Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, It. maja 1981 - št. 9 - letnik XXXII
\
Med drugim preberite
•	DRAGE RAZLIKE, str. 2
•	VELIKA ŠOLA BRATSTVA IN ENOTNOSTI, str. 3
•	SMERNICE ZA DELO OSNOVNIH ŠOL V JAVNI RAZPRAVI, str. 4
•	ZA ZMERNEJŠE CENE UČBENIKOV, str. 4
•	KARDELJEVA MISEL O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU str. 5
•	USMERJENO IZOBRAŽEVANJE IN ZAPOSLOVANJE, str. 7
•	NORMATIVI IN MERILA NA PRESKUŠNJI, str. 8
•	ASTRONOMIJA IN ŠOLA, str. 9
Bogastvo Titovih sporočil
Časa ne moreš ustaviti. Čeprav je minilo že leto dni, odkar smo brez tovariša Tita, nam postajata delo in misel tega velikana sveta in Jugoslavije, ustvarjalca in humanista, čedalje bližja in aktualnejša — čedalje bolj naša, sestavni del naše prihodnosti. Zato je Tito z nami in v nas. V vseh 'naših akcijah. Titovo delo je izredno dragoceno; to je vrelec,iz katerega bodo črpali prihodnji rodovi, vodilo na poteh, ko bomo izpolnjevali številne naloge in obveznosti.
Tito se je pogosto srečeval s pionirji in z mladino. Ob vseh teh
srečanjih je poudarjal dve temeljni nalogi mladega rodu: prva je ohranjanje in razvijanje bratstva in enotnosti in jugoslovanske skupnosti, in druga — nenehno učenje in delo — obvladovanje znanosti, tehnike in tehnologije. S temi simboli so bila pretkana vsa Titova dela in vsa njegova neposredna dejavnost. In če obstajajo trajni, vzvišeni in nedotakljivi ideali, ideali svetovnih razsežnosti, potem so to za nas, Jugoslovane, taki ideali bratstvo in enotnost, učenje, delo in ustvarjalnost. Tako kot nas je učil Tito. To so ideali, ki
zagotavljajo naš obstoj, edina pot naše prihodnosti, razvijanje novih in humanejših družbenih odnosov in boljšega življenja.
Zdaj ko smo zašli v težaven položaj in ko so se sovražne in druge sile iz tujine združile s skupinicami nacionalistov in iredentistov na naših tleh, da bi razbile našo enotnost, postajajo Titova sporočila čedalje bolj aktualna in pomembna.
Prosvetni delavci — inženirji človeških duš, kot jih imenuje Lenin, imajo velikansko odgovornost in veliko obveznosti pri razvijanju bratstva in enotnosti,
učenja, dela in ustvarjalnosti mladine. Njihove naloge so številne in zahtevne.
Razvijanje bratstva in enotnosti pomeni v vseh akcijah oblikovanje zavesti o enakopravnosti in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti, oblikovanje približno enakih odgovornosti vseh za našo skupnost, uveljavljanje vseh kulturnih, prosvetnih, zgodovinskih in drugih vrednot naših narodov in narodnosti, ki nas zbližujejo in združujejo. To pomeni nadaljnje ustvarjanje samoupravnih demokratičnih odnosov in uveljavljanje človekove osebnosti v združenem delu in družbi. Bratstvo in enotnost pomenita naš odgovoren in ustvarjalen odnos do dela in delovnih sredstev, našo pravico, pa tudi obveznost, da z delom in ustvarjalnostjo kujemo svojo prihodnost. V vse to se vključuje jugoslovanska ekonomska,družbena ali drugačna solidarnost, ne pa socialna, temveč solidarnost, ki odpira možnosti razvoja in lastne odgovornosti. V naših razmerah pojmujemo bratstvo in enotnost kot internacionalizem in solidarnost z vsemi ljudstvi sveta, ki si prizadevajo in se zavzemajo za enakopravne odnose, mir, svobodo in sožitje človeštva. To je naša politika neuvrščenosti.
Prav na temeljih bratstva in i enotnosti, enakopravnosti vseh I narodov in narodnosti in enake odgovornosti vseh za našo skupnost temelji jugoslovansko socialistično domoljubje.
Jugoslovansko socialistično domoljubje ni in ne more biti nekaj abstraktnega in nadnacionalnega. Stkano je iz delčkov in prvin vseh naših narodov in družbenih plasti. Vse kulturno bogastvo, ki krepi kohezivno moč naše družbe, sestavlja jugoslovansko kulturopprenašanje le-te na mladi rod in njeno ohranjanje pa je jugoslovansko socialistično domoljubje.
Prosvetni delavci morajo že glede na svoje poslanstvo pri svojem delu, pouku, svobodnih dejavnostih ter v vsem življenju in delu šole razvijati bratstvo in enotnost, ljubezen do skupnosti in domovine. Mladi rod morajo opozarjati na vse družbene pojave, predvsem pa na tiste elemente pri nas in v tu jini, ki želijo razbiti, oslabiti in ogroziti naše in Titove pridobitve. Treba je odkrito povedati: naš mladi rod se ne sme vzgajati in učiti iz učbenikov in priročnikov, ki v izkriv-
ljeni podobi prikazujejo naš družbeni red in poveličujejo družbeno ureditev druge dežele. Naša družba mora voditi enotno in organizirano kadrovsko politiko v izobraževanju. Ta politika pa pomeni dogovorjena in enotna merila pri izbiri in šolanju prosvetnih delavcev.
Mladi rod lahko vzgajajo in izobražujejo le učitelji, ki so idejno neoporečni ter strokovno in pedagoško vsestransko izobraževalni V šolah ne srne biti prostora za učitelje, ki so se morali zagovarjati zaradi nacionalizma in liberalizma, ali za tiste, ki so rušili bratstvo in enotnost in našo skupnost. Z naših šol in fakultet se morajo umakniti vsi, ki nasprotujejo naši enotnosti in socialističnemu samoupravnemu razvoju naše družbe. Tudi mladina mora povedati o tem svoje mnenje. Le tako bomo zagotovili vzgojo mladega rodu po Titovih sporočilih.
Delovna vzgoja mladih je pogoj za hitrejši, bolj vsestranski in kakovostnejši razvoj naše družbe. Vsi moramo nenehno skrbeti za obvladovanje tehnike in tehnologije, povečanje produktivnosti in izboljšanje organizacije dela. Prvine za to bi moral ustvariti celoten vzgojno-izobraževalni sistem. Pri dozdajšnjem delu pa jih nismo dovolj razvijali in bogatili niti s programi in vsebino niti z organizacijo šolskega dela. Raziskovalci pedagoškega področja bi se morali ukvarjati s temi vprašanji bolj načrtno in preudarno, bolj določno in ustvarjalno. Razvijati je treba pojmovanje, da se morajo napredek, svoboda in življenjska raven našega človeka potrjevati v združenem delu in da se po delu ocenjuje tudi njegov prispevek.
Odgovorno in ustvarjalno delo, budno varovanje naše neodvisnosti in skupnosti, razvijanje in ohranjanje bratstva in enotnosti morajo postati naša temeljna vodila.
Tudi zdaj, ko obujamo spomin na žalostni dogodek — smrt tovariša Tita, se zaobljubljamo, da bomo ohranjali, razvijali in nadalje bogatili njegova sporočila. Zaobljubljamo se, da bomo v kakršnemkoli položaju ohranjali jugoslovansko skupnost, bratstvo in enotnost ter se boj vali proti vsem, ki jo namera/ajo ogroziti. To dolgujemo tov! nšu Titu, mlademu rodu ter v em našim narodom in narodnostim.
VAŠKO RAIČEVIČ
Ocena priprav in možnosti
S seje Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo
Ko je Skupščina SR Slovenije lani razpravljala o pripravah na uvajanje usmerjenega izobraževanja, je naročila izvršnemu svetu skupščine SRS, naj v maju 1981 spet pripravi poročilo o tem, kako potekajo zadnje priprave na uvajanje novih vzgojno-izobraževalnih programov, kako se uveljavljajo novi družbeno-gospodarski odnosi, kako se pri vpisu v šole usklajajo želje kandidatov s potrebami združenega dela ter koliko so v šolah in v vsem združenem delu zagotovljene potrebne možnosti za uresničevanje celotne zasnove usmerjenega izobraževalca.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo se je pri pripravi tega poročila oprl na podatke posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije ter Zavoda SRS za šolstvo. Prva razprava o osnutku poročila, ki je bila dne 23.4.' 1981 na seji republiškega komiteja, je dopolnila poročilo ter ponovno ocenila, ali so končane vse potrebne priprave in zagotavljanje možnosti za uspešno uresničevanje usmerjenega izobraževanja. Ko bo Skupščina SRS v kratkem razpravljala o tem poročilu, bo bržkone prav tako kritična in konkretna. Stvarna ocena priprav namrečlahko še pravočasno opozori na to ali ono nerešeno vprašanje in nalogo, ki smo jo sicer predvideli v akcijskem načrtu za uvajanje usmerjenega izobraževanja ali pa smo jo morda celo spregledali.
kažejo, da se bomo pri vpisu približali zaželenemu razmerju 70:30 v korist proizvodnih usmeritev, čeprav ne gre brez težav. Razprava na seji je opozorila, da je vpis odraslih v prve letnike mnogo manjši kot smo pričakovali. V srednjem izobraževanju je bil že sam obseg razpisa manjši od resničnih potreb — kljub dogovorjenim družbeno-političnim stališčem. Do zdaj zbrani podatki o vpisu zaposlenih v srednje izobraževanje bi napovedovali zaton izobraževanja ob delu in iz dela, če bi bili dokončani. Tako kot v nekaterih drugih republikah se tudi pri nas kritične pripombe ustavljajo pri dveh enakih ključnih nalogah usmerjenega izobraževanja —,pri usklajevanju izobraževanja s potrebami družbenega razvoja ter pri uveljavljanju izobraževanja ob delu in iz dela kot enakopravnih in enakovrednih poti do strokovne izobrazbe.
Za uveljavljanje novih druž-beno-gospodarskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja so se uporabniki in izvajalci izobraževanja povezali v posebne izobraževalne skupnosti. Zdaj deluje 18 teh skupnosti, 14 na področju gospodarstva in 4 na področju družbenih dejavnosti. Največja je posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo in kovinarstvo, ki združuje v 534 organizadjah 99 tisoč zaposlenih; najmanjša je posebna izobraževalna skupnost za kulturo, ki vključuje v 131 organizacijah samo 3600 delavcev. Posebne izobraževalne skupnosti še ni. za naravoslovno-matematično usmeritev in za osebne storitve; denar za to dejavnost zagotavlja Izobraževalna skupnost Slovenije iz skupnih sredstev.
Poročilo republiškega komiteja navaja med strokovnimi pripravami, da so vsi vzgojno-izo-braževalni programi srednjega usmerjenega izobraževanja že sprejeti. Skupno je pripravljenih 25 skrajšanih programov, 67 programov srednjega izobraževanja in 6 nadaljevalnih programov — vseh je torej 98 z 214 smermi. Srednje šole so seznanjene z novimi programi, ki jih bodo izvajale, do konca junija pa bodo programi tudi objavljeni. Pospešeno poteka hkrati tudi usposabljanje učiteljev, ki bodo poučevali po novih programih. Tudi večina novih učbenikov za prvi letnik srednjega izobraževanja — 18 od 20 — bo septembra že na voljo.
Čeprav je s srednjeročnim načrtom dogovorjeno, da bodo uporabniki združili za usmerjeno izobraževanje v letih 1981-1985 več kot 18 milijard dinarjev (po cenah iz leta 1980), so posamezni razpravljala na seji republiškega komiteja opozorili, da gmotne možnosti za uresničevanje usmerjenega izobraževanja niso obetavne. Podražitve so zmanjšale vrednost že odobrenega denarja za posodabljanje učilnic in delavnic. Nekaterim posebnim izobraževalnim skupnostim denar ne doteka tako, kot je predvideno. Osebni dohodki prosvetnih delavcev zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih.
Preoblikovanje šolske mreže, priprava srednjeročnega načrta za izobraževanje kadrov po ugotovljenih potrebah združenega dela in uskladitev vpisa učencev in študentov s temi načrti in potre bami — vse to sodi med temeljne priprave na usmerjeno izobraževanje. Letošnji podatki
Drage razlike
Predsedstvo zvezne konference SZDL o dosežkih reforme srednjega izobraževanja s
Za nami je bogato in razgibano obdobje preobrazbe srednje šole. Odpravljanje ostankov starega sistema so spremljala tudi prizadevanja, da bi med republikami in pokrajinama ob ohranjenih specifičnostih dosegli višjo stopnjo skupnega na enotnih temeljih samoupravnega socialističnega razvoja. Čeprav je bilo precej preskušanja in sprotnega popravljanja, pa se je pokazalo, da je treba še bolj osvetliti dosežke in težave ter opredeliti nove naloge v samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Prav zaradi tega je odbor za izobraževanje pri sekciji za izobraževanje, znanost kulturo in telesno kulturo zvezne-konference SZDL uvrstil ta vprašanja na dnevni red.
kušnje obetajo, da jih bomo reševali po mirnejši poti in bolj poglobljeno.
Z DOGOVARJANJEM DO BOLJŠIH REŠITEV
V razmeroma kratkem času so zaživeli novi programi, za učbenike je narejeno več kot je bilo prej v desetih letih, izoblikovana je nova šolska mreža, postopoma pa se povečuje tudi zanimanje mladih za proizvodne poklice. Vsi ti dosežki pa še ne pomenijo, da bi si smeli oddahniti, temveč hkrati opozarjajo na nova vprašanja in nadaljnje naloge.
Izobraževanje se je do zdaj preoblikovalo v glavnem samo v šoli, čeprav je njegova reforma vsebinsko povezana s krepitvijo materialne proizvodnje. O povezovanju izobraževanja in združenega dela še zmeraj pričajo zgolj posamezni zgledi. Pravijo tudi, da so dosežki svobodne menjave dela šele začetniški. Nekatere tovarne spet odpirajo šole — to pa opozarja, da izobraževanje še nima tiste vloge, ki bi jo moralo imeti kot del združenega dela. Usposabljanje za proizvodne poklice je spet po-
stalo nikogaršnja zadeva. Programi za prvo in drugo stopnjo strokovne izobrazbe vodijo bolj k nadaljnjemu šolanju, kot pa k delu in nalogam v proizvodnji. Poklicno usmerjanje učencev je za zdaj bolj obveščanje kot pa resnično usmerjanje. Izbirni pouk je v sistemu črtan — učenci ga imajo v drugem razredu, pri vpisu v tretji razred, pa je videti, kot da ga ne bi nikdar imeli. Ni stvarno pričakovati, da bodo vsi, ki se pripravljajo za prvi poklic tudi končali skupno osnovo. Nujno je torej, da »vrnemo« to osnovo spet v višje razrede osnovne šole.
Razdrobljeni programi imajo veliko posledic:	nesmotrno
usposabljanje učiteljev, drage učbenike in nestvarno šolsko mrežo. Programi so razvejeni in jih je težko povezovati s programi višjih šol in fakultet. Na rešitev čakajo tudi druga vprašanja, toda dosedanji dosežki in iz-
Oba pomembna dokumenta, ki smo ju dobili — Družbeni dogovor o enotnih osnovah za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe in Dogovor socialističnih republik in pokrajin o skupnih osnovah sistema vzgoje in izobraževanja — pomenita programa, pri katerih bomo morali sodelovati bolj zavzeto kot doslej, če ju bomo hoteli uresničiti.
Dogovori, ki so nastajali več let, so prinesli tudi nekaj izkušenj. Pokazalo se je, da'so nekatere razlike nujne in zakonite, druge pa umetne in izmišljene zaradi verodostojnosti. Zdaj ugotavljajo, da nekatere poteze v reformi republik in pokrajin niso bile časovno usklajene. Ponekod so začeli reformirati srednjo šolo, še preden so bili sklepi X. kongresa ZKJ določno opredeljeni. Vsak je reševal zadeve po svoje, to pa je kasneje oteževalo dogovarjanje. Številne razlike v reševanju so nastale tudi zaradi različnih metodoloških prijemov, ki jih je v zadnjem času čedalje več. V nekaterih re-
Sporazumno k ustreznejšemu vrednotenju učiteljevega dela
Želja po starem se le počasi umika novemu
Razprava na seji je opozorila, da s pripravami na proizvodno delo in delovno prakso v nekaterih OZD zamujajo. Samoupravni organi teh organizacij bi morali preveriti, kako potekajo priprave in ali so inštruktorji že usposobljeni za nove naloge. Posebne izobraževalne skupnosti bi morale pregledati, kako poteka dogovarjanje med uporabniki in izvajalci izobraževanja pri skupnih nalogah. Vzgojno-izobraže-valne organizacije pa bodo morale čimprej uskladiti samoupravne akte in samoupravno organiziranost z zakonom o usmerjenem izobraževanju.
Že zdaj moramo misliti tudi na to, kako bomo metodološko spremljali uresničevanje usmerjenega izobraževanja in kako bomo v praksi preverjali, koliko z novimi programi, z novo samoupravno organiziranostjo in drugimi sistemskimi ukrepi uresničujemo dogovorjene naloge in tudi resnično dosegamo cilje reforme.
J, V.
Najbrž ni delovne organizacije in kolektiva, kjer ne bi bilo nagrajevanje, ki ne temelji na strokovno izoblikovanem sistemu delitve osebnih dohodkov, tisti kamen, ob katerem se krhajo medsebojni odnosi ter rojevajo nasprotja in spori.
Taka neskladja naj bi reševali ustrezno izoblikovani sporazumi, npr. samoupravni sporazum o skupnih merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah, ki naj bi zagotovil uresničevanje temeljnega načela nagrajevanja po delu: za približno enako delo, približno enak osebni dohodek.
Javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma za osnovne šole je končana. V njej je sodelovala približno tretjina šol, ena občinska izobraževalna skupnost in več občinskih sini-kalnih svetov in pododborov. Ugotovitve razprave bo natančneje razčlenila skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja za osnovne šole in najpomembnejše pripombe tudi upoštevala pri pripravi predloga novega sporazuma. O tem, kaj je pokazala javna razprava, so govorili tudi na razširjeni seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti (letošnjega 20. aprila). Ugotavljali so, da so prosvetni delavci razpravljali o osnutku sporazuma v šolah in okoljih, kjer delujejo, zavzeto in z željo, da bi osnutek karseda izboljšali. Razumljivo je, da so zbudili največ pripomb (pa tudi nezadovoljstva) členi, ki obravnavajo oblikovanje osebnega dohodka in vrednotenje delovnih nalog; ponekod so učitelji nasprotovali njihovi razvrstitvi glede na zahtevnost in sestavljenost vrednotenja, strukturiranost dela z učenci, raznolikost dela itn.
Največ pozornosti so namenili v javni razpravi 34. členu, v katerem je zapisano, da so delovni dosežki neposredno ppvezani z znanjem, ki si ga je pridobil delavec. Po tem členu je izobrazba opredeljena kot eden od elementov, ki sestavljajo osnovo osebnega dohodka; to pomeni, da bo osnova učiteljevega osebnega dohodka različna in odvisna od stopnje njegove izobrazbe. Tisti, ki se za tako različico niso ogre-
vali, so poslali vprašanja družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Ker je ustavno sodišče o podobnih določbah v samoupravnih aktih že odločilo, družbeni pravobranilci menijo, da 34. člen osnutka ni v nasprotju z ustavo. Razpravljati pa je mogoče o številu točk za posamezno stopnjo izobrazbe in razmerju,-seveda na podlagi utemeljitev.
Pravobranilci samoupravljanja tudi menijo, da je tako razlikovanje osnove osebnega dohodka nujno zlasti v šolstvu in drugih dejavnostih, kjer ni mogoče povsem objektivizirati meril za delitev osebnih dohodkov po količini in kakovosti. V takšnih dejavnostih je primerno, da oblikujejo del dohodka na stvarni postavki, da daje daljši študij (torej višja stopnja izobrazbe) praviloma podlago za uspešnejše delo. V razpravi na seji pa se je pokazalo, da bo treba proučiti predlog o vrednotenju posameznih stopenj izobrazbe in zmanjšati razlike.
V nasprotju z ustavo pa bi bil sistem, po katerem bi bila izobrazba edino merilo za delitev osebnega dohodka, saj vemo, da so tudi učitelji z enako izobrazbo različno uspešni pri delu, ker niso vsi enako prizadevni, imajo različne delovne izkušnje, delajo v različnih razmerah itn. Zato so na seji izvršnega odbora poudarili, da je to določilo v resnici spodbuda za izboljšanje izobrazbene sestave v šolstvu, pa tudi izkušnje so pokazale, da izobrazba pripomore k bolj kakovostnemu opravljanju dela. Napačno pa je seveda mnenje, da ima lahko nekdo (s točkami) vnaprej zagotovljen osebni dohodek, pa čeprav ni opravljal svojega dela tako, kot bi bilo treba. Se vedno je namreč slutiti željo po ohranjanju starega načina vrednotenja dela, vnaprej določenem številu točk, preračunanih v osebni dohodek. Zadeve se zapletajo tudi pri izračunavanju obsega del, saj so po mnenju učiteljev nekatere naloge (poprave, nastopi itn.) premalo ovrednotene.
