1. štev. V Lubljani, v trek 28. januarija 1879. Letnik VI Inseratl se sprejemajo in veljA tristo pna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 19 •> II It II »I " II ii ii ii ii ^ ii Pri večkratnem tiskanj se sena primerno zmanj&a. R o k o pi si ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravni&tvo (adn'-nist,racija) in ekspedicija na Htarem trgu h. »t. 16. Filititu lisi za slorasli aarofl. Po pošti prejeman velja : Za celo loto , , 10 gl. — kr zn polle'a . . 5 „ — j-, za <'etrt leta . , 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 ,, V Ljubljaui na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicali štev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Nov korak k pomadjarenju Ogerske. O Madjarih, ki so udrli pred tisoč leti ko divja druhal na Ogrsko ter izgnali prvotno prebivalstvo slovansko iz najlepših pokrajin, ki so se sami med nje usadili ko klin v telo — o teh Madjarih se trdi in dokazuje, češ da izmirajo, da jih je že malo prave madjar-ske krvi. In res je to. Število njihovo je vedno manje in skoraj lahko rečemo, da čistih, polno-krvnih Madjarov na Ogrskem niti več ne najdeš. Madjarsko pleme je temnorujavkaste kože, čokate postave in grobega obraza s kostmi pod očmi izstopajočimi, — popolno mongolsko pleme. Ali takih eksemplarov v Ogerskej v petmilijonskem kraljestvu že jako malo najdeš kajti vse, kar govori madjarski jezik, je mešane krvi ali pa čeloma tujega značaja. Madjari dopolnujejo se iz ostalih ogerskih narodov, osobito iz slovanskih in nemških, kar je v se danjej dobi še posebno prišlo v navado. Sinovi in hčere slovanske iu nemško — naj omenimo to njim v grajo — ne zataje samo svoj ma-terni jezik, zamenjajoč ga z madjarskim, marveč tudi svoje ime premene v madjarsko, da bi jih ne mogel nihče spominjati izdajstva, koje so provzročili nad svojim narodom zaradi nekoliko gmotnega dobička, ali celo samo za smehljaj na obrazu bogataša, kteremu pa po žilah tudi ne vre kri madjarska. Ti Madjari tedaj so na Ogerskem vladajoč narod , imajo v svojih rokah vso moč, in zato morejo vabiti z različnimi obljubami, če pa tudi to ne gre, ee silo, z grožnjo. Da pa to znajo, o tem ne izgubljamo besed. Pri vsem tem pa se širi madjarščina pri-lično prav malo , in sicer iz mnogih , jasnih razlogov. Kdo pa se bo tudi učil madjarskega jezika, kteri niti v ogerskej kraljevini samej nikakor ne zadostuje; vsi ostali jeziki ogerski — slovaški, rusinski, nemški, srbski in rumun-ski — imajo mnogo večo praktično važnost. Jezik tedaj, ki je omejen na tako malo okrožje, ki razen tega nima lepe in velike literature, nikedar ne bode imel veliko čestilcev. Zato pa so ga proglasili Madjari za jedini državni jezik, ter silijo vsakterga , da se ga mora učiti. Najpreje zaprli so Slovakom njihove gimnazije, ktere so si sozidali iz svojih žuljev, denar pa so utaknili v svoj žep, in sedaj pristopili so k narodnim šolam. Ali ker se te ne dado meni nič tebi nič zapreti, — naj se po-madjarijo. V ta namen izmislijo si postavo, ki se glasi med drugim tako: „V nemadjarskih učiteljskih pripravnicah, v kterih se že tako madjarščina podučava kot obligaten predmet, naj se od sedaj podučuje toliko ur, da jo bo vsak pripravnik ustmeno in pismeno znal. Kedor ne bo znal čez tri leta madjarskega jezika tako, da v njem tudi lahko podučuje, ne dobi službe niti za učitelja niti za podučitelja. Nastavljeni učitelji morajo se v šestih letih naučiti tako madjarskega jezika, da jim je možno napraviti iz njega izpit. V elementarnih in višjih narodnih šolah, v kterih madjarščina doslej še ni bila vpeljana kot obligaten predmet, naj se takoj vpelje, če je le učitelj sposoben takega podučevanja. Čez šest let bode vpeljana povsodi madjarščina kot obligaten predmet. Minister poduka ima v zvezi z ministrom notranjosti pravico že poprej uvesti na njemu naznanjenih šolah madjarski jezik." Slovaške „Narodni Noviny ' pravijo na to: „Takov zakon nema sebi euakega na svetu Pravijo, da so ga ravno predložili Njih Veli- čanstvu v potrjilo. Mogočp, da še tudi izostane. Sicer pa naj delajo