zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na novo odmeriti starostno pokojnino (oziroma odmeriti starostno namesto predčasne pokojnine). Po novem je ta pokojninska doba upoštevana kot pokojninska doba brez dokupa. To bo lahko pomenilo
starostno pokojnino - namesto predčasne -ter ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mora poskrbeti za novo odmero v šestih mesecih od uveljavitve zakonske novele. V tem roku mora zavod na novo odmeriti starostno pokojnino tudi tistim zavarovancem, ki so dokupili obdobje študija ali vojaškega roka po zakonu, ki je veljal do konca leta 2012 (ZPIZ-1). To bo upoštevano kot delovna doba.
Po zakonski noveli se tudi postopno izenačuje lestvica odmernih odstotkov za zavarovance in zavarovanke. Po spolu bo izenačena šele po šestletnem prehodnem obdobju, to je prvega januarja 2025. Od novega leta je prav tako spremenjen način ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa (nad 40 let) pri tistih zavarovancih, ki so že izpolnili
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Med različnimi novostmi je tudi možnost uveljavitve dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke. Zavarovanci - praviloma ženske - lahko zaradi otrok uveljavijo znižanje starostne meje za pridobitev starostne pokojnine ali dodatni odmerni odstotek. Odmerni odstotek je povišan zaradi vsakega otroka, ki je državljan Evropske unije ter je zavarovanec zanj skrbel v prvem letu njegove starosti. Odstotek odmere pokojnine je tako povišan za 1,36 odstotka, vendar največ do 4,08 odstotka.
V letu 2021 je tudi višji odmerni odstotek za najnižje pokojnine, ki je posledica višanja odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe. Med drugim je prišlo tudi do višjega odstotka odmere invalidske pokojnine za primer invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu
ali poklicne bolezni. Prav tako so spremenjeni najnižji odmerni odstotki invalidske pokojnine v primeru, ko je prišlo do invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni.
BJ
Letni dodatek za upokojence bo izplačan v letu 2021 skupaj z izplačilom redne junijske pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Tisti, ki prejemajo pokojnino do 525 evrov, bodo načeloma prejeli 445 evrov letnega dodatka, za pokojnino v znesku od 525 do 630 evrov 305 evrov dodatka, za pokojnino od 630 do 745 evrov 245 evrov dodatka, za pokojnino od 745 evrov do 900 evrov 195 evrov dodatka, za pokojnino nad 900 evrov 135 evrov dodatka ...
18
ŠPORT
Bi, ne bi, bi? Ne, ne, šlo je zgolj za psihološko pripravo.	Ko se je Tanko slačil, so na bregu že postajali mimoidoči v toplih oblačilih in kapah.
Na prvem in trinajstem novoletnem skoku Jože Tanko sam v Savinji
»Odlično se počutim, bolečin v hrbtenici ni več«
Znani celjski plavalni ultramaratonec Jože Tanko je že leta 2009 vizionarsko napovedal, da bo novoletni skok v ledeno reko postal množičen in tradicionalen. Letos priljubljenega dogodka na Špici seveda ni bilo, toda 74-letni Tanko je v petek vendarle nadaljeval svojevrstni običaj. Malo se je pustil pregovoriti, po drugi strani je pogumneža mikal nov izziv.
DEAN ŠUSTER
Prvič je v ledeni Savinji plaval 16. januarja leta 2009, preden se je odpravil v Srbijo. V Šabcu je hladno Savo ob »bogojavljenju« preizkusilo 43 hrabrih, Tanko kot edini Slovenec, en Kanadčan, preostali pa so bili Srbi. Istočasno so enake prireditve, vzgled bogate tradicije, pripravili še v petnajstih srbskih krajih ob rekah in jezerih. Letos, na prvega leta dan, so bili na Špici predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda,
v kajaku najboljši tekmovalec kluba Martin Srabotnik, v vodi pa v neoprenski obleki kot reševalec Robi Stepišnik. Jožetu Tanku smo najprej čestitali.
Letnik 1946 ste, vsa čast.
Hvala za čestitke. »Prisilili« ste me v nekaj, kar že kar nekaj časa nisem počel. Mislim, da že pet let nisem zaplaval v Savinji pozimi. Še vedno redno treniram, toda tole ... A spet sem uvidel, da je to užitek. Ni me zeblo v
vodi. Še nekaj minut sem stal zunaj v kopalkah in se pogovarjal.
Za vami je veliko plavalnih podvigov. Kako ste se leta 2009 odločili, da zaplavate v Savinji nedaleč od središča mesta?
Pogovarjal sem se s prijatelji, ki so me spremljali na maratonih, nekateri med njimi so potapljači. Rekel sem, da bi skočil v vodo pozimi. Dvignili smo nekaj kamnov in pod jezom razbili led. Tam sem zaplaval pet, šest metrov. To se je razvedelo. Ampak zaplaval sem zaradi sebe, brez posebnega namena. Kmalu mi je Dušan Konda predlagal, naj nekaj naredimo na Špici, ki so jo še gradili. Naslednje leto nas je bilo ob novi čolnarni deset, morda dvanajst. Preplavali smo 30 metrov, na pol uradno. Z leti je vse skupaj postalo tradicionalno.
Celje je edini kraj v Sloveniji s plavanjem v hladni vodi.
V zadnjih letih ste pomagali pri izpeljavi prireditve na Špici. Večina udeležencev, ki ste jih vpisovali na seznam, zagotovo ni vedela, da ste vi »pionir« prireditve. Letos ste bili znova sami.
Začelo se je z nekaj zbada-nji, potem pa smo se uskladili, da obdržimo tradicijo. Novoletni skok s številnimi udeleženci in z opazovalci na bregu seveda ni bil možen, saj bi bil v nasprotju s sedanjimi odloki. Potem je prišel predlog, naj sam skočim, ker sem pobudnik vsega tega, kar se je doslej dogajalo. Prvo noč, ko bi moral počivati, sem bil zelo nemiren, še bolj kot kdajkoli. Preplaval sem dvanajst metrov. In veste, kaj je bilo zanimivo. Naslednji dan me ni bolela hrbtenica, tudi težave z išijasom
so izginile. Zdaj se odlično počutim. Novo leto sem začel na nov način. Ne bom sicer rekel kot očiščevanje duše in telesa. Želim, da bo naslednje leto poleg mene še sto ljudi. Prepričan sem, da jih bo.
Leta 2009 ste nam zaupali željo, da bi bila tradicionalna prireditev na starega leta dan. Tedaj in tudi letos je vaše plavanje spremljal naš fotoreporter Edo Einspieler. Katere maratonske podvige bi izpostavili?
Svetovnega prvenstva sem se udeležil sedemkrat. Enkrat sem se uvrstil med najboljšo peterico. Vedno je bila zbrana svetovna dolgo-progaška smetana. Imel sem peti ali šesti čas od tekmovalcev iz bivše Jugoslavije. Najboljše tri je imel v lasti pokojni Veljko Rogošić, ki je bil štirikrat svetovni prvak. Leta 1987 sem plaval ultra-
maraton iz Benetk do Portoroža, samo v kopalkah, namazan s kitovo mastjo. Znani plavalec, moj dober prijatelj, je plaval v neopre-nu. Nekaj let kasneje sem začel v Kopru, plaval do Li-gnana, nato pa do Cavallina, ki leži pred Benetkami. To je bilo 112 kilometrov, ena največjih preplavanih razdalj. Morda je tedaj bila svetovni rekord. Danes je ne bi zmogel preplavati.
Kako je bilo na maratonu od Caprija do Neaplja?
Nepozabno, predvsem zaradi srečanja z Diegom Mara-dono, ki je že igral za Napoli. Mislim, da je bilo leta 1986, ko sem se spoznal z najboljšim nogometašem na svetu. Bilo je na gradu, v Santa Lu-cii. Prijetni spomini se mi povrnejo. To so bile stvari, ki ti ostanejo za celo življenje.
Foto: SHERPA
Sestop do vode ni povsem enostaven.
Temperaturi vode in zraka sta bili skoraj enaki, okoli petih stopinj Celzija.
V ozadju je v kajaku Martin Srabotnik, ob Jožetu Tanku je v vodi Robi Stepišnik, na kopnem pa s kopalnim plaščem čaka Dušan Konda.
ŠPORT
19
Začetek leta 2021 si bodo še kako zapomnili. Optimizem velja!
»Uspelo nam je, tradicija ni prekinjena«
Brez Dušana Konde, »šefa Špice«, si priljubljene celjske točke sploh ne znamo več predstavljati. Nikoli mu ne zmanjka idej.
Ena izmed ključnih, kar je razvidno danes, se mu je porodila, še preden je začela obratovati nova čolnarna.
Zaključna dela so bila leta 2009, kajne?
Drži. V eni izmed prvih številk Novega tednika v tistem letu sem prebral reportažo o Tankovem plavanju. Ni bilo dolgo, kar sva se nato srečala v trgovini. Bila sva nekdanja sodelavca iz starih dobrih časov Kovinotehne, dolgoletna znanca. Vprašal sem ga, če bi bil pripravljen podvig ponoviti tudi prvi dan v letu 2010. Spominjam se, da smo za božič zakurili peč in ogreli radiatorje v čolnarni. Prvega januarja je prišel Jože. Z njim je bil tudi celjski župan Bojan Šrot in še nekaj meni manj znanih ljudi. Tedaj se je začel tradicionalni novoletni skok v Savinjo na Špici. Prireditev smo gradili in jo negovali. Postala je velika, tako zaradi številnih udeležencev, ki jih je bilo lani več kot sedemdeset, kot tudi zaradi gledalcev, ki se jih je zbralo tudi 1.500. Dejanje hrabrih je vsekakor zanimivo za sprehajalce. Postalo je celjski običaj.
Kako ste se tokrat znašli v drugačni normalnosti?
Leto smo začeli kot ponavadi oziroma povsem drugače kot ponavadi. Oboje na svoj način drži. Izpeljali smo enajst novoletnih skokov. Letos ni šlo, razlogi so zna-
ni. Ampak imeli smo enega udeleženca, in to prav začetnika, ki se je januarja leta 2009 pri jezu v bližini doma starostnikov okopal sam. Legendarni celjski plavalec Jože Tanko je bil tedaj in letos znova sam. Samo da nismo prekinili tradicije.
Kdaj sta se dogovorila?
Bilo je 29. decembra. Povabil sem ga v čolnarno. V moji pisarni naju je pošteno treslo, namreč prav med najinim pogovorom je bil potres. Dogovorila sva se, da dogovor ostane v tajnosti. Tako je tudi bilo, sicer bi se zbralo vsaj nekaj sto ljudi.
Večkrat to poudarjamo, toda pomembno dejstvo je, da se je za vse udeležence novoletnih skokov vselej srečno končalo.
Niti najmanjših nevšečnosti nismo imeli.
Kakšno je bilo leto 2020 skozi kajakaško prizmo?
Sezona je bila zelo okrnjena. Žal mi je predvsem za odpadlo mladinsko svetovno prvenstvo v Tacnu. Na Savi bi imeli Celjani kar štiri vroča železa v ognju, morda bi v naš klub romala medalja. V mesecu juniju smo organizirali tekmo za slovenski pokal ob udeležbi vseh najboljših slovenskih kajakašev. Končalo se je s senzacionalno dvojno domačo zmago. Zmagal je Martin Srabotnik, nenadejano je drugo mesto osvojil Lan Tominc. Jeseni je znova udarila »korona«. Čakamo na boljše čase, srčno upam, da bodo kmalu prišli.
DŠ
Takole se je pred dvanajstimi leti v Savinji ob mehkem jezu »osvežil« Jože Tanko.
Ker je bil mlajši, si je leta 2009 privoščil tudi malce čofotanja.
Spomin Jožeta Tanka iz Neaplja sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. In kdo stoji levo od »celjskega Apolona«? Argentinski velemojster, žal pokojni Diego Armando Maradona.
Pintar Senica izpolnil normo za EP
Član Drsalnega kluba Celje Valentino Pintar Senica bo nastopil na evropskem prvenstvu v hitrostnem drsanju na kratke proge v poljskem Gdansku med 22. in 24. januarjem.
Normo je izpolnil na državnem prvenstvu za člane, ki ga je gostilo Celje. Za progo, dolgo 500 metrov, je 23-letni Pintar Senica potreboval 45,620 sekunde (norma je bila 45,800 sek). »V zadnjih mesecih smo se trudili predvsem izboljšati tehniko. Vesel sem, da je to obrodilo sadove in da bo Valentino prvič zastopal slovenske barve na evropskem prvenstvu,« je povedal Madžar Attila Tarcali, od meseca septembra trener celjskih hitrostnih drsalcev in slovenskih reprezentantov. Tekmo je sodila Polona Peunik, nekdanja odlična celjska hitrostna drsalka, udeleženka evropskih in svetovnih prvenstev, sedaj uveljavljena mednarodna sodnica. Po večletni »suši« bo imela Slovenija svojega predstavnika na prvenstvu stare celine v hitrostnem drsanju na kratke proge. Istočasno bo na Madžarskem tekma, na kateri naj bi nastopili ostali celjski hitrostni drsalci. To bo, potem ko so odpadle vse doslej načrtovane tekme, zanje prva tekma v sezoni.
DŠ, foto: DK CELJE
NA KRATKO
Sedmi po rednem delu
Celje: Hokejisti Celja so po dolgem času povezali dve zmagi, nad Triglavom in Bledom. Nato so imeli priložnost, da z zmago proti Mariboru skočijo na šesto mesto na lestvici državnega prvenstva in se v četrtfinalu izognejo Jesenicam. A jim ni uspelo, gostje so bili boljši s 4:3. Za Celje je dva gola dal Nejc Kastelic, tudi za uvodno vodstvo, enega pa Rok Klavžar. V prvi tekmi so bili gostitelji na Jesenicah proti zelo oslabljenim Celjanom boljši s 14:0. Drugi obračun bo v Celju v ponedeljek.
Zmagovalca tudi Kosić in Lotrič
Ljubljana: Športni dnevnik Ekipa SN je trinajstič izbral najboljšega nogometaša leta. V letu 2020 je to postal Jan Oblak. Naziv najboljšega mladega nogometaša minulega leta je pripadel Aljoši Matku. V glasovanju je Matko prehitel Žana Zaletela, člana Celja, ki je po našem mnenju pokazal več. Najboljši trener je upravičeno postal Dušan Kosić, ki je s Celjem osvojil naslov državnega prvaka. Zdaj že nekdanji trener »grofov« je ugnal selektorja slovenske izbrane vrste Matjaža Keka, Simona Rožmana ... Naj nogometaš v 1. SNL je postal Mitja Lotrič, ki ga je celjsko moštvo jeseni zelo pogrešalo. Novi trener NK Celje Jiri Jarošik bo ekipo zbral danes. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
g- ДЛ ^ MUNICIPIUM CLAUDIUM CELEIA		
H $ j S? J . na i	Ш le* m	i
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Р01Ш11
KOLUMBOVA HCl ALMA M. KARLIN
■rofje^
celjski
	ш
	
KТтшж	
ШШГхг	
ZA VSE NAROČENE PUBLIKACIJE
BREZPLAČNA POŠTNINA
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
VOLKSWAGEN Touran 1,9 TDI, letnik 2010, 7 sedežev, srebrne barve, ugodno prodam. Telefon 041 720-499.	p
STROJI
KUPIM
TRAKTOR, lahko je v okvari, poškodovan ali brez dokumentov, in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060.
1081
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
TELICO,	staro 14 mesecev,
prodam. Telefon 041 531-683. 1255 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, pašno in kravo simentalko, brejo, drugega teleta, pašno, prodam. Telefon 031 840-282.
4
TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, pašna, vajena priveze, zelo mirna, prodam. Telefon 041 793-834.	2
CIKO, telitev bo 14. 1. 2021, cena po dogovoru, prodam. Telefon 070 394-119. 6
TELICO, staro dve leti, brejo 8 mesecev, težko 700 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 840-285.	8
TELIČKE ls in bbp, ter bikca ls, stari okrog 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301.
12
BIKCA simentalca, starega 4 tedne, prodam.
Telefon 070 d93-0B6.	l 1
BIKCA si mentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefo n 031 730-234. 15 aELIČKO simentalko, starv 6 mesecev, prodam. Telefon 091 298-397. 10 BRAŠIČE, domače vzreje, razliCnih tež, za zabl ali naAaljnjo rrjo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, Telefon 031 509-061	o 6
BIKCE sim entalce, pitovni tip, težke od 80 do 200 kg, prodam. Telefon 041 522-776.
13
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-sCi, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 64S-223s	p
TELIČKO, meune pasme, staro od 3 do 6 me-iccev,Supim. Tel efon (03) 781 -03m3. 9
ШШШЈ^ЗШ
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
						
					telemach	
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
13130836
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Že deset let te ni več v hiši, že deset let se tvoj glas več ne sliši. Če lučko ti na grobu bo ugasnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Te dni mineva 10 let, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati in opa
ZVONKO BLATNIK
iz Večjega Brda, Dobje
Hvala vsem, ki za trenutek postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z dobro mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Ne joči! Ne hodi v boleči noči na moj grob! Poznaš moj sen? Lahek je! Ne zbujaj me!
V SPOMIN
V torek, 5. januarja 2021, je minilo leto žalosti, kar me je zapustil dragi mož
JANEZ MURN
z Lopate 63 (17. 12. 1936 - 5. 1. 2020)
Janez, odšel si kakor tihe sanje. Ob tisti uri sem spoznala, da sem sama in sama bom ostala. Hišico sva si zgradila, da bi skupaj srečno v njej živela, a sedaj je prazna, ker tebe ni. Povsod so sledi tvojih pridnih rok. Pogrešam te, Janez, neminljiv si. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Z ljubeznijo v spomin - tvoja žena Erika
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in
prijateljem žalostno vest, da je na silvestrovo v 92. letu za vedno zaprl svoje trudne oči naš dragi oče, dedi in pradedi
IVAN PLAHUTA
rojen 11. maja 1929 v Rečici nad Laškim - Slivno
Pogreb bo v najožjem družinskem krogu. Žalujoči: hčerki Jolanda in Darja z družinama
OSMRTNICA
V 92. letu je umrl dragi mož, oče, dedek in pradedek
ALOJZ SOLINC
Pogreb bo v družinskem krogu. Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom Bolnišnice Topolšica za vso prijaznost.
Vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce. Zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Zapustila nas je draga
ANTONIJA PINTER
iz Valentiničeve ulice, Laško (16. 12. 1934 - 20. 12. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izražena ustna in pisna sožalja ter
darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena vsem zaposlenim v Domu starejših Laško, ki ste ji v zadnjih letih nudili topel dom. Za opravljen cerkveni obred se zahvaljujemo gospodu
Roku Metličarju. Vsem in vsakemu posebej, ki jo nosite v srcu, iskrena hvala.
Vsi njeni
HYUNDAI getz CRDI, letnik 2007 registriran do 20. 2. 2021 in tračni obračalnik Sental 220, starejši letnik, prodam. Telefon 031 596-722.	1251
Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa. Za seboj pustil si spomine na naša skupna leta. Le srce in duša vesta,
kako boli, ko te več med nami ni.
V SPOMIN
12. januarja bo minilo leto dni, kar v tišini spiš, a v naših srcih še živiš,
FRANC GERM
iz Šmartnega v Rožni dolini (2. 10. 1947 - 12. 2. 2020)
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi, ki te neizmerno pogrešamo.
PRODAM
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, koruzo v zrnju in ječmen prodam. Možna dostava, ugodna cena. Telefon 041 382-735. p
OSTALO
PRODAM
ZAPOSLITEV
Redno ali pogodbeno zaposlimo delavca za montažo vrat. Neto plača: 1.600 EUR. V poštev pridejo tudi mlajši upokojenci. Podjetje Warmont, Kajuhova 4, Slovenske Konjice, telefon 041 667-958. p
SUHA hrastova in bukova drva prodam v okolici Šentjurja. Informacije po telefonu 051 635-793.	p
sport@nt-rc.si
novi tednik
Vedno? г илгиој /
novi tednik
ho cel
Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
»Je čas, ki nam daje, je čas, ki nam jemlje, in čas, ki ga nikoli ne pozabiš...«
V SPOMIN
4. januarja je minilo 22 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IRENA JELEN-BASA
Čeprav že dolgo nisi z nami, skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na skupne dni. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njeni
Srce je omagalo, vaš dih je zastal, a na vas spomin bo za vedno ostal.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega ata, tasta, dedka, pradedka, brata in strica
STANISLAVA ŽNIDARJA
iz Dol 26, Šentjur (29. 4. 1931 - 15. 12. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ga poznali kot ljubečega, predragega in pozitivnega človeka. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, podjetju Kea, sodelavcem podjetja Kea Dramlje in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče, svete maše in darove. Hvala pogrebnima službama Žalujka in Zagajšek, gospodu Vinku Čonču za opravljen
obred, pevki, trobentaču in društvu upokojencev. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ga boste ohranili v svojem srcu in lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih in spominu nam vsem bo ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE CESAR
iz Ravnega pri Dobju (1. 4. 1932 - 18. 12. 2020)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje ter podarjene sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Zalujka za organizacijo pogreba, gospodu župniku Petru Orešniku za opravljen obred in vnuku Matjažu za ganljiv govor. Hvala tudi bratu Jožetu in svakinji Danici za vso skrb in nego ter hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeni
Smrti
Celje
Umrli so: Janez PIRNAT iz Griž, 71 let, Marija ZENDZIA-NOWSKY iz Laškega, 99 let, Bogomila LESJAK iz Velenja, 86 let, Janez BEZJAK iz Mozirja, 84 let, Marija TERČE iz Velenja, 95 let, Stanislav KRAJNC iz Dobriše vasi, 73 let, Jozefa GAJSER iz Gubne-ga, 88 let, Oton KRONOVŠEK iz Podvina pri Polzeli, 65 let, Janez VOLASKO iz Celja, 86 let, Franc BEZGOVŠEK iz Brezja pri Dobjem, 84 let, Stevan KURUC iz Vonarja, 85 let, Silva GRM iz Celja, 90 let, Ana FUNTEK iz Luč, 92 let.