Očitno je, da izvira veliko nesoglasij iz preslabe strokovne razlage nekaterih zadev, pa tudi iz ustaljene prakse, da šola dobi določeno vsoto denarja vnaprej — ne glede na program, ki ga opravi — in kakovost, ki jo pri svojem delu doseže. Zadeve je
torej mogoče posplošiti: zdaj imamo enako nagrajevanje za različno opravljeno delo učiteljev in enako vsoto denarja za šole različnih kakovosti. Izjema so celodnevne šole, kjer dobivajo učitelji dodatno 25 % več denarja kot tisti, ki delajo v šolah s poldnevnim poukom. Tudi pri ocenjevanju dela teh šol naj bi obveljalo načelo: plačilo mora temeljiti na opravljenem programu. Napake, podedovane iz preteklosti, je treba začeti torej čimbolj stvarno in življenjsko reševati. Tudi s sporazumi. MARJANA KUNEJ
publikah čakajo na sogla5) drugod prehitevajo dogovi1' ^ Tudi metodologija za določa1’ profilov kadrov ni niti pribli2' enaka. Tako se.na primer štev' v( profilov v posameznih stroka!1 sli republikah in pokrajinah ^ ^ precej razlikuje in ne izvira iz11 litve dela na teh območjih- K lesno-predelovalni industriji nJ‘ takih profilov od 4—23, v t(( 'jr, vinski stroki od 1—9, v gostih 'a od 6—15, v grafični od 6—18’( Ce‘ Ponekod traja izobraževanje1^ tretji stopnji leto dni po skuf Pr osnovi, ponekod pa nekaj mes cev. V kmetijski in grafični stf° se pojavljajo isti poklici ponek »a na četrti, drugod pa na tre«’ stopnji. Nepotrebni razločki”^ stajajo tudi pri usposablja” V učiteljev, organiziranju strok( nih služb in merilih za vpis 1
Tudi poleg posebnih značil” sti gospodarskega razvoja ji-' liko skupnih interesov, ki tei nove dogovore. Na primer: ■ naravoslovno-matematično ,§i tehnično-proizvodno podro11 je mogoče narediti skupne uč| 1 nike. Za zdaj so učbeniki * S precej »pestri«, in ker izhajaj’ || majhnih nakladah, tudi dri § Nekatere tudi uvažamo in zato v njih nujno tuja ideologija. T pri tem nismo bili dosledni: prav dogovor o skupnih pro mih še ni bil končan, smo se čeli dogovarjati o skupnih uel nikih — torej o zadevi, ki bi P rala temeljiti na skupnem PI'l gramu. Če želimo začeto h uspešno končati, bo potre! več pobud inodprtosti — vs Med temi nalogami so najl membnejše: utrjevanje skl nega jedra za predšolsko osnovno izobraževanje in skal temelji, sprejem nomenklat1' poklicev, dogovor o skup' osnovah sistema vzgoje in 1 braževanja, sodelovanje pri dajanju učbenikov itn.
Povsod v republikah in pol jinah skrbno pregledujejo iz* nje, ki so si jih pridobili pri formi, in dosežke pri uresniči nju skupnih interesov na (j dročju vzgoje in izobraževal^ Predsedstvo zvezne konfete! | SZDL bo obravnavalo to pfl blematiko še letošnjega sept£ | bra ali oktobra.
MOMČILO PARAUŠIČ
Predvidene spremembe o delovnem času
d
Zakon o delovnih razmerjih, sprejet decembra 1977, bo predvidoma v nekaterih določbah spremenjen in dopolnjen.
Pri urejanju pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju ter pri praktičnem izvajanju zakona o delovnih razmerjih je namreč nastalo nekaj vprašanj, ki terjajo prilagoditev zakona resničnim razmeram in potrebam. Tako bo treba po zakonu o usmerjenem izobraževanju urediti pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu in iz dela. Nadaljnje dopolnitve zakona so predvidene zato, da bi zagotovili humanizacijo dela in večjo socialno varnost delavcev. Prizadevanja za večjo produktivnost dela in za bolj smotrno zaposlovanje pa terjajo spremembo določb o prerazporejanju delavca iz enega kraja v drug kraj, o začasnem prerazporejanju iz ene temeljne organizacije v drugo v isti delovni organizaciji in o razporejanju delovnega časa. Razporeditev delovnega časa učiteljev je aktualna tudi zaradi obsega dela, kakor ga opredeljuje osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah. Učitelji dosegajo in tudi presegajo 2184 delovnih ur na leto, vendar njihova poprečna tedenska delovna obveznost med letom ni enaka, saj je v obdobju, ko je pouk,
večja med polletnim in leti”J* počitnicami pa manjša. Zat° 7 treba posebej opozoriti na te l>
je v tezah za zakon o sprefl”
| ?
bah in dopolnitvah zakona o lovnih razmerjih predlagana” P sprememba 66. člena, ki naj!” n glasil:	j
■ iVt'
»Če zahteva narava dejav” P
sti, ki jo opravlja temeljna nizacija ali če to zahteva nat'5 določenih del oziroma naW temeljni organizaciji zaradi p ganizacije dela, boljše izkoč P nosti delovnih sredstev, ri£ nalnejše izrabe delovnega §
odvisnosti opravljanja določ”! P
del oziroma nalog od predf1’ ■ nih rokov in zaradi poda” * drugih primerov, določena1 t
samoupravnem splošnem
a!
je lahko delovni čas pod 1 ki jih določata zakon in sai”1 j pravni splošni akt, med m' neenakomerno razporejen- l
V primerih iz prejšnjega 1 upošteva 42-urni *
stavka se
lovni teden kot poprečna lovna obveznost posameri' delavca za obdobje, ki ga d° samoupravni splošni akt, del” * teden pa tudi v teh primeri” sme trajati manj kot pet dela' dni.«	.	J|
Takšna zakonska oprede‘ neenakomerno razporeja” delovnega časa bi docela as: zala specifičnosti šolskega \ darja in tudi omogočila na”1 vanje učiteljevega dela sklad , J naravo dejavnosti.
METKA REČNIK
^Mrovec
Velika šola bratstva in enotnosti
“Od tu, iz tega doma bosta izžarevala bratstvo in enotnost...« Josip Broz Tito, 1972
ji in
i Malokdo je poznal zagorsko “»co Kumrovec in ni jih veliko ‘1 'so/o, da je sploh kje tak kraj. ^ as> kakršnih je še veliko v rev-.eni zagorskem koncu. Nastala ■’ rasla in živela med živo pisa-,lnii polji, obdana s kostelskimi ,nbi in Slovenskimi goricami, na ^ *aterih se rišejo bele fasade ' Cerkvenih zvonikov in starih : r(lnjav, veličastnih prič viharne ^ Oteklosti Titovega kraja.
" Tu, na meji med Hrvaško in r° ‘ovenijo, šestdeset kilometrov Zagreba, v tipični zagorski r£ yajini, je zrasel Kumrovec, ki se 11 £ Zapisal v zgodovino kot rojstni 1(1 '““Z največjega sina naše dežele, c eHkana svetovne zgodovine — JOSIPA BROZA TITA.
Tu sta ded in babica Josipa
znal ustvarjati tako politiko, s katero smo ohranili svobodo, vodje dežele socializma leninskega kova, barda samoupravljanja in neuvrščenosti, diplomata, ki ga je zmeraj občudoval ves pošteni svet, ki so ga ljubili vsi narodi in vsi ljudje sveta, prijatelja ljudstev in držav, državljana sveta, ki je daroval za svobodo ljudi svoje znanje in razumevanje, svoje življenje revolucionarja...
Tu, v tej hiši Brozovih, v Kumrovcu zagorskem, hrvaškem in jugoslovanskem, se je rodil in preživljal svoje otroštvo naš Tito. V to hišo, v Titov dom, pa prihajajo milijoni, da bi spoznali Titov kraj, Brozovo hišo, zibelko in starinsko pohištvo, da bi podoživeli zaustavljeni čas in tako pokazali,
enotnosti učili ljubezni in zvestobe Titovemu delu, da bi zajemali iz nauka resničnega življenja delavskega vodjejčloveka iz ljudstva, komunista.	»
In' Titov Kumrovec odpira vrata vsem, obiskovalca pričaka z zagorsko dobrodošlico, s kruhom in soljo, s stiskom roke in z resnico o Titu.
i Rojstna hiša tovariša Tita in kip»Vojskovodja«,delo Antuna Augu-ptinčica
_ pm borcev NOB in jugoslovanske mladine je priljubljeno zbirališče ''•Ujonov Jugoslovanov
O
°r°Za Tita, Martin in Ana, zgra-‘hla leta 1860 za tedanje čase ve-■A !*o hišo," v kateri sta potem živela , ,0sipov oče Franjo in mati Marija :I# kjer se je 7. maja 1892 rodil 10 lOsip BROZ, v svetu znan pod °’ Zenoni TITO.
flI 7« se je, kot je pripovedoval 0l‘‘l°, težko živelo, »velikokrat je ‘Zmanjkovalo celo kruha; zato je i ^orala mati, da bi prav porazde-I l‘a Zalogo, zaklepati shrambo, v |Vlj kc“eri je bil kruh ...«
A Tu je vzgajala Josipova mati if i sVoje številne otroke.
'°l »Nam, otrokom, je vcepila P°štenje, s katerim bi se moral rlS Ponašati vsak človek,«pravi Tito. sj	Z tej hiši se je začela dolga, bo-
c* ?,ata, težka in slavna življenjska P01 zagorskega dečka, delavca If' k°vinarja,sindikalnega aktivista,
i Atenca Leninovega oktobra, ko-I ^unista, bojevnika za pravice de-a . ^Vcev in kmetov, partijskega de-
i “vca, slovečega sekretarja Partije
"J ^Zagrebu, pogumnega jetnika, e' je pred buržoaznim sodiščem i Prknal samo sodišče svoje Parti-
11!/’ kaznjenca in marljivega štu-1 fenta »rdečih univerz«, sekre-apa Komunistične partije Jugo-avije, ki ni priznaval 'pravice
v°denja tistemu, ki je ukazoval iz W ‘njine in kabineta, organizatorja šnane Pete deželne, analitika strnkture sodobnega kapitalistič-njSa sveta, v katerem se je ražra-s °v ZT> fašizma do največjih raz-eznosti, vodje upora in revoluci-. j e> komandanta osvobodilne voj-/■ i * * * v mračni Evropi, ustanovite-df h skuPŠčine nove republike na a r °alkanu, snovalca zamisli o brat-stVu in enotnosti, zmagovalca Zmagovalci, vizionarja, ki je
svoji lepoti ter ga pospremi z Željo, naj se spet vrne v dolino Sotle, v Titov kraj.
Učenci osnovne šole Maršal Tito v Kumrovcu imajo velikokrat goste. Lani so jih imeli okrog pet tisoč. Od vsepovsod prihajajo. Šola jim odpira svoje prostore, učitelji in učenci razkazujejo svoje dosežke, prizadevajo si ne-
Nikdar nisem pozabil otroštva, ki sem ga preživel tukaj. Rad bi rekel samo tole: naj bodo ti mladi rodovi, ki zdaj odraščajo, vzgojeni v novem duhu in v duhu slavnega narodnoosvobodilnega boja, v katerem so umirali najboljši sinovi naših narodov, da bi bili novi rodovi boljši. Naj bo ta boj vsem v poduk, kako je treba ljubiti svojo domovino in kako se je treba zanjo bojevati. Vi, otroci, pa se učite in bodite marljivi!
TITO
kako zelo ljubijo in cenijo Tita, kako spoštujejo njegove zamisli in vizijo o humanem svetu.
VSAKO LETO —
POL MILIJONA OBISKOVALCEV
Titov Kumrovec — to je živa zgodovina.
Titov Kumrovec — to je spominsko območje, spominski park, ki ga sestavljajo: stara vas Kumrovec z rojstno hišo tovariša Tita, Dom borcev NOB in jugoslovanske mladine, igrišča in objekti za šport in. rekreacijo, organizacijo skupnih zadev. Dodajmo še Politično šolo ZKJ Josip Broz Tito, osnovno šolo Maršal Tito, šolo —spomenik, v kateri je Josip Broz od 1900 do 1905 obiskoval nižjo ljudsko šolo, čudovito okolico, čedalje več objektov družbenega standarda — pa bomo razumeli, kaj je Kumrovec dandanes in zakaj privablja na milijone Jugoslovanov in tujih turistov,
Nikola Filko, direktor spominskega parka v Kumrovcu, pravi, da obišče Kumrovec vsako leto okrog petsto tisoč ljudi, sedemdeset odstotkov od teh je učencev, pionirjev in mladine, ki pridejo v ta kraj, da bi podoživeli Titovo otroštvo, da bi zaslutili čas, ko je začel Tito svojo življenjsko pot.
To pomeni: vsak dan poprečno tisoč učencev iz Skopja in Ohrida, iz Prištine in Kumanova, iz Niša in Subotice, iz Bosne in Slovenije, iz Črne gore in Vojvodine, iz Hrvaške in Srbije, iz velikih mestnih središč in majhnih vaških šol. Vsak dan jih pride za veliko šolo, da bi se v veliki šoli bratstva in
Kolone učencev, delavcev, vojakov in ljudstev stopajo po stezah kumrovških, v tihoti se pomikajo po starinskih sobah Titove hiše, se zaustavljajo pred Au-guštinčičevim kipom »Vojskovodje«, zasajajo 88 dreves za Tita, otroške roke zapisujejo v knjigo vtisov besede ljubezni in spoštovanja, pred kip polagajo sveže rože za Tita, rdeče kot zastava, pod katero nas je vodil. Otroci hodijo po poteh Josipa Broza, si ogledujejo veličastno poslopje doma borcev NOB in jugoslovanske mladine, v katerem deluje Politična šola ZKJ Josip Broz Tito, radovedni pogledi tavajo po zelenih gričih Titovega kraja in se zaustavljajo na velikih gradbiščih in cestah; kupujejo spominke in prospekte, razglednice in značke, gledajo filme o Titu in Kumrovcu, se bratijo z otroki Titove vasi, fotografirajo, da bi ohranili ljub spomin, in ko odhajajo, vedo, da bodo vsaj še enkrat prišli, morda kot srednješolci, študenti, ogledniki, športniki, nosilci štafete mladosti, kot vojaki ali graditelji Otroškega vodnjaka, ki bo živ mozaik ljubezni otrok sveta do Tita in Jugoslavije .. .
Prihajajo milijoni — v Titov Kumrovec.
Prihajajo — vodi jih ljubezen.
Prihajajo —da bi obiskali prijatelja, da bi si pričarali otroštvo Josipa Broza.
Prihajajo — zaradi bratstva, enotnosti in idealov, izpisanih na Titovi zastavi humanosti.
V Kumrovcu je nenehno pouk. V veliki šoli bratstva in enotnosti se sestajajo jugoslovanski otroci, zbira jih Tito, povezuje jih ljubezen do njega. Kumrovec pa gostoljubno pričaka vsakogar v vsej
nehno izboljševati svoje delo in kar najbolje opravljati vlogo šole — spomenika, ki ima srečo, da je v Titovi vasi in se imenuje po Titu.
Kmalu, ob slovesnosti, ob 40. letnici vstaje in revolucije ter proslavi dneva borca, bo odprt še en zanimiv objekt: poslopje nižje ljudske šole, ki jo je obiskoval Josip Broz. Šola je že obnovljena in vse je pripravljeno: zbrano je staro šolsko pohištvo iz začetka tega stoletja, spomenica šole z zapisi iz časov, ko je bil Tito v ku-mrovški šoli še učenec, učbeniki in drugi predmeti.
Spominski park, Dom borcev NOB in mladine, novo poslopje Politične šole ZKJ Josip Broz Tito, ki bo kmalu dokončano, šola — spomenik, v katero je hodil Tito, številni gostinski, športno rekreacijski in drugi objekti v Kumrovcu, Tuheljskih Toplicah in drugih okoliških krajih —za ogled vsega tega in obisk v Titovem rojstnem kraju bo potrebno več časa, več načrtovanih priprav in organizacije.
Kumrovec — ta velika šola bratstva in enotnosti postaja iz dneva v dan bolj privlačna, ponuja čedalje več vsebine in lepote, vse to ptfpovezujeta veliko Titovo ime in ljubezen do njega.
Iz Titovega Kumrovca izžarevata bratstvo in enotnost — tako kot je to napovedal Tito tedaj, ko so položili temeljni kamen za Dom borcev NOB in jugoslovanske mladine leta 1972.
Izžarevata in učita — tako kot nas je učil Tito in nas uči njegova misel zdaj in kot nas bo učila jutri in — zmeraj.
Besedilo:
DORDE DURIC Fotografije:
FRANJO MEDAR
Poslonie v katerem je obiskoval tovariš Tito nižjo ljudsko šolo
Bela marmornata plošča, na kateri je zapisano: Josip Broz Tito, 1892—1980
V Hiši cvetja
Osnovna šola »Maršal Tito«, kamor se rado vrača na tisoče učencev iz vse dežele
Enako mislijo in občutijo vsi, ki se pomikajo v tej dolgi vrsti: starši in otroci, učenci in učitelji, delavci in kmetje, fantje, ki so se šele privadili sivo zelenih uniform, Titovi soborci.. .
Mimo Titove večne hiše so šli štirje letni časi. Na koledarju so se izmenjavali delovni in prosti dnevi, navadni in tisti, natisnjeni z rdečo barvo, v katerih je bila Jugoslavija usodno povezana s Titom.
Spomin seže v 4. julij 1941, ko je Politbiro CK KPJ sprejel zgodovinski sklep o začetku oboroženega boja. Užice, Cetinje, Drvar, Lika, Gorski Kotor.. . ognji vstaje, prve stopinje svobodne domovine. Bihač, leta 1942, kamor so prišli neustrašni in neutrudni zgodovinski potniki na ustanovno skupščino AVNOJ. Pa Jajce pod naltjjj nemških letal 28. in 29. novembra 1943, kjer je 142 delegatov izpovedalo, voljo ljudstva, da želi živeti skupaj in svobodno, in s tem postavilo temelje bratske skupnosti enakopravnih narodov — nove Jugoslavije. Rudo, 21. decembra 1941, kjer se je rodila prva proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada . . . Zgodovinska petdeseta leta, v katerih je zaživelo socialistično samoupravljanje.
Takih pomembnih datumov je še veliko. Titova Jugoslavija je nastajala desetletja, nenehno, dan za dnem, v vojni in miru. In tako je še zdaj. Jugoslavija gre po Titovi poti. Tito živi v prizadevanjih in v globoki hvaležnosti Jugoslovanov.
Kraj, kjer je tovariš Tito dolgo prebival in delal, od koder je o pravem času odhajal na "Svoje stvariteljske poti po Jugoslaviji in svetu, je postal kraj globokega spoštovanja dela in življenja največjega sinu jugoslovanskih narodov, spominski kraj Jugoslavije^ in njenih prijateljev.
Številni tokovi in rečni rokavi se združujejo v enotno reko ljudi, ki jo imenuje ljudstvo kolono bratstva in enotnosti. »Korito« Užiške ulice ne more sprejeti vseh naenkrat. Reka ne usiha, ker so viri neizčrpni —priti hočejo vsi in se znova vračati...
V koloni je ljudstvo: delegacije, skupine, družine, posamezniki... Vsi, ki so prišli sem iz tovarn, učilnic, polj, rudnikov, obmejnih stražarnic, starši in otroci, učitelji in učenci, fantje, ki so se šele privadili sivo zelenih uniform in Titovi sobojevniki, mislijo in
občutijo enako. Zaobljube rdečih pionirskih rut se izmenjavajo z nemimi raporti vojaških brigad.
Spominski kompleks »Josip Broz Tito« lahko sprejme na dan deset tisoč obiskovalcev, toda za človeško hvaležnost in ljubezen je vedno dovolj prostora; zato jih prehodi to pot spoštovanja in vdanosti vsak dan dvakrat toliko. Število obiskovalcev v Hiši cvetja štejejo v milijonih. Med njimi je tudi na deset tisoče naših ljudi, ki so začasno zaposleni v tujini, tudi na deset tisoče tujcev, bilo je že več sto domačih in tujih delegacij. Ljudje prihajajo z avtobusi, vlaki, s kolesi in peš,s pehotnim korakom in na berglah.