kar hote, dokler imajo moč, naj počenjajo, kar jim je bolj pogodu — še kratek čas. Ali eno mi povdarjamo, da pri takem pritisku naša mladež nikakor ne more napredovati, nego ostajala bo vedno bolj zadej. Zatoraj radi verujemo, da bodo imeli taki predlogi kmalu svoj konec." Tako je Slovan vedno zatiran, povsodi sluga tujemu nasilstvu. Kedaj mu pač posveti zvezda miru, svobode? Skrajni je čas, da mu odpadejo verige, v ktere je uklenjen da pogine črv, ki mu razjeda najžlahtnejše korenine. Politični pragled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 27. januarja. V državnem /."toni se še vedno prepirajo za oslovo senco. Zadnjič je govoril poljski jud Ilausner, kterega dunajski listi do nebes povzdigujejo, se ve da, ker jim je v rodu po Abrahamu. Novega pa mož nič ni povedal; stare liberalne fraze. Polemiziral je s celim svetom; najbolj mrziven je bil njegov napad na Greutera, kteremu je očital, da ni pravi krščanski duhovnik, ker se ne navdušuje za Iladži Lojo tako, kakor za Andreja Iloferja! V osmi seji sta govorila Coronini in Sturm, prvi za večino, ki zasedenje Bosne in berlinsko pogodbo odobrava, drugi za manjšino, ki vsemu temu nasprotuje. Razume se, da dunajski listi Coroninijev govor kar ignorirajo, Sturmovega pa v navdušenih člankih slavč. Sturm je očital ministerstvu odpaduišto od ustavoverne stranke, na kar so galerije, na-polnene z nemškimi študenti in mladimi judi, silno ploskati začele. Družba sv. Moliorn. Preljubi Slovenci! Naš „Besednik", ki je dosedaj donašal novice o družbi sv. Mohora, je žalibog nehal izhajati. Tako smo prišli ob časnik, ki je zadeve imenovane družbe obdeloval. Zatorej je to nalogo sprejel spet „Slovenski Prijatelj" in bode, kakor nekdaj, donašal, raz-glasoval in obravnaval vse, kar družbo sv. Mohora zadeva. To svojo nalogo prične „Slov. Prijatelj" izpeljevati s tim, da vse čč. gg. poverjenike, vse čč. gg. duhovnike in vse gg. domorodce prav lepo prosi, naj si na vso moč prizadevajo podpirati imenovano družbo. Ona nastopi letos svoj XXVII. tečaj. Zares s ponosom sme Be ozreti nazaj na svoje delovanje v minulih letih. Število udov je naraščalo vsako leto, iu leto za letom je zaznamovano z blagonos-nimi deli. Odkar se je družba leta 1860 po-Btavila na cerkvena tla: Bkazovala se je prava krušna mati Slovencev; leto za letom jeimela polno krilo tečne hrane, ktero je z radodarnimi rokami svojim otrokom delila takoob lno, da se le le kar vsakdo čudil nad božjim blagoslovom. Nas Slovencev še ni dva miljona — in lani je bilo vpisanih 24.424 družbenikov, letos pa se družbinine knjige tiskajo v 26 000 iztisih. To je ogromno veliko, tako veliko, da se tudi ptujci zavzemajo in zadosti načuditi ne morejo. So v Avstriji in zunaj Avstrije veliko veči narodi kakor je slovenski, ali mi ne najdemo pri pobožne družbe, katera bi se v primeri z našim malim narodom le od daleč meriti zamogla z družbo sv. Mohora. Ta prikazen pač tolaži, pač navdušuje vsakega rodoljuba ter mu zbuja upanje, da vendar boljša prihodnost čaka ljubljeni narod slovenski. Veličastno število udov, ki vsako leto še narašča, pričavsemu svetu, da se narod zbuja , da hrepeni po zdravi omiki, da Slovenci poginiti nočejo in da nad vse cenijo najžlahtnejši svetinji: vero in narodnost svojih očetov. Ravno oni dve prežlahtni svetinji slc- fvenskemu narodu ohranjevati: utrjevati katoliško vero, buditi ljubezen domovine, po dobrih knjigah širiti vednost in po krščanski omiki peljati Slovence do više stopinje časnega blagostanja, to je in ostane družbin namen tudi v prihodnje. Kar je v dosego tega namena na družbinem odboru ležeče: ne bode se branil nobenega dela, da družba blago svojo nalogo vsestransko zvršuje. K temu pa mu je neobhodno treba Vaše podpore, mili rojaci in rodoljubi! Vas, ki Vam je mar za duševni in materijalni napredek Slovencev, zopet uljudno vabimo na delo in prosimo, da nam tudi letos pridno pomagate , družbo med narodom raz-širjevati. Zlasti do Vas, prečastiti poverjeniki, dekanijski farni predstojniki! se obrača odbor z nadležno prošnjo: podučujte naše ljudstvo o