Žalec
Umrli so: Zofija SKOK s Polzele, 84 let, Ivana
ŠTURM z Gomilskega, 96 let, Ivana Ana ŠRIBAR iz Šempetra 76 let.
Velenje
Umrli so: Jožef KROFLIČ iz Velenja, 59 let, Zofija ŠPILAK iz Šmartnega ob Paki, 87 let, Karl JORDAN iz Šmartnega ob Paki, 86 let, Jožef PAČNIK iz Šoštanja, 78 let, Amalija PODVRA-TNIK iz Šoštanja, 96 let.
Mozirje
Umrli so: Ana ŽUNTAR iz Zgornjih Pobrežij, 80 let, Leopold SEDLAR iz Ribnika, 90 let, Mihael POTOČNIK iz Nove Štifte, 92 let, Marko ROBNIK iz Primoža pri Ljubnem, 27 let, Marija ŠTRBENK iz Bočne, 86 let.
p
5
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, ter njihove obratovalne čase.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:	
-	vzgojno-izobraževalne ustanove (izobraževanje na daljavo),
	vrtci (izjema so otroci staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo),
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari,
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	kozmetični saloni,
-	avtopralnice,
-	cvetličarne,
-	kemične čistilnice,
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije),
-	storitve iger na srečo,
-	knjigarne.
	
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:	
	prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah,
-	lekarne,
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki kamor sodijo tudi optiki,
-	tržnice s hrano,
	kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material),
-	bencinski servisi,
-	banke in zavarovalniške storitve,
-	pošta,
-	dostavne službe,
	servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), izjema velja tudi za avtovleko,
-	dimnikarske storitve,
-	gradbena dela v oziroma na naseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
-	storitve frizerskih salonov,
-	javni potniški promet,
-	športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri, bazeni (pod omejenimi pogoji in sicer 50m2 na osebo v vadbenem prostoru)
-	druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti zdravja.
Prodaja blaga in storitev
Dovoljen je osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki med 6. in 21. uro. Uživanje hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno.
Iz prepovedi je izvzeto tudi ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.
Dejavnost priprave jedi in pijač brez časovne omejitve je dovoljena izključno:
•	v primeru dostave jedi in pijač,
•	v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.
Izvzete so tudi vse oblike ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki so kot izjema navedene v drugih vladnih odlokih, ki jih vlada sprejme zaradi obvladovanja epidemije covida-19.
Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, se omeji na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov, ali na eno stranko na 10 kvadratnih metrov, če gre za odprto tržnico.
Poleg tega morajo trgovski centri zagotavljati 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru, hkrati pa je potrebno upoštevati tudi omejitev 30 kvadratnih metrov na posamezno prodajalno v sklopu trgovskega centra in imeti ločen vhod in izhod za stranke.
Ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom je dovoljeno le pod pogojem, da se zagotovi minimalni možni stik s potrošniki in upoštevajo vsa higienska priporočila ministrstva za zdravje in NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Prav tako mora biti omogočeno redno prezračevanje ali ustrezna ventilacija prostorov in zagotovljeno razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov.
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, ponovno obveščajo, da Splošna bolnišnica Celje ni več vstopna točka za testiranje na novi koronavirus. Vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V	Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro je 03 423 30 79.
Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer:
od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27
ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo.
V	primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran.
Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opra-
vili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili.
V Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospi-taliziranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen.
Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice.
Zdravstveni dom Celje
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, pa so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00
Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti:
ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270
ZP Štore (v ordinacijskem času) 03 780 23 10
ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00
ZP Dobrna (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki)
URGENTNI CENTER CELJE
(pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79
V urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim ko-ronavirusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč.
CELJSKE LEKJ
Spremenjen odpiralni čas dežurne lekarne v Celju: Lekarna Center bo do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00.
Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00
Lekarna Citycenter: po-nedeljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00
Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00
Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00.
Lekarniška podružnica Dobrna:
ponedeljek:12.00-18.00, torek-petek: 8.00-14.00
Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani.
Delovanje drugih ustanov in služb
OBČINE
Občine za stranke ostajajo odprte. Pri komunikaciji s strokovnimi sodelavci naj stranke uporabijo telefon, elektronsko pošto in navadno pošto.
V kolikor je nujno, da se stranka oglasi v poslovnih prostorih (ko so uradne ure), je potrebna njena predhodna najava (dogovor) po telefonu oziroma e-pošti.
Upravne enote
Za obisk upravne enote zaradi urejanja upravnih zadev se mora stranka predhodno naročiti bodisi po telefonu ali elektronsko, s posredovanjem naročila na e-naslov upravne enote ali v obliki klasične pošte. Nenaročene stranke sprejemajo zgolj v primeru
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 7. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 8. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 9. januar
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 10. januar
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 11. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 12. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 13. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
www.knjiznica-celje.si ^^ \
P
tTf "1Г
m
:3lt
Pogumno odpirajte nove platnice
in nova vrata, zavedajoč se, da za negotovostjo današnjega dne•' • leži obljuba svetle prihodnosti.
NÖiNOVO l.I-TO '
#celjskiknjiznicarji
Razstave na prostem in kulturne ustanove
urejanja nujnih zadev, katerih ureditev ni možno odložiti na kasnejši čas. Plačilni promet (npr. plačilo upravne takse) se izvaja predvsem z uporabo plačilnih ali kreditnih kartic (brezgotovinsko).
Obvezno je nošenje zaščitnih mask, spoštovanje primerne varnostne razdalje (najmanj 1,5 m), razkuževanje rok. Zadrževanje in zbiranje večjega števila oseb pred poslovno zgradbo je prepovedano.
Knjižnice
Do preklica oziroma spremembe vladnega odloka deluje v knjižnicah brezstična izposoja. Dovoljen je osebni prevzem knjig pri vhodu pred knjižnico, kjer je zagotovljen minimalen osebni stik. Želeno gradivo lahko naročite s pomočjo aplikacije Moja knjižnica ali po telefonu. Tudi vračila gradiv potekajo nemoteno. Vse podrobnosti lahko preverite po telefonu v svoji knjižnici.
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
V skladu s trenutnim vladnim odlokom so v Citycen-tru Celje odprte le določene prodajalne. Vse aktualne informacije o poslovanju nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so vam na voljo na Facebookovi in spletni strani https://www. city-center.si/.
Megamarket Interspar, drogerija dm-drogerie markt, drogerija Müller in Frizerski salon Dok so odprti od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30, nedelja in prazniki zaprto. Sensilab in Biotopic: ponedeljek-sobota: od 9.00 do 20.00. Premium Pet Boutique in L'Occitane: ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 20.00. Baby center (v omejenem obsegu): ponedeljek-sobota od 10.00 do 18.00. Celjske lekarne: pone-deljek-petek od 9.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 18.00. Aban-ka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-petek od 8.00 do 14.00; sobota od 8.30 do 12.00.
Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »to go«: Restavracija Interspar-prevzem v Megamarketu Interspar, Čokoladni atelje Dobnik, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špi-ca. Naročene izdelke lahko prevzamete ( »click&collect«): A1, Baby center, Bags&More, Big Bang, Borboleta, Hervis, Mass, Office Shoes, Pandora, Rossi sport, Sgermobil, Sport Vision, Swarovski, Telekom Slovenije, Top Shop, Vitapur in Zlatarna Celje. Cvetličarna Gardenia - dostava cvetja na dom v Celju po predhodnem naročilu na 05 934 66 06.
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto.
V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogerija, Celjske lekarne, Optika Val-lis, Banka NKBM, prodajalna za male živali Tačka, frizer M-Grupe.
Prevzemno točko imajo: A1, Od A do Ž, Decathlon, čevljarstvo Pesjak, cvetličarna IN, obutev Proalp ter Restavracija Tuš in kavarna in slaščičarna De la Creme, FOTKA.
Mogoč je nakup živil v okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com, ki je odslej odprt tudi od nedeljah s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom.
Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto, možna dostava na dom tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziroma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in
prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Komunalne storitve
Izvajanje storitev ravnanja z odpadki poteka nemoteno. Do nadaljnjega je zaprt vhod v upravno stavbo Simbia na Teharski cesti in v Bukovžla-ku. Vloge strank sprejemajo na tel. št.: 03 425 64 00, z navadno pošto: Teharska cesta 49, 3000 Celje, e-pošto info@ simbio.si ter v poštni nabiralnik pri vhodu.
Energetika Celje
Upravna stavba v Smrekar-jevi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke:
Zemeljski plin 041 633 453 Daljinsko ogrevanje 051
230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@energe-tika-ce.si.
Vodovod in kanalizacija
Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba JP Vodovod-kanalizacija Celje na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tre-merjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti: info@vo-ka-celje.si.
Mestna tržnica Celje
Mestna tržnica Celje obratuje kot običajno (zaprt je samo bar, ostala ponudnika hrane nudita hrano za s sabo, WC je odprt ...)
Razstava Pokrajinskega muzeja Celje Dvorišče Knežjega dvora:
panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje Virtualni ogled razstave
Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento--mori/)
Panojska razstava Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad
Muzej Velenje
Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem:
Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini
Trg svobode Šoštanj: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj
F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Multimedijski projekt M0V360
Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu
Vitrine podjetniškega centra Standard: 750 let Velenjskega gradu
Podhod Pošta: Šest desetletij velenjskega skoka čez kožo Galerija na prostem pri pošti: Drobci iz grajske zgodovine
Prehod z Glavnega trga proti Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: Šo-štanjski Miklavž
Park Velenjskega gradu: Jaslice
Pročelje Mestne občine Velenje: Praznična voščilnica
Stalne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem:
Južna fasada Poslovnega centra MegaTel (Steklena direkcija): Velenjske zgodbe
Mestni stadion: Razstava o Nogometnem klubu Rudar Velenje
Cirkovce pri Velenju: Spominska točka Izak
Graška Gora pri Velenju: Spominski park XIV. divizije Zdraviliški park Topolšica: Spominska soba Topolšica, 9. maj 1945
S
Izložbeno okno Knjižnice Šmartno ob Paki: Oskar Hudales
Festival Velenje
Delavnice in predstave si lahko ogledate virtualno na spletni strani Festivala Velenje www.festival-velenje.si, na FB-strani in na YouTube kanalu Festivala Velenje
SOBOTA, 9. 1.
10.30 Festivalske sobotnice: Bikec Ferdinand lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje
Velenje: Sreča(l)išče, do 8. 1. 2021
Voščila na poti: na vrhovih izbranih okoliških hribov in na Škalskem jezeru so postavljene posebne novoletne smrečice z dobro željo.
Gledališče Celje
Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo YouTube.
Na njihovem Facebook in Instagram profilu za vas objavljajo različne zanimive rubrike: Karantenske skrivnosti, Obrekovalnica, Rožmarin za spomin, Cicibanka in Cicifuj. V njihovi novi zabavni spletni oddaji Na kavo na daljavo pa boste videli in slišali, koliko igralci vedo drug o drugem, o predstavah svojega gledališča, kateri so njihovi odrski grehi in skrivnost.
Gimnazija Celje -Center
ČETRTEK, 7. 1.
19.00 (Brez)mejno_
tradicionalni novoletni spletni koncert, ki so ga v cerkvi sv. Duha posneli učitelji glasbe na GCC. GCC kvintet so Sašo Šonc, vokal, kitara in kahon, Urban Kolar, vokal in trobenta, David Preložnik, vokal, Danijel Berden, vokal, Gregor Deleja, vokal. Prenos spletnega koncerta bo na YouTube in Facebook strani GCC.
Celjski mladinski center
PETEK, 8.1.
18.00 MCC vam pove: Podkast z Blažem Širco (Ledek.si) gostili bodo Blaža Širco, soustanovitelja podjetja Ledek.si in se z njim pogovarjali o poslovni ideji, ki se mu je porodila preden je ustanovil podjetje. Spletni dogodek na Facebook profilu in Youtube kanalu Infopentlje in Celjskega mladinskega centra.
23
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Virtualna razstava 4. dela druge celoletne likovne kolonije Štirje letni časi (zima - pomlad - poletje - jesen) 2020 na temo jeseni. V organizaciji ZKD Celje in Šole za hartikulturo in vizualne umetnosti Celje v sodelovanju z JSKD OI Celje. Najdete jo na povezavi: https://www. artsteps.com/view/
5fbb7038e7fa106cadc5054. Razstava je v počastitev 85-le-tnice Zleta Svobod v Celju.
Knjižnica Šentjur
Če nimate ideje kaj brati, vas na oddelku za odrasle čaka vrečka, poimenovana Maček v žaklju, v kateri so knjige različnih zvrsti po izboru knjižničark.
Vsem članom Knjižnice Šentjur nudijo brezplačno izposojo zvočnih knjig v slovenskem jeziku v mobilni aplikaciji Audibook, ki omogoča dostop, prenos in predvajanje avdio (zvočnih) knjig.
Na Facebook in Instagram profilu ter spletni strani Knjižnice Šentjur objavljajo informacije o vseh dejavnostih v knjižnici ter aktualne knjižne novosti, ki so že na voljo za izposojo.
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo:
ČETRTEK, 7. 1.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
PETEK, 8. 1.
9.00 4. zimska bioritemska joga s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič
SOBOTA, 9. 1.
18.00 Glasbena knjižnica: Kvartet Pušeljc
PONEDELJEK, 11. 1.
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Šola uči, življenje izuči
TOREK, 12. 1.
9.00 Predstavljamo vam tri
znamenitosti v trgu Kozje 18.00 Čudovito vesolje s Sebastijanom Jakšo: O koledarjih
SREDA, 13. 1.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Dobra mera sonca
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 1/ Leto 76 / Celje, 7. januar 2021
V Celju prva na svet prijokala žalska malčka
str. 38-39
Since 1923
Foto: SBC
Brata Erjavec na Miha Robnik o vlogu »V težkih časih se
podjetniški poti str. 28-29 Dans fotr kuha str. 30-31 rodijo najboljše ideje«
26
INTERVJU
»Na sliki sta prikazani hiši, oddaljeni 16 km od epicentra pri Petrinji, ki sta bili zgrajeni okoli leta 1995. Obe sta zidani z opeko normalnega formata in z elementi iz betona. Pri prvi so to težke betonske nearmirane >klade<, ki potekajo po vrhovih zidov brez navpičnih armiranobetonskih vezi. Pri drugi so pravilno izvedene tako vogalne vertikalne kot horizontalne medetažne vezi. Prva je bila zgrajena v lastni režiji z >domačimi mojstri< brez strokovne pomoči ali nadzora, druga po pravilih stroke, ki veljajo tudi pri nas. Komentar je odveč, saj sliki povesta dovolj,« pravi strokovnjak Roko Žarnić.
O potresni dejavnosti v Sloveniji
»Kljub tehničnemu napredku
potresa ni mogoče napovedati
»Potres pri ljudeh sproži strah. A pri tem se moramo izogibati paniki.«
Potres v Petrinji je bil opomin vsem, tudi Sloveniji, da varnost ni samoumevna. Tresenje tal, ki smo ga čutili tudi v naši državi, je marsikoga navdal s strahom in tesnobo. Mnogi se zdrznejo že ob misli, da se »spet trese«, saj se popotresni sunki kar vrstijo. Eden največjih strokovnjakov za raziskovanje potresne dejavnosti v Sloveniji, doktor znanosti in profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Roko Žarnić, univ. dipl. inž., je novoletni dan preživel v Petrinji.
SIMONA SOLINIC
»Videl sem, da so poškodbe in porušitve nastale na objektih, ki so bili slabo grajeni in vzdrževani, na dobro grajenih objektih pa so bile poškodbe minimalne kljub močnemu potresu,« pravi. Ob tem poudarja pomen zavedanja o protipotresni gradnji. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako varna je pred potresi naša regija.
Kako nevarno je območje, na katerem je Slovenija? Katere stopnje potresa so najbolj nevarne za našo državo?
Zgodovinski zapisi kažejo, da so v naših krajih možni potresi, ki so po sproščeni energiji v tleh lahko tudi več kot 30-krat močnejši od potresa, ki je te dni prizadel Petrinjo na Hr-
Žarnić je za novo leto na območje Petrinje odpotoval s humanitarnim namenom v okviru akcije Hrvaškega centa kulture v Ljubljani in Rotary Distrikta 1912 Slovenija in Severna Makedonija ter Rotary Distrikta 1913 Hrvaška. Žarnić je tudi predsednik Rotary kluba Grosuplje. Z zbrano pomočjo je obiskal vasi in mesta na potresnem območju Hrvaške tudi v oddaljenosti 7 do 30 kilometrov od epicentra potresa. Na sliki je z njim Zlatko Katalenić, ki je v okviru Hrvašlega centra kulture v Ljubljani zbiral pomoč za Petrinjo in tudi organiziral prevoz.
vaškem. Vendar je idrijski potres (potres, ki se je zgodil leta 1511 in je doslej najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije, op. p.) redek primer. Potresi, katerih epicentri so bili v Sloveniji, so sprostili od dva odstotka (Kozjansko leta 1974) do 70 odstotkov (Ljubljana leta 1895) v primerjavi z energijo potresa v Petrinji. Iz tega sklepamo, da je potresna ogroženost Slovenije enaka kot ogroženost Hrvaške, saj njuno območje sodi v območje na-rivanja afriške na evrazijsko tektonsko ploščo. Najmočnejši potres v Evropi je prizadel Lizbono na Portugalskem 11. novembra 1975 in je bil 5.600-krat močnejši od potresa v Petrinji
oziroma skoraj 180-krat močnejši od potresa na Idrijskem.
Celjsko regijo je na primer v začetku 70. let prizadel izredno močan potres. Ali je tveganje za morebitne hude posledice močnejšega potresa na Celjskem veliko?
Glede na karto potresne nevarnosti Slovenije je na celjskem območju mogoče pričakovati potrese, katerih intenziteta predstavlja 60 odstotkov intenzitete potresov v najbolj ogroženih delih Slovenije, na primer v Posočju in Ljubljani. Med potresom na Kozjanskem leta 1974 se je sprostilo manj kot dva odstotka energije kot pri zadnjem potresu v Petrinji. Torej celjska regija ni posebej ogrožena v primerjavi z ostalimi kraji v Sloveniji.
Pri potresih obstaja večna uganka, zakaj so nepredvidljivi. Je mogoče v času sodobne tehnologije izračunati možnosti, ali bo v določenem času prišlo do potresa?
Kljub hitremu napredku znanosti in tehnike se potresov ne da napovedati ne njihovega časa ne količine sproščene energije. Lahko le upamo, da bo z razvojem znanosti in tehnike
»Pri nas je civilna zaščita, vključno z gasilci, dobro pripravljena na potrese in ji lahko zaupamo.«
v prihodnosti mogoče napovedovati potrese. Isto velja za popotresne sunke. Tako imenovano narivanje tektonskih plošč je proces, ki neprestano poteka v zemeljski skorji, litosferi. Ko se deli skorje vzdolž stičnih površin, prelomnice, delno strejo ali plošče lokalno zdrsijo v navpični ali vodoravni smeri, se energija, ki nastane med narivanjem plošč, sprosti in se zaradi tega zemeljska skorja zatrese. Ker gre za neprekinjen proces narivanja tektonskih plošč, so potresi pogost pojav vzdolž prelomnic, ki lahko nastanejo v medsebojni oddaljenosti več sto kilometrov in v časovni oddaljenosti več desetletij. Tako je od zadnjega večjega potresa v Sloveniji preteklo več kot 20 let. Vendar prelomnice ne poznajo državnih meja.
Torej lahko potres v Petrinji strokovno štejemo med »bližnje potrese«?
Roko Žarnić je eden največjih strokovnjakov na področju preučevanja potresov v Sloveniji. Pred leti je bil tudi minister za okolje in prostor.