V neprekinjeni koloni je slišati korake —čisto govorico vdanosti in globoke hvaležnosti. Skope, kratke in polglasne besede v vseh jezikih, v katerih se. sporazumevamo v bratski skupnosti, tako razumljive in čiste kot sledi južnega ali ravninskega sonca ali hribovskega vetra na obrazih v' koloni. To so odgovori na Titove jasne in prepričljive besede, ki so prihajale z mnogih mest tedaj, ko je bilo nam in svetu najteže — da bi opogumljale in opominjale, pomagale razločevati resnico od privida in osvetljevale pot.
Dvaindvajset zlatih znakov na belem marmorju, ki so kot prvine. Tudi ti znaki po svoje spominjajo na Titovo zgodovinsko osebnost, ki je osvajala s svojo preprostostjo in človečnostjo.
Obiskovalce Spominskega kompleksa »Josip Broz Tito« pričakuje od nedavnega 88 belih brez. Zasadile so jih roke pionirjev, mladincev, borcev in občanov Krajevne skupnosti »4. julij«, v kateri je živel tovariš Tito. To je le delček prihodnjega velikega, lepega gozda, ki bo zrasel po vsej naši deželi in tako svojevrstno ohranjal spomin na neko veliko življenje in plemenito delo.
Šopki na Titovem grobu riti veneti ne začno, ko številne roke spet polože nanj še bolj sveže rože. Titovo večno bivališče ostaja v ljudstvu, ki je prav v Titovem življenju in delu spoznalo svojo zgodovinsko bit:. brezmejno odporniško moč proti za-sužnjevalcu, smisel odrekanja in Žrtvovanja in veličino ustvarjalnega razmaha v svobodi. Zato imajo vsi, ki prihajajo iz Hiše cvetja v koloni, v svojih mislih in srcih zapisan samo dan Titovega rojstva.
MOMČILO PARAUŠIČ
Smernice za delo osnovnih šol podrobneje opredeljujejo načela, oblike in organizacijo dela osnovnih šol, to pa pomeni, da imajo določeno usmerjevalno vlogo tako na področju podružb-Ijanja kot pedagogizacije vzgojno-izobraževalnega dela. Smernice opredeljujejo tudi pomembna področja nadaljnjega razvoja osnovne šole. Ob tem moramo upoštevati, da je stopnja podružbljanja in pedagogizacije dela osnovnih šol v SR Sloveniji različna; odvisna je od dejavnosti (in odprtosti) šol, razmer, v kakršnih delujejo, in tudi od povezanosti z družbenim okoljem. Zato ni naloga smernic, da poenotijo (uniformirajo) oblike in organizacijo dela, pač pa da predvsem spodbujajo osnovne šole pri njihovih prizadevanjih in povezovanju izobraževanja in dela, enako pomembnem uveljavljanju različnih vrst vzgojno-izobraževalnega dela ter aktivne vloge, ustvarjalnosti in uveljavljanja vseh učencev. V smernicah so opredeljeni temeljni pogoji ter oblike in organizacija dela, ki zagotavljajo uveljavitev teh nalog. Posebej je treba poudariti pozitivne izkušnje osnovnih (zla-
Novosti in spremembe v osnovni šoli
Kako z manj denarja do vsebinsko bogatejše šole?
V zadnjem času smo namenili osrednjo pozornost vprašanjem srednjega usmerjenega izobraževanja mladih, saj se bo to izobraževanje začelo že z novim šolskim letom 1982-83. Gotovo ni naključje, da se bo ob tem temeljito spremenila tudi osnovna šola. Številni strokovnjaki že več kot leto dni pripravljajo pomembne dokumente za delo osnovnih šol, da bi bilo do jeseni vse nared.
Zavzeta razprava na nedavni seji Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je pokazala, da sta pripravljena za javno razpravo dva pomembna dokumenta: predlog smernic za delo osnovnih šol in predlog predmetnika za osnovne šole, ki pomenita temeljni sestavini osnutka programa življenja in dela osnovne šole in preoblikovanja njenega razvoja. Pripravljeni so tudi osnutki učnih načrtov za posamezne predmete in vzgojno-izobraževalne dejavnosti za sedem vzgojno-izobra-ževalnih področij obveznega predmetnika (splošno-kulturno, družbeno-ekonomsko, naravoslovno-matematično, proizvod-no-tehnično, telesno-vzgo j no-zdravstveno, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita in obvezne dejavnosti ob pouku) ter osnutki učnih načrtov za fakultativne predmete in tečaje iz neobveznega, razširjenega predmetnika osnovne šole. Ta predmetnik naj bi postal nekakšna načelna usmeritev za šole. Bistveno pa je, so poudarili v razpravi, da šole same načrtujejo na temelju programa življenja in dela, same pa naj bi tudi poiskale ustrezno razmerje med obveznim in neobveznim, razširjenim programom.
Ob smernicah za delo osnovnih šol, ki so dolgoročne, kot so poudarili razpravljavci — so bila mnenja o novem programu dela osnovnih šol različna: dokument bo brez dvoma potrdil stanje in dosedanja prizadevanja zelo razvitih (celodnevnih) šol in omogočil še nadaljnji razvoj, hkrati pa bo poudaril številne razlike na šolah glede finančnih in drugih možnosti. Gre namreč za neskladje med željami in možnostmi. Nehote se vsiljuje vprašanje: Kako z manj denarja do vsebinsko bogatejše šole?
Smernice za delo osnovnih šol v javni razpravi
Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo, in izobraževanje je na 14. seji sprejel osnutek smernic za aeio osnovnih^ ga dal v javno razpravo. V njej naj bi zavzeto sodelovali učitelji in drugi delavci osnovnih šol
sti celodnevnih) šol pri uresničevanju njihove družbene vloge ter širjenje vsebin in obsega dela. Tako zagotavlja osnovna šola vsem učencem širše možnosti za uspešno vzgojo in izobraževanje, za zadovoljevanje razvojnih interesov in potreb učencev ter izboljšuje možnosti za načrtno in celostno uresničevanje smotrov in nalog osnovnega vzgajanja in izobraževanja.
Zakon o osnovni šoli opredeljuje, da so smernice za delo osnovnih šol sestavina programa življenja in dela osnovne šole (26. člen), ki je podlaga za načrtovanje vzgojno-izobraževal-nega dela v osnovnih šolah (9. člen). Vzgojno-izobraževalno delo opravlja osnovna šola v obsegu obveznega programa, spodbuja in organizira interesno in družbeno dejavnost učencev, se povezuje s starši in drugimi dejavniki v okolju in tako skupaj z njimi in drugimi uporabniki v krajevni skupnosti in občini razvija širše možnosti za dejavnost učencev. Vključuje se v prizadevanja za socialni in kulturni razvoj svojega okolja, razširja obseg in vsebino dela kot družbeno, kulturno in telesnokul-
Merila za dodeljevanje denarja bodo prav gotovo ovirala uresničevanje bogatejšega programa, saj je razumljivo, da na temelju števila oddelkov ni mogoče zagotavljati ustreznih sredstev.
Razpravljavci so menili, da se mora šola še nadalje podružbljati in odpirati navzven in hkrati opozorili na obveznosti okolja, ali bolje na obveznosti krajevne skupnosti do šole, ki še zdaleč niso povsod izpolnjene.
Med oblikami novega programa so razpravljavci opozorili na aktivno vlogo učencev in poudarjeno učiteljevo ustvarjalnost.
Zvedeli smo, da bodo strokovnjaki Zavoda SRS za šolstvo pripravili za vsako vzgojno-izobraževalno področje in za posamezne predmete spisek najpotrebnejših učil in opreme, da bi se lahko šole bolj načrtno opremljale. V razpravi so med drugim poudarili, da potrebujemo ustrezno usposobljene učitelje, ki bodo kos novim zahtevam in izrazili zaskrbljenost zaradi tradicionalnega vzgojno-izobraževalnega dela, ki preprečuje uveljavljanje novih spoznanj o novih oblikah dela in individualnega pouka, tradicije, ki je še čvrsto ukoreninjena v zavesti prosvetnih delavcev.
Ob razpravi izpopolnjenih predlogov predmetnikov za osnovne šole je bila poudarjena novost: povezanost predmetov v vzgojno-izobraževalna področja in njihova povezanost tudi zunaj pouka. Odlika učnih načrtov pa se kaže predvsem v povezanosti pouka s praktičnim delom, vsebina je v pretežni večini prilagojena družbenim potrebam, značilnostim in možnostim, odvečna faktografija v učnih načrtih pa je odpravljena v korist praktičnih vaj in dela.
Posamezne učne načrte obveznega programa in fakultativnih dejavnosti bo strokovni svet obravnaval na prihodnjih sejah, . v javni razpravi pa bosta predlog smernic za delo osnovnih šol in predlog predmetnika za osnovne šole.
Strokovni svet je na svoji seji sprejel tudi nov, manj zahteven učni načrt za matematiko v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi srednjega usmerjenega izobraževanja.
T. D.
turno središče v krajevni skupnosti ter postopno prerašča v celodnevno šolo.
V	smernicah so opredeljena načela za delovanje osnovnih šol in najpomembnejša navodila za načrtovanje vzgojno-izobraže-valnega dela z učenci.
Letni delovni načrt je osrednji dokument
V	poglavju Načela za načrtovanje življenja in dela osnovne šole so opredeljena izhodišča za oblikovanje delovnega načrta šole. Letni delovni načrt je osrednji dokument, s katerim se zagotavlja sistematično uresničevanje z zakonom določenih družbenih smotrov osnovne šole. Z njim šola določi obseg, vsebino in organizacijo vzgojno-izobfa-ževalnega dela in pogoje za njegovo izvedbo. Poleg zagotavljanja programa načrtuje šola tudi razširjeni program. Postopek za sprejemanje delovnega načrta mora omogočiti, da bodo pri njegovem nastajanju poleg delavcev šole sodelovali tudi starši in drugi zainteresirani občani, zlasti še društva in družbene organizacije ter organi krajevne skupnosti in organizacij združenega dela. Nova je predvsem zahteva, da je letni delovni načrt usklajen s potrebami in možnostmi okolja in zato sestavina programa razvoja krajevne skupnosti in občine.
Pri oblikovanju letnega delovnega načrta se šola povezuje s celotnim družbenim okoljem, načrtuje širjenje, bogatenje in posodabljanje vzgojno-izobraže-valnega dela in postopno preraščanje v celodnevno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, opredeli tudi povezanost in usklajenost vzgojno-izobraževal-nih dejavnosti ter upošteva povezanost s predšolsko vzgojo in usmerjenim izobraževanjem. V smernicah je predvsem nova zahteva po upoštevanju vzgojnih sestavin ter poudarjeno, da je treba pri letnem načrtovanju upoštevati tudi biološke in psihične funkcije učencev ter v zvezi s tem pravilen razpored dela. Smernice opredeljujejo začetek pouka zjutraj ob 8. uri in popoldne ob 13.30. Šole glede na objektivne pogoje načrtujejo tudi drugačen začetek pouka.
zvijanju poklicnih interesov in sposobnosti, osnovno izobraževanje odraslih, vzgojo in izobraževanje drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, delo' z učenci, ki se s starši, ki so bili začasno v tujini, vračajo v domovino, vzgojo učencev z razvojnimi motnjami, vzgojo zdravstveno ogroženih učencev, sodelovanje med šolo in starši pri pedagoškem delu, zdravstveno varstvo učencev, šolsko prehrano ter delo s šolskimi novinci.
Pomembnost različnih vrst dejavnosti in temeljne naloge osnovne šole
Poleg pouka so v smernicah opredeljene tudi druge vrste dejavnosti osnovne šole. Opredeljene so različne vrste dopolnilnega pouka, ki ga izvaja šola glede na posebne pogoje in potrebe učencev. Posebej so opredeljene tudi določbe o obsegu, organizaciji in "načinu vključevanja učencev v dodatni in dopol-. nilni pouk (v skladu z 52. členom zakona) ter druge dejavnosti. Poudarjena je zahteva, da osnovna šola povezuje dejavnosti med seboj ter tako povezuje uresničevanje predmetnika in učnega načrta z drugimi oblikami dela.
Pri interesnih dejavnostih je opredeljeno, da se zborovsko petje učencev v skladu s programom oziroma učnim načrtom izvaja v obsegu zagotovljenega programa, da si šola prizadeva vključiti slehernega učenca vsaj v eno interesno dejavnost v obsegu zagotovljenega in razširjenega programa ter da vrste in obseg interesnih dejavnosti v obsegu zagotovljenega in razširjenega programa določa svet šole z delovnim načrtom. Med vrstami vzgojno-izobraževalnega dela izstopajo tudi naloge samostojnega dela učencev, ki se mora pravzaprav odražati pri vseh vrstah dela in tudi kot posebna vrsta dela z temeljno nalogo usposabljati učenca postopno za samostojnost pri delu.
Med nalogami osnovne šole smernice posebej opredeljujejo tudi usmerjanje učencev pri ra-
kladi svojo dejavnost z razvojnimi usmeritvami okolja ter še posebej z možnostmi zaposlovanja. Vsebino in oblike sodelovanja mora osnovna šola uresničiti tako, da prispeva k razvoju svojega kraja.
Aktivna vloga učenca — pomemben temelj nadaljnjega razvoja osnovne šole
V IV. poglavju so nakazane oblike in načini uveljavljanja aktivne vloge učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu ter vzgoje učencev za samoupravljanje in aktivno družbeno življenje. Podlaga za usmeritev teh temeljnih nalog osnovne šole je predvsem uveljavljanje- sodobnih oblik in metod dela, učinkovito in gibko povezovanje različnih vrst dejavnosti, širjenje dejavnosti ter prizadevanja šole za kvaliteto dela. Aktivno vlogo v vseh vrstah dejavnosti uveljavljajo učenci'predvsem z razvijanjem samostojnosti in ustvarjalnosti. Zato je naloga šole, da postopno usposablja učence za samostojno in učinkovito miselno delo ter da učitelji omogočajo in spodbujajo sistematičen razvoj učnih in delovnih navad učencev.
Sočasno z aktivno vlogo učencev uveljavlja osnovna šola tudi samoupravljanje učencev pri pouku in drugem vzgojno-izobraževalnem delu.
Odgovornost za strokovnost in kakovost
V skladu z zakonom so zlasti poudarjene naloge v zvezi s sodelovanjem med učitelji in drugimi delavci osnovne šole pri pripravi in izvajanju dela z učenci pri pouku (diferencirani programi in različne ravni zahtevnosti za uspešne načrte in za tiste, ki zaostajajo), pri dodatnem, dopolnilnem in fakultativnem pouku, delo v zvezi z akce-leracijo učencev ter druge naloge, ki so povezane s strokovnostjo in kakovostjo dela. Podrobneje so opredeljene naloge ravnatelja kot pedagoškega vodje.
Naloga učiteljev in drugih delavcev je, da razširjajo in poglabljajo svoja splošna, pedagoška in strokovna znanja tako v obsegu individualnega študija,
organiziranega skupins^ izobraževanja na šoli ter v segu aktivov in drugega owSll ziranega izpopolnjevanja. , (o Šola mora sistema11 ^ spremljati kakovost in izvaj* ^ delovnega načrta. Sintezo' ugotovitev prikaže v letnenj* ljučnem poročilu, ki vsebuje datke o uresničevanju pial mov ter oceniti učinkovitost1 sničevanja smotrov in osnovne šole.	de
V tem poglavju so opre i ] Ijene naloge šolskih svetova j, delavcev, vloga šolske knj® o ter naloge učiteljev in knj1 ij] čarja za učinkovito vključe'; j. knjižnice v izvajanje razlit >r dejavnosti v šoli.	]Va
Smernice opredeljujejo a1 il; la, naloge ter vsebino in org ,a zacijo dela osnovnih šol. N® n učiteljev in drugih delavce lic osnovnih šolah je,' . da t ustrezno uporabljajo ins sv< ^ delom ter v sodelovanjuz b benim okoljem uresničuje]0 Jii meljne naloge osnovne šol£ ip razširjajo možnosti za uspf>č vzgojo in izobraževanje 'K:
učencev.
MILAN ADAMIČ
Za zmernejše cene učbenikov
Vf
t>(
Samoupravni sporazum o cenah učbenikov pripra'1
predvidoma do konca maja
Pedagoška vrednost povezovanja različnih vrst vzgojno-izobraževalnega dela
Osnovna šola učinkovito povezuje pouk z drugimi vrstami vzgojno-izobraževalnega dela, predvsem s smotrnim in celostnim načrtovanjem vzgojno-izobraževalnega dela v delovnem načrtu, s prožnim in smotrnim prepletanjem pouka in drugih dejavnosti ter z vključevanjem učiteljev in drugih delavcev v izvajanje različnih vrst vzgojnoi-zobraževalnega dela.
Najučinkoviteje povezuje pouk z drugimi oblikami vzgojno-izobiaže val nega dela in drugimi dejavnostmi celodnevna osnovna šola. Celodnevna osnovna šola v svojo programsko strukturo enako pomembno vključuje in integrira vse vzgoj-noizobraževalne dejavnosti, jih povezuje z aktivnostjo vseh učencev in z delom. V smernicah je opredeljena tudi organizacija dela v celodnevni šoli, opredeljeni so tudi temeljni materialni pogoji za učinkovito delo.
Naloga vseh šol pa je, da v skladu s svojimi pogoji in možnostmi uveljavljajo posamezne elemente celodnevne šole ter tako zagotavljajo boljšo kakovost dela in posredno ustvarjajo možnosti za prehod na celodnevno šolo.
V	skladu z možnostmi in potrebami uporabnikov organizira osnovna šola podaljšano bivanje za učence, ki so potrebni posebne pomoči in varstva ter zanje organizira vzgojno-izobraževalno delo po načelih celodnevne šole.
V	smernicah je poudarjeno in
opredeljeno	sodelovanje
osnovnih šol, zlasti v občini, ter sodelovanje z vzgojno-izobra-ževalnimi organizacijami, glasbenimi šolami, organizacijami usmerjenega izobraževanja, strokovnimi in socialnimi ustanovami, delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi. V takšni povezavi lahko šola učinkovito uresniči svoje naloge, zlasti naloge na področju razvijanja interesov in usmerjanja učencev. Sodelovanje omogoča osnovni šoli, da us-
Zadnja leta, posebej za preteklo leto, je značilna živahna dejavnost na področju socialne politike; to so družbena prizadevanja, da bi uspešno potekala akcija za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov učencem osnovnih šol. Akcija je bila že doslej marsikje uspiešna, kot na primer v Škofji Loki in Mariboru. Ponekod ni možnosti za zbiranje učbenikov, drugod pa še ni pravega odziva nanjo.
Akcijo za zbiranje učbenikov naj bi razširili tudi na srednje šole in tako pripravili ustrezno število učbenikov že od prvega letnika. Ta predlog so podprli na nedavni seji odbora podpisnikov družbenega dogovora o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol.
Pod vodstvom predsednika odbora Borisa Lipužiča so udeleženci kritično ocenili uresničevanje dogovora, obravnavali predvidene cene učbenikov za šolsko leto 1981-82 in se dogovarjali o spremembi družbenega dogovora o učbenikih.
Razprava je pokazala, da doslej kljub opravljenemu delu in številnim prizadevanjem založbam, tiskarn, papirnic in vseh, ki sodelujejo pri pripravi učbenikov, še ni bilo mogoče oblikovati sprejemljivega sporazuma o cenah učbenikov. Ob tej ugotovitvi ne smemo pozabiti na številne težave, ki so se nenehno kopičile: nenehne podražitve tiskarskih stroškov in grafičnih storitev, povečevanje honorarjev in druge podražitve, pomanjkanje papirja itn. Če k vsemu temu dodamo še, da manjše naklade povečujejo cene učbenikom, ki so, kljub svoji pomembni vzgojno-izobraževalni vlogi, vendarle »tržno blago z vsemi ekonomskimi značilnostmi in problemi, nam postane bolj razumljivo, zakaj je tako težko uskladiti zahteve z možnostmi in oblikovati primerne cene. Pri tem ne smemo pozabiti, da osnova za izračun režijskih stroškov posamezne založbe je vsakoletni program izdaj učbenikov. Letošnji založniški program je zaradi uvajanja usmerjenega izobraževanja še zahtevnejši in
obsežnejši, hkrati s tem se p( čujejo tudi režijski stroški fi ložb. Posledice vseh teh pod c tev pri nastajanju učbenike k se zrcalijo tudi pri prodajni i* učbenikov, ki bi bila leto: J'
prečno za 36% večja kot
Učbeniki za osnovno šolo f ^ se podražili za 30 %. Razf *a Ijavci so menili, da bi bile n1 subvencije za pocenitev učWi kov, ki jih pa, žal, že več Založbe si sicer pomagajo1 ^ tranjim prelivanjem denafj s letu 1981 približno 15 nov), saj edino tako lahko iz]1 vsi potrebni učbeniki, tudi11 v najnižjih nakladah od 30® u 500 izvodov. Založbe pri0^ jejo večjo odzivnost pose* ^ izobraževalnih skupnosti, kT, bi s svojim sodelovanjenA' stveno vplivale na ceno uč®^ kov.	n.