bratovščini sv. Mohora, razlagajte mu njeni namen in njene koristi in prigovarjajte k njenemu pristopu, kjerkoli lepo priložnost imate 1 Število udov je res velikansko, vendar ni doraslo Je tako, da bi se pomnožiti večne dalo. Še je veliko duhovnij ali župnij, ki štejejo le i Minister Unger se je izgovarjal, da mi-V ^\«isterstvo vedno ustavo spoštuje in brani, in to, kar je on govoril, bilo njegovo osebno ^ V:{#Hptičanje. Poljak Groholski se je vzdig-^jjpji proti llausnerju, iu mu očital, da iz strankarskih strasti poljske zadeve pred državni zbor vlači in pobija to, kar je Dunajevski v imenu celega poljskega kljuba povedal. Tad odreka Hausnerju pravico, v imenu poljskega naroda govoriti, ker on zastopa le Samborski okraj. Si,t,fn,i,!i» poroka svetlega našega cesarja in cesarico se bode obhajala 24. aprila t. 1. slovesno na Dunaju, po vseh deželah avstrijskih, in celo, kakor je brati, zunaj Avstrije vzlasti na Bavarskem. Na Dunaju se bode isti dan posvetila po kardinalu Kučkerju nova sprelepa cerkev spominjska ali zaobljubljena. Da bodo praznovale tedaj šole, ni dvomiti; to željo pa so razodeli cesar sami, naj se v ta namen ne obračajo in ne velevajo nobene drage, s stroški sklenjene priprave, kajti vsi narodi njihovi so v pretekli dobi dokaj žrtvovali in stroškov imeli v prid in slavo ljubljene domovine. Tržvtčki magistrat je razposlal volilni imenik vsem okrajnim načelnikom, pivarnam in kavarnam, da vsak lahko pogleda, če je vpisan za volilca ali ne. „Edinost" priporoča volilcem, da naj rok križem ne držč in volilno pravico zahtevajo, če se kteri izmed njih v imeniku ne nahaja. Vnanje države. Danes se menda snide bolgarska skupščina. Kdo bo za kneza voljen, se še zmirom ne ve Čudno je, da „mladobolgarska' stranka na vsak način hoče [tujca (Neslovana) za kneza. Govori se o knezu Bibesku kot novem kandidatu. \ zahodni II u indiji je vse pri pravljeno za vstanek. Da ima pri tej organizaciji ustanka naš II u b m a j e r dosti opra vka, si lahko mislimo. Tudi italijanski senat se je pogovarjal o berlinski pogodbi, in pri tej priliki seje naglašal Blovauski poklic Avstrije. Govorilo se je o Slovanih prav simpatično, iu vsi govorniki so bili ene misli, da mora Italija s Slovani v prijatelstvu živeti in njih težnje podpirati. Ko bi to le tudi tržaški lahoni hoteli spoznati I Izvirni dopisi. Iz »t. Vidi) pri Zat. se nam poroča 24. t. m. da je umrla 23. jan. po večletnem bolehanju popotnikom po dolenjski cesti dobro znana Čoževa mati pri sv. Roku, žena bivšega poštarja Janeza Čoža, kteri Ije zarad svoje neomahljive narodne značajnosti ob zadnjih volitvah v dež. zbor kranjski zgubil pošto, kakor mu je bilo naprej zažugano. Ravno to neopravičeno ravnanje s čožem , poštenjakom skozi iu skozi, je umrlo priletno ženo močno bolelo. Naj bo priporočena v blag sporni vsim, ki so jo poznali. —t— ŠtajarskcKa , 24. jan. (Grenki sad.) Novošegni vozači liberalnega kolesa so slabi gospodarji. To nam priča vsakdanja skušnja. Človek mora strmeti, ko due-vice v časopisu vidi cele litanije eksekutivuih dražeb. Posebne važnosti je to, da gospodarstvo hiti svojemu razpadu nasproti zlasti v tistih krajih, kjer so revni sovražniki cerkve in Slovanstva zvonec nosili ali še ga nosijo, kjer še se ljudstvo ne more ali neče razkri-žati z nemčursko verigo. V rečenem stanji bil je mad drugimi tudi okraj sv. Lenarta na Goričkem ; toda prišel je do zavesti ter zavrgel butaro večnega poslanca Seidla in tovariša mu Brandstetterja. Pri zadnjih volitvah za deželni zbor zapisali so ga v rudečo knjigo, ker se je pokazal korenjakom. Sad liberalne setve je v imenovanem kraji dozorel tako, da v njem naletiš le redko nasajenega nezadolženega kmeta. Odkar je okraj spoznal, v kakšno lužo so ga spravili navidezni prijatelji, in odkar ima v zborih narodne zastopnike, stavlja se bolje na noge, da bi sam pomogel, kar še se da rešiti. Okraju i zastop pri sv. Lenartu odposlal je 9. t. m. posebno peticijo na Dunaj, da se izroči državnemu zboru in tamkaj prebere. — Slabe letine in druge elementarne ne-pogode so ljudstvo