Tržišče s kmetijskimi pridelki
Lelos smo zaznamoTOilii znaten porast potpošnie prebival-etva. Na temolju poda+koT za 10 mesecev cemimo, da bo realna potrošiija prebivaktva večja za pribliino 13 odstotkoT, kar je samo po seb^i pomemiben  uspeh.
Ce je taik položaj, se popolnoma upravičeno vprašamo, od kod pojav, da v velikih niesKh delavci in Tislužbenci opozar-jajo na svoje težave, ki so nastale v družinskih proračunih, in ikje naj jščemo vzrake tem težavam. Predvsem moramo reči, da. take težave so in da so značiilne za velika inesta. Poudariti moraino prav ta>ko, da tudi v teh mestih ni položaj posamcz-nih kategorij mestnega prebivalstva enak. Medtem ko so do-hodki delavcev in usJužbenccv, posebno v nekaterih vejah, znatno porasli, tako da la podražitev, do katere je prišlo, ne prizadeva vseh enaiko, je ipri usltlžbenoih v državui admini-sbraciji dn pri uipokojenoih porast cen na tržišču mesa in živinorejskih   proizvodov   imel   splošno   večji   vipliv.
Upravičeno laliko pni tem zastavimo tudi vprašanje, kako je lahko db tega prišlo? Za ta pojav je več vzrokov: pred-vsem se je lanu zmanjšal sklad živine zaradi pomanjkanja krane, letos pa omogoča obilna lotina znatno povečanje pita-nja in se zato kmetovalci vzdržujejo prodaje živine. Številni izmed njiih so se pojavili tudii kot kupci živine, da bi zaradi pitainja pomnožili število svoje živino. To je nedvoiuno zdrav pojav, k» bo sorazmerno noigio dal rezultatc, posebno ko gre za prašiče in perutnino. V pričakovanju taikega položaja je določil dTužboni plan za letošnje leto nižji dzvoz živine in živiinorejskih proizvodov v Ietošnjem letu v primerjav.i z la.n-skiim letom. Izvoz pa jc presegel plan taiko zaradi ugotfnega položaja na inozemskem tržišču kaikor tudi zaradi sorazmerno mirnega položaja na doraačem trgu z živrao vse do pred dve-ma mesecema. 2^aradi popolincjše slike o Icm položaju naj do-damo, da je imejo vse trgovinsko omrežjt;, ki se ukvarja s tem .prometom, ne" samo ravnodušen odnos do težav, ki so nastale v zvczi s preskrbo z mesom velikih mest, tetnvcč jc začelo celo tekmova^ti v draženju mesa. Tudi organi ljudskih odborov so dolg>o glculali na ta pojav od stra-ni in niso storili nobenih posebnili ukrepov, dbkler javuost ni začela resneje opozarjati na dvig cen in na potrebo po naglem posrcdovanju. Ce želirao v takcni položaju ločiti, ka] je bil neogiben pxoces, kje pa je izostala družljena dntervoncija, tedaj moramo poudariti, da jc do določene podražitve morailo priti, ker se je sklad živine /raanjšal, ker so se znatno povečali ku.pjii skladi, struktura potro&nje pa se na osnovi naraščanja dohod-kov slalno sprominja, in to v smislu večjega povipraševanja po bolj kakovostni hrani in bolj kakovostnem industrijskem blagu (tehuično blago). Dejstvo je, da je pri tcm imel svojo vlogo uvoz in zaostril ta proces. Značilno pa je, da do dviga cen živinorcjs.kim proizvodom in sadju ni prišlo v vseh krajih, nibi v vseh mcstih, temveč predVsem v nekatenih največjdh središčih. To po svoji s<traiii dokazuje, da so brli v mnogiih krajih tržni presežki, ki jih nisnio aktivirali, in zato ni prišlo do enakoraernega gibanja c©n v ^seh krajih, temveč se je dvig cen manifestiral v nokaj centrih, kjer je zadovoljitev potroš-nje odvis.na izključno od dovoza blaga po trgovinskih pod-jetjih. V takem položaju presencča pasivnost trgovinskih organov, in to zbornic in trgovinskih združenj po mestih, kaikor fcu-di drugih organov, k« bi moralii računati s temi pro-blemi v ljudskih odborih. Ni noljcjiega d^voma, da se borijo z vrsto težav, s tehnično zaostalostjo iu pod., dejstvo pa jc, da je imela trgovina letos z&lo stimulativen sistem nagraje-vanja in razdelitve doliodka, da je prišlo do zvišanja plač v trgovJm v povpreeju za več kakor 25 ods+otkov. a da pri tem trgovinske organizacije niso izvedle ustreznih odvajanj v sklade zaradi izbolj.šanja svoje tehnične osnove. Tudii ljudski odbori so itneli letos znatnejša sredstva, toda, kakor kažejo podatki, iz lokalnih sredstev ;je bi-lo najmanj vloženo v trgo-vino, največ pa v razvoj industrije. Porast prometa pa kaže čedalje večjo potrebo po investiranju v trgovino.
Ta pojav še enkrat opozarja na dejstvo, da je mogoče^sta-bilnost tržrišča vzdržati samo s sinhroniziramimi ukrepi in napori vseh organov. Proporce določene v drir/banem planu lnoramo varovati in nadzira<ti izvoz, storki moramo ukrepe za organiziranje sposobnih. dobro opremljenih trgovinskih organizacij, ljiidskini odborom, posebno v velikih mestib, pa postaja trgovina eno izmed osnovnih jx>lj dejavnosti. Zbornite in dxuge organizacije delavcev in uslužbencev v trgoviini so opravičene, če ucinkoviito iu sistematično podpirajo razvoj irgoTine m vplivajo na tok njenega poslovanja, posebno ko je treba posredovati, da se prepreaijo nezaželeni pojavi, kakršen je ta sedaj na tržišču žavime m živinorejskdh prodzTodov.