Da. Glavni potres z ma-gnitudo 6,2 po Richterju je najmočnejši potres, odkar jih beležijo na Hrvaškem s seizmografi, to je od leta 1909. Nastal je na prelomnici, ki je
usmerjena približno severozahod-jugovzhod in je dolga približno 25 kilometrov ter poteka mimo mesta Petrinja na Hrvaškem. Prelomnica poteka med dvema tektonskima blokoma - dinarskim in panonskim. Glavni vzrok potresov pri nas je narivanje majhne tektonske plošče, imenovane Adrija, ki se je od glavne afriške plošče oddvojila pred več milijoni let. Plošča pritiska na veliko evroazijsko ploščo, kar povzroča potrese na Balkanskem in Apeninskem polotoku.
Zaradi tega, najhujšega potresa se vsi bojimo popotresnih sunkov. Ponavadi imajo ti manjšo jakost, ampak ali lahko zanesemo na to? Nas lahko to preseneti in pride še do hujšega potresa?
Pri večini potresov glavnemu potresu sledijo popotresni sunki, to lahko traja tudi več mesecev ali celo let. Če potresu sledi močnejši potres, ga lahko poimenujemo tudi predpotresni sunek. To se je zgodilo pri Petrinji in tudi pri idrijskem potresu, ko je predpotresu intenzitete 6,8 sledil štirikrat močnejši potres intenzitete 7,2. V Petri-nji je potresu intenzitete 5,1 naslednji dan sledil močnejši potres. Zaporedje in intenziteta potresov sta odvisna od lokalnih razmer pri narivanju tektonskih plošč. Lahko najprej pride do manjše sprostitve energije in nato šele do večje, ki ji sledi serija manjših.
Ob tem ne moreva mimo varnosti stavb. Slovenija slovi po starih mestih. Celje je eno takšnih mest ... So središča mest najbolj nevarna?
Pri gosti poseljenosti in strnjenosti naselij je večja verjetnost ogroženosti prebivalcev. Seveda je vse odvisno od kakovosti gradnje. Ta je bila v preteklosti, ko ni bilo gradbenih predpisov, odvisna od bogastva naročnikov, ki so si lahko
INTERVJU
27
Primerjava močnejših potresov v zgodovini				
Kraj epicentra	Datum	Magnituda	Sproščena energija v TNT ekvivalentu	Smrtne žrtve
Lizbona	1. 11. 1755	8,7	169.000.000 ton	60.000
Petrinja	29. 12. 2020	6,2	30.000 ton	7
Beljak	12. 1. 1348	6,5	85.000 ton	20.000 - 40.000
Idrija	26. 3. 1511	7,2	950.000 ton	12.000 -15.000
Ljubljana	14. 4. 1895	6,1	21.000 ton	7
Brežice Kozjansko Posočje	19.	1. 1917 20.	6. 1974 12. 4. 1998	5,7 5,1 5,6	5.000 ton 674 ton 3800 ton	0 0 0
»Zgodovinski zapisi kažejo, da so v naših krajih možni potresi, ki so po sproščeni energiji v tleh lahko tudi več kot 30-krat močnejši od potresa, ki je te dni prizadel Petrinjo na Hrvaškem.«
privoščili boljše mojstre in boljše materiale. S časom so tudi najboljše zgradbe zaradi propadanja in slabega vzdrževanja izgubljale prvotno kakovost in s tem tudi odpornost proti delovanju potresa. Seveda je pri izvirno slabši gradnji zaradi propadanja potresno tveganje še večje. Zgodovinska središča mest so praviloma naseljevali premožnejši sloji družbe, zato je bila kakovost gradnje v primerjavi z obrobnimi deli večja. Pri tem je treba omeniti, da je večina teh obrobnih delov mest že zdavnaj izginila in je nadomeščena s sodobnejšo gradnjo. V zadnjem potresu na Hrvaškem se je izrazito pokazal vpliv stanja zgradb in pravilnosti zasnove ter kakovosti gradnje. Rušile so se hiše enake starosti kot tiste, ki so ostale nepoškodovane samo zaradi slabe kakovosti gradnje. Ob upoštevanju predpisov in dobri gradbeni praksi so hiše dovolj odporne tudi na močnejše potrese. V središčih so tudi bolnišnice. Tudi v Celju ...
»Med potresom na Kozjanskem leta 1974 se je sprostilo manj kot dva odstotka energije kot pri zadnjem potresu v Petrinji. Torej celjska regija ni posebej ogrožena v primerjavi z ostalimi kraji v Sloveniji.«
Če so zgradbe načrtovane na podlagi upoštevanja predpisov in grajene po projektu iz ustrezno kakovostnih materialov ter ob upoštevanju pravil dobre prakse, ni bojazni, da ne bi prenesle pričakovanih in tudi nekoliko močnejših potresov. Pri starejših zgradbah je pogoj tudi njihovo dobro stanje, ki ga morajo lastniki redno vzdrževati. So primeri kakovostnih zidanih zgradb iz začetka 20. stoletja, ki so na Hrvaškem izredno dobro prenesle potres, in so primeri starih ne-vzdrževanih hiš, ki so se porušile do tal.
Pa se vam zdi, da pri novogradnjah ljudje dovolj upoštevajo protipotresna varnostna navodila? To, da ne bo zatreslo, ni več samoumevno. Čeprav v resnici nikoli ni bilo ...
Pri novogradnjah je treba pri projektiranju dosledno upoštevati predpise, uporabiti kakovostne materiale, kot to zahteva projekt, in ne »ekperimentirati« z nepreverjenimi »inovativ-nimi« pristopi h gradnji. Treba je tudi poskr-
beti za ustrezen nadzor gradnje. Žal se tudi pri nas kdaj pojavijo samograditelji. Pomembno je vedeti, da konstrukcija sodobne zgradbe predstavlja manj kot 30 odstotkov celotne vrednosti stavbe. Majhni prihranki zaradi uporabe slabših materialov in nekvalificiranih graditeljev se močno maščujejo ne samo pri potresih, temveč tudi zaradi višjih vzdrževalnih stroškov med življenjsko dobo zgradbe. Upoštevanje pravil potresno varne gradnje minimalno prispeva k zvišanju stroškov gradnje. Zaradi pomanjkanja izvajalcev gradbenih del s kvalitetnimi mojstri je vprašanje nadzora nad gradnjo zelo pereče. Še posebej to velja pri grajenju na potresno ogroženih območjih.
Torej se pri gradnji pozna »varčevanje« ali misel »eh, saj se to ne bo zgodilo« in ljudje premalo pomislijo na lastno varnost.
Pri individualni gradnji je tveganje slabšega »obnašanja« zgradbe med potresom problem, ki ga mora prevzeti investitor. Zato priporočamo izbiro izvajalca z dokazanimi referencami in od izvajalca neodvisen nadzor. Podobno je tudi pri večjih objektih, kjer je glavna odgovornost pri investitorju, ki mora poskrbeti za izbiro izkušenega projektanta, dobrega izvajalca in nadzornika gradnje.
Preprosto vprašanje: je ob potresu bolj nevarna stolpnica ali večstanovanjska mestna stavba? Ne govorim o novogradnjah. V Celju
je ogromno tovrstnih stavb, grajenih sredi 60. ali 70. let. Predpisi in navodila o protipotresni gradnji so bili takrat drugačni. Katere stavbe so najbolj ranljive?
To je dokaj zapleteno vprašanje, katerega odgovor presega obseg tega intervjuja. Na splošno povedano - bistvena je zasnova stavbe, na osnovi katere sloni projektiranje stavbe. Po potresu v Skopju so bili v Jugoslaviji sprejeti predpisi za projektiranje potresno odpornih stavb, ki so v tistem času bili eni najboljših in najnaprednejših na svetu. Podlaga teh predpisov je bilo znanje slovenskih inženirjev. Če so objekti načrtovani po teh predpisih in nato kakovostno izvedeni, lahko brez usodnih poškodb prenesejo pričakovane potrese.
Kaj se je v vseh teh letih spremenilo na področju zakonodaje? Smo primerljivi s tujino?
Naša zakonodaja za projektiranje objektov na potresnih območjih je dobra in tako tudi znanje naših projektantov, ki smo jim ga posredovali med študijem. Danes so pri nas uzakonjeni evropski predpisi Evrokod 8 za projektiranje na potresnih območjih, ki sodijo v vrh svetovne zakonodaje. To pomeni, da naši projektanti lahko projektirajo potresno povsem varne objekte. Izvedba, ki temelji na projektih, pa je stvar izvajalca in ustreznega nadzora izvedbe.
Foto: osebni arhiv
Med potresom ostanite mirni. Takoj prekinite svoje dejavnosti, poglejte naokrog, hitro presodite razmere in ustrezno ukrepajte. Med potresom ne tecite iz stavbe. Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna.
Določite varna mesta
Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje nahajate, določite varna mesta. Varna mesta v stavbah so tista, ki jih med potresom hitro in varno dosežemo in nam nudijo varnost. Ta so pod pod trdnimi mizami, med podboji vrat, če so vrata v nosilni steni, ali ob notranjih nosilnih stenah.
Mesta v stavbah, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so zunanje in predelne stene, dimniki iz opeke, večje steklene površine (okna, ogledala, steklene omare, police s steklenimi predmeti), velike omare in mesta, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.
Za varnost v domu poskrbite tako, da:
omare pritrdite na steno,
onemogočite premikanje omaric in predmetov na koleščkih,
velike in težke predmete ter predmete, ki se lahko razbijejo ali zlomijo, postavite na nižje police, nad ležišča in mesta, kjer sedite, ne obešajte slik, ogledal ter drugih težkih ali ostrih predmetov, postelje odmaknite od oken, predelnih sten in visokega pohištva, ne postavljajte jih pod težke lestence,
pritrdite cvetlična korita in lončke z rožami na zunanjih okenskih policah, balkonih ali terasah, nezavarovane prosto stoječe plinske naprave (štedilnike, kotle, peči in grelnike) na plinovodno napeljavo stavbe povežete z gibkimi dovodnimi cevmi, daljšimi od najmanjše dolžine, potrebne za priklop,
plinske jeklenke namestite tako, da ne bo moglo priti do poškodbe ali pretrganja gibke dovodne cevi,
v bližino vrat in na hodnike ne postavljajte škatel in omar, ki bi se ob potresu lahko prevrnile in onemogočile izhod iz stavbe,
vredne stvari hranite v trdnih in negorljivih škatlah.	Vir:: http://www.sos112.si/
28
MLADI IN USPEŠNI
Brata Primož in Tomaž Erjavec o svoji podjetniški poti
Podjetnika, inovatorja in predvsem dobra tovariša
V zadnjih tednih minulega leta največkrat slišane besede - »To leto je bilo grozno, hvala bogu, da ga je konec!« - za brata Primoža in Tomaža Erjavca ne veljajo. Leto 2020 je bilo namreč zanju eno najuspešnejših doslej. Podjetje Deltahub, ki si ga Primož lastniško deli s še tremi prijatelji, je z inovativno rešitvijo za preprečevanje karpalnega sindroma, ki muči pogoste uporabnike računalniške miške, najprej navdušilo celjsko in nato še nacionalno komisijo za inovacije. Podjetje UVC Solutions, v katerem dela in je tudi solastnik Tomaž, je s svojim robotom za razkuževanje bolnišničnih površin po uspešnem začetku v Sloveniji začelo pohod po Evropi in svetu ter zanj dobilo priznanje za najpodjetniško idejo. Vendar Primož in Tomaž nista samo podjetnika in inovatorja. Prvi je tudi gasilec, drugi strasten maratonec.
JANJA INTIHAR
Primož in Tomaž Erjavec sta Celjana, ki sta za kraj svojega bivanja izbrala Ljubljano. Najprej se je tja pred desetimi leti preselil starejši Tomaž, lani mu je sledil še Primož. A sta oba še vedno tesno povezana s svojim rojstnim mestom. Tukaj imata mamo, očeta in mlajšo sestro, prijatelje, znance, spomine ...V Celju sta, kar ni nepomembno, registrirani njuni podjetji, ki imata v mestu tudi del svoje proizvodnje. In Primož je še vedno podpredsednik Prostovoljnega gasilskega društva Ostrožno, a o tem kasneje.
Najprej Primož,
nato še Tomaž
Brata Erjavec sta si zelo podobna, a vendarle zelo različna. Tomaž, letnik 1984, je zelo odprt, umirjen, poln različnih modrosti. Deset let mlajši Primož, čeprav z nagajivimi iskrami v očeh, je bolj zadržan in včasih daje občutek, kot da vseh svojih misli ne želi povedati pred bratom.
Sicer pa sta oba razgledana in prijetna sogovornika ter kljub uspehom, ki sta jih doslej dosegla, zelo skromna. Oba sta nemirnega duha in brez izzivov ne zdržita dolgo.
Najprej sem spoznala Primoža, ki je med inovatorji, zbranimi na celjskem Dnevu inovativnosti, izstopal po svoji mladosti. Ker je bil zelo zanimiv tudi izdelek, ki ga je razvil s sodelavci in s katerim se je potegoval za regionalno in tudi nacionalno priznanje, sva se kasneje srečala in nastal je obširnejši prispevek. Kmalu po objavi me je poklical in dejal, da je v Celju še eno mlado podjetje, vredno pozornosti, ter kar malo sramežljivo dodal, da v njem dela njegov brat. Seveda sem sprejela izziv in se srečala tudi s Tomažem. Po pogovoru z njim me je zanimalo, kakšna sta brata, ko sta skupaj, kaj je tisto, zaradi česar sta oba krenila na podjetniško pot, kakšne so njune vrednote in kaj načrtujeta za prihodnost.
Primož Erjavec: »Leto 2020 je bilo odlično in z rezultati, ki jih je doseglo naše podjetje Deltahub, sem zelo zadovoljen. Pričakujem, da bo tole leto še boljše.«
Tomaž Erjavec: »Leto 2020 je bilo polno izkušenj. Ker se je ritem življenja nekoliko upočasnil, sem prevetril svoje vrednote in na koncu ugotovil, da je vse še vedno isto narejeno in da se mi nikamor ne mudi. Kar sploh ni slabo.«
Prvi dijak s
Financami
Na vprašanje, ali imajo v njuni družini podjetništvo zapisano v genih, Tomaž odgovarja, da je bilo najbrž Celje tisto, ki je bilo dobra izhodiščna točka za njuno poklicno pot. »Doma smo imeli manjšo kmetijo, ki jo je vodil ded, ki nas je učil, da je delo zelo pomembno. Tudi starša sta bila podjetniško usmerjena. Verjetno je bilo okolje tisto, ki naju je usmerilo v podjetništvo. Seveda je bila zelo pomembna tudi želja, da dosežem nekaj več. Pravzaprav je težko opisati, kaj vse
je vplivalo na to, da sva danes tu, kjer sva, ali povedati recept, kako postati podjetnik. Očitno so se stvari obrnile v pravo smer. Vsaj kaže tako.«
Po osnovni šoli se je Primož odločil za srednjo ekonomsko šolo, kjer se je, kot pravi, naučil osnov podjetništva in je kmalu, ko je šel na fakulteto in je ob delu študiral poslovno informatiko, začel hoditi na podjetniška tekmovanja ter snovati lastne poslovne ideje. »S tekmovanji in z delom ob študiju sem si nabral veliko znanja in izkušenj. Na samostojno podjetniško pot sem se zato lahko podal prej kot marsikdo drug. Seveda je pri tem pomembno vlogo imel tudi brat, ki je že od nekdaj moj vzornik,« pravi.
S Tomažem je bilo drugače, saj njegov izbor srednje šole ni ravno kazal na to, da ga bo kasneje zaneslo v podjetniške vode. »Res sem obiskoval srednjo zdravstveno šolo, ampak me je že takrat podjetništvo zelo zanimalo in bil sem prvi dijak v Sloveniji, ki se je naročil na časopis Finance. Vedno me je zanimalo, kako bi lahko stvari izboljšal ali naredil drugače.« Brata Erjavec priznavata, da v šoli nista bila najbolj pridna. Primož pravi, da je staršem povzročal veliko sivih las, Tomaž se tistega, kar ga ni zanimalo, preprosto ni hotel učiti. Za študij si je izbral ekonomijo in po diplomi, pravi, da za konjiček, vpisal
še dva magisterija. »Prvi je bil ekonomija, ker se mi je zdelo tako prav, drugi je bil študij kognitivne znanosti, ker me je to področje zelo zanimalo. Magisterijev nisem dokončal, a sem pridobil veliko znanja in spoznal veliko ljudi, med njimi tudi profesorja nevrologije dr. Zvezdana Pirtoška, prav tako Celjana, s katerim se še vedno rad srečam. Njegov briljanten um me navdihuje.«
Lastno podjetje
šele po nabiranju
izkušenj
Tako Tomaž kot Primož v podjetniške vode nista skočila takoj po fakulteti. »Zelo sem hvaležen, da sem izkušnje lahko najprej nabiral v drugih podjetjih,« pravi Tomaž. »Preden stopiš na lastno podjetniško pot, moraš imeti nekaj osnove. Moraš odteči nekaj šprintov in se učiti od drugih, da si potem hitrejši. Delal sem v podjetjih Bosch in Danone ter v farmacevtski družbi Medis, a sem ves čas čutil, da bi raje naredil kaj zase, da bi rad uresničil svoje želje. Ko se mi je rodil prvi sin, to je bilo pred devetimi leti, sem šel na svoje.«
Za razliko od Tomaža Primož še vedno sedi na dveh stolčkih. Zaposlen je v ljubljanskem podjetju United Group, kjer je produktni menedžer ter skrbi za nove izdelke in storitve. »Delam v dejavnosti, ki je zanimiva in globalno usmerjena, vendar mi je zelo všeč, če lahko kreiram svoje izdelke in trgu ponudim nekaj novega. Zamisli imam veliko,« pravi Primož in priznava, da so bili njegovi podjetniški začetki veliko lažji kot Tomaževi. »Brat je bil in je še vedno moj vzor-
nik. Potiskal me je naprej in me usmerjal. Naj začnem razmišljati podjetniško, mi je govoril že takrat, ko sem končal srednjo šolo.«
Maratoni na vseh
sedmih celinah
Primož in Tomaž nista samo uspešna podjetnika, sta še marsikaj drugega. Tomaž je častni konzul Moldavije. Konzulat je konec leta 2018 odprl v Celju, ker je želel, da bi tudi njegovo domače mesto dobilo kakšno diplomatsko predstavništvo. Je tudi edini Slovenec, ki se lahko pohvali s pretečenimi maratoni na vseh sedmih celinah. Takšnih ljudi je na Zemlji manj kot tisoč. »Vedno sem se rad ukvarjal s športom in ko sem začel študirati, sem ugotovil, da mi najbolj odgovarja tek. Teči je mogoče kjerkoli, kadarkoli in v vsakem vremenu. In sem tekel, vedno več, šel sem na prvi, drugi, tretji maraton . Potem sem si rekel, da moram poskusiti še nekaj povsem drugačnega, in leta 2016 odšel na maraton v Afriko. Tam sem ugotovil, da obstaja klub maratoncev, ki so tekli na vseh sedmih celinah. Odločil sem se, da bom postal član tega kluba. Pot po svetu sem končal predlani septembra z maratonom v Buenos Airesu. Pravzaprav sem takrat v enem tednu odtekel dva maratona. Najprej sem šel na avstralskega, v Sidney, nato sem odpotoval v Južno Ameriko. Marca sem bil tudi na Antarktiki. Torej sem v enem letu odtekel kar tri maratone na treh celinah,« s ponosom pripoveduje Tomaž. A hkrati priznava, da je malo vendarle pretiraval in česa takšnega ne bi več ponovil, čeprav posledice niso
MLADI IN USPEŠNI
29
Tomaž Erjavec je predlani odtekel kar tri maratone na treh različnih celinah. Začel je marca na Antarktiki. (Foto: Primož Erjavec (prvi z leve) kljub odhodu v Ljubljano ostaja zvest svojim gasilcem na Ostrožnem. (Foto: osebni arhiv) osebni arhiv)
bile hude, saj se je po vseh letih teka naučil, kako telo čim manj izčrpati.
Novih športnih izzivov si zaenkrat še ni postavil. Pravi, da se zadnje leto bolj posveča ženi in otrokoma. »Zaradi mojih maratonskih popotovanj so bili zelo strpni in so me ves čas podpirali, ampak v življenju je treba vzpostaviti ravnovesje. Tudi otroci morajo imeti kaj od očeta. Če je uspešen, jim to prav nič ne pomaga,« pravi. Kondicijo sicer še naprej ohranja, veliko tudi bere in meditira, še zlasti takrat, ko je v službi napeto.
Tomaž priznava, da mu veliko pomeni, da je prvi. »Prepričan sem, da če vsi naredimo nekaj več od povprečja, če vsi vložimo nekaj več energije bodisi v odnose, posel ali nova znanja, lahko celotno družbo skupaj potisnemo naprej,« pravi.