spravile popolnoma na be-raško palico. Jednok nas je v državnem zboru minister tolažil s tem, da bode že bolje. To upanje in tolažbo imeli so tudi gospodarji, pa so denar izposojevali iz hranilnic in od drugih bogatinov. To je šlo zaporedoma dotlje, da prejemniki še obresti niso mogli več plačevati. S tem izgubili so kredit, a premožni upniki ne, le da niso hoteli dalje pomagati, nego so začeli kar toževati in razposojeni kapital zahtevati. Vsled tega bilo je osobito v zadnjih treh letih marsiktero posestvo prodauo celo po podpolovični ceni vrednosti. Bivši posestniki postali so gotovi berači, ker se je skupilo komaj toliko, da se prikrijejo dolgovi , včasih pa še to ne. ,.Ove žalostne okoliščine so deloma že rodile deželni proleterijat — berače —, a to stanje grozi nam še pokazati Btrašneje lice." Tako pravi spomenica. Minolo leto je posestvo sicer nekaj veö dalo, ali pridelki so brez vsake cene. Gospodar za iste ne more dobiti še toliko, da bi poravnal obresti intabuliranih kapitalij, dače iu [iriklade, koje ,,so dosegle že najviši vrhunec." Tako se ne smeš čuditi, ako v največi nesreči propade tista vrsta posestnikov, ki prav za prav plačuje največ davkov, ki državi daje vojake, a mestom in velikim industrijalnim etablisementom pripravlja živež. Za to vrsto ljudi se še država nikdar ni zanimala toliko, kolikor za velika obrtnijska podvzetja; poslednjim je po „krahu" pomagala celo s kreditom mnogo milijonov. Še več. Erar ne samo da za kmeta nič ne skrbi, nego še ga sam spravlja v ta grozoviti propad. To dela z eksekucijami in se-kvestracijami, kjer se včasih skupi le toliko denarja, da se pokrijejo dražbeni stroški, a dača še ostaja vedno na dolgu. Samo pri sv. Lenartu so 1. 1878 stroški segli do 2500 gld. „Gospodarstveni propad je toraj neizogib-ljiv; da, isti pokaral se je že dejanski." V opisanem smislu toži spomenica ter se obrača do vlade, da bi stara v luži zastala kola spravila na boljšo poti 'Bi Dunaja 25. pros. (Sodba dr. Schiiffie-ja o Avstriji.) B.vši avstrijski minister dr. Schaff e piše v svojem poslednjem spisu: „Bau und Leben des socialen Körpers" o Avstriji tako: V Avstriji se sedanja uprava države ne more obdržati. Avstrija je sedaj dvojna država, kojo drži v skupost habsburžka krona. Ta razmesarjena država grozi razpasti v dve državi centralistični, kojih vsakatere bodo grozili narodi, ki se čutijo tlačene in prikrajšane. Še trdnejše je moje prepričanje, ko 1. 1871, da je avstrijsko cesarstvo pri se-danjej upravi izdano pogubi, če ne bo obnovljeno skupno cesarstvo decentralistično; seveda posamni narodi morajo dobiti svojo ravno-pravuost. Ta smoter imelo je 1. 1871 mini-sterstvo Hohenwartovo. Ali tedanji predlogi državne reforme bili so zaprečeni zaradi ne-edinosti v bistvenih rečeh; tako ostala je tudi pičlo število med našimi družbeniki. Res je, da so časi trdi in da je huda za denar, — pa lepa beseda lep prostor najde, kdor trka, temu se odpre; saj so družbine knjige polne krščauskega, podučnega in kratkočasnega duha, pa vredne še črez 2 — 3 goldinarje. Treba je le Bamo, da vsi skupaj od prvega do zadnjega delamo složno, pogumno in neutrudeno v zaupanji na Boga in Bog bode blagoslovil naše delo in našo družbo! Silne nevarnosti obda-jejo dandaneB naš narod od vseh strani; v domači družini, v šoli, v srenji žugajo mu spodkopavati prvo in najpoglavitnejšo pod-slombo vse sreče: vero in ž njo vred narodnost; dovolj glasno kličejo tedaj rodoljube vse na krepko delo in uzajemno brambo najsvetejših pravic. Složimo se tedaj v družbi sv. Mohora, da v krščanski Blogi 'branimo in varujemo vsi, kar je narodu najbolj drago in sveto; združimo moči, da zjediujeni|preženemo nevednosti, sirovost, sramoto in uboštvo in širimo poduk, omiko, čast, krepost in blagostanje po premili domovini naši! I. Leta 1879 bojo čč. gg. družbeuiki do bili te-le knjige: 1. „Slovenski Goffine". II. snopič. Ureduje L. Ferčnik, dekan v Žabnicah. 2. „Šmarnicepresv. Jezusovega Srca". Spi-suje slavnoznani pisatelj č. g. Janez Volčič, župnik v Šmarjeti. 