Zavod SRS za šolstvo je sl g. budil k oblikovanju osfl1 ž
družbenega dogovora o
nju družbene akcije in k priP ^ samoupravnega sporazutfT, cenah učbenikov za novo š0|V( leto. Temelj za oblikovanje L sporazuma naj bi bile srbskk. kušnje, samoupravni sporazA cenah učbenikov za osno1 vzgojo in izobraževanje if srednje usmerjeno izobraž^ nje in vzgojo v letu 1980 in v; beni dogovor o načinu izobči), vanja in določanja cen učb^j kov v SR Srbiji.	, st
Na seji so se dogovoril1’ j bodo čimprej oblikovali |> ča, pridobili za sodelovanj0 jj družbene dejavnike in uskl’ j vse potrebne postopke tak°'o bi bil samoupravni sporaz0' (
cenah učbenikov pripr3
predvidoma do konca
Zavzeli so se tudi za za čim k( i postopek za potrjevanje ce0 p republiškem zavodu za cii zato da bi bili učbeniki pr3^ p sno nared. Zvedeli smo, da 01 vsi učbeniki, razen redkih ^ v pripravljeni do začetka šols*1 r, leta.
Razpravljavci so se zav#
nadaljevanje akcije v
osn3' d
šolah, ki naj bi se razširila t3 zbiranje učbenikov za sr£ šole. Le tako bomo družbenim prizadevanje31 “ zmanjšanje obremenitve dn31’
skih proračunov, pomag;
ali
cialno šibkejšim in zbremenili učence.
T. D.
hkrai
ti s

:rogla miza o ciljih in poteh reforme
* Usmeriti bi se morali k temu, da bi postopno odstranjevali meje med “rim šolskim sistemom in izobraževanjem, ki poteka med delom. Šole
ji'° danes čedalje bolj pred nalogo, ne da dajejo človeku vse znanje, tem-\i evc da ga predvsem usposobijo, da se bo pozneje, med delom, nenehno (E. Kardelj).
______________________________
oi -
ti	organizaciji Jugoslovan-
ka *ega centra za teorijo in prakso ^Oioupravljanja Edvard Kar-|f£ 'e*j v Ljubljani in v sodelovanju j'Fakulteto za politične vede v pogradu m Politično šolo ZKJ ji	Broz .Tito v Kumrovcu je
v! ,la 17. aprila v Ljubljani okro-Bliža o temi: Vzgoja in izo-taževanje v misli in delu Ed-kij^a Kardelja — teoretični in .g ^jski prispevek k socialistični I ^Btoupravni preobrazbi vzgoje .'' izobraževanja. Posveta se je .^Ježilo okoli 50 znanstvenih, l( 'Bžbenopolitičnih in prosvetnih delavcev iz vseh republik in po-,/^jin, ki so pripravili za okroglo j rlZo aktualne problemske pri-^Vke 'n sodelovali v živahni,
,k^ih tudi polemični razpravi, ^ardeljeve misli o vzgoji in izo-faževanju je v obširnem študij--Bi gradivu povzel dr. Stevan , le*danov, pisec knjige s to vse-J"0, ki bo v kratkem izšla v ' 0Veni Sadu, pozneje pa tudi pri Uvodno besedo je imel na ™vetu dr. Emil Rojc, iz njego-ep nagovora povzemamo eKaj značilnih misli.
odprti in ustvarjalni šoli
»Edvard Kardelj je skrbno ki fBemljal tokove notranjih ka-ld ^vestnih sprememb v življenju " delu šole. Te spremembe je i^vezoval z uresničevanjem 3S jtovih odnosov med šolo in druž-t med združenim delom in (arugimi družbenimi organizaci-zPpBii in ustanovami.
ui* v znanem članku o delovni \t j0” iz leta 1928 je Kardelj pou-2 ?aril pomen notranjega demo-J) Etičnega ozračja v šoli, šolo Tli .v°bodne ustvarjalnosti, brez ^nializma, ki omejuje duha.
uvb logova tedanja misel o rušenju jči gajskega zidu okoli šole se jel^iada z današnjimi pogledi na jjjpedružbljanje šole, ki se je pri ^ v Sloveniji najbolj izrazila pri čti.^ijanju celodnevne osnovne ole — š0ie s širokim krogom zu-s|! anjih sodelavcev, ki je z dele-,pi»atsldmi odnosi čvrsto povezana zv	družbenim življenjem in
rif	ostjo v krajevni skup-
aj a°sti in v organizacijah združe-šol veža dela. Edvard Kardelj je ;el eckrat opozarjal, da je treba po->k! izbijati tudi visokošolsko izo-Taževanje, ga povezovati z razi-^Bvalnim delom in prakso.
i" ■.
jži ca oceno dosedanjih uspehov i <1 v r.eformi, še zlasti pri uresniče-b(i,anju zasnove usmerjenega izo-$ ^'aževanja, bi tovariš Kardelj, če 1 Bil še med nami, zagotovo pojil, ,avilza merilo vprašanje, koliko ho ^eženi uspehi ter spremembe v je rBtiki, vsebini in organizaciji (j! ^°braževanja prispevajo k obli-(«°Vaniu vsestranske svobodne lili, ®bnosti delavca — upravljalca, 3V se skladajo z zahtevami in ni '°trebami celotnega družbenega V aavoja, zlasti temeljnih celic eC p Bženega dela. V številnih raz-ct !javah o reformi je Kardelj opo-jV< -arial na razredni značaj tega pr°cesa, pa tudi na slabosti vase
prtega klasičnega sistema 1S„ 8°je in izobraževanja, v kate-IjiiH-56 'z°bražujejo in oblikujejo z4sj^e zunaj sistema in odnosov J (^"Pravnega združenega
ji ^krogla miza naj bi bila spod-. da za nadaljnji razvoj naše
.Vije
socialistične vzgoje in
fcbftTfja , v
ti ^ temelji ns stsliscih kl3" 1 nkQV rtlarksizma in na ustvarjal-1,1 teoretičnem in revolucio-nem prispevku Tita, Kardelja
in drugih. Ta njihov prispevek pa temelji na skupnem globokem prepričanju, da mora sodobna teorija vzgoje in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi čimbolj zvesto izražati mnogostranskost in bogastvo socialistične samoupravne vzgojno-izobraževalne prakse in njeno vključenost v oblikovanje nove družbe.«
Pogledi uprti v prihodnost
V	teoretičnih prispevkih in celotnem revolucionarnem delovanju Edvarda Kardelja zavzemata vzgoja in izobraževanje vidno mesto. K njima se je ponovno vračal, ko je oblikoval svoje poglede na prihodnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Kardelj je tudi neposredno sodeloval pri končnem oblikovanju družbeno-političnih stališč in dokumentov, ki so postali temelj reforme vzgoje in izobraževanja.
V	središču Kardeljeve ustvarjalne misli o vzgoji in izobraževanju je vprašanje: kako zagotoviti enotnost izobraževanja in dela, kako podružbljati vzgoj-no-izobraževalno dejavnost in jo povezati z drugimi področji združenega dela. V samoupravnih interesnih skupnostih ter v samoupravnem sporazumevanju po dogovorjenih družbeno gospodarskih, dohodkovnih in drugih odnosih je videl stebre samoupravne organizacije združenega dela. Oblikovanje in krepitev teh skupnosti je zato pojmoval kot eno najpomembnejših nalog pri uveljavljanju novih družbeno-ekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja.
Kot marksistični mislec je Kardelj nenehno poudarjal potrebo po marksistični zasnovano-sti vzgoje in izobraževanja. »Menim, da bi bilo zelo škodljivo, če bi mladini vsiljevali nekakšen marksistični katekizem. Da bi bila naša mladina zvesta interesom in potrebam delavskega razreda in da bi se znala bojevati za pospešen razvoj socialističnih, samoupravnih, demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi, se mora vztrajno zavzemati za svoje znanje, zlasti za marksistično znanje, ki je potrebno za socialistično družbeno akcijo, za prevzem odgovornosti v samoupravnih skupnostih in delegatskih te-■ lesih.«
Zamisel o nenehnem izobraževanju in vzgoji je bila Edvardu Kardelju temelj enotnega in celostnega vzgojno-izobraževal-nega sistema, v katerem ne bo pregrad med šolo in izobraževanjem v organizacijah združenega dela, na delavskih univerzah in v drugih središčih za izobraževanje odraslih, med vzgojo in izobraževanjem v mladosti ter nadaljnjim nenehnim izpopolnjevanjem. Za strategijo reforme je odločilnega pomena, da se mladi ne zadržujejo predolgo v šolskih klopeh, ampak da se čimprej vključijo v delo in družbeno odgovornost ter nadaljujejo izobraževanje ob delu in iz dela.
Človeku je treba omogočiti, je poudarjal Edvard Kardelj, da se bo izobraževal vso delovno dobo; mladim delavcem moramo odpreti poti do višje izobrazbe in strokovnosti, vsem delovnim ljudem pa možnost nenehnega izobraževanja.
Edvard Kardelj je zelo cenil
tehnično kulturo, ki mu je bila pomemben del človekove splošne kulture. »Tisti, ki kritizirajo načelo delovng vzgoje in tehničnega izobraževanja in trdijo, da to ni v duhu humanizma, pravzaprav niso za resnični humanizem. Če je kaj dehumanizi-rano, so to takšne teorije, saj se ne ukvarjajo s človekom, ampak s predsodki o človeku.«
Razvijanje tehnične kulture je dolgotrajen proces, v katerem postane tehnična kultura po-
stopno del človekove ustvarjalnosti, njegovih pogledov in navad. Zato pa je treba vzgajati mladino z delom in ustvarjalnostjo ter jo tako usposabljati za delo in ustvarjanje.
Vizija razvite samoupravne socialistične družbe, v kateri bodo delavci in drugi delovni ljudje odločali o vseh pomembnejših družbenih zadevah in svojih interesih, je vodila Kardelja tudi tedaj, ko je začrtal nadaljnji samoupravni razvoj šole in celotnega izobraževanja.
»Šolo moramo razšolati,« je rekel leta 1978 v Mostarju, ko je postal častni doktor tamkajšnje univerze. »Naša družba si mora prizadevati, da se bo šolski sistem preobrazil iz vase zaprtega, še dokaj etatistično zasnovanega šolstva, v neodtujljivo funkcijo in neločljiv del svobodnega združenega dela.«
Kardeljeva misel zajema torej celosten pogled na vzgojo in izobraževanje, zlasti na njune družbeno-ekonomske temelje, na vlogo, naloge in prihodnost v naši samoupravni družbi. Kardeljeva misel je šla pred prakso in ji kazala pot. Na njegovo teoretično misel se lahko opremo pri uresničevanju reforme, zlasti kadar hočemo kritično oceniti skladnost doseženega s cilji, ki smo jih začrtali.
Kritična razmišljanja o reformi
Razprava za okroglo mizo se je kmalu usmerila h kritični analizi dosedanjih uspehov in neuspehov pri uresničevanju reforme, k iskanju novih možnosti za uresničenje Kardeljeve vizije reformirane vzgoje in izobraževanja.
Med vzroki, da reforma ne uresničuje vseh naših pričakovanj, je zastarela izobraževalna tehnologija pa tudi zaostajanje strokovne in didaktično-meto-dične usposobljenosti učiteljev za razvojem in potrebami. Proučiti bi morali, zakaj so včasih učitelji brez tradicionalne pedagoške izobrazbe bolj uspešni od tistih, ki jo imajo. Se je morda pedagoška znanost predolgo zadrževala pri osnovnem in sploš-
nem izobraževanju in zanemarila strokovno izobraževanje? Pedagogiko samoupravne socialistične družbe moramo zagotovo postaviti na nove, sodobne temelje.
Nekateri razpravljalci so kritično ocenili samoupravno uresničevanje reforme. Novi vzgoj-no-izobraževalni programi še ne izražajo dovolj potreb združenega dela. Čeprav so pri njihovi izdelavi sodelovali strokovnjaki iz proizvodnje, o programih niso razpravljali delavci v temeljnih organizacijah. Razprave o reformi so ostale forumske, odločanje o vsebinski in organizacijski zasnovi izobraževanja pa preveč odmaknjeno od delavcev. Pri uresničenju politehnične zasnove vzgoje in izobraževanja se nagibamo k starim vzorcem: osnove tehnike in proizvodnje oblikujemo v samostojen teoretičen predmet, namesto da bi jih najtesneje povezali s proizvodnim delom in delovno prakso učencev.
V nekaterih republikah in pokrajinah, kjer imamo v prvih dveh letih srednjega izobraževanja samostojen program skupne vzgojno-izobrazbene osnove, znaša osip celo 30 odstotkov učencev. Razpravljavci so se vprašali, kako more šola z mirno vestjo in brez usmiljenja izločiti tako tretjino mladih in se zanje ne meni več. Tako uspevajo samo sposobni, drugi pa ostajajo prizadeti, čeprav brez svoje krivde. Nizka učinkovitost v prvih letih srednjega izobraževanja uvaja nov dualizem: neuspešni gredo v delo, uspešni pa se nadalje izobražujejo. To ni šola enakih možnosti za izobraževanje in delo! S tako šolo so zadovoljni kvečjemu tehnokrati, ki najbolj cenijo delavca z zlatimi rokami in prazno glavo. Vse kaže, da smo doslej le popravljali stari sistem vzgoje in izobraževanja, nismo ga pa spremenili. Kje so vzroki za to?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje so nekateri razpravljalci dejali, da smo spremenili imena šol, programe in učbenike, ostal pa je star način dela, ostali so stari odnosi v učnem procesu in učenci so še vedno pasivni poslušalci. Pri spremljanju reforme so na hospitacijah pri skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi ugotovili, da je pouk le slaba kopija nekdanje gimnazije, zgoščene na dve leti. Učitelji razlagajo, kopičijo podatke v obsegu, ki ga učenci ne zmorejo, nato sprašujejo. Pozabili smo torej na notranjo preobrazbo vzgoje in izobraževanja!
Za doslednejše uresničenje reformnih ciljev, s tem pa tudi Kardeljeve misli o vzgoji in izobraževanju moramo bolje povezati izobraževanje in delo, šolo in združeno delo ter uresničiti zamisel, da se bodo mladi čimprej usposobili za prvi poklic ter kasneje nadaljevali izobraževanje ob delu in iz dela. Cilj nam ni študent, ki bo na družbene stroške študiral v nedogled brez odgovornosti in solil pamet družbi!
Cilj nam je delavec študent, ki
bo svoje delovne in življenjske izkušnje plemenitil z izobraževanjem in si z delom pridobival in potrjeval pravico do izobraževanja. Tako bomo dali vsakemu delovnemu človeku znanje in izobrazbo, ki ju bo potreboval in želel ter bomo vsakomur omogočili, da pride čim dlje.
Okrogla miza o Kardeljevih pogledih na vzgojo in izobraževanje je tako spodbudila prvo skupno, odkrito in kritično razpravo o dosedanjih tokovih in sadovih reforme, o uresničenih
in neuresničenih ciljih in pričakovanjih. Ta kritična ocena in predlagane rešitve potrjujejo temeljna stališča o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja, ki sta jih izoblikovala že X. in XI. kongres ZKJ. Primerjava in izmenjava izkušenj in mnenj na
posvetu pa je zbližala stališča udeležencev o tem, kako bomo v prihodnje usmerili reformne tokove in o čem se bo treba natančneje dogovoriti na bližnjih kongresih zveze komunistov.
JOŽE VALENTINČIČ
Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem (1868-1980)
Pred nedavnim je izšla pri Delavski enotnosti v Ljubljani zajetna knjiga Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1868—1980, ki je delo dvanajstih avtorjev, strokovnjakov za zgodovino delavskega gibanja in za določena obdobja slovenske zgodovine.
Tako obširno kronologijo smo dobili zdaj na slovenskem knjižnem trgu prvikrat.
Že naslov pove, da je v tej novi kronologiji poudarek na delavskem gibanju, torej ne gre za kronologijo celotne slovenske zgodovine, vendar pa je zlasti o času NOB in povojnem obdobju podana celostna slika dogajanja, pri starejših obdobjih pa je poudarek res le na delavskem gibanju. Povedati je treba tudi to, da je zajeto celotno slovensko narodnostno ozemlje. Zbranih je veliko podatkov, ki so pravilno ovrednoteni ter smiselno opisani, dogodki pa so prikazani kronološko. Avtorji so podali najnujnejšo informacijo o pomembnejših dogodkih iz zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem in ta dogajanja postavili tudi v okvir jugoslovanskega in svetovnega delavskega gibanju.
Delo je razdeljeno na štiri problemske sklope. V prvem delu, ki sega od 1868 do konca prve svetovne vojne, je poudarek na delavskem gibanju socialistične smeri od prvih izobraževalnih društev prek avstrijske socialne demokracije do ustanovitve JSDS leta 1897. ter njenega delovanja in na prikazu socialističnega tiska. Sestavka v tem razdelku so napisali: dr. Jasna Fischer o dogodkih v osrednji Sloveniji, dr. Franc Rozman o delavskem gibanju na Štajerskem, Koroškem, pri drugih jugoslovanskih narodih in o mednarodnem delavskem gibanju, mag. Boris Gombač pa o Primorski s Trstom. Prvi del obsega 50 strani in je v primerjavi z drugimi deli skromnejši; to je razumljivo, saj je bilo delavsko gibanje šele na začetku svojega razvoja, lepo pa se kaže vključevanje slovenskega delavskega gibanja v mednarodno.
Drugi razdelek obsega 107 strani in prikazuje čas med obema svetovnima vojnama.
Poudarjen je boj naprednega delavstva za njegove pravice, vloga KP, zajeti so vsi partijski kongresi in pomembnejši sestanki, opisani so: preganjanje komunistov v stari Jugoslaviji, procesi proti članom partije, sodelovanje KPJ z avstrijsko in italijansko partijo, delovanje SKOJ, številna strokovna gibanja, delo naprednih študentov na ljubljanski Univerzi, ljudskofrontno gibanje, zlet Svobod, dogodki kot ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze ipd. Vključeno je tudi dogajanje v zamejski Sloveniji, fašistični teror nad primorskim prebivalstvom in težak položaj koroških Slovencev ter
jugoslovansko in mednarodno delavsko gibanje tega časa. Ta del knjige so napisali: dr. Janko Prunk, ki je opisal dogodke v Sloveniji dvajsetih let ter za jugoslovanski in mednarodni okvir, France Filipič je prispeval sestavek o obdobju tridesetih let, dr. Milica Kacin-Wohinz o Slovencih v Julijski krajini, dr. Tone Zorn pa o koroških Slovencih.
Tretje poglavje je posvečeno NOB in ljudski revoluciji ter opisuje na 179 straneh: razdelitev Slovenije in Jugoslavije, ustanovitev Protiimperialistične fronte, kasnejše OF, organiziranje slovenske partizanske vojske, teror nad prebivalstvom zlasti izseljevanje in vsa streljanja talcev.
Dalje je opisano delovanje OF, SNOO, SNOS, prikazane so najvažnejše vojaške operacije, delo kontrarevolucije, akcije VOS, poudarjena je vloga KP in SKOJ, boj primorskih in koroških Slovencev ter pomembnejši jugoslovanski in svetovni dogodki. Sestavke v tem razdelku sta napisala dr. Tone Ferenc za čas od 6. aprila 1941 do 1943 in Štefka Zadnik za leto 1944 in 1945.
Zadnji, četrti razdelek zajema povojni čas od 16. maja 1945 do konca 1979. Pisanje tega dela je zahtevalo veliko truda, saj je to obdobje sorazmerno malo raziskano, o njem niti nimamo veliko kritičnih študij in najbrž bo prav ta del doživel še marsikatero spremembo. Kljub temu bomo našli v njem veliko uporabnih podatkov, nekateri morda niti ne sodijo v tako speicalno kronologijo kot je ta, vendar je treba avtorjem priznati, da so se trudili, da bi bil tudi ta del čim popolnejši. Pisci so mag. Jera Vodušek-Starič, ki obravnava dogodke od 1945 do 1963, Martin Ivanič obdobje 1963 do 1979, dr. Tone Zorn koroške Slovence in Metka Gombač dogajanje v Julijski krajini. Po obsegu je ta del seveda največji, namenjenih mu je kar 211 strani. Tu bomo našli podatke o razvoju oblasti, o nacionalizaciji in agrarni reformi, o pariški mirovni konferenci, o problematiki zamejskih Slovencev, pa o gospodarskem razvoju, informbirojski krizi, o vseh kongresih KPJ (ZKJ), KPS (ZKS), OF (SZDL), o številnih odlokih, ustavnem razvoju, raznih manifestacijah (npr. Okroglica), o delu Skupščine ter o sočasnem dogajanju v Jugoslaviji in v svetu. Našli bomo tudi podatke, npr. o začetkih evrokomunizma, pa o naravnih katastrofah, o velikih športnih dosežkih.