Gasilec, ki je bolj
malo na terenu
Tudi Primož priznava, da mu veliko pomeni biti prvi, vendar predvsem na podjetniškem področju. »Tomaž je v podjetništvu že veliko pred mano in zelo se trudim, da bi ga dohitel. Sicer pa se ne mudi, saj imam še deset let časa,« pravi v smehu. Včasih je treniral atletiko, vendar tega že več let ne počne več. Zdaj se rad sprehaja, bere knjige in včasih odigra kakšno računalniško igrico. S tem ne pretirava, trdi, saj mora ob računalniku zaradi dela vsak dan preživeti tudi do dvanajst ur. Zelo rad potuje, zato mu koronačasi niso všeč. Primož je tudi gasilec. Pravi, da njegova ljubezen do gasilstva traja že od otroštva. Najprej so ga privlačili gasilski avtomobili, kasneje je predvsem želel pomagati. Še vedno je član Prostovoljnega gasilskega društva Ostrožno, v katerem je tudi podpredsednik. Le na terenu je bolj malo. »Bil sem zraven, ko so bile v Celju poplave, a večjega požara nisem gasil. Preden bi prišel iz Ljubljane, bi bilo akcije že konec,« pravi.
Ob vprašanju, ali je morda eden od njunih podjetniških ciljev tudi lestvica sto najbogatejših Slovencev, se brata Erjavec prešerno nasmehneta, a vendarle malo zamislita. »Ni slabo imeti dovolj denarja, da si lahko privoščiš kakovost življenja, kot si jo želiš. Ampak lestvica me ne
zanima, želim si samo osebno zadovoljstvo,« pravi Primož. In Tomaž? »Seveda je denar pomemben, vendar v Sloveniji, ker smo tako vzgojeni, o tem ne smemo govoriti na glas. A ne glede na to, mi je osebno povsem dovolj, če lahko delam nekaj dobrega zase in za druge. Nobena skrajnost ni dobra. Treba je ujeti ravnotežje med časom, kakovostjo življenja in denarjem,« odgovarja.
V	Ljubljano, da bi
prihranila čas
Tomaž živi v Ljubljani že deset let, Primož je postal Ljubljančan lani. Zakaj nista ostala v Celju, če imata tu registrirani podjetji in tudi del proizvodnje, ju vprašam. »Šlo je za prihranek časa. Moja redna zaposlitev je v Ljubljani, do tja sem zaradi vožnje porabil vsak dan najmanj dve uri, ki bi ju lahko izkoristil za delo v lastnem podjetju. Tudi ostali trije soustanovitelji živijo v Ljubljani in veliko lažje snujemo nove ideje, če smo skupaj. Saj se da delati tudi po spletu, ampak v živo je bolje,« pravi Primož. Tudi Tomaž se je za Ljubljano odločil, da bi prihranil čas. »Moja prva služba je bila v ljubljanskem podjetju Dano-ne in z vožnjo sem izgubil veliko časa. Nekaj let sem še potrpel, potem sem ugotovil, da tako ne gre več. To je bil stran vržen čas, čas pa je denar. S preselitvijo sem prihranil na tisoče ur, ki sem jih porabil za koristnejše delo. Res je tudi, da je v Ljubljani več priložnosti za marsikaj, lažje je organizirati sestanke, letališče je blizu in nenazadnje tudi plače so tam višje. In ko pregledaš vse pluse in minuse, odločitev ni težka.«
In kakovost življenja? Je tudi ta v Ljubljani boljša? »Ne, nikakor. V Celju je neprimerno boljša. A če nimaš česa dati v usta, ti kakovost življenja nič ne pomeni. V življenju je pač tako, da je treba vedno sprejemati kompromise,« odgovarja Tomaž. V Ljubljani si je ustvaril tudi družino. Ima dva otroka in - kot pravi - super partnerko. Zdaj je v bližini še brat. Primož se za družino še ni odločil. V Ljubljani živi s partnerko, o otrocih še ne razmišlja. Pravi, da bi se jim zdaj, ko daje prednost poslu, težko posvetil.
V	Celje ne prihajata več zelo pogosto. Pravzaprav je Primož
večkrat v mestu kot Tomaž. Tu ima še veliko prijateljev, s katerimi skuša ohranjati stike, tu je tudi njegova gasilska desetina. Čeprav ima raje večja mesta, bo Celje, čeprav majhno, ostalo za vedno njegov »simpatičen domač kraj.« Tomaž pride v Celje predvsem takrat, ko ima v mestu obveznosti ali mora urediti zadeve, povezane s proizvodnjo. »Na Celje imam zelo lepe spomine. Kar mi je dalo, mu poskušam zdaj na nek način vračati. Zato je tukaj registrirano naše podjetje, v proizvodnji je zaposlenih nekaj ljudi, tu je tudi sedež častnega konzulata Republike Moldavije. Celje ima odlično infrastrukturo, manjka mu le še več vsebine. Vem, da se mesto zelo trudi in lahko že zdaj marsikaj pokaže. Ampak potenciala ima še veliko, po moje največ v Sloveniji.«
Se bosta brata Erjavec morda nekoč vrnila v Celje? »Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Ampak ne vidim razloga, zakaj se ne bi,« pravi Tomaž.
Največje breme je
odgovornost
Ko ju vprašam, kje se vidita čez deset let, Tomaž najprej v smehu odgovori, da na maturantskem plesu svojega sina. Nato resno doda, da se bo še vedno trudil delati stvari, ki jih rad dela, in da bo snoval nove izdelke. Primož pričakuje, da bo takrat najbrž že družinski človek, da bo že čisto »na svojem« in bo delal samo v svojem podjetju.
V podjetništvu bosta torej vztrajala. »Podjetništvo je kot vožnja s kolesom. Ko se ga naučiš vozit, ga voziš ves čas. Če padeš, nekaj časa boli, ampak na bolečino kmalu pozabiš in spet sedeš nanj,« pravi Tomaž. Oba se strinjata, da je v podjetništvu najtežja odgovornost. Ne samo do sebe, ampak predvsem do tistih, ki jih vple-teš v svoj posel. »Ko zaposliš ljudi, pridobiš stalne dobavitelje, ko je marsikaj odvisno od tebe, postane podjetništvo tudi breme. Ljudje ponavadi podjetnika vidijo kot nekoga, ki nekaj dela, dobro zasluži in uživa. Vendar pozabijo, da je pri tem njegova odgovornost zelo velika. Ali kot je nekoč dejal Jack Ma, ustanovitelj kitajskega spletnega velikana Alibaba: >Več imaš, bolj si odgovoren,«« svoje razmišljanje zaključi Tomaž.
Foto: SHERPA
Tomaž: »Če ima človek prioritete jasno postavljene, ima za vse
■	I • v	i	i	• v	i v •	v v	•	• v #
dovolj časa. Je pa res, da si čas lažje razporediš, če si sam svoj sef, kot če ti urnik narekuje nekdo drug.«
Primož: »Tomaž je moj vzornik. V vsakem pogledu. Naučil me je vztrajnosti, mi dal veliko nasvetov o podjetništvu ter me vedno obračal v pravo smer.«
Tomaž: »Primož je do mene kot starejšega brata vedno izkazoval spoštovanje, jaz sem bil do njega pokroviteljski, kar je bilo narobe. Zdaj se že nekaj časa trudim, da bi gledal nanj kot na sebi enakopravnega.«
30
PORTRET
Miha Robnik iz Nazarij ustvarja vlog Dans fotr kuha
Spretno krmari med
kulinariko in humorjem
»Spoznal sem, da ima veliko ločenih moških težavo, kako se povezati z otroki, ko so ti pri njih na obisku. Spomnil sem se, da bi jim pomagal z vlogom. Otroci si izberejo enega mojih videoreceptov in jed nato pripravijo skupaj z očetom.«
Bi vam teknili vroče picke, faflkraft, piškin dim ali morda skutni džojnti? Vse to se znajde na mizi, ko kuha Miha Robnik, ki je širši Sloveniji postal znan v letošnji sezoni MasterChefa. Zgornjesavinjčan zadnjih nekaj let snema videorecepte, v katerih na zabaven in »odštekan« način predstavlja preproste jedi. Po število ogledov sodeč, so ljudje nad njegovim vlogom Dans fotr kuha navdušeni. Njegove vroče picke še vedno ostajajo pravi »hit«.
ŠPELA OŽIR
Kot majhen deček ni nikoli rad jedel. Da bi postal bolj ješč, ga je mama vedno bolj vključevala v kuhanje, medtem ko si je njegov oče začel izmišljevati najrazličnejša zanimiva imena za hrano. Kot kaže, sta bila uspešna. Miha je sča-
soma vzljubil jedi in obenem tudi začel vedno bolj spretno vihteti kuhalnico. Ohranil je tudi očetovo domišljijo. Pred nekaj leti je svoje kuharske podvige začel snemati in objavljati na Youtubu in tako je povsem spontano nastal vlog
Dans fotr kuha. »K temu me je še dodatno spodbudila ločitev. Spoznal sem, da ima veliko ločenih moških težavo, kako se povezati z otroki, ko so ti pri njih na obisku. Spomnil sem se, zakaj jim ne bi pomagal z vlogom. Otroci si izberejo enega od mojih videoreceptov in jed nato pripravijo skupaj z očetom,« pove Miha Robnik, ki ga veseli, da mu njegov prvotni namen, da bi kuhanje približal moškim, dobro uspeva, vsaj sodeč po odzivih.
Vroče picke ostajajo »hit«
Na Youtubu, kjer ima njegov vlog približno petnajst tisoč sledilcev, je do zdaj objavil šestdeset videov, za katere je zabeležil 2,3 milijona ogledov. Zagotovo eden najbolj priljubljenih videov so Vroče picke z več kot 340 tisoč ogledi. V njem je zajel točno tisto, kar
je Slovencem všeč - humor, izvirnost, preprostost - in vse skupaj začinil s kančkom opolzkosti. »Gre za preprosto, a okusno jed, ki jo je do zdaj pripravilo veliko ljudi. Nekateri so se med tem celo posneli in to objavili na spletu, kjer imajo prav tako kar precej ogledov. V mojem primeru je sicer šlo za osnovi testni video,
Ш VROČE PICKE-S01:E16
смч nf,R nnledov • 18. okt 2014
ki sem ga izdelal po navodilih in smernicah platforme Youtu-be. Od videa sem odnesel veliko, obenem je bil zame zlata jama in smerokaz, v katero smer naj grem.«
Za njim so nastali še video-recepti Faflkraft, Piškin dim, Skutni džojnti, Suprajz burger, Ajmer party, Alpske ostrige ... In kaj se skriva za njimi? Ne gre za nič drugega kot iz lokalnih sestavin pripravljene preproste jedi, ki jim je Zgornjesavinjčan nadel »odštekana« imena. V primeru vročih pick so to mafini iz sestavin za pico, pri faflkraftu na žaru pečene perutničke in v ajmer partjyu vedro piščančjih stegen. »Moja najljubša sestavina je leskovač-ka paprika. Sicer ni stvari, iz katere ne bi poskusil, kaj napraviti. Izogibam se le eksotičnim sestavinam, ki jih I je težko dobiti. Prenrostost ie lena
Ste za suprajz burger? Devetintri-desetletnik je znan po tem, da jedi poimenuje z »odštekanimi« imeni.
Pri nastajanju vloga mu družbo delata govoreča mačka Trikolorka Luciferka in riba Mirko.
Vlog ali videoblog je oblika spletnega dnevnika. Avtorji posnamejo različno dolge videoposnetke, v katerih s širšo javnostjo delijo svoje poglede in izkušnje, predstavljajo izdelke, govorijo o sebi ali delijo nasvete. Posnetke objavljajo na Youtubu ali drugih družabnih omrežjih.
PORTRET
31
ŠTAJERSKI
IBRANCIN
SVINJSKIH
► N Ц!) 0:00/3:07
štajerski brancin s01:e34
42.795 ogledov ■ 17. feb. 2020
ifr 643 4X 19	SKUPNA RABA =+ SHRANI
~ DBMS— FOTRKUHB
SKVITNI DIOJNTI
'"»t»*


Љ
skutni džojnti-sov.e25
40.976 ogledov-30. nov. 2019
645 ф 15	SKUPNA RABA =4- SHRANI
čednost,« v smehu doda devet-intridesetletnik, ki z izrazitim zgornjesavinjskim naglasom ponosno nakazuje, od kod prihaja. »Vse življenje sem bil pod vtisom, da je naše narečje nekaj zelo >kmečkega<. Ko sem začel spremljati kolega, stand up komika Gašperja Berganta iz Luč, me je popolnoma navdušil nad našim naglasom in ga zato od takrat z veseljem izpostavljam. Zdi se mi, da izžareva domačnost, preprostost, iskrenost in nevsiljivost.«
Od ribe do bratrank
Z Bergantom jima ni skupno le narečje, temveč tudi humor. Robnik nemalokrat svoje kuharske podvige poimenuje kar stand up kuhinja. »Po eni strani
zaradi humorja, ki ga vpletam v recepte, a spet po drugi strani še nisem videl nikogar, ki bi sedel in kuhal. Če človeka spraviš v smeh, dobiš od njega veliko pozitivne energije in to te žene naprej. Pravijo, da je humor najlažja pot do srca, obenem je tudi precej zahtevna, saj so ljudje zelo kritični, ko gre za dobro ali slabo šalo,« prizna vloger, ki svoje videe tu in tam začini tudi z nekaj opolzkosti. »Perverznosti mislim, da ni veliko, če že je, je zelo prikrita in vključena tako, da jo razumejo samo starejši, saj imam veliko zelo mladih gledalcev. To je tudi razlog, da v novejših videih pazim na kletvice in alkohol.«
Ženske so nad njegovim stilom, kot pravi, kar navdušene,
»Moja najljubša sestavina je leskovačka paprika. Sicer ni stvari, iz katere ne bi poskusil kaj napraviti. Izogibam se le eksotičnim sestavinam, ki jih je težko dobiti.«
7/ШШ&	v-
saj njihovi partnerji zanje po njegovi zaslugi kuhajo oprosti froštik ali svinjo pijano. Nekaj pripadnic nežnejšega spola je uspel celo prepričati, da je z njimi posnel vroče fotografije, ob katere je pripisal, da so to njegove bratranke. Pa ima res toliko vročih sorodnic? »Seveda jih imam, vendar ne po krvni liniji. Vsaka je lahko moja bratranka, če mi pomaga pri strežbi na terenu ali >fotošu-tingu<. Takšen naziv se mi zdi lepši kot hostesa ali model.«
Sicer vse dela popolnoma sam. O tem je celo posnel video Kk fotr snema, s katerim je odgovoril sledilcem na vprašanje, zakaj videoreceptov ne objavlja pogosteje. Videom doda izvirne grafične podobe, s katerimi se ukvarja že dvajset let, med drugim je bil nekaj časa zaposlen v celjskem Cetisu, kar zdaj s pridom izkorišča pri nastajanju vloga, pri katerem mu sicer družbo delata še govoreča mačka in riba »Mačko
sem v videih začel uporabljati po nesreči, saj je bila vedno v kadru, ko sem snemal. Posodil sem ji glas in jo v posnetke začel vključevati namenoma. Trikolorka Luciferka prihaja iz Veterine Pika v Mariboru, kamor jo je nekdo prinesel kot najdenko in kjer je tudi dobila ime. Zanimivo je, da ima v videih savinjski naglas, čeprav je Mariborčanka, medtem ko ima riba Mirko, ki prihaja iz Mozirja, mariborski naglas,« v šali pove Zgornjesavinjčan, ki mu na pomoč priskočita tudi sinova. »Adam in Samo mi pri kuhanju veliko pomagata, celoten vlog je nastal tudi zaradi njiju in kuhanje jima je prav tako v veselje. Sodelujeta toliko, kolikor sama hočeta. Ugaja jima del slave, ki jo prinese prisotnost na Youtubu.«
»Perverznosti mislim, da ni veliko, če že je, je zelo prikrita in vključena tako, da jo razumejo samo starejši, saj imam veliko zelo mladih gledalcev. To je tudi razlog, da v novejših videih pazim na kletvice in alkohol.«
Kot bi zmagal
K Robnikovi dodatni prepoznavnosti je zagotovo pripomoglo sodelovanje v letošnji sezoni MasterChefa, s čimer je zadovoljen, saj mu je uspelo uresničiti vse zastavljene cilje. Z izpostavitvijo na televizijskih zaslonih si je naredil reklamo za vlog, o njem so med oddajo razpravljali celo sodniki. Spoznal je ustvarjanje profesionalne kuharske oddaje v zakulisju. S pridobljenim produkcijskim znanjem in izkušnjami je izboljšal ustvarjanje svojih najnovejših videov. Še
Miha Robnik je širši Sloveniji postal znan v letošnji sezoni
MactarPhafa
posebej si je oddahnil, ko mu je uspelo, da šova ni zapustil prvi. »Kmalu po tem sem nekako izgubil zanimanje. Šov je naporen psihično in finančno. Živeti moraš tam, nadomestila nimaš in se moraš zanašati na svoje prihranke. Šele kasneje sem videl, kako veliko podporo gledalcev sem imel, in zaradi njih mi je žal, da nisem ostal dlje.«
Kot svobodnjak se ukvarja z medijsko produkcijo, s turističnim informiranjem in inženiringom ter snemanjem reklam. »Želim si zaposlitev v spletnem marketingu ali produkciji, še raje bi imel svojo oddajo na televiziji, s
»Šov MasterChef je naporen psihično in finančno. Živeti moraš tam, nadomestila nimaš in se moraš zanašati na svoje prihranke. Šele kasneje sem videl, kako veliko podporo gledalcev sem imel, in zaradi njih mi je žal, da nisem ostal dlje.«
pravo ekipo in z opremo, da bi imel sam več časa za ideje in scenarije.« Še naprej bo veliko časa posvečal vlogu. »Imam veliko idej in načrtov, občinstvo še vedno vztrajno raste in ko imaš enkrat toliko sledilcev, jih ne moreš razočarati in nehati snemati.«
TTntn- ncohni arhi^
32
MLADO DRUŽINSKO PODJETJE

V domači delavnici številne izzive najde Lan, sicer tudi navdušen hokejist.
Preprosto, učinkovito, uporabno in trajno so besede, ki opisujejo lesene igrače, ki nastajajo na Lipi pri Frankolovem.
Družina s Frankolovega navdušuje z lesenimi igračami
»V težkih časih se rodijo najboljše ideje«
Pristnejšo družinsko idilo bi si težko predstavljali. Na približno 700 metrih nadmorske višine smo sedeli na terasi hiše na Lipi pri Frankolovem. Pogled je segal do gozdov in okoliških hribov. Trije otroci so se naokrog podili na kolesih in poganjalčku. Ko je najmlajša deklica po tolažbo pritekla v mamino naročje, je tam zaspala, medtem ko sta starša pripovedovala zgodbo o tem, da se lahko tudi v težkih časih zgodi kaj dobrega. Urška P. Iršič je bila ob razglasitvi epidemije koronavirusa prisiljena zapreti svojo plesno šolo in je čez noč ostala brez dela. Ko je po začetnem šoku svoje misli spravila v red, je dobila idejo o izdelavi lesenih igrač. Z možem Janijem sta zasnovala blagovno znamko Skrivnosti iz gozda in prihranke vložila v zagon nove dejavnosti. Po le nekaj mesecih ugotavljata, da so ljudje pripravljeni podpreti družinsko podjetje, katerega načela so enostavno, naravno in trajno.
TINA STRMCNIK
»Če nekaj delaš z vsem srcem, tudi uspeš. Če si predan in verjameš v svojo zgodbo, to ljudje začutijo,« pravi Urška P. Iršič, ki se zna pobrati, ko ji življenje
nakloni preizkušnjo. Marca lani je bila prisiljena zapreti plesno šolo, ki jo je ustanovila pred osmimi leti in ki jo je v letošnjem šolskem letu obiskovalo skoraj šestkrat
toliko otrok kot na začetku, že 460. Zaradi razglasitve epidemije koronavirusa so Urški v enem večeru pogodbo odpovedali vse osnovne šole in vsi vrtci, s katerimi je sodelovala. Z danes na jutri je ostala brez posla. »To je bil res velik šok, vse skupaj me je močno potolklo. Približno mesec sem potrebovala, da sem prišla k sebi. Nato sem začela razmišljati, da ples ni edina stvar, ki jo znam, v kateri uživam in v kateri lahko uspem.«
Z možem Janijem imata rada naravne materiale in se v svojem domu izogibata plastiki. Kot starša treh otrok opažata, da ljudje za najmlajše kupujemo veliko neuporabnih reči, ki se hitro poškodujejo, so uporabne le
»Imam ideje, v katere verjamem z vsem srcem, nato me zgrabi strah. Če me pri njihovi uresničitvi ne bi podprl mož Jani, ne bi bilo ne plesne šole ne lesenih igrač z imenom Skrivnosti iz gozda,« pravi Urška P. Iršič.
za eno dejavnost ali samo za kratek čas. Tako sta prišla do zamisli, da bi izdelovala lesene igrače. Urška je v mislih snovala prve ideje in jih predstavila Janiju, ki zna po tehnološki plati presoditi, kaj je mogoče izdelati in kaj ne. Ženine ideje je narisal v posebnem programu. Ko sta lani spomladi v roke prijela prve izdelke, sta ugotovila, da je nastalo nekaj smiselnega in uporabnega. Urška je bila takrat kot iskalka zaposlitve prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, Jani je bil na čakanju. Razmišljala sta, ali naj prihranke čim bolj smotrno trošita, če bi se iz-
redne razmere vlekle dolgo časa, ali naj jih vložita v zagon nove dejavnosti. Odločila sta se, da bosta tvegala. »Epidemija koronavirusa je našo družino zagotovo vrgla iz cone udobja. Ko vse cveti okrog tebe, ni težko biti uspešen. A prav težki časi so tisti, ki nas oblikujejo in v nas budijo najboljše ideje,« je dejala sogovornica.