3 „Spisovnik za Slovence". Sestavil Andrej Praprotnik, nadučitelj in ravnatelj I. mestne šole v Ljubljani. 4. „Občna zgodovina". Spisuje gosp. prof. Josip Stare. 5. „Slovenske večernice". Obsegale bodo povesti. 6. „Koledar za leto 1880". II. Družbina darila se bojo delila tako-le: a) Sto in štirideset gold. za štiri krajše izvirne povesti, vsaki po 35 gld., v obsegu vsaj '/a tiskane pole in b) Sto in štirdeaet gold. za štiri podučne j spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld-I v obsegu '/„ tiskane pole. III. Pri vpisanji družmkov in pri poš -ljatvi denarja naj se blagovoljno gleda nato-le: 1. Nabira družnikov naj so sklone z zadnjim dnevom meseca febr. 1876. Veliko dela in sitnosti napravljajo družbi taki udje, ki ob določenem času svojih letnih doneskov ne odrajtajo. Vse častite stare in nove družnike toraj nujno prosimo, naj nikar ne zabijo, ob pravem času k družbi pristopiti in letnino poverjenikom oddati, da bode tem mogoče , vso doneske vsaj do petega marca z vpisovalnimi polarni vred v Celovec odposlati. 2. Letni na za vsako posamezno osebo ali ustanovo znaša 1 gold , dosmrtnimi za posamezne osebe, za farne in šolske bukvarnice in društvi (hiše ali cele družine se ne sprejemajo več za dosmrtne ude) 15 gold. na enkrat ali 8 gold. dvakrat v teku enega leta. Na oglasila brez denarja se ne bode ozir jemal. 3. Kdor prvikrat v družbo stopi, naj povč, da je nov ud; imena naj se zapišejo razločno in sicer iz vsako fare zapored. Tudi dosmrtni udje naj se vsako leto vpišejo, da se ujili imena ne spregledajo. P ovdarjati imamo, da se dosmrtni ud premeniti ne more in ne sme; naj se vsako leto zapiše tista ime, ktero je bilo vpisano is začetka. Lepo prosim« ravnopravnost narodov v ozadji in ostala je še vedno pri veliki besedi manjšina prebivalcev. A le po takej reformi bi avstrijska država mogla zopet z združenimi močmi pomoči Bi k blagostanu". Te besede imele bi današnji dan pri velikih glavah priti v obravnavanje, o času, ko sta samo dva naroda edino gospodujoča v Avstriji, tretji pa se na vsaki možui način pritiska na steno, če hoče Avstrija ostati, mora dati tudi življu slovanskemu Bvoje pravice. Ne zanašajmo se toraj na prijazu03t Nemcev in Madjarov, ki so uže 1. 1878 hoteli podati Čehom roko v skupno delovanje. Vsem Slovanom pa treba zedinenja, če hočejo iti nasproti svojemu cilju, kajti sicer nas bodo vedno pritiskali od jedue strani — Nemec, od druge Madjar. Mirovni glas ,,Neu. freie Presse" ni nikakor verjeten , mi ga smatramo kot zvito taktiko Ilerbstovcev v strah Madjarov], ki sedaj v Avstriji gospodarijo. Zedinenje avstrijskih Slovanov bilo bi nam zares potrebno in trdna obramba proti napadom Madjarov in Nemcev. Ali kaj učinijo Poljaci? Ti ostanejo valjda vedno separatisti. In sami oni so vzrok, da se je ministerstvo Auerspergovo ohranilo tako dolgo. — Bodemo videli, koliko jim je koristilo za bodočnost. llosiie in to iz Livna 11. t. m. je od nekdanjega učenca — zdaj posla\ljenega častnika — dobil neki tukajšnji učitelj vdano pisanje, iz kterega naj posnamemo sledeče, ker je v nekako tolažbo vernim narodnim učenikom sploh: ,,Ko se je bila pretrgala nit mojega prvega načrta in sem bil moral popustiti kraj, kjer sem nabiral lepih vednosti in vedril si um, stopil sem na drugo polje in tudi tam našel priložnost' za nabiranje koristnih znanosti. Tri leta sem gladil klopi v vojaških šolah, predno Fern uapravil izpit za častuikovo stopnjo; potem ni ravno dolgo časa preteklo, kar postanem častuik. V tej lastnosti imel sem, hvala Bogu! priliko odriniti v Bosno bojevat 8e za pravico in svobodo naših trpečih slovanskih bratov. Marsiktero križevo pot Bem pokoračil in v mnogih smrtnih ne- število udov, dekanijo in zadnj'o poŠto na čelu vpisovanjskih pol zaznamovati , in kdor knjige prejema po železnici, zadnjo železnično štacijo,ob koncu pa dostaviti, koliko je starih , koliko novih udov in po kateri poti naj se knjige ob svojem času odpošljejo. Imena družbnikova se pošiljajo z denarjem vred pod naslovom: „družba bv. Mahora" franko v Celovec do 5. marca 1879. 