Delo je izšlo v 3000 izvodih. To niti ni tako veliko, saj bi morale zlasti šole imeti knjigo na vidnem mestu. Lahko rečem, da je Kronologija bogato delo in bo pomemben priročnik učiteljem zgodovine tako v osnovni šoli kot v usmerjenem izobraževanju pa tudi študentom pri njihovem delu.
OLGA JANŠA-ZORN
K)
\
_J
Prihodnje šolsko leto nam bo prineslo revolucionarno spre-, membo v naše šolstvo — usmerjeno izobraževanje srednješolcev. Ob pripravljanju učnih programov, šolske mreže in vsega drugega za uspešen start v usmerjeno izobraževanje je bila osnovna šola nekoliko odrinjena. Toda zavedamo se, da bo uspešnost usmerjenega izobraževanja močno povezana z osnovno šolo, ki bo morala biti vsebinsko bogata, samoupravno usmerjena, povezana z združenim delom, takšna, da bodo iz nje izšli rodovi, željni nenehnega izobraževanja. Osnovna šola bo dobila velike in zahtevne naloge. In ker se vsega tega zavedamo, smo prosvetni delavci zaskrbljeni: bomo zmogli opraviti kakovostno notranjo preobrazbo osnovne šole?
Učitelji menimo predvsem, da smo preveč obremenjeni. Že dobro desetletje prihajajo v osnovno šolo raznovrstna nova dela, ki bi jih porazdelili takole:
—	nova dela, kakršnih stara šola ni poznala in pomenijo širjenje obsega dela. V mislih imamo prometno vzgojo, kolesarske izpite, interesne dejavnosti, šolsko športno značko in druge;
—	poglabljanje kakovosti
vzgojno-izobraževalnega dela: nove učne oblike in metode, individualizacija in diferenciacija pouka, uvajanje novih vsebin (zdravstvena vzgoja, spolna vzgoja, poklicno usmerjanje, ...), navajanje učencev na nenehno izobraževanje;
—	zaposlitev delavcev svetovalne službe v osnovni šoli: psihologa, pedagoga, socialnega delavca. Sodelovanje učiteljev z njimi je prineslo v učiteljske ko-
lektive nova dela, skrb za učenca se je povečala;
—	organizacija internih aktivov in strokovnih aktivov v občinskem merilu;
—	poglabljanje samoupravne organiziranosti med delavci šole, med učenci in učitelji z vključitvijo staršev, oblikovanje samoupravne organiziranosti med učenci. (Sestavljanje samoupravnih aktov šole jemlje prosvetnim delavcem obilo dragocenega časa, saj šole nimajo člo-
^-veka, ki bi bil za tako delo usposobljen);
—	podružbljanje osnovne šole je trenutno najbolj aktualna tema, naloga je zapisana tudi v zakonu v osnovni šoli.
Število učiteljev se v teh letih ni povečalo, saj se normativi glede števila učencev v razredu in drugi niso bistveno spremenili. Mnogim šolam primanjkuje prostora, zato ni mogoče organizirati več oddelkov. Velja torej pravilo: ob enakem številu učiteljev je treba opraviti vsa dela!
Kaj je torej tisto, česar si prosvetni delavci močno želimo?
• Potrebujemo metodologijo za podružbljanje osnovne šole. Povezovanje šole navzven je v nekaterih okoljih že dobro zaživelo. Nekaj osnovnih šol ima podpisane samoupravne sporazume z organizacijami združenega dela, s krajevno skupnostjo, našli so primerno obliko za pridobivanje zunanjih sodelavcev idr. Pozitivne izkušnje bi bilo treba zbrati. Metodologija naj bi zajemala bistvene vsebine sporazumov, naloge podpisnikov, možnost vključitve vseh šol znotraj občine (ne le v krajevni skupnosti), kdo naj v osnovni šoli prevzame odgovornost za pt *e-zovanje šole navzven (ravnatelji

KAKŠNO OSNOVNO ŠOLO Sl ŽELIMO?
Razbremenimo učitelja, da bo kos kakovostni preobrazbi osnove šole
ne morejo storiti vsega!) in kako vrednotiti tako delo itd. Menimo, da se je nabralo že toliko pozitivnih izkušenj, da je našo željo mogoče uresničiti. Tako bi podružbljanje šole hitreje zaživelo tudi tam, kjer se do zdaj iz kakršnih koli vzrokov še ne uresničuje. Teorija bi tako nastala iz prakse za prakso.
Kdo naj zbira pozitivne zglede? Območni zavodi za šolstvo bi to delo najbolje opravili. Posameznik bi zbral zglede na svojem območju, na srečanju v slovenskem merilu bi zbrano gradivo primerjali, ga strokovno obdelali in natisnili za vse šole.
• Po taki poti bi lahko nastajali tudi koledarčki poklicev. V osnovnih šolah, kjer imamo kakovostno svetovalno službo, smo že izdelali programe o poklicih, vse od prvega do osmega razreda: V nekaterih razredih smo si omislili koledarčke poklicev. To so posebne mape, v katere vlagajo učenci kratke vsebine z bistvenimi posebnostmi poklica in sami narišejo še ilustracijo. Ob koncu šolskega leta ima učenec čedno zbirko poklicev. Naša
želja je, da bi to zaživelo v vseh razredih. Koledarček poklicev naj bi bil urejen starostni stopnji primerno, spremljal bi učenca od razreda do razreda in se bogatil. Če bi imgli učitelji take koledarčke natisnjene, bi jim-bili pri poklicnem usmerjanju v veliko pomoč.
# Mnogi učitelji imajo izdelane kakovostne mapne učne priprave, učne lističe za diferenciacijo pouka, preskušene sekvence za programirano učenje idr. Ti izdelki so uporabljeni le enkrat na leto, sicer pa ostanejo v učiteljevem predalu. Dobili naj bi jih vsi učitelji v Sloveniji. Če bi bila taka gradiva strokovno obdelana, po možnosti še prirejena za potrebe posameznih območij, bi učitelje močno razbremenila, obogatila pa pouk. Pri urejanju takih didaktičnih gradiv bi prav gotovo z veseljem sodelovali tudi učitelji za posamezna predmetna področja obeh pedagoških akademij. Tudi njih bi tako delo strokovno bogatilo.
Učitelji si želimo, da bi bile »novosti«, ki so nastale pri prak-
tičnem delu po kar se da kratki poti kakovostno izboljšane in strokovno oplemenitene, da bi rabile širokemu krogu prosvetnih delavcev. Kakovostna preobrazba osnovne šole bi bila hi-
trejša, učitelji razbremeni' odvečnega pisanja, notm1 preobrazba osnovne šole pa vsej republiki potekala ena* merneje.
FRANJA ZORMAN
Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije Škofja Loka — Smedef( ska Palanka
RAZPISUJE
pod pokroviteljstvom skupščin občin Škofja Loka — Smederev* Palanka, KUS Škofja Loka, Zavoda SRS za šolstvo, ZPM Sloven' izobraževalne skupnosti in občinske zveze za kulturo Škofja Loka OZD
XIV. malo Groharjevo kolonijo__________________________________
Jugoslavije z geslom JPI »Rastemo pod Titovo zastavo«.
Kolonija na temo: KULTURNOZGODOVINSKE ZANIMI'' STI ŠKOFJE LOKE IN UTRIP ŽIVLJENJA IN DELA OBt NOV bo v dneh od 12. do 14. junija 1981 v Škofji Loki. Srečanje p1 stavlja drevo bratstva in enotnosti mladih likovnikov in njihovih m torjev Jugoslavije.
Vodstva osnovnih šol lahko prijavijo po 3 pionirje —- likovnike 5. do 8. razreda.
Tehnike slikanja so proste. Risalne liste velikosti 40 x 50 bo pri* bel organizator, drugo naj udeleženci prinesejo s seboj.
Likovna dela pionirjev — likovnikov bodo razstavljena ob skl kolonije v galeriji oziroma na dvorišču Loškega gradu. Vsi udeleže bodo prejeli priznanja za sodelovanje. Likovna dela bodo podarj novemu dijaškemu domu Škofja Loka.
Potne stroške za učence krijejo šole, mentorjem (spremljevak1 pa tudi stroške bivanja v Škofji Loki. Učenci iz krajev zunaj obifl? Zavoda SRS za šolstvo, OE Ljubljana in OE Kranj, bodo gostje ik cev domačinov iz Škofje Loke.
Prijave pošljite do 20. maja 1981 na naslov: ODBOR MA G ROMARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE — sedež: Zavod SF| šolstvo — OE Kranj, Stritarjeva 8, 64000 Kranj, telefon 064 22-k
Veliko dobrega, pa tudi pomanjkljivosti
Pogovor z Maro Pavlič, vodjo ene izmed pedagoških enot osnovne šole v Trbovljah
•	V trboveljski občini |e celodnevna šola najbolj razvita, posebno dragoceno pa je, da sodelujejo pri vzgojno-izobraževal-nem delu vsi dejavniki: družbeno-politične organizacije, delovne organizacije, učitelji in starši. Koliko učencev je v celodnevni osnovni šoli zdaj in koliko jih bo čez pet let?
— Res je: že tedaj, ko smo se začeli pripravljati na celodnevno šolo, se je začela pri nas široka družbeno-politična akcija in celodnevna osnovna šola ima še zdaj v občini prednost. Zato se nam je tudi posrečilo, zdaj vključiti vanjo 1501 učenca (od 1. do 7. razreda), predvidevamo pa, da bodo že v naslednjem šolskem letu v celodnevni osnovni šoli vsi učenci od L do 8. razreda, kar pomeni okrog 1750 učencev.
•	Nekateri menijo, da so za
uveljavljanje	celodnevne
osnovne šole temeljnega pomena ustrezne materialne možnosti. Vemo pa, da je veliko takih šol, ki delajo v podobnih razmerah kot učitelji pri vas, pa vendarle še niso prešli na novo obliko dela. Od česa je odvisna odločitev za ta »korak naprej«?
— Najprej moramo biti vsi prepričani, kakšne prednosti ima celodnevna osnovna šola za učence in za starše. Tam, kjer je. tako vehko družin, od katerih sta zaposlena oba starša, kot pri nas, je taka oblika pouka skoraj nujna. Pred prehodom na celodnevno osnovno šolo smo imeli precej oddelkov podaljšanega bivanja, izkušnje pa kažejo, da je celodnevna šola bolj kakovostna od poldnevne šole s podaljšanim bivanjem.
Pri nas smo pred štirimi leti or-
ganizirali celodnevno osnovno šolo za nižjo stopnjo od L do 4. razreda, se pravi, dasmo vključili vanjo okrog 850 otrok. Vsako leto smo nato postopno vključili po en razred s 7 do 8 oddelki, to je približno 220 do 240 učencev. Po številu učencev pomeni torej en razred kar »šolo v malem«. Poti nazaj ni, čeprav nimamo najboljših možnosti. Ko smo pred štirimi leti začeli, smo imeli težave ene vrste, danes imamo spet drugačne. Zdi se mi, da z uvajanjem COŠ nikjer ne bi smeli čakati toliko časa »da ne bo več težav«. Enoizmenski pouk, kadri in urejena prehrana so glavni pogoji za organizacijo celodnevne osnovne šole. Vse to smo mi imeli urejeno, ko smo prehajali na celodnevno delo samo z nižjimi razredi. Take možnosti pa imajo verjetno tudi še kje drugje.
• Na regijskih posvetih smo slišali veliko kritičnih pripomb k delu koordinacijskih odborov za celodnevno osnovno šolo pri SZDL. Ali je pri vas podobno? Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, koliko so pomagali starši pri vključevanju šole v krajevno skupnost.
— Koordinacijski odbor za celodnevno osnovno šolo pri OK SZDL Trbovlje je deloval dosti prej, kot se je začela celodnevna osnovna šola. Sestavljajo ga člani družbeno-političnih organizacij, delovnih organizacij in osnovne šole. Lahko rečem, da je vodil tudi politično akcijo. Letos so bili ustanovljeni koordinacijski odbori za celodnevno osnovno šolo tudi v krajevnih skupnostih. Šola je na široko odprla vrata družbe nim dejavnikom. Poleg pog' j-
Ijenega sodelovanja s starši se tesneje povezujemo s krajevno skupnostjo in z delovnimi organizacijami. Pri tej obojestranski povezavi narede zelo veliko starši — delegati sveta staršev sami. Prenašajo informacije iz šole v krajevno skupnost in delovno organizacijo in obrnjeno.
S krajevno skupnostjo in z delovnimi organizacijami sodelujemo pri zbiralnih in delovnih akcijah, pripravljamo kulturne sporede za nekatere praznike in jubileje, spoznavamo delovne procese, pomagajo nam, da dobimo odpadno gradivo in drugo. Tako povezovanje veliko pripomore k občutku varnosti nas, šolnikov.
•	Marsikje imajo težave pri pridobivanju mentorjev — zunanjih sodelavcev iz organizacij združenega dela. Kako rešujete to vprašanje pri vas?
— Tudi pri nas smo v začetku le s težavo pridobivali zunanje sodelavce. Iskali smo jih v množici občanov. Bili so tudi taki, ki se pri delu z mladimi niso znašli in so vse skupaj pustili. Zdaj imamo bolj ali manj stalne sodelavce. Ob koncu leta se z njimi dogovorimo za nadaljnje sodelovanje. Koordinacijski odbor za celodnevno osnovno šolo pa uredi z delovnimi organizacijami, da jim le-te dovolijo izhod med rednim delom.
•	Kaj so pokazale izkušnje in kakšne so praktične koristi celodnevne šole... In pomanjkljivosti?
— Pravi dosežki celodnevne osnovne šole bodo vidni takrat, ko bo končal osnovno šolo prvi rod, ki je bil deležen te oblike pouka. Za zdaj ugotavljamo, da
se učni uspehi izboljšujejo. Zadnja tri leta se je učni uspeh v celodnevni osnovni šoli izboljšal, v poldnevni šoli pa se je celo poslabšal, Tudi na vzgojnem področju lahko naredi zdaj šola veliko več. Izboljšujejo se medsebojni odnosi, učenci lahko zado-;te svojim interesom v različnih crožkih. Vsi učenci imajo urejeno prehrano v šoli. Čutiti je tudi večjo skrb za zdravje naših otrok. Torej: veliko dobrega, pa tudi pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti izvirajo iz slabših možnosti za delo. Ko bomo imeli opremljena igrišča, več notranjih prostorov za dejavnosti, urejeno jedilnico, prostor za delo učiteljev, bo marsikaj laže organizirati.
• Katera vprašanja, ki zadevajo vsebinske spremembe, so v ospredju in kako si učitelji utirajo pot v te novosti? Ali imajo pri tem dovolj pomoči?
— Prvo in deloma drugo leto uvajanja celodnevne osnovne šole smo se posvetili v glavnem organizaciji, manj vsebini. Kasneje, ko je delo steklo, pa nas je nova organizacija silila, da smo namenili več časa vsebini. Ob iskanju boljših poti dobivamo izkušnje za delo. Za nas je bilo samostojno učenje nova prvina. Tudi pri vodenju vzgojno-izo-braževalnih dejavnosti nekateri učitelji niso imeli izkušenj. Ugotavljamo, da so učni načrti preobširni. Snovi je toliko, da je učenci ne zmorejo pri samostojnem učenju. Šele zdaj spoznavamo, kako smo obremenjevali otroke, ko smo jim dajali domače naloge — vsak učitelj iz svojega predmeta. Res je tudi to, da je učni načrt le okvir, o obsegu gradiva pa odločajo učitelji sami. V strahu, da otroka ne bomo dovolj naučili, ali v strahu, kaj bo rekel učitelj, ki ga bo dobil prihodnje šolsko leto, širimo že tako obširne učne načrte. Posle-jdica tega pa je, da si učenec ne pridobi niti osnovnega znanja. V celodnevni o vni šoli imamo boljši pregled nad tem, koliko učenec zmore, kakšne so njegove
sposobnosti in v katero smer bi ga kazalo usmerjati. Bolj kot v poldnevni šoli se v celodnevni razvija samouprava učencev. Če hočemo, da bo za otroke življenje v šoli tudi prijetno, jim moramo pustiti, da tudi sami načrtujejo, predlagajo, uresničujejo. Priznati moram, da so predlogi učencev tako pametni in sprejemljivi, da se jih odrasli Velikokrat najbrž ne bi domislili. Seveda pa se samouprava otrok tem bolj razvija, čim višji je razred. Vprašujete me, če imamo učitelji dovolj pomoči, ko utiramo pot novostim. Žal, ne. Iz leta v leto se učimo iz svojih izkušenj. Pomembno delo opravljajo aktivi učiteljev v šoli. Različni seminarji, ki jih pripravlja Zavod SRS za šolstvo, so usmerjeni v delo v poldnevni šoli. Po eni strani je to tudi razumljivo, saj je v Sloveniji poprečno le 10 odstotkov učencev v celodnevni osnovni šoli. Predlagali smo že, naj bi za nas organizirali seminarje posebej ali pa naj bi namenili posebno pozornost delu v celodnevni osnovni šoli, ker je drugačno kot v poldnevni šoli. Verjetno pa smo tudi sami krivi, ker nismo k temu spodbujali že prej.
• Učitelji v celodnevni osnovni šoli morajo prebiti veliko časa na svojih delovnih mestih. Katere težave se zaradi tega najbolj kažejo in kako jih premagujete?
— Bolj kot za učence pomeni celodnevna osnovna šola spre-
membo za učitelja. V tem klicu smo v glavnem žen9 Delo v poldnevni šoli je bilc učiteljico, gospodinjo in ma1 ugodno. Delovni čas je bil Ijen. Po aktivnem pet ali šes1' nem delu v šoli je lahko še po*1 bela za svojo družino, drugo <)( za šolo je opravila zvečer, M šla družina počivat. Zdaj ,I[ ramo biti v šoli vsaj tako dojj kot so učenci, to pa pomeni 15. ali 16. ure. Učitelj mora vsestranski. Poleg pouka vod'! rekreativne odmore (telesne javnosti), samostojno uče' vzgojno-izobraževalne deja’ sti, dežurati mora pri kosilu
V prostem času pripravlja n ge, se pripravlja na pouk in s< le zmore, še individualno n polnjuje. Vse to zahteva v duševne in telesne napore-učitelje smo naredili pravza] zelo malo. Razen pisalnih n zbornici in nekaj avdiovizua sredstev niso dobili nič. K temu pa so dejavni, prizadev ustvarjalni. Če ne bi bili taki, jemite, ne bi mogli doseči t kar smo. Veliko težav bomo rali še premagati, to pa b< zmogli, ker gre za boljši us naših otrok. Prav gotovo [ bodo starši in družbeno-poli/' skupnosti tudi v prihodnje magali tako kot do zdaj, zato1 prepričana, da. bomo dos cilje, ki smo si jih zadali. Pogovor pripravila: MARJANA KUNEJ
DVA OBRAZA VZGOJE
Iz zvočnika, ravnateljev glas: Učenci! Jutri, v soboto, ^ športni dan. Obvezen je za vse učence. Vse vaše zunajšolske javnosti na ta dan odpadejo. Izostanek bomo opravičili samo K' stim, ki bodo prinesli zdravniško potrdilo.
Nekaj minut kasneje, v zbornici:
—	Joj, tovariš ravnatelj! AH lahko pustim tistega mojega, sal veste, najhujšega razgrajača, jutri doma?
Seveda, tovarišica.
—	In jaz tudi? Pa še jaz?
Kimanje.
GRENKULA
Usmerjeno izobraževanje in zaposlovanje
Da bo vsakdo opravljal delo, za katerega se je usposobil
^' n
Prvo leto usmerjenega izobraževanja je tu. Učenci prvih letnikov so 1 se že vpisali po novem v programe različnih usmeritev in smeri. Da bi bralcem še bolje prikazali priprave na usmerjeno izobraževanje, smo skupaj z uredništvom revije Naša žena pripravili pogovor za okroglo mizo o temi: Izobraževanje in zaposlovanje. V našem pogovoru so sodelovali: podpredsednica predsedstva RK SZDL Tilka Blaha, pred-'' Slavnika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno 1 kulturo Jože Miklavc in Zdenko Medveš, z Izobraževalne skupnosti 1 Slovenije Terezija Osterman in Dušan Kidrič, z Zveze skupnosti za zaposlovanje Janez Zalaznik, z Zavoda SRS za šolstvo Miro Lužnik, predstavnica Posebne izobraževalne skupnosti za elektro usmeritev Neva Pivk, s Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev Jože Žlahtič, z republiškega sveta Zveze sindikatov Boris Lipužič in direktor Izobraževalnega centra Litostroj Hrabroslav Premelč. Pogovor je vodil glavni urednik Prosvetnega delavca Jože Valentinčič. Povzetek pa je iz obilice gradiva pripravila za objavo Sonja Tramšek, glavna in odgovorna urednica Naše žene.