Ena igrača za več
dejavnosti
Ob snovanju prve igrače, lesenih živalic, je Urška razmišljala, da otroci večinoma ne poznajo dreves in ne ločijo različnih vrst lesa. Zdelo
se ji je, da tudi starši niso dobri poznavalci drevesnih vrst. Domislila se je, da bo vsaka žival izdelana iz svoje vrste lesa, na kartončkih pa bodo narisane drevesne vrste. Upala je, da bo to starše navdihnilo, da bodo otroke odpeljali v gozd in si bodo skupaj ogledali tamkajšnji bogat svet. Dodala je še nekaj elementov, ki sovpadajo z montessori pedagogiko, na primer igro prepoznavanja oblik.
V družinski delavnici je nastal še lesen gugalnik s toboganom, ki ga otroci lahko med drugim uporabljajo za guganje, plezanje, spuščanje, na njem lahko počivajo, se skrijejo v nje-
»Čeprav ustvarjava v domači delavnici, ljudem z oblikovno podobo, logotipom, s profesionalnimi fotografijami in spletnimi vsebinami sporočava, da imava resno podjetje.«
govo notranjost ali ga uporabijo kot igralno površino, ko posežejo po drugih igračah. Tudi ostale igrače, ki sta jih zasnovala Jani in Urška, imajo več načinov uporabe. Lesena hiška je lahko mizica ali stolček, otrok jo lahko uporabi kot kuliso za igro z lutkami, drugič morda vanjo parkira avtomobilčke ali počne kaj drugega. »Prav ta večnamembnost je prvo pravilo, ki ga imava. Ena igrača ne more biti namenjena le eni dejavnosti. Ko imaš veliko družino, se res nabere igrač in sčasoma vidiš, da mnoge niso vsestransko uporabne.«
Naravno namesto kičasto
Njuni izdelki med drugim odsevajo to, da sta oba zaljubljena v naravo, Jani tudi v gore. Povedala sta, da veliko razmišljata o tem, kaj bosta s svojimi dejanji za seboj pustila svojim otrokom. Kolikor le zmoreta, s svojim življenjskim slogom kljubujeta hitremu in potratnemu načinu življenja. Opažata, da pri tem nista sama in da tudi ostalim mladim staršem ni vseeno, s kakšnimi igračami se igrajo njihovi najmlajši. »Najprej sva se spraševala, ali bodo ljudje povpraševali
MLADO DRUŽINSKO PODJETJE
33
Jani, ki je inženir elektrotehnike in je zaposlen v podjetju Maries, od nekdaj rad ustvarja z lesom. Sam je zgradil delavnico, postoril večino stvari pri gradnji doma in otrokom zasnoval leseno hišico za igro. »Morda sem celo zgrešil poklic, a če ne drugače, se z lesom lahko zdaj ukvarjam ob popoldnevih,« pravi.
»Meniva, da otrok ne potrebuje igrače, ki vriska, piska in poje. Če se igra z leseno igračo, ima možnost, da je ob njej sam bolj dejaven. Bolj kot je igrača preprosta, več prostora daje otrokovemu razvoju in njegovi domi-
po najinih izdelkih, ali jih bodo sploh zanimali. Vendar so odzivi neverjetni. Ljudje so na gugalnik pripravljeni čakati več tednov. Hitreje namreč ne zmoreva slediti vsem naročilom.«
Urška, ki ji je tako kot Janiju všeč skandinavski slog bivalnega okolja, si je želela, da bi igrače ostale v nevtralnih odtenkih in bi bile premazane samo z oljem. Gre za protiutež kričečim barvam, glasnim zvokom in svetlob-
učinkom, s katerimi so danes obkroženi otroci. Prav v omenjenih močnih dražljajih lahko po prepričanju sogovornice med drugim iščemo vzroke, zakaj se mali nade-budneži ne znajo umiriti in zakaj so tako hiperaktivni.
Prizadevata si za kakovost igrač, da upravičijo nakup in zdržijo čim dlje. Trajnostno se skušata vesti tudi, ko gre za embalažo. Brez stiropo-ra včasih ne gre, saj bi se izdelki poškodovali. A na vsakem koraku svoje dejav nosti se vprašata, kaj lahko naredita drugače. Dejala sta, da sta, zahvaljujoč odgovornemu ravnanju, uspela precej zmanjšati količino ovoj-nine.
»Razčistiti moraš glede f; svojih pričakovanj. Zadovoljna sva s tem, da beleživa naročila in da se denar obrača.
Morda bova morala počasi
delavnico prestaviti v večji prostor.
Av # v
množična prodaja
nikoli ni bila
• • * i * najin cilj.«
Jani Iršič: »Odločila sva se, da bova najprej poskusila v Sloveniji. Če nama doma ne bi uspelo, bi se usmerila na avstrijski trg ali na območje Evropske unije. Vendar zdaj o tem ne razmišljava več, saj komaj uspeva slediti naročilom.«
mu
Foto: osebni arhiv
Izdelana podoba in osebna nota
Medtem ko ona, ki je po izobrazbi organizatorka socialnih mrež, skrbi za marketing, objave na spletu in stike z naročniki, je Jani prevzel delo v delavnici. »Par sva že dolgo, imava tri otroke in zanje skrbiva sama, brez pomoči babic in dedkov. Ni nama treba sesti za mizo in določiti, kaj bo kdo počel, saj vse to pride povsem spontano,« sta povedala.
Kot glavna prodajna kanala sta se doslej izkazala Fa-cebook in Instagram. Tudi tam je dobra beseda strank zelo pomembna. Urška zato naročnike prosi, naj ji sporočijo svoje mnenje o izdelku. Mnogo mamic poleg svojega komentarja pošlje še fotografijo, kako so igrače iz delav-
nice na Lipi pri Frankolovem sprejeli otroci. Vse to se pozna pri obisku spletne strani in spletne trgovine. Slednja je dobro obiskana že od zagona, čeprav mlada podjetnika nista pričakovala, da bo takoj opažena. Ko sta se po dveh tednih le opogumila, da sta preverila podatke o obisku, ju je čakalo že osem naročil. »Takšnega uspeha si nisva predstavljala,« se spominja Urška. In dodaja, da je zelo pomembna tudi celostna podoba, s katero se podjetnik predstavlja navzven.
Za logotip sta izbrala volka, a ne zato, ker imata doma dva kosmatinca na štirih tačkah. »Volk predstavlja družino, zvestobo, vztrajnost, za njim je pet dreves, kolikor nas je trenutno v družini. Ker se
nam bo poleti pridružil še en član, bomo eno drevo še dodali. Izjemno pomembne so profesionalne fotografije,« je povedala sogovornica. Še tako lep izdelek brez kakovostne fotografije po njenem prepričanju ne bo deležen ustrezne pozornosti, dovršeno oblikovanje se po njenih besedah občutno pozna tudi pri prodaji. V času, ko smo vsi ljudje sami svoji mojstri in menimo, da se spoznamo na vse, je po njenih besedah dobro vedeti, kdaj je fotografiranje ali oblikovanje treba prepustiti strokovnjakom.
Ko sta se zakonca Iršič lotila posla, sta opazila, da je v trgovinah na voljo veliko lesenih igrač. Za to, da mnogi izberejo tisto iz njune delavnice, je po njunem prepričanju odločilna zgodba. Opažata, da ljudje hrepenijo po globini izdelka, po tem, da podprejo nekaj, v kar verjamejo. »Mnogim je všeč, da smo družinsko podjetje. Nekateri kupci so mi napisali, da so prebrali o moji izgubi dela in da me želijo podpreti z nakupom. Osebna nota je pri konkuriranju velikim trgovskim verigam zagotovo zelo pomembna.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
34
VRTNAR S SRCEM
Jernej Mazej, vrtnar, ki mu je mar za sočloveka
»Če si v današnjem svetu drugačen,
stopaš po težji poti«
Mladega kmeta iz Gneča v Ljubiji pri Mozirju ste bralci Novega tednika prvič srečali, ko smo ga obiskali na njegovi njivi, polni več sto različnih sort paradižnika. Na naših vrtnarskih straneh je pogosto delil nasvete, spodbujal k menjavi semen in ohranitvi avtohtonih slovenskih sort. Zadnji dve leti je Jernej Mazej pustil pomemben pečat tudi kot tisti, ki je po vremenskih ujmah na različnih koncih naše države prvi ponudil pomoč in jo pomagal zbrati, da so lahko ljudje ponovno posadili sadike, posejali semena ali s pripravki okrepili poškodovane rastline. Kdo je torej mož, ki ne seje zgolj semen, marveč tudi upanje in skuša ljudi na vsakem koraku povezovati?
MARJETKA R. LESJAK
»Počitnice sem pogosto preživljal pri babici v Velenju. Živela je v ulici, v bližini katere je železnica. Do desetega leta sem bil prepričan, da bom strojevodja. To se mi je zdelo fascinantno. Kar predstavljal sem si, kako bom vozil tovorni vlak z vsaj 30 ali 40 vagoni,« se spominja sogovornik, ki priznava, da se z vlakom še vedno zelo rad pelje, čeprav je to, odkar ima izpit za avto, zelo redko. »Pogrešam nostalgijo vožnje z vlakom, čeprav je v današnjem času, ko je čas denar in je treba hitro priti iz enega v drug kraj, avto vseeno modrejša odločitev.«
Drugačne izkušnje je nabiral pri drugi babici, pri kateri je z družino odraščal in ki ji je pomagal pri delu na vrtu. »Tam sem spoznal, kaj vse lahko pridelam na vrtu. Svoje domače vrtnarske podvige sem začel z rabutanjem zvončkov na sosedinem vrtu. Takrat seveda še nisem vedel, da je zvonček zavarovana rastlina. V domačem vrtičku sem narabutane čebulice skrivaj sadil. Z leti se jih je kar nabralo, seveda sem jih prinašal tudi od drugod in mislim, da jih je bilo na koncu približno dva tisoč. Spomladi je tisti del vrta še po 25 letih res lepo pogledati.«
Zaradi kaktusov v vrtnarsko
šolo
Jernej Mazej pravi, da je v zadnjih treh razredih osnovne šole že vedel, da se bo vpisal v vrtnarsko šolo, današnjo Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. »Bil sem povsem predan kaktusom. Ko mi je na primer stara mama prinesla prazno posodico, sem takoj ugotovil, da bi vanjo lahko posadil kaktus. Prvi moj kaktus je bila Stetsonia coryne ali argentinski zobotrebec po slovensko. Kupoval sem jih v cvetličarnah in vrtnarijah in ko sem spoznal Društvo prijateljev kaktusov Slovenije, sem pridobil tudi bolj redke vrste. S kaktusi sem se ukvarjal skoraj petnajst let. Doma so me skoraj izselili iz hiše, ker so bile vse okenske police polne teh bodičastih rastlin,« se spominja. Kamorkoli je šel, je prinesel domov kaktus. In ko ga je kdo vprašal, kaj si želi za rojstni dan, mu je povedal, da bi imel lončnico. »Velikokrat sem dobil tudi kakšna semena. Teh daril sem bil vedno bolj vesel kot čokolade. Moje veselje ob vsem zelenem je utrjeval še sosed, nekdanji profesor v vrtnarski šoli. To mi je bila še dodatna spodbuda za odločitev za vpis v vrtnarsko šolo, ki jo je potrdil še obisk na informativnem dnevu.«
»Nabor različnih sort paradižnika se je začel s prvo sadiko, ki mi jo je dal profesor, to je bil čokoladni paradižnik. Naslednje nevsakdanje sorte sem dobil v Vrtnariji Flajšman, potem se je nabor samo še širil.«
Svojo strast do kaktusov je prinesel v vrtnarsko šolo. »Te rastline neupravičeno zapostavljamo. So lepe, ob njih se naučiš, kako varčevati pri vodi.« V šoli so imeli krožek ljubiteljev kaktusov. »Redno smo se dobivali, hodili tudi na izlete, delali s kaktusi, organizirali piknike.« Jerneju se je s pomočjo društva ljubiteljev kaktusov odprl nov svet. »Spoznal sem izjemno širok krog ljudi, za marsikoga nikoli ne bi rekel, da je ljubitelj
kaktusov. To so ljudje zelo različnih poklicnih smeri, zelo raznoliki ljudje, ki gojijo tudi izjemne redkosti. Tudi moj sosed ima zbirko več kot tri tisoč vrt kaktusov.« Ob takšni predanosti je bila odločitev, kaj bo maturitetna tema, seveda jasna. »Maturiral sem na temo kaktusov. Greda s prezimnimi kaktusi še zdaj krasi del šolskega vrta v Medlogu,« je ponosen ljubitelj lepega.
V višji strokovni vrtnarski šoli je močan vtis na Jerneja naredil profesor Igor Škrbot, ki je predaval o pridelavi zelenjave. »Na njegova predavanja nisem zamudil, tudi če je padel meter snega ali če je bilo predavanje v soboto.« S prijatelji je domiselno utrjeval znanje botaničnih imen rastlin. »Ko smo šli na primer na kosilo, smo ponavljali botanična imena zelenjave, ki smo jo jedli. Tudi po parku smo se sprehajali in ponavljali botanična imena dreves ter grmovnic, ki so rasla v parku. To smo bili navdušenci, ki smo ostali dobri prijatelji.«
Odločitev
za
eksotiko
Kot dijak je Jernej še iskal svoj prostor pod soncem. »Imel sem
like ideje, kaj bi kot vrtnar v življenju rad počel, a natančne vizije še nisem imel. Vedel sem samo, da me zanima eksotika.« V vrtnarski šoli je najpomembnejši vtis nanj naredil profesor dr. Trajče Nikolovski, ki mu je predstavil še druge za naše kraje nenavadne rastline: pisane paradižnike, tobak, bombaž, arašide. Obenem se je Jernej navduševal tudi nad čebelami in čebelarstvom. »Obiskoval sem čebelarski krožek. Na tekmovanjih sem na enem mestu videl po 500 ali 600 mladih, ki se ukvarjajo s čebelami, kar je name naredilo res močan vtis. Čebelar sem bil približno štiri leta, potem sem spoznal, da se bo treba odločiti med šolo in čebelami. Ker pri čebelah ni odpuščanja, jim moraš biti res povsem predan. Prevladala je ljubezen do nevsakdanjih in nenavadnih rastlin, ki jih lahko vzgojim. Nikoli me ni zanimala masovna vzgoja iste sorte paprike ali paradižnika, ampak butična vzgoja nevsakdanjih vrst rastlin. Ustvaril sem si velik krog vrtnarskih prijateljev iz vseh koncev sveta, s katerimi izmenjujem mnenja, sadike in semena. Svoja spoznanja objavljam tudi v reviji Rože in vrt. Urednica te revije se običajno kar križa, kje najdem tematike, o katerih napišem.«
Zaradi zanimanja za bolj eksotične vrste rastlin se je mlad vrtnar poglobil tudi v filozofijo južnoameriških ljudstev. »Najmočnejše sporočilo je zakon matere zemlje, ki govori o tem, da je ze-m l j o treba ob-delo-
vati, če jo želiš ohraniti. To je bilo tudi eno od vodil društva Učnega sadovnjaka, ki sem ga ustanovil. V Sloveniji se veliko zemlje opušča in ta propada, kar je velika škoda.«
»Še vedno čutim veliko pripadnost do naše, nekdanje vrtnarske šole. Če jo primerjam
■	••	i ••	• v i	•
z drugimi srednjimi šolami v Celju, ima naša šola dušo. Dijakov nas je bilo manj kot drugod, bili smo bolj povezani, poseben pečat vsemu skupaj daje tamkajšnji park.«
Zorenje odločitve za življenjsko
poslanstvo
Po maturi se je mlad vrtnar vpisal v višjo strokovno vrtnarsko šolo, kjer ga čaka še nekaj študijskih obveznosti. »Ko se je moj oče ponesrečil, sem kot študent začel delati pri Vrtnarstvu Skornšek, obenem sem na domači kmetiji začel postavljati temelje za lastno gojenje vrtnin. Trije meseci leta 2012, ko sem delal v tem vrtnarstvu, so bili zame najpomembnejša lekcija, kako deluje proizvodnja. Tisto leto sem sam doma vzgojil približno tisoč sadik paradižnika, postavil sem prvi manjši rastlinjak, a to so bili začetki. Zdaj imam dva večja in precej stabilnejša in varnejša rastlinjaka,« se prelomnega leta spominja Jernej.
V teh rastlinjakih vzgaja sadike izjemno različnih vrst rastlin in pisanih paradižnikov. »Zakaj bi gojili samo rdeč paradižnik in samo volovsko srce? Življenje je mavrica. Ko mi je profesor Traj-če Nikolovski pokazal svet nenavadnega in ko sem se odločil, da se bom podal vanj, sem to storil z velikim veseljem in s trdno voljo. A moram priznati, da je bila pot trnova in izjemno poučna. Biti drugačen je v današnjem svetu veliko težja pot kot stopati po uhojenih, varnih, klasičnih tirnicah.« Na svoji vrtnarski poti je Jernej vztrajal in sčasoma spoznal nekaj odličnih gostincev, s katerimi redno sodeluje. »Eden od teh je glavni kuhar v Gostilni Pr' Matičku na Gorenjskem. Ta z odprtimi rokami sprejema vse, kar mu prinesem, in takoj ima v glavi idejo, kako bo tisto reč >pokombiniral< in ponudil v jedi.«
Kako običajni potrošniki sprejemamo te novosti? »Kar nekaj vrtnarjev je, ki se vračajo vsako leto po nevsakdanje vrste paradižnika, ampak nekaj sadik volovskega srca moraš imeti na zalogi, brez tega ne gre,« se smeji ljubitelj eksotike, ki ima v navadi, da kupcu postavi tudi nalogo. »Pri meni je vedno tako, da več običajnih sadik kot kupiš, težjo domačo nalogo dobiš. Anekdota, ki se je zgodila in je krožila po družabnih omrežjih, je: neka gospa, ki je kupila običajne sorte paradižnika, je dobila kot presenečenje še eno sadiko. V času zorenja me je potem na družabnem omrežju spraševala, kdaj bo končno postal rdeč. >Ja, ta ne bo postal rdeč, gospa! < sem ji pojasnil.« Zanimiva je bila tudi prigoda na razstavi paradižnikov v Mozirskem gaju pred sedmimi leti. »Gospa je pristopila k meni, si ogledovala različne sorte in komentirala, da si zelenega paradižnika ne bi upala jesti. In sem ji rekel, naj zamiži. Dal sem ji poskusiti košček paradižnika in zdel se ji je neizmerno okusen. In sem ji razkril, da je poskusila prav tistega zelenega, ki se ji je prej zdel neužiten. Na ta način skušam spreminjati miselnost ljudi. Naše telo ne potrebuje samo rdečega pigmenta, ampak tudi druge barve. Za zdravo in krepko srce je priporočeno, da uživamo hrano z indigo pigmentom, ki ga najdemo v jajčevcu, vijoličnem paradižniku, grozdju.«
Odvisnost od semen je
odvisnost od hrane
Jernej Mazej si zelo prizadeva za ohranitev avtohtonih slovenskih sort. Obenem je treba tudi »selekcionirati«, kaj je res dobro, da nima bolezni, da ni preveč občutljivo. »Semenski ma-
VRTNAR S SRCEM
35
terial, ki je nabran na našem območju, se hitreje prilagodi podnebnim spremembam kot material, ki ga prinesemo z Nizozemske ali od drugod. Težava je, da že tako vse uvažamo.« V preteklosti je imela vsaka vas svoje sorte. »Na Koroškem in po Pohorju še najdemo kmetije, ki imajo po 400 in 500 let stare sorte. Na enem od mojih predavanj v Slovenj Gradcu mi je gospa prinesla stare sorte boba. Bob je po krivici zanemarjen. Dolgo časa so ljudje jedli samo suhega in še pregovor pravi, da če te revež prosi za bob, te bo prosil tudi za drva. Ker se dolgo kuha. Ne vemo pa, da je bob najboljši v mlečni zrelosti. Iz njega lahko naredimo marsikaj, tudi namaze,« o vračanju starih in pozabljenih sort pravi predsednik društva Učni sadovnjak.