4. Bukve se bodo razpošiljale meseca avgusta in septembra po vrsti, kakor so škofije tiskane v „Koledarju''. Razpošiljatev je vravnana tako, da vsaki ud svoje knjige vsaj do vseh Svetih prejme. Knjige naj so sprejemajo kolikor mogoče po č. dekanijskih in farnih predstojnikih. Voznino za bukve mora pa vsak ud sam plačati čast. gosp. dekanijskemu ali farnemu predstojniku. Bukve naravno po pošti naj prejemajo samo tisti družbeniki, ki jih po gori omenjeni poti dobiti ne morejo; letnini pa uaj priplačajo še 20 kr. za kolek in razne Btroške, ki jih taka pošiljatev,družbi prizadeva. Preljubi Slovenci! Družba sv. Mohora ima svojo dobro založeno in lepo uravnano tiskarno; ima svojo prostorno hišo v najprijetnejšem kraji celega mesta. Več ko je letnih družnikov , bolj narašča tudi „Matica" in ložej 8e tako plačuje dolg, ki je še na hiši vpisan. Zatorej čč. gg. domorodci pomagajte I Veselo srečno novo letoll Slov. Pisatelj. varnostih plaval. S pomočjo Najvišega spadlo je vse Brečno in k moji koristi. Bil sem v treh krvavih bojih . . . Imel sem vod kranjskih korenjakov pod poveljstvom. Bili so se kakor razkačeni levi, hrabrost se je vsakemu na obrazu brala, na smrt ni nihče mislil, skušal je vsak storiti svojo dolžnost, nekteri pa še več, kajti doprinašali so junaška dela, za ktera so bili tudi odlikovani. Kranjska dežela more biti ponosna na svojo sinove-; do sedaj delali so ji še vedno čast in poviševali že od nekdaj slavno ime. Slovenski pesnik zvestobo svojih bratov spo-znavši poje po pravici: „Hrast se omaje iu irib, zvestoba Slovencu ne gane." Ima pa tudi kranjska kronovina po šolah izvrstne učenike, kteri dobro umejo v srcu mladenče-vem izbujevati pravi duh in ga potem tudi gojiti. Zasluge tak h razumnih možakov niso nikakor majhne, ako se pomisli, da oni so vrtuarji, kteri poživljajo rastline, ki so izklile na slabi pusti zemlji, obdane s trnjem in plevelom. Polagoma potrebijo eden za drugim trn in plevel in šibki rastlini dodajo ravno podporo, ua ktero se mala in na vse strani gibljiva trtica lahno pri veže, in se ji pokaže, kako mora rasti, da obrodi dober sad. Steblo raste, debeli in končno postane tako močno, da najhujši vihar ga ne more telebiti ob tla, donaša obilo hrane in koristi ne sauio posestniku, temuč tudi mnogim drugim. Te rastline in trte so pač Vaši učenci; ponosno se spominjam, da bil sem tudi jaz v Vašem rodovitnem vrtu, za kar sem iu bodem vedno Vam presrčno hveležen. Bili ste mi pravi in modri vodnik do lepih in koristnih čednosti, ktere so me pripeljale do stanu , v kterem sem popolnoma zadovoljen, saj tisti je najbogateji, ki se s tim zadovuli, ker ima itd. Dom.iče novice. V Ljubljani 28. januarja. (O maturi v srednjih šolali) se naznanja, da bodo že letos izpraševanja prosti vsi tisti učenci, ki bodo v VII. in VIII. razred dobili znak „lobenswerth", „vorzüglich" ali „ausgezeichnet", in to iz fizike pa iz h i stori je. Tudi se po poštenem preuehljeju ua dan ne smejo trpinčiti čez 8 do 9 ur. Viani so odpravili veronauk popolnoma od mature, letos fiziko pa historijo deloma, in bodoče leto utegnejo še druge nauke, ter vrniti se k nekdanjim polletnim izpraševanjem, ktera vladajo na bogoslovnih učiliščih še vedno in se vsestransko potrjujejo. Javaljne bota profesorja fizike in histor.ke vesela, skazovati in ponašati se opre-Bkušnji le z bolj priprostimi dijaki, in želela si bota v kratkem deliti osodo s profesorjem veronaučnim. Tako se tudi tukaj vse drobi! (Prvo polovico sklenejo srednje šole in z njimi enake Šole) res tudi polovičarsko v sredo 15., in drugo pričnejo v sredo 19. dne febr. (Slovenske Matice odborova seja) bode 5. febr. popoludne. (C. g. Franc Karun) dobili so od pre-svitlega cesarja o priliki 251etnice svoje zlati križ 8 krono za zasluge; kakor smo izvedeli, bilo je to odlikovanje nasvetovano od mestnega magistrata, ki je patron fare trnovske. (Vojaške vaje reservistov) se bodo po vrad-nih naznanilih za leto 1879 opustile. (O prof. Heinrichu) „Laib. Tagblatt" naznanja, da so bile njegove knjige tiskane in založene v Bambergovi tiskarni, tega paomeu-jeni list ne