jeno izobraževanje z usmeritvami in razvejanimi programi, v katerih se bodo učenci izobraževali, daje neprimerno širše možnosti usposabljanja za dela in naloge v našem združenem delu. Tudi to, da bodo učenci v usmerjenem izobraževanju morali skozi različne stopnje izobraževanja in se tako usposobili za manj pa tudi bolj zahtevna dela (odvisno od stopnje, ki jo bo nekdo dosegel), daje širše možnosti za kritje potreb združenega dela. Tako bo, na primer, kemijski tehnik, znal opravljati tudi dela procesničarja.
Tilka Blaha je opozorila na pomembno novost, ki jo prinaša usmerjeno izobraževanje: vsem,
hodnje. Vsi učenci, ki končajo osnovno šolo, morajo imeti možnost, da se vpišejo v srednjo šolo. Razpis vpisa je oblikovan tako, da so oddelki, predvideni za 30 učencev, vendar je v oddelku lahko po normativih tudi 35 učencev. To možnost pa bomo izrabili le, če bo prijavljenih učencev več, kot je prostih mest.
Potem je spregovoril o tem, kako bo v prihodnjih mesecih potekalo preusmerjanje učencev. Znano je, da se je na razpis prijavilo za posamezne šole preveč učencev, za druge premalo. Preusmerjanje ne bo potekalo le z omejevanjem vpisa (glede na ocene iz osnovne šole in druga merila). Vpis bo administrativno
k
t
j
;
t'
.c
j
)
,i
r
sl
]
c
rt
ll
i
li
r
i
j
:
!
il
1
n
v
6
(rt
rt1'
!
i£
l
Jože Valentinčič je za začetek opredelil osnovno misel pogovora: »Usklajevanje izobraževanja s potrebami združenega dela na eni strani, na drugi pa z interesi, željami in sposobnostmi kandidatov in udeležencev izobraževanja, tako mladih, ki se pripravljajo za svoj poklic, kot že zaposlenih, ki hočejo nadaljevati svoje izobraževanje, je ena izimed temeljnih nalog usmerjenega izobraževanja. Eden poglavitnih ciljev usmerjenega izobraževanja je prav to, da bi se po končani osnovni šoli lahko vsakdo napotil v usmeritev, v področje dela, kjer bi lahko povsem razvil svoje možnosti, našel zadovoljstvo pri svojem delu in tako pozneje postal ustvarjalen član naše družbene skupnosti.«
Zdenko Medveš je opozoril, da smo doslej premalo skrbeli za trajno usmerjanje otrok in mladine v to, da bi že v vsej osnovni šoli razvijali sposobnosti, nagnjenja in se tako ob prehodu v srednjo šolo odločili za šolanje in usposabljanje za poklic, ki ustreza njihovim sposobnostim.
V osnovni šoli bi to lahko storili z usmerjanjem učencev v različne dejavnosti. Zdaj osnovna šola poklicno usmerja le tako, da seznanja učence s poklici, možnostmi izobraževanja in kasneje zaposlovanja, z vrstami šol. Šole pa bi morale v okviru razširjenega učnega programa razvijati posebne dejavnosti in po teh naj bi potekalo trajno poklicno usmerjanje učencev.
Res je tudi, je še nadaljeval, da smo bili pri usmerjanju preveč osredotočeni le na možnosti, ki jih zagotavlja in daje naš izobraževalni sistem, premalo pa na možnosti kasnejše zaposlitve, vključitve v delo in kasnejšo rast ob delu. Premalo smo poudarjali, da je šolanje v mladosti le eno obdpbje v človekovem življenju, niti ne tako dolgo niti tako pomembno, kot mislimo. Z vključitvijo v delo, z zaposlitvijo, še ni konec izobraževanja; tega lahko nadaljuje posameznik ob delu ali tako, da delo za nekaj časa prekine in se ponovno šola.
Janez Zalaznik je menil, da imamo že kar dobro razvite dejavnosti za odkrivanje interesov učencev. To so razne ankete, testi. Smo pa še nebogljeni pri ugotavljanju potreb po kadrih.
To moramo bolj razvijati. Prav je, da kandidate za izobraževanje opozarjamo na perspektivne poklice tako v proizvodnem kot neproizvodnem delu. Vedeti moramo tudi, da se potrebe po kadrih zelo težko načrtujejo za dolgo obdobje, zato bo treba marsikdaj učence usmerjati ali
preusmerjati še tudi med šolanjem.
»
Jože Valentinčič je ob tem dejal, da vendarle lahko približno načrtujemo tudi za daljše obdobje. Na primer to, da bo vedno manj potreb po režijskih delavcih, torej po neproizvodnih delih.
Dušan Kidrič je poudaril, da je kadrovsko načrtovanje del družbenega načrta Slovenije. Del tega je bilo tudi načrtovanje vpisa v usmerjeno izobraževanje. Organizacije združenega dela so v ta namen prispevale svoje podatke, koliko kadrov bodo potrebovale. Podatki, ki smo jih tako zbrali, so bili dobri in zanesljivi. Pri načrtovanju potreb po kadrih pa smo seveda upoštevali tudi razvojne cilje naše družbe, predvsem začrtan prehod od ekstenzivnega v fn-tenzivno gospodarjenje. Takšen razvoj pa zahteva kadre z višjo ravnijo znanja. Potrebovali bomo predvsem delavce v dejavnostih, ki jih bomo po našem načrtu razvoja najbolj in najhitreje razvijali. To so: energetika, pridelovanje hrane, strojna industrija, bazična kemija, pa tudi nov način dela v tako imenovani režiji. Po tako izračunanih potrebah so tudi načrtovali letošnji vpis v šole usmerjenega izobraževanja. Na podlagi takšnega načrtovanja se je izoblikovalo že večkrat poudarjeno razmerje, ki predvideva v letošnjem vpisu 70 odstotkov učencev za proizvodne poklice in le 30 odstotkov učencev za neproizvodne poklice oziroma usmeritve.
Tudi Boris Lipužič je poudaril, da je vpis v šole usmerjenega izobraževanja nujno uskladiti s potrebami po delavcih. Dodal je, da moramo nameniti pozornost vpisu v šole, ki usposabljajo za posamezne vrste poklicev, za katere je zelo malo zanimanja, kot na primer za metalurgijo, rudarstvo, lesarstvo. Prijave učencev za posamezne šole kažejo, da bo treba storiti še marsikaj, da bo vpis tak, kot je predviden. Pri tem bo pomemben vpliv svetovalnih služb, osnovnih šol, staršev, pa tudi delovnih organizacij, ki bodo podeljevale kadrovske štipendije.
Pudaril je še pomen trajnega izobraževanja. Tudi s predvidenimi spremembami in dopolnitvami zakona o delovnih razmerjih moramo doseči, da bodo zakonska določila spodbudna za širjenje izobraževanja iz dela in ob delu.
Zdenko Medveš je dodal razpravi ugotovitev, da naš izobraževalni sistem n bil usklajen s kadrovskimi pot ebami. Usmer-
ki so dokončali usmerjeno izobraževanje, daje možnost, da s šolanjem nadaljujejo, ne da bi se morali vračati v nižje letnike šole, kjer žele nadaljevati. Pomemben dosežek je tudi, da bodo vsi učenci deležni širše splošne izobrazbe, tako da glede tega med njimi ne bo več razlik.
Opozorila je tudi, da je cilj, ki ga želimo doseči z usmerjenim izobraževanjem — usklajevanje izobraževanja s potrebami po delavcih — zapisan tudi v konvenciji Mednarodne organizacije dela kot svoboda odločanja in upoštevanja osebnih interesov učencev z vidika spoznanih možnosti zaposlovanja. Tudi naloga usmerjenega izobraževanja, da daje širše znanje in usposobljenost za več del in opravil, je pomembna novost. Mladi bodo tako imeli več možnosti za zaposlovanje.
Glede mreže šol, je menila, je veliko pripomb, ker ni vseh šol v bližini domov učencev. Tudi doslej je bilo tako, le gimnazije so bile toliko blizu učencem, da jim med šolanjem ni bilo treba zdoma.
Dovolj prostora za vse učence
Miro Lužnik je odgovoril na vprašanje, ali je v predvideni mreži šol dovolj prostora za vse naše učence. Oddelkov je 996, je povedal, mest v njih pa 30.100. Vseh, ki končujejo osnovno šolo je 27.000. Torej bo prostora dovolj.
Janez Zalaznik je dodal, da bo prostora res dovolj, tudi za ponavljavce. Dogovorili smo se tudi — in tako je prav — da bomo upoštevali prijave učencev iz drugih krajev Jugoslavije šele po končanem vpisu učencev.
Jože Miklavc je soglašal, da je v srednjih šolah dovolj 'prostora za vse učence. To je tudi usmeritev, ki jo bomo upoštevali v pri-
omejen le v izjemnih primerih, tedaj ko s svetovanjem, usmerjanjem in vsem drugim ne bo mogoče doseči predvidene sestave vpisa. Zato bo treba v tem času organizirati zelo široko in razvejano družbeno aktivnost. Usmerjanje in svetovanje učencem ne bi smelo ostajati le na ravni in v obsegu šol, za katere so se učenci prijavili. Tako bi morali pospešiti dejavnost v zvezi s kadrovskimi štipedijami, pospešiti razvoj izobraževanja iz dela in ob delu, organizacije združenega dela naj bi razvile še druge oblike povezovanja učencev z njimi med šolanjem, tako da prevzamejo odgovornosti v zvezi s kasnejšim zaposlovanjem učencev. Tudi koordinacijski odbori za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa pri občinskih izobraževalnih skupnostih bodo morali še povečati svojo dejavnost. Prav tako ne bi smele stati ob strani osnovne šole. In šele po takšni široki dejavnosti bodo v šolah, ki bodo še presegale število predvidenih za vpis, dovolili omejitev vpisa.
Javnost bo trikrat obveščena o prostih mestih
Jože Miklavc je nadaljeval, da bo slovenska javnost v teh mesecih trikrat obveščena o prostih vpisnih mestih. Najprej ob koncu aprila, ko bo objavljeno, v katerih šolah, programih, smereh so še prosta mesta. Konec maja bo javnost obveščena o tem, katere šole bodo omejile vpis, po kakšnem postopku in merilih bodo izbirale kandidate in katere šole so še proste. Sredi julija bodo znani rezultati in končni podatki o vpisu in spet bodo objavljena imena šol, programov in smeri, kjer so še prosta mesta.
V javnosti je zdaj ustvarjen napačen vtis, da je vpis končan že s tem, ko se je učenec prijavil na razpis. To pa ni res. Vpis bo opravljen šele do konca junija in v posameznih primerih še kasne-
je, avgusta ali celo,v začetku septembra (za tiste, ki se bodo šele kasneje usmerili drugam). Če sodimo po prvih prijavah, lahko ugotovimo, da večjih težav z usmerjanjem zunaj Ljubljane ne bo, nekaj pa jih bo v Ljubljani.
Ženske tudi v proizvodne usmeritve
Jože Miklavc je tudi začel z razpravo o poklicnem usmerjanju žensk. Menil je, da bo prav na tem področju potrebna široka družbena akcija. Nesmiselno je namreč sedanje stanje, ko je v proizvodnih organizacijah zaposlenih veliko žensk, vendar za to niso strokovno izobražene. Ženska mladina se namreč vpisuje in šola predvsem v neproizvodnih usmeritvah. Ko potem na tem področju ne dobe dela, se zaposlijo drugje, vendar kot nekvalificirane ali priučene delavke. V industriji je kar 33 odstotkov žensk, ki opravljajo proizvodna dela kot priučene delavke. V tehniških šolah, ki izobražujejo za tako delo, pa je deklet izredno malo. To je čuden nesmisel.
Janez Zalaznik je menil, da bo v zvezi z usmerjanjem žensk nujna še dodatna naloga. Usmerjanje znotraj programov in usmeritev. V tehniških šolah namreč dekleta težijo k večstopenjskemu izobraževanju. Vse bi bile rade tehničarke, pa vendar jih potrebujemo in — kot smo slišali — opravljajo tudi manj zahtevna dela.
Hrabroslav Premelč je dejal, da bi bilo treba v zvezi s poklicnim usmerjanjem deklet spremeniti miselnost. V litostroj-skem izobraževalnem centru na informativnem dnevu za izobraževanje na področju telekomunikacij ni bilo deklet (le dve), čeprav je to dejavnost, ki je zanje zelo primerna.
Neva Pivk je odgovorila na vprašanje, kako je posebna izobraževalna skupnost za elektro usmeritev že doslej informirala mladino o možnostih izobraževanja za to dejavnost. Seznanjanje učencev z možnostmi izobraževanja v elektrousmeritvi je bilo namreč zelo dobro.
Že pri načrtovanju obsega vpisa je bilo pri njih kar veliko dela. Povečati je bilo treba število mest za izobraževanje v elektrousmeritvi, saj so dobili novo smer — računalništvo, upoštevati je bilo treba učence, ki bodo nadaljevali šolanje na •višjih in visokih šolah, a so prej prihajali iz gimnazij.
Informiranje učencev za elektro usmeritev so skrbno pripravljali. Izdelali in izdali so posebno brošuro, ki so jo razposlali v 30.000 izvodih po šolah, skupnostih za zaposlovanje in drugam.
V brošuri so še posebej poudarili poklice v elektrousmeritvi, ki so primerni za ženske.
Prijavljene učence bo treba usmerjati le v Ljubljani, kjer se jih je preveč vpisalo na eno samo šolo. Ker je mest dovolj drugod, bodo učence usmerili — pod strokovnim vodstvom —' tudi drugam.
Jože Žlahtič je dejal, da bodo v pedagoški usmeritvi ponekod težave zaradi prevelikega števila prijav, in to na šolah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Pri vpisovanju prijavljenih učencev bodo upoštevali, da so kadrovska šola, zato mora učence zadostiti nekaterim posebnim pogojem.
Med prijavljenimi učenci na pedagoških gimnazijah in šolah za
vzgojiteljice so v veliki večini dekleta. V prihodnje bo treba več storiti za popularizacijo teh poklicev med mpško mladino.
Usmerjanje učencev — pod strokovnim vodstvom
Terezija Osterman je povedala, da je načrtovanje vpisa potekalo dolgo ih natančno. Predvideni vpis bo treba doseči, če hočemo zadostiti potrebam po kadrih na vseh področjih. Že druga leta je bilo zaradi tega veliko težav, letos bo gotovo še hujše, vendar nas to ne sme omajati.. Pri načrtovanju so bile v veliko pomoč posebne izobraževalne skupnosti, ki so predvidele potrebe za posamezne dejavnosti oziroma usmeritve. Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje se bodo seveda takoj vključile v akcijo za usmerjanje prijavljenih učencev iz šol, kjer je vpisa preveč, tja, kjer ga je premalo. Pri tem bodo dosledno upoštevali sestavo predvidenega vpisa in ne bodo dovolili, da bi zaradi čezrhernega vpisa na posamezne šole nastajali novi oddelki. Vsi izračuni povedo, da je mest v šolah usmerjenega izobraževanja dovolj za vse učence, le želje učencev ponekod niso v skladu z možnostmi. Zato bo potrebna družbena akcija, da bi pritegnili učence tudi v šole, ki usposabljajo za poklice, za katere ni toliko zanimanja, na primer v metalurgiji in rudarstvu.
Šolanje lahko nadaljuješ tudi iz dela in ob njem
Treba bi bilo spremeniti miselnost — je dejal Jože Valentinčič —= da je najbolj prav, če se učenec usmeri v šolo, ki daje čim višjo izobrazbo. To miselnost bomo spremenili z razvojem in popularizacijo šolanja iz dela in ob delu. Vsakdo bi moral vedeti, da se lahko nadalje šola, kadar želi, da z zaposlitvijo še ni konec njegove izobraževalne poti.
\
Hrabroslav Premelč je ob tem dodal, da se prav ob prijavah za vpis na njihov šolski center opaža takšna miselnost. Prijav je premalo, pa čeprav bodo po novem, z usmerjenim izobraževanjem, pri njih izobraževali tudi tehnike.
Izrazil je bojazen, da se bo za metalurgijo prijavilo premalo učencev in se zavzel za usmerjanje v ta poklic.
Jože Valentinčič je menil, da bo treba tudi za poklice, v katerih primanjkuje delavcev, bolj popularizirati izobraževanje ob delu in iz dela. Zdaj tako izobraževanje v mnogih delovnih organizacijah preveč zapostavljajo.
Tako ustvarjamo vtis, da je to nekaj izjemnega, zgolj zadeva posameznika.
S takšnim mnenjem sta soglašala tudi Miro Lužnik in Dušan Kidrič, ki je še dodal, da je znanje vedno bolj cenjeno in bo tako tudi v prihodnje prav zaradi naših razvojnih načrtov — kvalitativnega razvoja gospodarstva.
Hkrati z razvojem in s spremembami ter izpopolnjevanjem tehnologije bo tudi več možnosti in zahtev po dodatnem izobraževanju, ki naj bi, bolj kot doslej, potekalo z usmerjanjem delavcev.
Tilka Blaha je opozorila na strah pred skrajšanimi programi izobraževanja. Tudi učenci, ki bodo končali te programe, bodo lahko nadaljevali šolanje. Takoj ali kasneje iz dela ali ob delu.
Že nekaj let smo jasno in glasno opozaijali, da je postala metodologija financiranja usmerjenega izobraževanja takšna, da šole skoraj ne morejo več ugotoviti, kako se oblikujejo sredstva, ki jih dobijo za opravljanje vzgojno-izobraževalnega programa. Normativi niso sledili spremembam vzgojno-izobraževalnih programov ne po vsebini ne po obsegu. Merila so bila stara več let in financer je iz leta v leto dodajal na sredstva iz preteklega leta določen odstotek, pa smo imeli vsoto za tisto leto. Na takšen anahronizem smo opozaijali na razne načine — vse do delegatskih vprašanj v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Odgovor je bil navadno ta, da je to, na kar smo opozarjali, v splošnem res.
Ob razpravah o samoupravnih sporazumih o temeljih planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985, katerih sestavni del so tudi enotne osnove standardov in normativov ter merila za vrednotenje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, smo poudarjali predvsem dvoje:
—	normativi naj bodo konkretni in podrobni, da ne bo v praksi neskladja med predpisanimi obveznostmi v vzgojno-izobraževalnih programih in tistim, kar bo financer priznaval in financiral;
—	merila'naj bodo takšna, da bodo zagotavljala delavcem v vzgojno-izobraževalni dejavnosti enakopraven položaj z delavci v drugih dejanostih, vzgojno-izobraževalnim organizacijam pa je treba zagotoviti takšno gmotno podlago, da bodo lahko sledile sodobnemu učnovzgoj-nemu procesu.
Priznati moramo, da so bile prenekatere pobude in pripombe posameznikov, delovnih skupnosti, osnovnih organizacij sindikata ter organov sindikata, delegacij itd. upoštevane, vse pa ne.
S sprejemom normativov in meril je bil narejen pomemben korak, saj so vzgojno-izobraže-valne organizacije dobile mehanizem, s katerim bodo lahko spremljale oblikovanje sredstev v procesu svobodne menjave dela.
Ko smo obravnavali osnutke predlaganih normativov in zahtevali več konkretnosti, ko smo opozarjali da to in ono ni upoštevano, smo navadno slišali odgovor, da normativi ne morejo posegati v podrobnosti in da bo financirano vse tisto, kar je v vzgojno-izobraževalnem programu predpisano kot obvezno.
V letu 1981 naj bi novi normativi in merila doživeli svoj ognjeni krst. Hitro bomo videli, koliko je vse to prilagojeno stvarnim razmeram v šolah. Marsikaj pa lahko ugotavljamo že zdaj:
Šole usmerjenega izobraževanja so dobile konec marca enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti ter merila in popravke meril za usklajevanje vrednosti programov vzgojno-izobraževalnih storitev v usmerjenem izobraževanju. Na podlagi teh dveh aktov in navodil so pripravile srednje šole izračun sredstev za izvedbo vzgojno-izobraževalnih programov v letu 1981.
Ko smo na srednjih šolah na podlagi teh izračunov pripravljali finančne načrte za leto 1981 smo ugotovili, da imamo tako malo denarja, da z njim ni mogoče preprečiti nadaljnjega zmanjševanja realnega osebnega dohodka, hkrati pa zagotoviti vseh povečanih obveznosti do družbene skupnosti ter sredstev
Normativi in merila na preskušnji
za družbeno prehrano delavcev, potrebne sklade, da o morebitnih sredstvih za utrjevanje gmotne osnove vzgojno-izobraževalnega dela sploh ne govorimo.