Nekoč si je za ohranjanje sort najbolj prizadevalo plemstvo. »Najbolj nazorna je zgodba iz Vipavske doline. Približno leta 1800 so grofi Lanthieri dobili svojo sorto solate tako, da so svojo solato nesli k plemiški družini v Verono. Tam so jo križali. Tako je prišlo do solate, ki jo danes poznamo pod imenom elena.«
Žal pri nas ni primerne spodbude za pridelavo semen. »Najboljše, kar smo imeli, več kot 110 let znanja v Semenarni Ljubljana, smo dobesedno podarili tujcem. Kaj se bo s temi semeni dogajalo, se že zdaj vidi. Ljudje pravijo, da so nekaljiva. Zgolj selekcijsko-poskusni center na Ptuju ni dovolj. Potrebujemo nekoga, ki bo ta semenski material sposoben pridelovati. Potrebujemo tudi nekoga, ki ga bo tržil. Kdor je odvisen od semen, je odvisen od hrane. Premalo se tega zavedamo v teh časih, ki niso rožnati.«
Prav tako preveč pozabljamo na pomen ohranjanja starih sadovnjakov. »Najprej ljudje sekajo kar vse po vrsti in čez nekaj časa se nekdo spomni: >Joj, tisto jabolko je bilo tako dobro! < Nato mu je žal, da tiste jablane ni ohranil. Jabolka starih sort jablan so zdržala dlje, drevesa so bila prilagojena našemu podnebju.«
Jernej je tudi pobudnik menjave semen. »Leta 2014 smo imeli v Mozirju delavnico Zeleni izziv in smo v njenem okviru organizirali prvo takšno izmenjavo semen. Izkazala se je za uspešno, zato to nadaljujemo. Pomembno je, da si na primer semena solat in zelenjadnic izmenjamo, na ta način lahko tudi izboljšamo sorte. Če seme širimo, ohranjamo sorte. To je cilj. Če bomo samooskrb-ni glede semen, bomo manj odvisni od trgovin.« Pri tem vrtnarski mojster opozarja, da je pameten kmet vedno semena razdelil na tri dele. En del je posejal, del ga je prihranil za rezervo, del je porabil. Ob tem opozarja še na razvrednotenje vrtnarskega posla. »Semena lahko dandanes kupiš res kjerkoli. A ne smemo spregledati, da vsi nimajo ne ustreznega znanja ne ustreznih prostorov za pravilno skladiščenje in ravnanje s semeni. To privede do tega, da kupimo vrečko semena, posejemo in vzklilo ne bo nič.«
Letos in lani v adventnem času je Jernej Mazej, ki je izjemno dejaven tudi na družabnih omrežjih, organiziral obdarovanje s semeni s pomočjo spleta. »Izkušnja je odlična. S pomočjo žreba sem izbral naključne pare. Pozitivno je, da se na ta način povezujejo ljudje, ki se sicer ne poznajo, a jih združuje ista strast, širijo se semena, obenem imaš občutek, da si storil nekaj dobrega. Tako sem tudi sam s tem naključnim obdarovanjem spoznal družino iz Črne na Koroškem, česar sem bil posebej vesel, saj sem po mami napol Črnjan. S to družino sem spletel lep prijateljski odnos in ga tudi vzdržujem.«
Pomaga po vremenskih ujmah
Medtem ko mnogi po vremenskih ujmah najprej pomislijo na škodo na avtomobilu ali stavbi, Jernej takoj ponudi pomoč, da bi si tudi vrtovi
»Na družbenih omrežjih je pomembno, kakšno ime si ustvariš. Če boš ves čas nergal, te ljudje ne bodo tako resno jemali in nehali ti bodo slediti. Če objaviš verodostojne fotografije in besedila, če si pozitiven, ljudje sledijo. Je pa s tem veliko dela. Objavljati je treba res vsak dan.«
»Leta 2018 sem na nekaj poslancev naslovil pobudo, da v času debelih krav, ko je domačega sadja ogromno, v javnih zavodih ne bi ponujali uvoženega sadja, kot so banane. Predlagal sem, da bi porabili najprej svoje sadje. A sem dobil odgovor, da se to ne da. Očitno je res, da svojega ne znamo ceniti.«
teh ljudi čim prej opomogli. »Človeku, ki je nekaj pridelal, zagotovo ni vseeno. Ob poletnih ujmah so rastline rasle že vsaj tri mesece, marsikdo je celo svoje sadike vzgojil. In če mu to uniči vremenska ujma, mu pomagajmo, da bo vsaj nekaj imel. Vedno tudi svojim prijateljem na Facebo-oku in članom skupin, ki jih moderiram, ponudim pomoč. Če takšnemu človeku v takšnem trenutku ne bom pomagal, bo izgubil veselje in bo potreboval nekaj let, da bo spet dobil veselje do vrtnarjenja. To me žene.«
Prva takšna akcija je bila pred dvema letoma, ko je bilo zelo prizadeto območje pri Črnomlju. »Zvečer je bilo neurje, navsezgodaj zjutraj sem se o tem pogovarjal s programskim vodjem društva Učni sadovnjak, žal že pokojnim Jožetom Santnerjem. Predlagal je, da bi tem ljudem pomagali. Takoj sem se lotil akcije. Ob pol osmih zjutraj smo akcijo začeli, ob osmi uri ste o zbi-
ranju poročali na Radiu Celje in čez 15 minut smo že dobili klice tistih, ki so bili pripravljeni pomagati. Pomagal je tudi nekdanji poslanec dr. Krajčič, ki je odpeljal pomoč v Črnomelj. Odziv je bil tolikšen, da smo morali v Ljubljani pripraviti začasno skladišče, kamor smo spravljali material. Stopili smo v stik tudi z gospodom Bobovnikom na TV Slovenija in zatem so pomoč ponudili z območja cele države.« V tistem času je neurje prizadelo tudi Prlekijo in Jernej je ponudil pomoč tudi tamkajšnjim prebivalcem. A tam so se pomoči odrekli, rekoč, »pomagajte raje Črnomlju, kjer so ljudje ostali celo brez strehe nad glavo, mi si bomo že opomogli«.
Lani se je podobna zgodba kot v Črnomlju zgodila v Starem trgu ob Kolpi. Tudi tam je Jernej s svojo ekipo v samo treh dneh zbral pomoč in jo poslal na prizadeto območje. »Lani je toča pustošila po Mozirju in takoj smo organizirali
pomoč. Donatorji so darovali pripomočke za krepitev rastlin, kar 120 litrov, in to smo razdelili ljudem, prav tako čebulice in sadike. Iz tiste akcije mi je najbolj ostalo v spominu, kako je gospa, ki je prišla po sadike, ob našem odhodu domov v svoj vrt že sadila tiste sadike solate.« Jernej ne deluje sam. »Imam zvesto ekipo, ki mi je vedno na voljo, v njej so Mateja Kumer, Jožica Napotnik, Lea Kranjec, Nastja Zajc. Letos je bil žrtev vremenske ujme tudi Jože Šmit iz Vrtnarstva Sadika z Vranskega. To je vrtnarija, ki je pomagala pri prav vseh dosedanjih akcijah in to ne zgolj na simboličen način. Tokrat pa je Jože sam ostal brez večjega dela pridelkov. Darovali smo mu pripravke za krepitev rastlin.«
Letos vreme ni prizaneslo niti kmetiji Mazeje-vih. »25. julija nam je njivo tako zalilo, da sem >na vrhu hriba plaval<. Čez štiri dni je sledilo silno neurje z vetrom. Razsežnosti so bile neverjetne. Strehe je razkrilo, v gozdu so obležala mogočna drevesa, njiva je bila, kot bi jo z valjarjem povozil.« V tem neurju Jernej Mazej ni izgubil zgolj večine pridelka, ampak tudi številne sorte paradižnika.
Korak naprej
»Takrat sem dobil od prijateljev tisto brco v zadnjo plat, ki sem jo potreboval. Spodbudili so me, naj začnem tržiti lastno znanje. Zato sem začel ustvarjati nov spletni portal Mozaik vrtnarjenja. Lotil sem se tudi izdelave čipsa iz jabolk, a na drugačen način kot ostali, ki sadje sušijo v sušilnicah. Sam sušim na star način, na krušni peči. Prijavil sem dopolnilno dejavnost na kmetiji. Prijateljici sta mi pomagali razviti logotip, ki odseva pozitivno energijo. Izdelali smo lepo nalepko za vrečke, v katerih prodajam ta čips. Tokrat so prijatelji meni priskočili pomoč, čeprav na drugačen način, in sicer z oblikovanjem in s postavljanjem portala.«
Letošnje koronsko leto je kmeta iz Gneča prizadelo tudi zato, ker je njegov zaslužek odvisen od strank iz drugih občin. »Zdaj si nobena stranka ne upa do mene. Gostinstvo ne dela. Marsikdo bije bitko, ker ne more prodati, kar bi lahko. Nekateri ukrepi so po mojem mnenju brezpredmetni. Če bi res spodbujali lokalno pridelavo, ne bi zapirali občin. Nekatere občine namreč sploh nimajo lokalnega pridelovalca zelenjave. S temi ukrepi so zabili žebelj v krsto kmetom. Sam to zelo čutim, ker sem vezan na gostinstvo, na Ljubljano in Kranj. Nimam energije in volje za to, da se bom policistu opravičeval, zakaj moram nekam. Menim, da bi že z doslednim umivanjem rok naredili veliko za zajezitev širjenja virusa. Poznam veliko kmetov, ki so zaradi ukrepov ostali brez dohodka, to so tisti, ki so recimo dobavljali v zdravilišča.«
Na srečo je Jernej, ki je tudi strasten gobar, trdnega in vztrajnega značaja. »Ne obupam zlepa. Ko sem to jesen odprl dopolnilno dejavnost na kmetiji, sem si zagotovil določeno širino, za katero upam, da me bo reševala v letih, kot je letošnje prestopno leto. Imam tudi izzive. Povečal bom pridelavo yacoona in andskih jagod. Imam idejo o predelavi jagodičevja, predvsem murv. Odpira se mi tudi možnost za predelavo kraškega brina.«
Jernej Mazej, ki je kot otrok sanjal, da bo vozil vlak, zdaj vozi po tirnicah sicer znanega, a vendar novega, eksotičnega, izzivalnega. Tračnice so speljane po poteh, ki niso ravne in gladke. Velikokrat zavijejo v nepričakovano smer. A Jernej, bik po horoskopu, smelo vztraja. Vesel, ker lahko združuje konjiček in posel, in poln pozitivnih misli išče dobro v ljudeh, jim pomaga ter jih spodbuja. In tudi pri njem velja, da se dobro z dobrim vrača.
Foto: osebni arhiv in arhiv NT
36
UJETO V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV
Edo Einspieler - SHERPA
Noro leto 2020
skozi oči fotografa
1
Januar se je začel obetavno. Ples ...
I K HB	9
Februarja smo bili kulturni
Marec je med nas vrgel strah, negotovost in zanikanje.
STv^P
vnonMAUIRMS
ČE STE BILI V TUJINI ALI I V STIKU Z NEKOM, KI JE BIL V TUJINI IN
IMATE TIIAKC nUII7DF
I MC иСТПРА-ITFI
OBČINA
ŠMARJE PRI JELŠAH
AŠKERČB/TRG15
II

ИИИНМПИНПГ HI IV T ШЈ
Aprila so mnogi bili solidarni
"M
UJETO V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV
37
Septembra še zadnja potovanja za izbrance.
M


шл ШШ
Oktobra se vse zaostri in prične se kaznovanje neposlušnih.
J
'■ \ Vil ЧШ i Novembra želijo
nekateri ukiniti
demokracijo.
жт
Hl
IiSj
J


December prinaša upanje, da se ne bomo srečevali samo v gozdu.
38
AKCIJA
Naša akcija letos uspela, a zaradi epidemije v drugačni obliki
V Celju prva na svet prijokala žalska malčka
Celjski ginekološko-porodniški oddelek je tretji največji v Sloveniji. S svojimi zdravstvenimi storitvami oskrbuje območje s približno 192 tisoč prebivalci. Porodnišnica je leta 1998 kot druga v državi dobila tudi naziv novorojenčku prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje Unicef. Eden od pogojev za dosego tega cilja je 24-urno sobivanje mamice in novorojenčka. Povprečno letno na oddelku zdravijo približno 7 tisoč bolnic, opravijo 4 tisoč velikih in malih operacij ter 20 tisoč ambulantnih pregledov.
Verjetno v družbi ni stvari, dejavnosti, delovanja, kamor epidemija v zadnjem letu ne bi zarezala z omejitvami. Enako se je zgodilo z našo tradicionalno, letos že 57. akcijo obdarovanja novorojenčkov, ki so se rodili na prehodu v novo - upajmo boljše - leto 2021. Tokrat smo s partnerji - Tosamo, Novo KBM in Mestno občino Celje - akcijo izvedli, upoštevajoč vse zaščitne ukrepe za zajezitev širjenja epidemije, kar pomeni, da je darila, ki smo jih prinesli do porodnišnice, ekipa ginekološkega oddelka sama predala novopečenim mamicam - skupaj z našimi željami, naj bosta zdravje in ljubezen tista, ki naj spremljata malčke in njihove družine v vsakem trenutku.
SIMONA ŠOLINIČ
Prva letos je rodila Mojca Zavec iz Žalca. Ob 5.59 je na svet prijokal njen korenjaček
Zadnja lanska novorojenčica v celjski porodnišnici je bila deklica, ki se je na silvestrovo ob 11.48 rodila mamici Teuti Bilalli iz Celja. Leto 2021 sta »odprla« dečka. Prvi seje ob 5.59 rodil mamici Mojci Zavec iz Žalca, drugi ob 9.01 mamici Tini Dobrave, ki je prav tako iz Žalca. Glede na dogajanje in razmere zaradi epidemije sta obdarovanje in
Tudi letos smo se kljub epidemiji združili s Tosamo, z Novo KBM in Mestno občino Celje ter obdarili novopečene mamice s priročnimi darili. Nova KBM je vsem trem mamicam podarila darilne bone, vsaki v vrednosti 1ÜÜ evrov. Veseli smo, da smo jih kljub spremenjenim razmeram razveselili in jim polepšali dogodek njihovega življenja.
misel na vse, ki so novoletne praznike preživeli v bolnišnici, izjemnega pomena. Izolacija vseh, tudi novopečenih mamic, je v tem času lahko zanje kljub najlepšemu dogodku stresna.
Darila, ki smo jih dostavili do porodnišnice, sta mamicam razdelila mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, in nepogrešljiva glavna medicinska sestra oddelka Marija Šišmanovič, dipl. m. s.
»Dotik je nujno
potreben«
»Na žalost epidemija zahteva tudi drugačen način dela, izolacijo, umik bolnikov, a ne samo iz okolja, ampak tudi od domačih. To pomeni, da tudi obiski niso možni in osebni stiki izostanejo. To so velike stiske. Ljudje smo socialna bitja in stike potrebujemo. Vemo, da je osamitev ena najhujših kazni. Ko človek ni pri zavesti, tega ne opaža. Trpijo svojci, ne glede na to, da ne morejo komunicirati, kajti dotik - da nekoga lahko objameš - je nujno potreben. Kužne bolezni in epidemija te poti grobo presekajo. Iz tega se bomo vsi ogromno naučili in skupaj bomo lažje izšli iz hude izkušnje, ki bo spremenila naš pogled na vse, tudi na medsebojne odnose,« pravi mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Celotna ginekološko-poro-dniška služba v Sloveniji se je že spomladi reorganizirala in takrat so se predstojniki teh oddelkov slovenskih bolnišnic dogovorili, da bodo v epidemiji veljala enotna pravila. Na začetku so se odločili - tudi zaradi pomanjkljive opreme in ker takrat še ni bilo dovolj znanja o prenosu okužbe - da partnerji ob porodu ne bodo prisotni. V drugem valu je zdaj drugače, partnerji so lahko prisotni, ko traja porod, nato morajo oditi. Obiski niso dovoljeni, razen pri hudo bolnih ali umirajočih ali pri carskem rezu, da partner vidi mamo in otroka vsaj za nekaj minut. Zaenkrat takšna odločitev velja na ravni Slovenije,« pravi Koren.
AKCIJA
39
Večje povezovanje porodnišnic
Letošnje obdarovanje »novoletnih« mamic in njihovih otrok je hkrati izraz podpore zdravstvenim delavcem, ki se v epidemiji soočajo z nenormalnimi pogoji dela. »Epidemije si seveda nismo želeli, prišla je nepričakovano, a ker ne moremo izbirati, smo se morali s spremenjenim na-
činom dela soočiti. Podpora delavcem v zdravstvu ni bila nikoli tako velika, kot je zdaj, kar je dobro. Pomembno je tudi, da se zdaj več govori o medicini in zdravstvu. Ljudje morajo razumeti, v kakšnih razmerah smo in da >rezer-ve< na tem področju niso neskončne ter da imamo tudi v zdravstvu omejitve, mimo katerih ne moremo, ker je
epidemija tudi izpostavila,« dodaja Koren.
Vzporedno z dodatnim znanjem, ki so ga strokovnjaki in znanstveniki od začetka epidemije pridobili, se stvari spreminjajo tudi na področju ginekologije. »Razlika od lanske pomladi do zdaj je, da vemo o covidu-19 več, več je znanega o zaščitnem ravnanju, zaščitni opremi,
testiranju in nenazadnje tudi o cepljenju. Slednje tudi na področju ginekologije priporočamo že od nekdaj. Letos bo to še posebej aktualna tema. Nekega strokovnega preboja na področju ginekologije v času epidemije ni bilo, so pa drugačne razmere vplivale na mnogo boljše povezovanje in sodelovanje med porodnišnicami. To,
da je zdaj v Ljubljani urejen centralni oddelek za s covi-dom-19 obolele nosečnice, ki jih torej lahko napotimo tja, nam ogromno pomeni. To je dobra stvar, saj v prihodnosti lahko pričakujemo še kakšno epidemijo in takrat bomo še bolj pripravljeni nanjo. Porod je porod, tukaj ni spremembe. Veseli smo, da nosečnice, ki so okužene, okužbo prena-
šajo blažje in da pri tem ni zapletov. To so nova spoznanja, vse ostale stvari so takšne, kot so. Ogromno smo se novega naučili tudi na področju organizacijske sheme v porodništvu,« dodaja Koren.
Kmalu novi
prostori?
Predstojnik celjskega ginekološkega oddelka tudi ne skriva veselja zaradi bolnišnične novogradnje. Ta se nadaljuje kljub epidemiji. Znano je, da je ginekološki oddelek v starem delu bolnišnice, ki so ga sicer obnavljali: »Novogradnje smo neskončno veseli. Vsak dan z veseljem gledam na gradbišče in čakam dan, ko se bomo preselili v nove prostore, saj bo delo takrat lažje, manj obremenjujoče, bolnicam bomo lahko zagotovili udobje.« Pred dnevi, ko je tudi Slovenija začutila potres, je ravno misel na nove prostore spet prišla bolj na plan. »Zamislite si, da bi bil potres malo močnejši. Stara stavba, v kateri smo, se ne bi porušila, a bi bila neuporabna. Zato je veselje, ker gradimo nove prostore, še toliko večje. Novogradnja je velika obremenitev zaradi hrupa, transporta, hkrati pa del bolnišnice še energetsko saniramo in se počutimo kot v vojnem stanju. Zato nove prostore že nestrpno pričakujemo.«
Foto: SHERPA, SBC
Tudi drugi letos rojeni otrok je Žalčan. Ob 9.01 se je rodil mamici Tini Dobravc.
-m f*
Biserka Soršak in prva
Celjanka v letošnjem letu
Občina obdarila tudi prvo Celjanko
Mestna občina Celje vsako leto obdaruje novorojenčka, ki se zadnji rodi v minulem letu, novorojenčka, ki v novem letu prvi prijoka na svet ter prvega Celjana ali Celjanko. Prva Celjanka je prijokala na svet 2. januarja enajst minut čez polnoč. Njena mamica je Biserka Soršak
iz Celja.
Mestna občina Celje vsako	občinskem proračunu je bilo
leto obdaruje novorojenčke	v ta namen zagotovljenih 48
tudi z enkratno denarno po-	tisoč evrov, enkratna denar-
močjo. Po občinskem pra-	na pomoč je bila izplačana
vilniku znaša višina pomoči	312 staršem za 317 otrok.
za prvega novorojenca 110	»Vsem zaposlenim v
evrov, za drugega 130, za	Splošni bolnišnici Celje iz-
tretjega in vsakega nadalj-	rekamo iskreno priznanje
njega 170 evrov. V lanskem	za njihovo požrtvovalno in
»V medijski hiši NT&RC smo ponosni na akcijo Novoletni obisk porodnišnice, ki poteka že 57 let in smo jo kljub posebnem času, v katerem smo, tudi letos uspešno izpeljali.