pove, da je ministerstvo preklicalo dovoljenje, da bi se te knjige smele rabiti za šolski poduk. „Laib. Tagblatt" je iz stenografičnega časnika ponatisnil tudi Hein-richovo življenje, popisano od njega samega; spis je v marsikterem oziru zanimiv, in zlasti nanj opozorujemo vse tiste, ki profesorja Hein-richa in njegovo delovanje natančneje poznajo. Razne reči. — Za novošolonaGolemso preBvitli cesar darovali iz lastnega premoženja 300 gld. — Okraj u i glavar Mahkot je iz Črnomlja prestavljen v Logatec, okrajni glavar v črnomlji je postal g. Heinrich Weiglein, bivši tajnikov namestnik pri ministerstvu, sod-nijski adjunkt dr. Alojzij Bauman pa je prestavljen iz Maribora v Cmurek. — Delalsko društvo pod imenom „Slovansko podporno delalsko društvo" se je ustanovilo te dni v Trstu, začasni predsednik vred-nik „Edinosti g. Ivan Dolinar". Namen društva je, da se pomaga bolnim delalcem z zdravnikom, zdravili in denarno podporo po 8 0 kr. ua dan, pa, da se kolikor mogoče preskrbi delo udom, ki so braz njega. Da je tako društvo v Trstu potrebno, čuti vsakdo, ker je sicer slovenski delavec navezan le na tu;a društva, od kterih se navzame tujega duha. Zato upamo, da bode to društvo ne samo med delalci, ampak tudi med izobraženimi gospodi našlo obilno podporo. — Spomin 1501etnice svetoimenova-nja blaženega Jana Nepomuka pade na letošnje leto. S katero sijajnostjo se bode praznovalo, piše Blahovest, do sedaj še ne moremo povedati. Čakamo na pastirske liste, katere bodo gg. škofje v ta namen izdali. Središče jubilejne slavnosti bode vsakako Praga , kjer se nahaja grob velikega našega svetnika in rojaka J.meza Nepomuka, kojeg a sveti ostanki se bodo za časa slavnosti postavili vernim na ogled in pobožno počeščenje, kakor je) to pri minolih svečanostih bilo v navadi. Slava in krasota, ktero je pokazala Praga pred 50 leti (I. 1829) pri stoletuej svečanosti Ivana Nepomuka, in živost ter navdušenje, ki jenavladalo naše ljudstvo lani o slavnosti Karola IV., nam je porok , da ljubezen in češčenje svetnika uafega ne bo mrzlejše , nego pred 50 ali 100 leti — piše „Hlas". — Škof avinjonski poslal je zadnje dni tamošnji zastavami (Pfandamt) sledeči dopis: „Ko vsako leto hočem svoje dohodke upo-trebiti v korist onim , ki so primoraui iskati si svoje zatočišče v vašej zastavami, mislim, da tako najbolj koristim. Priložim tu tisoč frankov. Osem sto porabite v izplačanje obleke in perila, kajti teh reči ljudje pozimi najbolj potrebujejo. Ostalih 200 frankov pa porabite za izplačanje strojev, ktere so zastavili delavci pozimi, in jih bodo ua spomlad zopet potrebovali. Izplačajte pa novce najbolj za one stroje, za ktere ste pri zastavljenju najmanj ponudili, kajti teh posestniki so najrevnejši." — Takovo milo in človekoljubno početje zasluži nasledovanja — dostavi „Čech". ,,L' Univers-u" piše se iz Rima: Sv. Oče dajejo vsaki dan zaslišanja vernikom različnih narodov, ki svedočijo udanost sinov-sko nasledniku sv. Petra. Vsacemu izmed njih, bodisi duhoven ali ne duhoven, gospod ali i^ospa, govorč na srce spodbudno in opomi-ujevalno. Dobrota srca, sladkost besede, uljud-oost naganjajoča k pokorščini, — so glavne poteze značaja Leona XIII. Ilazven tega je pri sv. očetu doma trdna možatost, železna volja, premišljena zmernost, in osobito prizadevanje popraviti nezgode. — Papež Leou XIII. niso pozabili, da duhovniki najviših redov, kakor najniže vrste so podvrženi vsi zakonu, kojega je zasadil Bog človeku: zakonu dela. Poleg tega prizadevajo si sv. Oče, da bi vsa pogajanja pri rimskem dvoru se najhitreje končala, in vedno tako, da bi bil krščanski svet napolnjen s čednostjo, nam je porok razsvitljene modrosti, ki je od nekedaj navdajala ravno 8V. Stolico. qsusoeosos» Eksekutivne dražbe. 29. januarija: 2. Logar iz Velesovega, Ku-šter z Viševka v Kranji. 3. Kozian iz Zelebeja, 3. Kralj iz Prapreč, 3. Starašinič iz Krastača, v Metliki. 1. Peternel iz Davč v Loki. 3. Rese z Brezove Gore, 3. Stoje iz Čelin, 3. Baškove it Dolenjih Škopic, 1. Blatnik iz Št. Primoža, 1. Kranjc z Rake, 1. Semič iz Lameška, 1. Novak iz Cirij; 3. Jurešič iz Cešnice, vsi v Krškem. 