Takšne razmere so bolj ali manj ugotavljale vse šole. Zanje so predvsem tile vzroki:
—	prenizek vračunani osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v letu 1980, ki je merilo za izračun skoraj vseh sredstev v letu 1981,
—	večji prispevki in druge obveznosti iz osebnega dohodka ter dohodka v občinah, kot jih priznavajo izobraževalne skupnosti in
—	pomanjkljivi normativi in merila.
Če eden odmerja denar, drugi pa obveznosti
Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti jemljejo za osebni do-
—	v srednjih šolah SRS 5.799 din
—	v gospodarstvu SRS 6.749 din
—	v družbenih dejavnostih SRS
—	v SR Sloveniji skupaj 6.624 din
hodek na pogojno nekvalificiranega delavca v letu 1980 v srednjem usmerjenem izobraževanju vrednost 4.692 dinarjev. To vrednost povečajo za 20,4 % (za toliko bi bilo dovoljeno povečanje osebnih dohodkov v letu 1981 glede na leto 1980) in dobijo vrednost OD-PND v letu 1981 5.649 dinarjev. Ta vrednost je osnova za izračun sredstev za osebne dohodke kot tudi za sredstva za materialne izdatke v letu 1981.
Da je tako nizko postavljeno izhodišče, zdaj, ko življenjski stroški izredno hitro naraščajo, nesprejemljivo, nazorno ponazarjajo tile primeri:
— po. merilih Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti je vračunani osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v letu 1980 za srednje sole v Sloveniji 4.692 dinarjev, medtem ko je bil doseženi OD-PND v istem letu:
6.120 din
Čeprav je doseženi OD-PND v slovenskih srednjih šolah v letu 1980 za 23,59% večji od vračunanega, je le-ta dosegel komaj 86 % tistega v gospodarstvu:
—	kljub temu da bi se predla-
gane vrednosti (4.692 din) povečala za 20,4 % bi bil OD-PND v letu 1981	(5.649 din) le
97,41 %tistega, ki so ga srednje šole dosegle v letu 1980 (5.799 din).
—	po predlaganih merililj bi bil neto osebni dohodek za najbolj enostavna dela (»ki ne zahtevajo strokovne izobrazbe«) 3.823 dinarjev, minimalni osebni dohodek za poln delovni čas v SR Sloveniji pa naj ne bi bil manjši od 5.100 dinarjev,
—	po takšnih izhodiščih bi imel učitelj srednje šole z visoko izobrazbo v letu 1981 neto osebni dohodek 11.965 dinarjev.
Po podatkih iz Ur. lista SRS št. 2-81 pa je imel že leta 1979 učitelj gimnazije osebni dohodek 11.186 dinarjev, učitelj srednje tehniške šole pa 11.909 dinarjev.
Res, da včasih oporekamo, češ, da osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca ni absolutni kazalnik, res pa je, da ta trenutek boljšega nimamo. In to, kar nam v prejšnjih primerih ta kazalnik pove, je več kot zgovorno, da postavljajo predlagana merila prosvetnega delavca v povsem neenakopraven položaj in da je prav zato treba izhodišča popraviti.
Prav je, če opozorimo, da je bilo po široki javni razpravi o samoupravnih sporazumih o temeljih planov za naslednje petletno obdobje sprejeto, da je izhodiščni OD-PND za leto 1981 5.929 dinrjev (to je zapisano tudi
v merilih), in lahko postavimo vprašanje, kdo in kje je postavil skoraj 5 % nižje izhodišče. Menim, da je edino pravilno, da ostane izhodiščna vrednost za leto 1981 5.929 dinarjev, saj je ta vrednost nastala kot rezultat široke javne razprave, potrdili so jo v skupščinah delegati, ne vem pa, da bi o spremenjenih merilih delegati kdaj sklepali.
Po mačehovsko pri osebnih dohodkih
V	prenekaterih občinah ugotavljajo, da so skupne obveznosti, ki bremenijo osebne dohodke delavcev ter dohodek šole bistveno večje, kot jih priznavajo izobraževalne skupnosti. Res je, da so se za dodatne obveznosti v občinah odločali občani sami, res pa je tudi, da so ob podpisih nekaterih sporazumov delovne organizacije včasih pod pravim pritiskom krajevnih dejavnikov, da je treba na vse mogoče načine utemeljevati, zakaj nekaj ni bilo podpisano.
V	razpravi o samoupravnih sporazumih smo zahtevali, da želimo podrobne in stvarne normative in merila. To potrebo smo naglašali preprosto iz bojazni, da tistega, kar v normativih ne bo, financer ne bo priznaval, čeprav je po učnovzgojnem programu obvezno. To se je pokazalo že pri izračunu sredstev za leto 1981. V obrazcih, ki so jih izpolnjevale šole, je manjkalo:
—	vrednotenje in financiranje dela laborantov,
—	financiranje obveznih smučarskih in plavalnih tečajev ter obvezne ekskurzije po Jugoslaviji za učence pedagoške usmeritve,
—	financiranje inštrumenta v razredni smeri pedagoškega programa,
—	izračun materialnih stroškov je gotovo prenizko vrednoten, saj dajo posamezne šole tudi 60 % vseh sredstev za materialne izdatke samo za kurjavo. Brez utemeljitve je tudi dejstvo, da različne PIS za enak program (1.
letnik) priznavajo dokaj različna sredstva za materialne izdatke,
— ni mogoče razumeti, da šolam ne priznavajo posameznih predpisanih dajatev — prispevek za zaklonišča, prispevek za mestno zemljišče.
Ob obranavi sredstev za materialne izdatke je treba poudariti, da zakon o svobodni menjavi dela določa, da bodo sredstva Z? materialne izdatke temeljila na normativih porabe, ne pa ha nekem pavšalnem odstotku na dohodek.
Zavedam se, da ne poznani vseh šol oziroma usmeritev, da bi lahko navedel vse pomanjkljivosti — res pa je, da bi vsaka dodatna ugotovitev prejšnje samo še dopolnila.
Ni dvoma, da šole upravičeno pričakujejo in tudi zahtevajo, da se financirajo vse tiste dejavnosti, ki jih predpisujejo vzgojnoi-zobraževalni programi in da se oblikujejo stvarna merila za zagotavljanje sredstev za materialne izdatke. Če tega ne bo, bo ponovno prevzemal nase vse breme delavec v šoli.
Večkrat je bilo že rečeno in tudi napisano, pa še vedno ne bo odveč, če poudarim tudi danes: v našem šolskem sistemu bomo morali doseči soglasje med tistim, ki naloge predpisuje, in tistim, ki delo financira. Še vedno pa smo daleč od tega.
V samem začetku sem poudaril, da jemljem sprejem standardov, normativov in meril za vrednotenje dela v vzgojnoizo-braževalni dejavnosti kot pomemben napredek v sistemu financiranja vzgojnoizobraže-valne dejavnosti in pomoč pri svobodni menjavi dela. To trdim še vedno. Navedene pomanjkljivosti in slabosti so pričakovani rezultat preverjanja teh normativov in standardov. Izobraževalne skupnosti, predvsem pa njihovi strokovni organi bodo morali te in podobne ugotovitve obravnavati in nekatere stvari tudi korigirati. VALENTIN PIVK
Ali jim dovolj pomagamo?
Otroci, ki se vračajo v domovino, potrebujejo več kot samo pouk
Družbeni dogovor o usmerjenem izobraževanju daje nove možnosti za vzgojo in izobraževanje naših državljanov, ki so začasno zaposleni v tujini, še zlasti mladih.
Vzgojno-izobraževalne zasnove za šolanje otrok delavcev, začasno zaposlenih v tujini, postajajo most za vključevanje naših otrok iz tujine v šolski sistem v domovini in most za dokončno vrnitev domov. Toda les sodelovanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov bo mogoče uspešno reševati težave teh otrok. Zavedati se je treba, da je v tujini vse več slovenskih otrok, ki so se tam rodili, in da žive otroci zaradi celodnevnega dela staršev v okolju, ki jih malo ali nič ne spodbuja h gojenju materine besede.
Otroci preživljajo ves dan pri pouku v nemški šoli, ki je zadnja leta vse bolj deljen na dopoldanski in popoldanski pouk, ali pa so v oddelkih podaljšanega bivanja dežele gostiteljice. Zato se dogaja, da sprejemajo slovenski otroci tuj jezik in tujo kulturo kot svoj jezik in svojo kulturo, materinščina pa postaja zanje tuj jezik. Z govorom prevzema otrok tudi nemški način mišljenja.
Tudi starši ravnajo velikokrat napak. Želijo, da bi se njihov otrok čimprej vključil v širše — tuje okolje, zato ga zelo pozno ali pa sploh ne vpišejo v pouk materinščine, ki seveda ni obvezen. Še huje oškodujejo otroka, če ga spodbujajo samo k učenju jezika dežele gostiteljice, kjer pač žive, povsem ali delno pa zanemarijo materinščino. Tako se pogovarjajo starši z otrokom doma v
»slabi« nemščini ali pa mešajo oba jezika. Razumljivo je, da otrok potem ne obvlada dobro ne enega ne drugega jezika. To opažajo zlasti pri otrocih v ZRN, podobno pa ugotavljajo tudi naši učitelji drugod v svetu.
Ali bo mogoče otroke naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, uspešno vključiti — ob primerni motivaciji in spremlja-
nju — ter jih obvarovati pred ponovno frustracijo, saj jim pri izražanju velikokrat zmanjka primernih slovenskih besedi.
RESOLUCIJE, SKLEPI IN ANALIZE SO PREMALO
Takoj bi morali pomagati mladim, da se začno vračati in privajati na življenje v domovini.
Menim, da se učitelj, ki odhaja v tujino, tega še vedno premalo zaveda. Kljub metodični-strokovni usposobljenosti naj bi se učitelj že doma, na svoji matični šoli začel
seznanjati 5 problematiko teh otrok.
Tak učitelj opravlja v tujini lepo, a zelo odgovorno delo. Osrednji cilj celotnega vzogoj-no-izobraževalnega dela je navezati mladega človeka na domovino, mu zbuditi ljubezen do slovenske besede in slovenskega ljudstva ter ga pripraviti na vrnitev v domovino, tistim, ki bodo
ostali v tujini, pa razviti pozitivna čustva in naklonjenost do naše pripadnosti. Dobro bi bilo, da bi se marsikdo izmed nas zamislil nad tem humanim poslanstvom in se odzval razpisom Izobraževalne skupnosti Slovenije. Več bi lahko pripomogli tudi učitelji, ki smo se že vrnili, saj bi z ustreznim seznanjanjem s to problematiko pridobili učitelje in vzgojitelje za tovrstno delo tudi v svojem kolektivu.
Večkrat ostajajo navodila in priporočila družbeno-političnih forumov v predalih, učiteljski zbori in učitelji pa se ne poglobijo dovolj v težave otroka, ki se je
vrnil iz tujine in se znova vključuje v razredno skupnost.
Za nami so bolj ali manj uspešna konferenčna obdobja, ki so bila za več mladih prag za njihovo življenjsko odločitev. Takih otrok je veliko po vsej Sloveniji: vrnili so se s starši ali brez njih z eno samo veliko željo — postati enakovreden svojim vrstnikom v domovini.
UČENCI SO NAM PRIPOVEDOVALI
SAMO URBANIJA je prišel iz Manheima. V Nemčiji je bil trinajst let. V nemški šoli se je čutil zapostavljenega in odrinjenega. Prijateljev ni imel. Šele v slovenski šoli v Manheimu se je bolje počutil. Učitelj mu je prinašal revijo Front, ki ga je navdušila za kadetsko šolo. Samova Želja se je uresničila: zdaj obiskuje že četrti mesec šolo v Tacnu. Hudo je bilo, zlasti v začetku. Učitelji so se na pobudo ravnatelja Franca Malovrha dogovorili za individualen način obravnave. Občutljivi Samo se je zelo bal posmeha sošolcev, saj se mu je slovenska beseda velikokrat hudo zatikala. Razrednik in vzgojitelj pa sta Samovim sošolcem razložila, kako je s Samom. Razumeli so in se začeli z njim pogovarjati, kakor da je že od nekdaj med njimi. Veliko mu pomagajo pri učenju in raznih dejavnostih. Zdaj je Samo med dokaj uspešnimi učenci kadetske šole.
JOVANKA KEGL obiskuje Že več mesecev pedagoško gimnazijo r Ljubljani. Delo z otroki jo izredno veseli. Ko je prišla v Ljubljano, pa je materinščino slabo obvladala. V Stuttgartu je živela trinajst let. Starša sta bila po ves dan zdoma. Resda so se doma pogovarjali slovensko, toda govorili so v narečju staršev. Jovanka je prišla k slovenskemu dopolnilnemu
pouku šele zadnji dve leti osnovne šole, prej pa je hodila v nešmo šolo. Ni ji bilo lahko. Sprva ni mogla slediti pouku, čeprav je pozorno poslušala in z učiteljevih ustnic razbrala pomen razlage. Vprašanj skoraj da ni razumela in to je bilo najtežje, zlasti pri kontrolnih vajah, ki kar dežujejo pri vseh predmetih.
Za Jovanko se je zavzela razredničarka tov. Kraljeva. Spodbujala jo je in tudi drugim učiteljevi in učencem povedala, kako je z dekličinim znanjem materinščine. V razredu so sklenili, da bodoJovankipomagali. Določili so mentorico Alenko, ki ji vse, česar Jovanka pri pouku ne razume, ponovno razloži. V prvi konferenci je bila Jovanka pozitivna ocenjena iz vseh predmetov, iz slovenskega jezika pa ne. V polletju je izdelala z dobrim uspehom. Lahko trdim, da je ocenjevanje na tej šoli dobila potrebno pedagoško funkcijo: Prav v tem je bistvena in humana komponenta, ki tako pomembno loči naš in nadkriljuje nemški selektivni šolski režim, kjer je najpomembnejše: »Biti boljši od drugega. Ce pomagaš drugemu, škoduješ samemu sebi«. Nemške zasnove nimajo namreč nič skupnega z našimi vzgojno-izo-braževalnimi programi in nemška šola ne daje našim otrokom nikakršnih možnosti za pozitivno uveljavljanje in vživljanje v kolektiv.
IRMA KA VČIČ obiskuje gimnazijo v Mariboru. Rodila se je v Nemčiji, a je zelo rada prihajala v Slovenske Konjice. Tudi starši se bodo vrnili v ta kraj. Slovenski jezik se ji je zdel v začetku tuj, zato ni šlo brez težav. V redovalni konferenci in v polletju je imela slabe ocene. Ali res ne bi šlo drugače?
Mislim, da je bilo učiteljem, ki jo poučujejo, jasno, da zahteva vključitev take učenke več potrp-
ljenja, spodbujana) in iskanja znanja. Irmi bo treba še veliko-pomagati. Tudi dekleta v internatu so ji zelo naklonjena. Omenim naj izredno skrb ravnateljice Magde Žezlina, ki v domu »Lizike Jančar« uspešno vodi še VESNO ŠKORJANEC, DRAGICO KRAMBERGER * in SILVO LAMUT. Silva obiskuje že tretji letnik ekonomske šole v Mariboru. Vsa štiri dekleta imajo starše v tujini Silva, ki je pred dvema letoma v stiski in osamljenosti shranila vsak dinar, da bi se lahko vrnila v Stuttgart, zdaj o tem ne razmišlja več. Uspešno je prebrodila težave, lepo se je naučila slovenščine, zdaj pa vodi celo krožek v šoli.
iO; :
Eno je gotovo:	vključitev
otrok naših zdomcev v šolski sitem doma je odgovorno vzgoj-no-izobraževalno delo, ki naj se začne že v tujini z individulanim programom, prilagojenim učencu in njegovi družini, ftike ga otroka je treba vključevati zlasti v razne oblike izmenjav, šole v naravi in podobno, starše teh otrok pa obveščati in seznanjati z možnostmi vključevanja v naš šolski sistem.
Posebno pomembno je sodelovanje z učiteljskim zborom, razrednim kolektivom, pionirsko in mladinsko organizacijo. S pravočasno pomočjo je mogoče zapolniti vrzeli v znanju, ustvariti pedagoške, demokratične odnose in graditi na zaupanju v zmožnosti otroka naših ljudi, ki se vračajo v domovino. Z individualizacijo učnih vsebin, metod in oblik (organizirana medsebojna pomoč, delo v skupini, tandemu, dopolnilni pouk in vključitev v interesne dejavnosti) bomo mladostnika neprestano motivirali in dvigali njegov pogum ter mu omogočili vraščanje v razredno in brkati širšo družbeno skupnost.
MARIJA BELEC
Astronomija in šola
Pogovor z avtorjem ob izidu knjige Utrinki iz astronomije
Pred kratkim nas je založba Mladinska knjiga razveselila s knjigo, kakršne pri nas nismo imeli: UTRINKI IZ ASTRONOMIJE, ki je delo avtorja Marijana Prosena in ilustratorja Matjaža Schmidta. To je knjiga, na kakršno smo Slovenci že dolgo čakali in je enako kako-vostna kot podobne poljudnoznanstvene izdaje v svetu. Avtorju Prosenu se je z metodično premišljeno obdelavo snovi posrečilo iz utrinkov sestaviti okvirno podobo vesolja, prikazati tisočletna človekova Prizadevanja, da bi dojel vesoljski prostor in svoje mesto v njem, in nakazati nekaj možnosti za preprosta domača opazovanja in merjenja Vesoljskih pojavov. Skrbno pretehtano besedilo odlikuje lapidaren slog, ki brez odvečnih besed vseskozi zadeva v bistvo stvari. Z jedrnatim slogom se učinkovito ujemajo ilustracije Matjaža Schmidta. Z 'izrednim darom za prostorski prikaz je nazorno dopolnil besedilo in ga Požlahtnil z duhovitimi prebliski. S svojim deležem — več kot polovica knjige so ilustracije — je naredil knjigo izredno privlačno in potrdil svoj sloves vsestransko nadarjenega ilustratorja, ki sodi v vrh naših tovrstnih ustvarjalcev.
UTRINKI IZ ASTRONOMIJE so kajpada predvsem knjiga, namenjena mladini, vendar jo bo na dušek prebral vsak ljubitelj astronomije. Teh ljubiteljev Pa je v današnji »vesoljski dobi« čedalje več. Velika odmevnost, ki spremlja zlasti ameriške vesoljske polete, je ljudem v skoraj vsakem kotičku sveta približala našega večnega spremljevalca — Luno, ves svet je doživljal resnično vesoljsko dramo astronavtov v Apollu 13. Velik del človeštva je vizualno »stopil« v bližnji vesoljski prostor, ki je bil še do nedavnega svet redkih učenjakov. Toda želja po vedenju in spoznanju ženeta človeka še dlje v vesolje, kjer pa ni prostora za ljubiteljstvo. Tja sega samo vrhunska znanost, najpopolnejša tehnologija. Ali je v tem vrhuncu, v tej popolnosti prostora tudi za naš »mali« slovenski narod, ki premore diplomiranih astronomov komaj za prste ene roke? Kakšen je položaj astronomske vede v Sloveniji, ki se lahko pohvali s svetovnimi uspehi v vrsti znanstvenih panog? Ali je reforma srednjega usmerjenega izobraževanja upoštevala, da je astronomija veda prihodnosti, ki s pogledom v vesolje odstira tudi tančico naši Zemlji? Takšna in podobna vprašanja so se ponujala, ko smo ob izidu UTRINKOV IZ ASTRONOMIJE zaprosili za pogovor avtorja knjige, profesorja Marijana Prosena, enega od štirih Slovencev, ki so doslej (visokošolski študij za to področje se je začel leta 1948!) diplomirali iz astronomije na ljubljanski univerzi. Profesor Prosen je deset let delal kot poklicni astronom na observatoriju na Golovcu, zdaj pa že nekaj let uči matematiko in fiziko na Železničarskem šolskem centru v Ljubljani.
O POLOŽAJU ASTRONOMIJE V SLOVENIJI
»Poklicna astronomija v Sloveniji ni bila nikoli posebno razvita. Potem ko je profesor Fran Dominko leta 1948 začel predavati na katedri za astronomijo, so kmalu začeli graditi observatorij na Golovcu. Toda iz raznih vzrokov se stroka ni dobro razvijala, saj sta od štirih, ki smo diplomirali pri prof. Dominku, samo dva ostala poklicna astronoma in delata na univerzi, jaz sem odšel v srednjo šolo, eden pa v računalništvo. Zdaj končujeta astronomijo dva študenta pri dr. Andreju Čadežu, fiziku, ki je nasledil prof. Frana Dominka, sicer pa se astronomija na univerzi poučuje tudi na geodeziji.