Seveda gre ob tem zahvala za posluh in naklonjenost vodstvu Splošne bolnišnice Celje in ginekološko porodniškega oddelka, ki je kljub izjemno zahtevnim razmeram v času pandemije omogočilo izvedbo akcije. Zahvaljujemo se Mestni občini Celje ter sponzorjem, ki so obdarili mamice in novorojenčke. Tudi letos sta sodelovali Nova KBM in Tosama. Verjamemo, da se bomo prihodnje leto srečali v prijaznejših okoliščinah,« praviprokuristka medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Anica Šrot Aužner.
I novi tednik	radie	} celje 1	
Vedno? г илтс?ј			/
strokovno delo v času epidemije. Zavedamo se, da delajo v izjemno težkih razmerah, ki od njih zahtevajo veliko truda, odrekanja in prilagajanja. Zavedamo se, da pogosto delajo nad človeškimi zmogljivosti, da so izčrpani in da tudi njih globoko prizadenejo stiske ljudi in žalostne zgodbe tistih, ki jim ne morejo pomagati. Čeprav je težko, se borijo iz dneva v dan, rešujejo življenja in s srcem opravljajo svoje plemenito poslanstvo. Zaupamo jim in smo jim neizmerno hvaležni,« je ob obdarovanju povedala podž-upanja Mestne občine Celje Breda Arnšek.
V letu 2020 so v porodnišnici Splošne bolnišnice Celje imeli 1.641 porodov. Bilo je 853 dečkov in 801 deklica, 13-krat so se rodili dvojčki. V celjski porodnišnici je tako luč sveta lani ugledalo 1.654 novorojenčkov.
Podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek
40
SILVESTROVANJE
Otroci so veselo odštevanje ob vstopu v novo leto opravili kar doma
Silvestrovanje za male in velike
Silvestrovanje za male in velike je prireditev, ki ima v Spodnjem Podravju že precej dolgo tradicijo. Vrsto let so se najmlajši na zadnji dan v letu družili na prostem in skupaj odštevali sekunde do 12. ure, ko so se razveselili simboličnega vstopa v novo leto.
Letos zaradi epidemije seveda takšnega druženja ni bilo mogoče izvesti, a vendarle najmlajši niso bili prikrajšani za svoj tradicionalni silvestrski dogodek. V družbi Radio--Tednik Ptuj smo namreč silvestrovanje organizirali tako, da so ga lahko najmlajši spremljali kar doma - na radiu ali spletu. Ne samo da je vsebina ostala nespremenjena in so otroci doživeli vse, kar se je dogajalo v preteklih letih, ampak je bilo letošnje silvestrovanje še večje, saj ga je bilo mogoče spremljati na valovih Radia Ptuj, Radia Celje ter Radia Veseljak, a tudi na TV Veseljak in na Facebook straneh Radia Ptuj in Radia Celje.
Za ples in zabavo sta skrbela priljubljena animatorja Brata Malek iz Športno-cirkuškega društva Eleja. S svojimi škra-
ti in snežakom sta pripravila nepozabno rajanje ob najbolj priljubljenih otroških pesmih in najmlajše domiselno vodila skozi ples, da so lahko rajali tudi doma. Z video in zvočnimi voščilnicami so otroke pozdravili in jim zaželeli vse lepo v novem letu tudi glasbeniki, ki jih otroci najraje poslušajo in ob njihovi glasbi veselo plešejo - Dejan Vunjak, Modrijani, Čuki, Poskočni muzikanti, Nika Zorjan, BQL in Polkaholiki. Točno ob 12. uri je bil vrhunec dogajanja - glasno odštevanje ob glasbi, plesu in konfetih.
Kljub temu da zaradi ukrepov prireditve Silvestrovanje za male in velike ni bilo mogoče izvesti v družbi otrok, ki bi množično rajali zbrani na enem mestu, so najmlajši dobili priložnost, da se poveselijo, zapojejo, zaplešejo in odštevajo do vstopa v novo leto. Da so bili radijskega, televizijskega in spletnega rajanja veseli, dokazujejo tudi pozitivni odzivi na družbenih omrežjih, iz katerih je mogoče razbrati, da so najmlajši, a tudi odrasli ob takšnem vstopu v novo leto nadvse uživali.
Nika Zorjan (Foto: osebni arhiv)
Duo BQL (Foto: neo Visuals)
Polkaholiki (Foto: M24)
Čuki (Foto: M24)	Modrem (Foto: MM)
SUHOMONTAŽA LA J H
mansarde AMF stropi • spuščeni stropi stenske obloge • predelne stene • napušči
ANpro Technik d.o.o.
SAVTO S E RVI S
TlMrifi&h
•) BAUKOM
VODOVOD
in OGREVANJE
ENERGOVOD - KRUŠIČ & CO d.0.0.,
ilkos
CANDLES
Dimni korst v o
KAMIN
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
ELEKTROINSTALATERSTVO m
■шуцшдн™
A
Tovarna asfalta Kidričevo d.o.o.
V Al
Lahkota prihodnosti
telefMs
GRADNJE^^rfee
ELEKTROUNIVERZAL & STROJNA ZEMELJSKA DELA % ZAJŠEKi^
42
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Razglednica: Rogaška Slatina. Natisnjena okoli leta 1960. Prikazuje del parka z nekdanjim pokritim sprehajališčem Vandelban in s paviljonom Tempel. Avtor fotografije je Đ. Griesbach.
Spomin na slatinski Vandelban
Klasicistično pokrito sprehajališče Vandelban (Wandelbahn), zgrajeno daljnega leta 1843, sodi med stavbno dediščino Rogaške Slatine, ki je žal podlegla zobu časa. Spomin nanj se najlepše ohranja na upodobitvah na starih razglednicah, nekatere od njih hranimo tudi v domoznanski zbirki Knjižnice Rogaška Slatina.
Gre za dolgo pritlično paviljonskima zaključkoma stavbo, ki jo je sestavljal niz (vhodoma). Stavbo je po na-enostransko odprtih arkad s črtu inženirja J. Hasslingerja
zgradil slatinski gradbenik F. Lobenwein v sodelovanju s tesarskim mojstrom Schmidom.
Konstrukcija pokritega sprehajališča je bila pretežno lesena, vendar je zaradi elementov, izdelanih iz ometa-nih opažev s trstiko (stebri, pilastri ...), navzven dajala vtis kamnite ali opečnate gradnje. Za prvotno odprtimi arkadami so bile naknadno nanizane trgovinice s spominki, časopisi ..., ki so tvorile t. i. začelje.
Tla Vandelbana so bila tlakovana s kamnitimi ploščami, strop je bil prekrit z bogatimi poslikavami v obliki arabesk graškega slikarja A. Uetza. Notranjost hodnika je bila opremljena z lično izrezljanimi vitrinami trgovinic, s klopmi in z večjimi posodovkami. Krasila sta jo kamnita doprsna kipa Aeskulapa (starogrškega boga zdravilstva) in Hygieie (grške boginje zdravja), postavljena levo in desno od vhoda v sredini. Kipa sta delo avstrijskega kiparja J. Meixnerja.
V približno stoletju obstoja se je notranjost in zunanjost stavbe spreminjala, dodajali in odstranjevali so detajle, poslikave, po drugi svetovni vojni je bil Vandelban žal prepuščen propadanju, kar je na koncu (leta 1981) privedlo do porušenja te prelepe slatinske znamenitosti.
Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004.
Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina
Razglednica je bila natisnjena leta 1912. Prikazuje bogato poslikano notranjost pokritega sprehajališča Vandelban. Levo vidimo vitrine trgovinic s spominki, ki tvorijo začelje stavbe, na desni odprte arkade, med katerimi so nameščene klopi za sprehajalce.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Adam Kay: Božična noč, zgaran na moč
Sočno, zabavno, presunljivo
Če ste prebrali knjižni prvenec nekdanjega angleškega zdravnika Adama Kaya To bo bolelo, potem morate nujno na svojo nočno omarico, kjer zagotovo ne bo ostala dolgo, položiti še drugo njegovo knjigo Božična noč, zgaran na moč. Tudi ta knjiga, prav tako zapisana kot dnevnik, opisuje neverjetne in presunljive, pikantne in tudi šokantne podrobnosti iz njegovih zdravniških izkušenj, ki jih je nabiral v javnem britanskem zdravstvu. A njegovi zapisi niso samo zabavni, so tudi ganljivi in žalostni.
Od sedmih božičev, ki so se zvrstili v njegovi zdravniški karieri, jih je Adam Kay v službi prebil kar šest. Najbrž zato, pravi sam, ker je Jud in so tisti, ki so odrejali dežurstva med prazniki, bili prepričani, da ne praznuje božiča, poleg tega tudi nima otrok. »Božični prazniki, ki na srečo usekajo le enkrat na leto, v bolnišnicah povzročijo pravo štalo,« že v uvodu pove Kay. In slikovito doda: »Na urgenci je večja gneča kot na piščančji farmi.« Takrat je v bolnišnicah še več dela, pravi, več je zastrupitev s hrano, več je polomljenih kosti. In tudi porodnice med prazniki ne morejo počakati dneva ali dveh, da bi se »zadeva umirila sama od sebe«. Kay je večino svoje zdravniške kariere opravil kot ginekolog in porodničar in v knjigi je prav zgodb, ki opisujejo to njegovo delo, največ. Tako so ga za nek božič poklicali k visoko noseči bolnici, ki je v bolnišnico prišla zaradi zmanjšanja plodove aktivnosti. Ko ji je Kay povedal, da bo treba opraviti carski rez, je bolnica zaklela in dejala, da raje ne, ker je že prvega otroka rodila na božični dan in bodo zdaj vsi mislili, da to počne nalašč, ker skuša privarčevati z darili. Druga zgodba o porodu ni prav nič smešna in je pravzaprav razlog, razkriva Kay, da ga je opravljanje zdravniškega poklica zlomilo. Opisuje smrt otroka med težkim porodom in skoraj smrt njegove matere.
Adam Kay se je v času božičnih dežurstev ubadal tudi z odstranjevanjem najrazličnejših tujkov, ki so si jih ljudje vstavljali v intimne odprtine, kamor zagotovo ne sodijo. Za ljubitelje »gnusnega« je zgodba o ženski, ki je uporabila arašidovo maslo kot mazivo, nato pa ugotovila, da je alergična na oreščke. Imel je tudi priložnost spoznati in slišati neverjetne domislice, ki so jih ljudje počeli za zabavo in so potem potrebovali pomoč različnih specialistov. Na primer moškega, ki je odšel na božično zabavo zavit v folijo kot puran in je zaradi tega popolnima izsušil svoje telo.
Kayevi dnevniški zapisi so polni značilnega angleškega humorja, a tudi cinizma in sarkazma. Opisuje tudi zgodbe onemoglih babic, ki jih sorodniki odvržejo v bolnišnicah, da se lahko potem nekaj dni brezskrbno posvečajo božičnemu rajanju. S črnim humorjem je prežet tudi opis dogodka, ko je moral zaskrbljeni družini sporočiti o smrti njenega člana. V trenutku, ko ji je to povedal, je po nerodnosti pritisnil na gumb svoje božične kravate, da je začela na ves glas »prepevati« eno od veselih božičnih pesmic.
Takšnih zgod in nezgod je v knjigi še veliko in kakršnekoli že so, so zagotovo tudi Kayeva duhovita zahvala vsem, ki so v službi tudi v času praznikov in trdo delajo, medtem ko se vsi ostali veselijo.	JI
O avtorju:
Adam Kay, letnik 1980, je zdravniški poklic, ki ga je opravljal sedem let ter v tem času, kot pravi sam, prebedel nešteto noči, da bi pomagal ljudem, spravil na svet več kot tisoč dojenčkov in spil hektolitre kave, zapustil leta 2010. Postal je pisatelj, scenarist in stand up komik. Do zdaj je napisal dve knjigi. Svoje zdravniške prigode je najprej popisal v knjigi To bo bolelo, ki je takoj postala velika uspešnica in bila prevedena v 35 jezikov, nato še v knjigi Božična noč, zgaran na moč. Obe knjigi je v slovenščino duhovito prevedla Barbara Krevel, prav tako zdravnica.
ALBUM S CELJSKEGA
Jaslice v bogovem kotu, 1936
Na fotografiji, ki prikazuje poroko strica Janeza in tete Tončke na Svetih treh kraljev dan leta 1936, so jaslice v bogovem kotu v »hiši« domačije Čakševih v Orehku pri Šmarju pri Jelšah.
Na sveti večer so po naših domovih in cerkvah postavljali jaslice in krasili božično drevo. Domovi so dobili drugačno podobo. Ob nobenem drugem prazniku ni toliko posegov v spremembo našega bivalnega okolja, kot je to ob božiču. In ta sprememba nam dopolnjuje doživljanje tega praznika in je z nami vse do svečnice. Kako smo postavljali jaslice nekoč in kako je izgledalo božično drevo recimo pred šestdesetimi leti ali še prej, se spomnimo tisti, ki smo to doživeli. Poseben spomin je vezan na cerkvene jaslice. Te so bile seveda veliko večje od tistih doma. Vedno so bile narejene tako, da so naredile poseben vtis, zlasti na otroke.
Prispeval: Jožef Čakš
Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik
BRALCI POROČEVALCI
43
Dedek Mraz obdaril kar 230 otrok
Občino Braslovče je tudi konec leta 2020 obiskal dedek Mraz, a tokrat na malo drugačen način.
Ob upoštevanju ukrepov za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni je obdaril
najmlajše otroke, ki so jih starši pripeljali na prireditveni prostor v Braslovčah. Dedek Mraz je s svojimi dobrimi vilami obdaril 230 otrok, starih od dve do pet let. Prejeli so slikanice, igrače in sladkarije.	TT
Jaslice Savinjske doline
V Drešinji vasi, kjer je bila vsako leto tradicionalna razstava Jaslice Savinjske doline, so razmišljali, kaj storiti tokrat. Ker zaradi varnostnih zdravstvenih ukrepov ni bilo možno pripraviti razstave v zaprtem prostoru, torej v dvorani gasilskega doma, so povabili družine v vasi, da pripravijo jaslice zunaj.
Kot je povedal organizator Jože Stepišnik, je letos postavil nekaj večjih jaslic, ki jih je izdelal. Kot vedno so pri vhodu v vas tudi jaslice v piramidi pri kužnem znamenju, kar je letos še posebej simbolično. Te jaslice obeležujejo tudi tridesetletnico plebiscita, ko smo se Slovenci zelo enotno odločili za svojo državo.
Blagoslov jaslic pri gasilskem domu je v svetlobi lučk opravil pater Ivan Arzenšek v soboto, 19. decembra, brez prisotnosti vaščanov.	TT
»Polzelski« Božiček, v vlogi katerega blesti domačin Franci Uratnik, ki s svojim glasom in čutom za igro izgleda kot čisto pravi dobri mož z Laponske, je najmlajše občane konec decembra nagovoril s pomočjo lokalne televizije.
novi tednik
VedHü г штј!
sport@nt-rc.si
90,6 95,1 95,9 100,3
lio cel
Vedno? г Цлмоj/
Obisk gradu Komenda zamenjal za televizijo
Po središču Polzele sta se pred praznikom sprehodila božični palček in zimska vila ter v sicer turobno popoldne prinesla vedrino in smeh. Med sprehodom od gradu Komenda do občine in nazaj sta na daleč pozdravljala otroke, ki so bili nad njunim kratkim obiskom več kot navdušeni. Ozirali so se za njima in jima mahali ter tako okusili vsaj delček prazničnega decembra, ki ga poznajo iz preteklih let.
Za pravljični trenutek na daleč je poskrbelo domače Društvo Dobra ideja, ki sta ga pred sedmimi leti ustanovili prijateljici Pika Pilko in Sabina Plaznik, ki zadnje čase najpogosteje obleče kostum klovnese Mici, medtem ko je v petek
blestela v kostumu palčka. Občina Polzela že tradicionalno v predbožičnem času organizira prihod Božička, ki otroke nagovori in pozdravi na gradu Komenda. Klasičnega dogodka zaradi ukrepov proti širjenju viru letos razumljivo ni bilo, a to še ne pomeni, da se »polzelski« Božiček ni spomnil na najmanjše občane. S pomočjo tamkajšnje lokalne televizije je posnel nagovor, v katerem se mu je med drugim z lepimi željami pridružil župan Jože Kužnik. Mladi Polzelani so bili zagotovo najbolj navdušeni, ker so darila prejeli kar na dom. Božiček jih je s pomočjo svojih pomočnikov razposlal po vsej občini.
ŠO
Božiček za otroke v stiski
Lepo predpraznične potezo so si zamislili in jo s pomočjo dobrih ljudi izpeljali v celjski piceriji Verona. Na svoji FB-strani so pred praznikom napisali, da bo na ograji njihove terase Božiček pustil darila za tiste otroke, ki jih zvečer ta dobri mož ne bo mogel obiskati in jim podariti kakšne igrače. Odzvalo se je veliko ljudi, ki so bili prav tako pripravljeni
pomagati pri polnjenju vrečk. »Naša želja je bila, da bi pričarali nasmejano iskrico v očeh vsaj nekaterim malim sončkom,« je dejal Srečko Vidic iz picerije Verona, ki so ga ganile skromne želje otrok iz družin v stiski. Ko jih je slišal na radiu, se je odločil za akcijo. Lepo in pohvalno!
Foto: arhiv Verone
44
BRALCI POROČEVALCI
Dnevi prijaznosti v OŠ Lava Celje
December je bil v vseh pogledih zelo drugačen, zelo čustveno nestabilen in po-spremljen z veliko dvomi in strahovi glede zdravja ter socialne varnosti družin. Naši učenci se šolajo na daljavo že dva meseca in tako težko izvajamo določene dejavnosti, ki jim pomagajo oblikovati tudi osebnost in krepijo vrednote človečnosti, a smo kljub temu našli načine, kako jih spodbuditi k dobrim delom in humanim akcijam.
Za december smo zasnovali - v duhu dejanj Koledarja odličnosti Rastoče knjige -številne dejavnosti, ki jih izvajamo pod skupnim sloganom Dnevi prijaznosti. Vodi nas načelo sodelovanja in povezanosti, vsak prispeva tisto, kar zmore in zna.
Ker je vedno tako, da več glav več ve in več pridnih rok več ustvari, smo zastavili Dneve prijaznosti zelo na široko in večplastno. Odločili smo se, da bomo povabili otroke in starše k sodelovanju v zbiralni akciji Misija človek - za Hišo Palčiča, v kateri sodelujemo že vsa leta in se ji tudi tokrat nismo odpovedali.
Prav tako smo otroke in družine povabili k drugi humani akciji, zbiranju hrane za male živali za Društvo proti mučenju živali Celje, saj je prav, da vemo, da so tudi zavržene živali živa bitja. In ker je zimski čas, je pomoč še toliko pomembnejša.
V nadaljevanju smo se odločili, da bomo tudi zaposleni s prijatelji odprli srce in pripravili paketke presenečenja za starejše ljudi v Mestni četrti Lava ter širše v Celju. Starejši, ki so osamljeni, nimajo nikogar, ki bi jim kaj lepega napisal, izrekel prijazno besedo in so v glavnem sami ..., si zaslužijo nekaj prijaznosti vsak dan, še posebej v prazničnem decembru. Odločili smo se, da doma spečemo piškote in različna peciva, sešijemo velike zelo
lepe srčke, smrekice ... za okrasitev oken ali vrat, dodamo otroške voščilnice z lepimi željami in presenetimo starejše ljudi. Nekaj smo jih obiskali zaposleni, nekaj starejših sta obiskali učenki prostovoljki Lea in Ajda ... Verjamemo, da se je paketa presenečenja razveselilo vseh 85 starejših, ki smo jih obiskali.
Prav tako smo obiskali in obdarili brezdomce, ki smo jih večkrat obiskali že v preteklih letih, prav tako smo se spomnili stanovalcev Doma ob Savinji, s katerimi že leta in leta sodelujemo z različnimi akcijami. Nismo pozabili niti na naše družine oziroma otroke, ki imajo doma socialno stisko, obdarili smo jih s knjigicami, z zvezki, zbranimi dobrotami ... Spomnili smo se tudi zaposlenih v Splošni bolnišnici Celje. Zanje so učenci napisali prijazna sporočila, narisali slike in jim pripravili virtualno galerijo, ki si jo lahko kadarkoli ogledajo.
Prav tako so devetošolci izdelali voščilnice in napisali srčna voščila v okviru vseslovenske akcije za starejše, ko naj bi vsak stanovalec v domovih za starejše dobil lepo sporočilo -voščilo.