3. Pajer iz Dobravice v Kostanjevici. 1. Stradjot iz Neverk v Postojni. l.Selvoin iz Goric v Senožečah, 3. Maček z Iga in Merhar z Broda v Ljubljani. Umrli so: Od 21. do 23. januarija: Jera Zanker, gostinja68 1., za pljučiieo. Marija Debelak, gostinja 47 1 , vsled slabosti. Johana Storle, mestna reva 67 1., za bljuvanjem ki vi. Frančiška Prašek, nadčuv. o. 16 m.,-za su-šico. Marija Bončar, liiš. pos. ž. 31 1., za jetiko. Franc Jer»u, ključ. 3C 1., za vtriplj. Peter Indof, del. 28 1., za jetiko, Loterijske številke 25. januarja. V Trstu: 37, «2, 75, 80, 55. V Li neu: 72, 9, 3, 40, 13. Telegraiične denarne cene 27. januarja. Papirna renta 60.90 — Sreberna rent» 62.25 -Zlata renta 73 80 — 18601etno državno posojilo 112.25 Bankine akcije 787 — Kreditne akcije 219.--Londoi 116.65 — Srebrc 100.— — Ces. kr. cekini 6.55. —2( frankov 9.34. Zbrani zvončki pri altarj i (nekaj v resniei lepega), po trije ali štirje lepo vbrani glasovi, s čedno opravo. En par z osmemi zvoučki 30 mark, s šestimi zvončki 20 mark se dobe pri A. Terletzki in Elbing (2) (Westpreu8sen.) Oroslav Dolenec, svečar v Ljubljani, priporoča svojo mnogovrstno zalogo čisto voščenih sveč, katere lepo, mimo iu počasi gorijo in nič ne kapajo. Pohvalnih pisem imam na razpolaganje, kdor jih hoče videti. Boljši kup ne more nobeden svečar delati. Priporočam se visokočastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom, posebno za SVGOZliCO in zagotavljam, da bom skušal vsakemu d o-bro in hitro postrtči. C3) Prodaja mlina. Prav na lepi priliki v ISačni, fare Ko-panjske se prostovoljno prodaja mlin s 4 tečaji, s hišo v prav dobrem stanu, z lepim za stavljenje nove žage prav pripravnim prostorom. Okrog so goizdi z vsakovrstnim lesom, prav blizo, komaj '/s ure hoda. Kdor želi od tega kaj več izvedeti, naj se osebno ali pismeno oglasi pri Josipu Finku (1) v Mali liačni h. St. 17, pošta Smarija. Dr. Franc Papež, advokat v Ljubljani, (poprej koneipijent pri dr. Moie-tu) ima svojo pisarno v križevniških ulicah 4, v I. nadstropji. (3) h. št 150000000000000000000: V Avstriji, na Nemškim, Franceskem iu Portugalskem vživa vladno varstvo Wilhelmov kricistilni čaj (proti trganju, krču itd.) dobro zimsko zdravilo, edino sredstvo, da se kri seisti. > ) Z dovoljenjem * c. kr. dvorne kancelije s /«W¥WVV< \ < /vvwyvv» * 8 patentom Dokazano | j Nj.~c. kr. vel. ] sklepom od ?. decembra 1858. , pomaga, iz- « ^ rejanju^varo- { vrsten uči- nek. j da gotovo j > proti pona % ^ { \ vano. Dunaj J < > 12. maja « > 1870. 'A* *«**! Ta čaj sčisti ves život; on pieišče vse kote v telesu in odžene vse nečiste in nezdrave rtči iz njega; pomaga gotovo in za zmirom. On pomaga gotov o proti krču, revmalizmu, in enakim, tudi že zastaranim boleznim; tudi prežene hraste, mazulke, gobe in spolske bolezni. Posebno dober je ta čaj pri bolečinah na jetrih in vrancah, proti zlati žii, proti zlatenici, proti bolečinam na živcih, v kitah in členili, v želodcu, proti zapiranju vetrov in vode, in proti epolskim slabostim itd. Tudi škrofeljni in bezgavko se odpravijo, če kdo ta čaj več časa pije, ker vsako zabusauo svar razinoči in na vodo žene. Edino pravega izdeluje Fl'HoeWillicliit; lekar v Neunkirchen, Niederösterreich. En zavoj, v 8 kosov razdeljen, z listkom, kako se mora rabiti, velja 1 gl., za štempelj in zavitek posebej 10 kr. Svarilo. Varovati se je ponarejenih izdelkov, za to se mora zmirom zahtevati „Wilhelmov kričistilni čaj preti krču in trganju." Kajti nekteri skušajo moj čaj ponarejati, pa ne znajo. Dobi so pa ta čaj tudi v teh krajih : ljubiIjana : Peter l.asnik; Borgo: Jos. Bettanini, lekarničar; Bmck na Muri: Albert Langer, lakarničar; Bolcan: F. Waldmüller, lekarničar; . rureck: J. G. Mahl; Belovär: Rud. Svobod«, lekarnar; Celje: Baumbacli-ova lekarna in Franjo Rauscher; Cormons: Hermes Bodolini, lekarničnr; Celovec: Kari Klemenčič; Cortina: A. Cambruzzi; Deutsch- Landsberg: Miiller-jevi dediči; Osek: ). C pl. Dienes lekarničar; Kiirstenfeld: A. Schrükenfnss, lekarničar; Frohnleiten; V. Blnmau