Pri šivanju in peki piškotov je moči združila velika ekipa zaposlenih: Andreja, Polona H., Tara, Brigita, Urh, Sanja G., Sara, Jerneja, Maruša, Mateja, Polona G., Metka, Maša, Nina J., Sanja O., medtem ko so zbiralne akcije spodbujali razredniki.
Obiske in obdarovanje smo izvedli med 18. in 23. decembrom. Za konec smo se pridružili še povabilu Vrtca Zarja - dan za dobra dejanja in zaokrožili december.
Verjamem, da se bo k temu bogatemu seznamu dobrih dejanj pridružilo spontano še kakšno v prihodnjih dneh. Me pa izjemno veseli, da dobri zgledi resnično vlečejo in da humana dejanja uspešno pre-
našamo tako na sodelavce kot na učence - ob podpori naših staršev - saj računamo, da bo dobrota postala njihova močna osebnostna lastnost, da bodo
na ta način živeli v svojem odraslem življenju in bodo pozitiven člen naše družbe.
Čeprav je naporen čas, lahko vedno naredimo kakšno dobro
delo, s katerim osrečimo druge in jim vlijemo žarek upanja.
Iz srca se zahvaljujemo tudi vsem medijem, ki nam z objavami naših prizadevanj stojite
ob strani in spodbujate bralce k dobroti.
Mag.
MARIJANA KOLENKO, ravnateljica
Prijazni tudi do
V ■	I ■
živali
Osnovna šola Lava nas je toplo praznično razveselila. V okviru svojega projekta Dnevi prijaznosti so se v šoli spomnili tudi na našo pomoč manj srečnim živalim, za kar skrbimo v DPMŽ Celje. Učenci so zbrali veliko hrane, priboljškov, odejic, igračk . Podarjeno smo porazdelili na celjskem območju in v okoliških krajih (Štore, Šentjur, Rogaška Slatina, Velenje ...) Najlepša hvala ravnateljici Marijani Kolenko in vsem otrokom za prijaznost tudi do živali.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje
Obnovljena kapela v Rakovljah
Na območju Spodnje Savinjske doline je precej sakralnih objektov, še posebej kapelic. Večina je lepo obnovljenih in so živ spomenik kulturne dediščine. Za območje Braslovč vemo, da so se prve pojavile približno leta 1700.
Lokalna skupnost je tokrat obnovila kapelico v Rakovljah, ki je bila po zapisu
Franca Kralja nekoč pokrita s stekleno barvno kritino in ima na kamnitih stebrih izklesano letnico 1882. Postavljena je bila po dveh hudih živinskih kugah kot priprošnja za zdravje živine. V kapelico so ob prenovi postavili tudi nov kip Marije Kraljice z detetom Jezusom, saj je bil prvotni pred leti ukraden. Pri obnovi je pomagal domači restavrator
Franjo Šram iz Trnave. Pred blagoslovitvijo se je braslovški župan Tomaž Žohar zahvalil vsem, ki skrbijo za ohranjanje sakralnih spomenikov, in poudaril, da bodo v občini Braslovče vsako leto obnovili vsaj eno kapelo. Obred blagoslovitve je opravil domači župnik Milan Gosak.
TT
novi tednik
Vedm г илтој /
BRALCI POROČEVALCI
45
Božičkova tovarna - 2. b-razred z razredničarko Andrejo Čeperlin
Veliko srce na zdravstveni in kozmetični šoli
Ko boš v življenju potreboval pomoč, je ne boš dobil od ljudi, ki so močni, ampak od ljudi, ki imajo veliko srce.
Veliko srce so v predbožič-nem času imeli tudi dijaki in zaposleni na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje. Dijaki in zaposleni šole smo se odzvali povabilu Centra za
starejše Notranje Gorice DEOS, ki je pod vodstvom Ane Petrič izpeljal akcijo Mala pozornost za veliko veselje. Napisali smo novoletna voščila za stanovalce v domovih po vsej Sloveniji.
Iz programa zdravstvena nega so se dijaki in dijakinje 3.b-razreda (z razredničarko Katarino Čolović) že tretje leto
zapored udeležili dobrodelne akcije Božiček za en dan. Letos so obdarili 11-letno deklico.
Dijaki in dijakinje programa zdravstvena nega (1.a, 2.b in 2.c z razredničarkami) so obiskali virtualno Božičkovo tovarno. 1.a je obdaril 11-letno deklico in 15-letnega fanta, 2.b je obdaril 10-letno deklico in
10-letnega fanta, 2.c pa 9-letno deklico in 12-letnega fanta. Iz Božičkove tovarne so vsi razredi prejeli potrdilo, da so postali Božičkovi pomočniki in tako pripomogli, da je na božični večer v otrokovih očeh zaža-rel žarek upanja in trenutne sreče. Na družabnih omrežjih Humanitarnega društva Enostavno pomagam (predsednik društva Milan Ninić je naš bivši dijak) je bilo zapisano, da bodo na božično jutro vsi Božičkovi pomočniki prejeli najlepše darilce, ki ga bodo za vedno zavili v srce. Občutek je nepopisen, srce je radostno in žari, tako pomočnikov kot tudi prejemnikov božičnega darila.
Dijakinje programa kozmetični tehnik (2. KTA z razredničarko Sonjo Cesar) so sodelovale v dobrodelnem projektu Radia 1. Na 28-urnem maratonu so zbirali denar in prispevke za družine, ki ga resnično potrebujejo. Vsaka dijakinja je darovala po svojih zmožnostih.
Ponosni smo na dijake in zaposlene, ki znajo prisluhniti stiski ljudi. Na šoli ne le, da dijake vzgajamo, ampak jih z dobrodelnimi akcijami vzpodbujamo, da znajo pomagati najbolj ranljivim in pomoči potrebnim.
Dijaki in zaposleni pa smo se odzvali tudi povabila k sodelovanju v dobrodelni akciji Vrtca Zarja s sloganom Poti, ki vodijo do srca ljudi. Dva dni pred božičnim večerom smo v svojih domovih prižgali lučke in nekateri zapeli pesem skupine Rok'n band - Novo leto.
PETRA MRZDOVNIK, prof.
Foto: arhiv SZKŠ Celje
Voščilnica z lepimi željami za akcijo Mala pozornost za veliko veselja
Teden v
■ V	■ g
prazničnem ritmu
Od ponedeljka, 21., do četrtka, 24. decembra, smo v OŠ Petrovče in pOš Trje na daljavo pripravili praznično obarvane dneve dejavnosti. Vsak dan smo z razredniki najprej odprli novo darilo in vsako je bilo malo »slajše«. V darilu presenečenja so se skrivali tema in navodila posameznega dneva.
V	ponedeljek smo v sklopu kulturnega dne spoznali zgodbo o Skopušniku (Scrooge), ki ni maral božiča. Naučili smo se, kako pomembno je, da smo tudi v božičnem času dobrodelni in prijazni do drugih ljudi, zato smo med drugim izdelali voščilnico za »skrivnega sošolca« in mu v želji skorajšnjega druženja podarili »nematerialno darilo« v obliki igre, plesa, petja, pogovora ...
V	torek, 22. decembra, je prišel na vrsto športni dan, na katerem se je vse vrtelo okoli orientacije in plesa. Imeli smo uro v živo, na kateri sta nam Gregorja iz CŠOD Gorenje predstavila orientacijo in nam zaupala, kako se orientirati v naravi. Za nalogo smo morali iti na sprehod in na list narisati pot, na njej pa označiti kontrolne točke ter list nato poslati učiteljem za šport. Na plesni delavnici, ki so jo vodili plesalci naše šole, smo zaplesali v ritmu božičnih pesmi.
Naslednji dan, torej v sredo, 23. decembra, je bil tehnični dan, ki je bil mnogim učencem najbolj všeč. Bil je dan, ko smo lahko pekli piškote, pripravljali praznične pogrinjke ali pa z izdelavo ptičjih krmilnic ali lojnih pogač poskrbeli za ptice.
Naslednji dan pa je, končno, napočil četrtek, ki smo se ga verjetno vsi najbolj veselili. Bil je namreč zadnji dan v minulem letu, ki naj bi ga preživeli za računalnikom. Zjutraj smo prebrali pisma »skrivnim sošolcem«, nato pa smo si ogledali posnetek radijske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so ga pripravili radijci in predstavniki šolske skupnosti, za piko na i pa smo poslušali še glasbeno voščilnico mladinskega in otroškega pevskega zbora. Na koncu smo si zaželeli srečne in lepe praznike ter se poslovili.
To je bil res izjemen in poučen teden, ki nam je pričaral pravi praznični duh, in mislim, da smo lahko vsi učenci hvaležni učiteljem, ki so za to poskrbeli.
NEŽA STEPIŠNIK, 8. c, OŠ Petrovče
46
RAZVEDRILO
lahko hitro uresničijo.
Oven
Kaj si želiš od jelko?
Nov avto
■
Mf

Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Baje preganjaš ljudi na kolesu.
Starost
»Koliko si stara?«
»27 let.«
»Saj si bila toliko že pred tremi leti!«
»Ja, a jaz nisem med tistimi, ki govorijo en dan eno, drug dan pa drugo.«
Prošnja
»Sinko, zakaj si prišel?«
»Rad bi se poročil z vašo hčerko.«
»In kdo pravi, da se bom strinjal?«
»Ginekolog.«
Svetovna zdravstvena organizacija je sprejela nove normative glede socialne distance. Razdalja med dvema človekoma je 2 m. Med možem in ženo je 10 m.
Med taščo in snaho 15 km.
Med zetom in taščo.....
še merijo...
Mišo
Danes sem naletela na dedka in vnuka, ki sta se sprehajala pred mano v supermarkets Vnuk je kričal in ves čas nekaj zahteval. Dedek se je ustavil in rekel: »Pomiri se, Mišo, samo pomiriti se moraš.«
Tudi ko se je deček vrgel na tla in začel z nogami in rokami udarjati po tleh, je dedek še vedno ostal popolnoma zbran in rekel: »Umiri se, Mišo. Nakupovanje živil in odhod domov. To je vse, kar morava storiti.«
Ko sta dedek in vnuk stala v vrsti pred blagajno, je otrok prijel kinder jajčko in jo zdrobil. Dedek je spet rekel: »Mišo, umiri se, kmalu bomo doma.« Obrnil se je k blagajniku in nadaljeval: »Oprostite, saj bom plačal tole kinder jajčko.«
Ko smo prišli ven, se nisem mogla upreti in sem se obrnila k moškemu: »Navdušena sem, kako ste danes pomirila Miška, to je vredno vsega spoštovanja.«
Dedek se je žalostno nasmehnil in rekel: »Fantu je ime Aleksander. Mišo sem jaz.«
Lažejo, nimam kolesa.
TRADICIONALNO SREČANJE DRUŠTVA LJUBITELJEV LETNIH PNEVMATIK
Včeraj so me obiskali najbolj toplo oblečeni
Afričani... Mabundo Nagumbe, njegova žena Majakno Nanete in sin Makapo Nauhe.
Moja že od božiča ne
govori z mano. Je rekla, da bi rada za darilo nekaj, kar gre v nekaj sekundah od 0
do 100. Kupil sem tehtnico. Zdaj pa razumi ženske, če lahko!
Vaš vladar Mars je že 6. januarja začel potovanje po biku. Tako se je pridružil več planetom v zemeljskih znakih. Pomembnost varnosti bo vsak dan večja. Malo več boste razmišljali o partnerstvu. Morebiti se vaš partner sploh ne bo zavedal, da vam dela krivico z omejevanjem. Sprijaznite se s tem.
Bik

Dvojčka
Rak
Lev

Devica

Tehtni ca
Vaša vladarica bo v teh dneh vstopila v znak kozoroga. Včasih boste težje pokazali svoje navdušenje in strast, dobro je, da se tega zavedate. Dela ne boste zanemarjali, kljub temu da vas bodo mikale zabave. Vendar vam bo uspelo oboje dobro uskladiti, saj si boste vzeli čas. Zadovoljstva vam ne bo manjkalo.
škorpijon
Vaša vladarica Venera bo vstopila 8. januarja v znak kozoroga.. Z veliko skrbnostjo se boste lotevali vprašanj financ in partnerskih odnosov. Čutili boste upad energije, več boste razmišljali o sebi, tudi o svoji telesni formi. Ne prepuščajte se turobnim občutkom. Energijo boste obnovili, če boste fizično dejavnejši.
Luna bo vstopila v vaš znak v četrtek in tako potovala do sobotnega dopoldneva. Marsikaj boste hoteli urediti, vendar vam bo šlo težko od rok. Dobro razmislite, čemu boste dali prednost. V stvareh, ki jih sicer dobro obvladujete, boste naenkrat postali odvisni tudi od drugih. Pomembno bo usklajevanje.
Strelec
Vaš vladar Merkur bo 8. v mesecu vstopil v vam sorodno znamenje vodnarja, kar bo odlično za komunikacijo, dogovarjanje, sprejemanje odločitev ter učenje. V ospredje lahko stopijo zdravstvene težave, na katere ste že pozabili. Vzeti jih morate resno, privoščite si več spanja, počitka in kakovostno preživljanja prostega časa.
V slogi je moč, se boste lahko večkrat prepričali v teh dneh. Po mlaju, ki bo 13. v mesecu, bodo šli vaši načrti v pravo smer. S partnerjem boste delovali zelo skladno. Naj ne bo to samo takrat, ko se potrebujeta, ampak se potrudite, da bo postalo stalnica v vašem življenju, saj vas to osrečuje.
Od sobotnega dopoldneva do ponedeljka popoldne boste gostili Luno v svojem znamenju. Prevladoval bo praktičen duh, veliko boste lahko naredili. Na splošno boste delovali bolj iz ozadja, bolj boste mirni in neopazni kot običajno. Precej boste odvisni od mnenja drugih ljudi, veliko vam bo pomenilo, kaj mislijo o vas in o vašem delovanju.
Kozorog
Od petka, 8. januarja, boste ljubljenec zvezd, saj bo Venera vstopila v vaše znamenje. Marsikatera vrata se vam bodo odprla. V ljubezni boste imeli veliko željo ugajati za vsako ceno. Na zunaj boste privlačni, le malokdo se vam bo lahko uprl. Poglobljenih čustev tokrat ne boste sposobni.
Sonce potuje po znamenju kozoroga in se pridružuje več planetom v zemeljskih znakih. Financam boste namenili veliko pozornosti. Sprememba se dogaja v vas, kakšna in zakaj, to morate ugotoviti sami. Izogibajte se notranjim napetostim, sproščajte se na vse možne načine. Ta teden je kot naročen za to.
Vod nar
Tako imenovana era vodnarja, v kateri se boste odlično počutili, se je že začela. Saturnov in Jupitrov objem je kombinacija, ki lahko naredi prave čudeže. Poskrbite, da bo vaše zasebno življenje bolj umirjeno, le tako boste lahko dosegli večji učinek tudi na ostalih področjih. Ne računajte na pomoč drugih, tokrat morate vse rešiti sami.
8. januarja bo Merkur vstopil v znak vodnarja, kar bo odlično, saj se bo v tem znaku dobro počutil. Potreba po spremembah, drugačnih pristopih bo povečana. Nenehno boste hoteli nekaj početi, saj vas bo gnal notranji nemir. Imeli boste občutek, da izgubljate bitko s časom. Nima smisla, da hitite, raje razmislite, kakšni so resnični motivi.
Ribi
Prvi dnevi leta bodo zanimivi. Na trenutke boste imeli občutek, da ste na pragu usodnih dogodkov. S partnerjem se bosta najbolje razumela, če bosta sama, družba vaju bi ovirala. Navezali boste kar nekaj stikov, zanimali se boste tudi za stvari, za katere običajno nimate časa.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
novi tednik
VMHÜ г Илтуј I
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
OBDELAN, KULTIVIRAN SVET
KrižamKe &
ugamKe
NASPROTNO OD IZJALOVLJEN
NOVOZELANDSKI ALPINIST (EDMUND)
POVRŠINA, OBMOČJE
PREDEL MARIBORA
NAJMANJŠE NARAVNO ŠTEVILO
PREBIVALEC CELJA
Povsod z vami
ATLETSKA DISCIPLINA
PREDHODNICA REVOZA
LJUDSTVO V LAOSU
DELAVEC V PROIZVODNJI GUME
UČENEC NEKDANJE REALKE
DUŠIKOVE RASTLINSKE BAZE
NOVOZELANDSKI STAROSELEC
ŽIVAL Z VELIKIMI, DOLGIMI UŠESI (EKSPR.)
13
18
TISOČINA GRAMA
12
17
DEJAVNOST, MORSKE KI JE V ZVEZI KRAVE S PLEZANJEM
7
IT. KNJIŽ. BUSSOLATI
ŽALOST (STAR.)
22
POVEZOVALEC POSNETKOV V FILM
VRSTA BOMBAŽA
JAN PLESTENJAK: SOBA ... DVE
SLIKAR (ŽARG.)
VRAG JE VZEL ...
SLOVENSKA GLASBENA PRIREDITEV AM. IGRALEC (JOHN)
PREBIVALCI AREZZA
JANEŽ (LAT.)
BISTVENA SESTAVINA
PLANINSKA UJEDA
15
SLOVENSKI SKLADATELJ ADAMIČ
TRAVA PRVE KOŠNJE
EROS RAMAZZOTTI
KAR PODPIRA KAKO TRDITEV
DEL SKELETA
NEKDANJI ANGLEŠKI
ATLET (SEBASTIAN)
REŠEVALEC
MILE IZ NAŠE MALE KLINIKE (RADO)
RAČUN ... KRČMARJA
PREJA IZ VISKOZNIH VLAKEN
HOMOGENOST
IVANKA MEŽAN
10
OBOKANO STEBRIŠČE
PRIPOMBA, OPOMBA
OBLEKA NE ... ČLOVEKA
23
PUSTNI, POGREBNI
CANKARJEV JUNAK (MARTIN)
NEKDANJI NORVEŠKI SMUČAR (KJETIL ANDRE)
NARODNA: ČUK SE JE ..
TIP NEMŠKEGA AVTOMOBILA
KOCKA (LAT.)
HIT DEANA MARTINA
PRIŠLI SMO NA ZELENO ...
20
AS
GOSPA (IT.)
KAZENSKO-POBOLJŠEVALNI ZAVOD
MRTEV (VOJAK) NASPROTNO OD ZAVAROVAN
RDEČ KOT KUHAN ...
SLOVENSKA PISATELJICA KODRIČ
POSEBNA SPOSOBNOST ZA KAJ
ČISTINA V GOZDU
IME VEČ PAPEŽEV
IGRALKA GORENJAK
MOLIBDEN
BIL JE RANLJIV V PETO
SL. KARDINAL (FRANC)
KDOR ... V GLAVI, IMA V PETAH
ZNAMKA KOZMETIKE
14
Z NJO SE POKRIJEMO
STAR CITROENOV AVTO
NEKDANJA SLOVENSKA VALUTA
19
DAN (NEM.)
16
HRVAŠKI PEVEC VUKOV
BREZBARVNI PLIN SLADKOBNEGA VONJA
EVA CIMBOLA
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
ZA 2 MANJŠE ŠTEVILO OD 40
IVAN LAH
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
EDVARD KOCBEK TV-PROGRAM Z RISANKAMI
DEL PESMI
SAMSON IN .
SOFOKLE-
JEVA TRAGEDIJA
4
SUDOKU 447
5				6	3	8		
6					4	7		
1	8					6		
8	4	6						
							7	1
	1		5	2				
			2	8	7			
		5	3	1			2	
							3	7
SUDOKU138
			5	4	9			
				6	2		1	5
7		2						
				2	6			9
5	7	4						
			8					3
				7	5	9		
	6					3		1
9	8		1			6		
REŠITEV SUDOKU 446
REŠITEV SUDOKU 137
2	4	7	6	8	5	1	9	3
1	5	3	7	9	2	4	6	8
9	8	6	1	4	3	2	5	7
5	1	9	8	6	4	3	7	2
3	6	4	2	7	9	5	8	1
8	7	2	5	3	1	9	4	6
4	9	8	3	2	6	7	1	5
7	3	1	4	5	8	6	2	9
6	2	5	9	1	7	8	3	4
2	7	3	8	4	9	6	5	1
9	5	6	1	7	3	4	2	8
1	8	4	6	2	5	9	7	3
5	1	7	9	6	2	3	8	4
4	3	2	5	8	1	7	9	6
8	6	9	4	3	7	2	1	5
3	9	1	2	5	4	8	6	7
6	4	5	7	9	8	1	3	2
7	2	8	3	1	6	5	4	9
8
21
POLET
11
2
3
INDIJ
9
5
LAIK
6
novi tednik
VMHC? 2 илеиој /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cehe
VMiac? г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. januarja.
Geslo iz številke 53: Veliko zdravja v novem letu.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Franci Drofenik iz Svetega Štefana, Ivica Ašenberger iz Žalca in Marija Robič s Planine pri Sevnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
INFORMACIJE