Imamo torej edino slovensko zvezdamo na Golovcu, kjer dela en sam diplomirani astronom, študij astronomije na odseku za fiziko Fakultete za naravoslovje, ki se usmerja zdaj bolj v astrofiziko, in predavanja na geodeziji, kjer se poleg glavnih predmetov Poučuje tudi klasična astronomija.«
9 V čem so vzroki za takšno nezadovoljivo stanje poklicne astronomije pri nas?
»Zanimanja za ta študij je bilo sicer precej, vendar pa zaradi majhnih možnosti zaposlitve na univerzi tega študija niso posebno spodbujali. Ob drugačnem
gledanju na vedo bi bil položaj lahko drugačen. Prav lahko bi npr. na observatoriju izoblikovali skupino teoretikov, lahko bi se povezali z inštitutom Jožef Stefan na področju jedrske fizike. Ne pristajam na tezo, da če smo majhen narod, imejmo tudi malo astronomov. Nismo majhen narod, pa tudi razloga za to, da bi zapostavljali astronomijo, ni.«
• Ali mislite, da bi razmah ljubiteljske astronomije lahko spremenil položaj vede pri nas?
»Res se je ljubiteljska astronomija pri nas lepo razvila, imamo pa tudi lepo tradicijo, po zaslugi profesorja Pavla Kunaverja. Res je tudi, da ima to ljubiteljstvo vidne strokovne uspehe. Tu mislim na delovanje Astronomskega društva Javornik, ki je bilo ustanovljeno pred nekaj leti kot naslednik astronomske sekcije pri Prirodoslovnem društvu Slovenije in združuje okrog 50 članov iz vse Slovenije. Toda poglavitni nalogi društva sta vendarle popularizacija astronomije v najširših krogih in povezovanje astronomov v Sloveniji in sosednjih republikah v skupnih akcijah, zlasti ob posebnih astronomskih pojavih. Seveda sodi k nalogam tudi priprava mladih za študij na univerzi, in če bomo tako vzgojili več univerzitetno šolanih astronomov, se bo morda le kaj premaknilo.«
O Ena od oblik pripravljanja mladih je astronomski raziskovalni tabor, ki ga društvo že tri leta zapored pripravlja na gori Javonuk nad Črnim vrhom nad Idrijo (okrog 1200 m nadmorske višine), kjer gradijo majhno zvezdarno. Rezultate merjenja, ki jih opravi vsako leto okoli 20 mladih, izdajajo v posebnih publikacijah. Udeleženci prihajajo tudi iz krožkov, ki jih je nekaj na slovenskih srednjih in osnovnih šolah. — Kakšen je torej delež astronomije v šoli?
»Premajhen. Pred desetimi leti in več je bila astronomija predmet v 4. razredu gimnazije in s sodelavcem F. Avscem sva napisala tudi učbenik. Toda kmalu po izidu učbenika je bila astronomija v 4. razredu opuščena. Šele v zadnjem času se spet nekaj premika. Pripravljen je osnovnošolski program za dodatni pouk fizike s področja astronomije, prav tako pa tudi fakultativni program fizike za SVIO v usmerjenem izobraževanju. Za ta program imam že napisan priročnik z delovnim naslovom Osnove astronomije.«
REVIJA PIONIR IN ASTRONOMIJA
Če tem podatkom dodamo še vlogo, ki jo imajo za vzgojo mladih na področju astronomije nekatere mladinske revije, kakor npr. Presek, Proteus in Pionir, potem se zdi, da se tej vedi vsaj na področju osnovnega in srednjega izobraževanja ne obetajo več tako slabi časi. V letošnjem letniku se je po daljšem presledku posvetila astronomiji v večjem obsegu tudi mladinska poljudnoznanstvena revija Pionir. Poleg nekaj člankov je s tega področja pripravila tudi raziskovalno nalogo z naslovom Lega domačega kraja. K sodelovanju
se je prijavilo 11 šol, ki bodo določale zemljepisne koordinate s pomočjo gnomona. Ta naloga in opazovanja in merjenja, o katerih piše profesor Prosen in bodo objavljena tudi v prihodnjem letniku Pionirja, bodo skupaj 's knjigo UTRINKI IZ ASTRONOMIJE koristno dopolnilo k znanju astronomije v osnovni šoli, saj so metodično premiš-
ljeno zasnovane in primerne težavnostni stopnji višjih razredov osnovne šole. Revija Pionir pa pripravlja za prihodnji letnik še posebno publikacijo za svoje naročnike z naslovom ORIENTACIJA V NARAVI, ki bo vsebovala opis načinov orientiranja s pomočjo Sonca, Lune, zvezd in predmetov v naravi.
IGOR LONGVKA
Ljudsko izročilo Slovencev
Pregled etnologije Slovencev
Proti koncu leta 1980 je izšla za slovensko etnologijo, in zaradi posebne narave njene vsebine, za vse Slovence pomembna knjiga z naslovom Slovensko ljudsko izročilo (Pregled etnologije Slovencev). Knjigo je uredil Angelos Baš, opremil in likovno uredil Cveto Jeraša, izdala in založila pa Cankarjeva založba v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje pri SAZU.
Gre za knjigo, ki skuša na eni strani povzeti dosedanja poglavitna spoznanja iz etnologije Slovencev, narediti kar najbolj strnjen pregled dosedanjih raziskav, na drugi strani pa podati omenjeno problematiko dovolj poljudno, tako da bi bila knjiga zanimiva za vse bralce.
Kot delo o slovenski ljudski kulturi (in celo nekoliko razširjenem pojmovanju le-te) je knjiga ne le poljudno branje, ampak tudi nekakšen učbenik in priročnik v najboljšem pomenu te begedp, saj je v resnici sinteza slovensftg ljudske tradicije.
Vedeti n^oramo, da sta doslej izšli v Sloveniji dve sintezi slovenske etnologije. Prva (Narodopisje Slovencev L in II.) se je oblikovala med drugo vojno in izšla leta 1944. Uredil jo je Rajko Ložar. Drugi del je izšel z veliko zamudo šele leta 1952. To knjigo sta uredila Boris Orel in Ivan Grafenauer. Druga sinteza slovenske etnologije, ki jo je napisal Vilko Novak, pa je izšla leta 1962, z naslovom Slovenska ljudska kultura. Vse tri omenjene knjige so razprodane.
V zadnjih dvajsetih letih smo torej ostali brez temeljnega pregleda o etnologiji Slovenije, čeprav so med tem nastajale številne razprave in znanstvena dela, ki so prinesla nove poglede na stroko in se začela tudi lotevati novih problemov, ki v prejšnje sinteze niso bili vključeni. Kljub vsemu pa so zaradi po-Ijudnosti pisanja etnološki problemi zasnovani nekoliko dru-
gače kot pri obeh prejšnjih knjigah. Knjiga ni toliko izčrpna kot Narodopisje Slovencev, je pa zato zasnovana širše; to ji omogoča, da se približa širšemu krogu bralcev. V ta namen so izpuščene nekatere nadrobnosti, ki praviloma zanimajo samo etnologe.
Knjiga je zasnovana tako, da je večina prostora odmerjenega besedilu v veliki črki, ki govori o splošnih slovenskih etnoloških problemih in pojmih, stolpci pa prinašajo v mali črki podrobnejše formulacije opisov, nekatere etnološke podrobnosti in glavne vire in literaturo. Besedilo je opremljeno s 164 fotografijami, med katerimi so številne barvne.
Za izid te knjige je storil izredno veliko Angelos Baš, njen urednik. Povedati je treba, da je bil Baš prvotno urednik slovenskih poglavij o etnologiji v jugoslovanskem projektu, kjer naj bi vsaka republika pripravila svoje narodne etnološke preglede. Glavna pobuda za omenjeni projekt je prišla pred leti iz Sovjetske zveze, kjer nameravajo izdati enciklopedično delo v treh knjigah z naslovom Etnologija Slovanov. Slovenska redakcija je prerasla začrtani okvir in zato na Baševo pobudo izšla v posebni, okusno opremljeni knjigi iti ne sodi v sovjetsko-jugoslovanski projekt.
Prispevke za knjigo Slovensko ljudsko izročilo je napisalo 18 avtorjev: Angelos Baš, Janez Bogataj, Ljudmila Bras, Emilijan Cevc, Tone Cevc, Majda Čeh, Slavko Kremenšek, Franc Križnar, Zmaga Kumer, Niko Kuret, Helena Ložar-Podlogar, Marija Makarovič, Vilko Novak, Mirko Ramovš, Mojca Ravnik, Ivan Sedej, Marija Stanonik in Sergej Vilfan. Stvarno kazalo in kazalo slik je pripravila Sinja Zemljič-Golob.
DAMJAN OVSEC
•,x.<
\ " • ;
Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije
Partizanska knjiga, Ljubljana 1980
S knjigo Zgodovina SFRJ, ki jo je napisal ugledni družbenopolitični delavec in strokovnjak za novejšo jugoslovansko zgodovino, prof. dr. Dušan Biland-žič, smo po dveh letih po njeni prvi objavi v Zagrebu, v prevodu Frančka Šafarja, tudi pri nas dobili to izjemno pomembno delo, s kakršnim se ne morejo ponašati niti številni večji narodi, ki v povojnem času niso doživljali tako kolenitih sprememb in tako vsestranskega razvoja. Prav zato, ker nekateri najpomembnejši družbeno-politični procesi pri nas še niso končani, takšnega dela ni bilo lahko napisati, večina vodilnih sodobnih zgodovinarjev se zato tako zahtevnemu delu raje izogiba, ali pa se ukvarja samo s posameznimi ■ najpomembnejšimi procesi in dogodki.
Ker veliko pomembnih virov še ni dostopnih, in zaradi drugih okoliščin tudi avtor pričujoče knjige poudarja, da še ni mogoče izreči zanesljive in dokončne sodbe o nekaterih dogajanjih in procesih v povojnem razvoju socialistične Jugoslavije. »Procesi uresničevanja nekaterih zgodovinskih sklepov namreč še tečejo, nekatere pomembnejše implikacije, rezultati in posledice pa se še niso mogli jasneje pokazati. To velja zlasti za proces uresničevanja samoupravne socialistične družbe, ki je bila kot vizija komunističnega gibanja Jugoslavije proklamirana leta 1950 z izročitvijo tovarn v upravljanje delavcem.«
Zato obravnava Bilandžičeva knjiga samo najpomembnejše družbeno-politične in gospodarske procese v povojni graditvi socialistične Jugoslavije; prehod proizvajalnih sredstev iz zasebne v državno in družbeno last, izročitev tovarn v upravljanje delavskim svetom, zasnovo socialističnega samoupravljanja kot temeljnega družbeno-ekonom-skega odnosa med nosilci združenega dela ter opredelitev miroljubnega sožitja in neuvrščenosti kot neodtujljivih stalnic v zunanje politični usmeritvi Jugoslavije. Knjiga obravnava tudi protislovja, zastoje in in sporne situacije, ki so spremljali naš burni povojni razvoj, kot na primer; etatistično-administra-tivni način upravljanja družbe in gospodarstva neposredno po vojni, obračun z Informbirojem, spopad z Dilasovimi liberalističnimi pogledi na vlogo in pomen zveze komunistov v naši družbi, zavrnitev dogmatičnih in centralističnih teženj rankovičevskega tipa, boj s posameznimi nacionalizmi ter nenehno prizadevanje za premagovanje tehnokratskega odtujevanja ekonomske in politične moči in za resnično oblast delovnih ljudi nad pogoji in rezultati njihovega dela. Bilandžičeva Zgodovina SFR Jugoslavije zato ni le celosten kronološki pregled posameznih dogodkov in dogajanj, temveč je resnično kritična analiza naše doslej prehojene poti.
JOŽE CIPERLE
NOV PRIROČNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJI ZNANJA
Silvije Pongrac:
Ispitivanje i ocjenjivanje u obrazovanju
V Andragoški biblioteki Škol-ske knjige iz Zagreba je izšla knjiga Ispitivanje i ocenjivanje, ki jo je napisal mag. Silvije Pongrac, profesor Pedagoške fakultete na Reki.
Knjiga je nastala potem, ko je avtor dalj časa raziskoval probleme preverjanja in ocenjevanja znanja v šolah za odrasle, zato je toliko bolj popolna in dragocena.
Ima devet poglavij: Zgodovinska perspektiva, Preverjanje in ocenjevanje v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem vzgoje, Preverjanje in oblike preverjanja kot temelj dela učencev, Ustno preverjanje in številčno ocenjevanje, uporaba v osnovnem izobraževanju odraslih, Raziskave o preverjanju in ocenjevanju v šolah za odrasle. Mnenja udeležencev izobraževanja o problematiki in preverjanja in ocenjevanja, Mnenja učiteljev o preverjanju in ocenjevanju, odvisnost uspeha udeležencev izobraževanja od načina ustnega preverjanja in številčnega ocenjevanja ter Sklep.
Preverjanje in ocenjevanje znanja povzročata še vedno veliko težav v naših šolah ne glede na starost učencev, ker sta sestavini načrtnega in organiziranega spremljanja učnega dela. Zato smo dobili tudi knjigo Silvija
Pongraca opravemčasu, saj nam bo dobra informacija in koristna usmeritev pri reševanju ir spremljanju ene od nalog učnega dela, ki je enako pomembna za učitelje in učence, za šolo in družbo.
Preverjanje in ocenjevanje sta zelo pomembni sestavini učnega dela, saj zajemata dejavnost učencev in učiteljev in njihovo obojestransko prizadevanje za to, da bi dosegli pri uresničevanju svojih nalog čim boljše uspehe. To ni knjiga predpisov o preverjanju in ocenjevanju, temveč delo, ki nas teoretično in praktično seznanja s težavami, napakami, možnostmi in načini spraševanja in ocenjevanja v učnem procesu. Zato je ta knjiga do brodošla v vsaki knjižnici, vsakemu učitelju in študentu, pedagogu in andragogu, vsem, ki s< neposredno in posredno ukvar jajo z vprašanji učnega dela ii. tako tudi s preverjanjem znanjt in ocenjevanjem. V tej knjigi bodo našli navodilo, spodbudo, podkrepitev in potrdilo za ustvarjalnost pri svojem delu. Knjiga pa ni pomembna same zaradi tega, temveč je tudi dra gocen prispevek k razvoju našr didaktične in andragoške znan stvene misli. Zato jo toplo pripo roča mo.
BOGOSLAV POTOČNJAK
Armada smo vsi. Vsi smo Odgovorni za varnost naše domovine in za nemoten razvoj naše družbene ureditve. Vsak izmed nas.
Ta misel je posebno pomembna zdaj, ko razmišljamo in odločno obsojamo nedavne neljube dogodke na Kosovu.
Razvijati obrambno kulturo je dolžnost vseh nas. Le tako bomo
»
vedno in povsod pripravljeni varovati in braniti pridobitve naše revolucije. Tudi s svojim življenjem, če bo treba.
Prav je, da se ob 40-letnici naše vstaje spomnimo besed našega modrega, ljubljenega vodje. Čeprav jih ne bo nikoli več izgovoril, bodo živele z nami — kot prisega Njemu.
V interesu enakopravnosti je treba odstranjevati vse ovire
Socialistična Jugoslavija je skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, v kateri so načelno pravilno rešena vsa vprašanja mednacionalnih odnosov. Svobodo in popolno enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije jamčita tudi federativna ureditev in sistem delavskega in družbenega samoupravljanja. To zagotavlja resnično perspektivo enotnosti Jugoslavije.
Razumljivo je, da so in da bodo še naprej tudi nekateri problemi v odnosih med našimi narodi in narodnostmi kakor tudi med posameznimi območji Jugoslavije. Ti problemi izvirajo največkrat iz gospodarskih vprašanj in niso taki, da jih ne bi mogli razmeroma lahko urejati. Zlasti če se pri njihovem obravnavanju ravnamo po načelih in duhu naše
družbene ureditve, pač ni nevarnosti za enotnost Jugoslavije in tudi ne ovir za njihovo dejansko ureditev.
V zadnjem času je nekako če--dalje manj slišati besedo Jugoslavija, piše in govori se pretežno o federaciji. Bolj moramo poudarjati Jugoslavijo. Smo Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci in drugi, vendar smo vsi skupaj tudi Jugoslovani, vsi smo državljani socialistične Jugoslavije. V tem smislu moramo krepiti duha pripadnosti k jugoslovanski socialistični skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Ne gre torej za jugoslovanstvo v unitarističnem smislu, ki negira narode ali poskuša zmanjšati njihovo vlogo. Proti jugoslovanstvu v unitarističnem smislu smo se odločno bojevali in tudi v
Med planinstvom in drugimi telesnokulturnimi ali športnimi zvrstmi so nekateri razločki. Planinstvo ni zgolj telesnokulturna ali rekreativna dejavnost, temveč pomeni tudi estetsko, etično-idejno in kulturno zvrst delovanja. Bolj kot katera koli druga telesnokulturna ali športna zvrst posega planinstvo na področje intelektualne, moralne in obrambne vzgoje. E. Lovšin ugotavlja (Gorski vodniki v Julijskih alpah), da »odkar obstaja planinstvo, rojeno v soncu in viharjih izrednega revolucionarnega 19. stoletja, se ni nikoli imelo za čist šport in ne za turizem, temveč po svojem bistvu in naravi za avtonomno kulturno delovanje«. Slovensko planinstvo seje rodilo v boju proti potujčevanju slovenske zemlje in se kalilo v procesu potrjevanja slovenske narodnosti. Od takrat se planinsko gibanje nezadržno širi. Pojav, ki med narodom že več desetletij zavzema večji obseg in se še vedno širi, je mogoče šteti kot kulturno znamenje tega naroda. In prav planinstvo je nedeljivi del slovenske narodne kulture. To samo še potrjuje resnico, da zavzema planinska motivika pomembno mesto v delih slovenskih likovnih, literarnih in glasbenih umetnikov.
Poglavitna planinska dejavnost je usmerjena v množičnost, ob tem pa ne zanemarja vrhunskih dosežkov. Takšna usmerjenost je povsem skladna s proglašenimi in edino pravilnimi načeli telesnokulturnega delovanja v naši družbi. Planinstvo je oblika bogatenja prostega časa, ki je razmeroma poceni, ljudje se vključujejo vanj ne glede na socialno stanje, na spol, ne zahteva velikega tehničnega znanja ipd. Zajema lahko vse starostne skupine od predšolskih otrok do upokojencev. 7000 km (1,6 dolžine ekvatorja) markiranih steza, 165 planinskih objektov, 27 veznih poti (transverzal) in raznovrstnost naravnih razmer od gričevja do visokogorja pomeni bogato ponudbo, ki jo zmore maloka-tera druga telesnokulturna zvrst.
Na lestvicah, ki poskušajo razvrstiti posamezne športne zvrsti glede na njihovo biološko in zdravstveno vrednost, je planinstvo vedno v vrhu.
Od vseh zvrsti telesnokulturnega delovanja planinstvo najbolj uresničuje smotre splošnega ljudskega odpora. Planinska dejavnost je neposredno povezana s partizanskim načinom vojskovanja. Narodnoosvobodilna vojna je to neštetokrat dokazala. Marsikatera bitka je končala v korist partizanskih enot prav zato, ker so partizani obvladali veščine, ki jih spoznavajo planinci (F. Konobelj-Slovenko, Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli).
Ni še dolgo od tega, ko smo v prizadevanjih za preobrazbo telesne kulture objavili štiri poglavitna merila za prednostno vrednotenje telesnokulturnih dejavnosti v SR Sloveniji. Ta merila so:
—	naravne možnosti za nadaljnji razvoj in delovanje
—	tradicija
—	množičnost
—	vrhunski mednarodni uspehi.
Armada smo vsi
prihodnje se moramo bojevati glabljamo spoznanje o pripadno-proti vsakršni, tudi najmanjši sti k Jugoslaviji, o tem, da je kre-tendenci po unitarizmu, ki nosi v pitev naše jugoslovanske skup-sebi hegemonizem kateregakoli nosti stvar vseh naših narodov in naroda. Gre za potrebo, da po- narodnosti in da smo kot taka
i
Vedno smo pripravljeni braniti svojo domovino, če bo treba tudi z orožjem
Vaje civilne zaščite — prva pomoč
jamči resnično blaginjo in prihodnost.
Zaradi resnične enakopravnosti in vsestranskega razvoja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije moramo premagati vse objektivne težave in odločno odstranjevati vse subjektivne ovire, se nenehno brezkompromisno bojevati proti vsem nacionalizmom, bodisi da se pojavljajo v obliki unitarizma bodisi v oblikah šovinizma in separatizma. Prav zato, ker je naša socialistična družba svobodna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, ne more dovoljevati nobenih kompromisov z nacionalizmi.
Nekateri krogi po svetu vidijo v mnogonacionalni sestavi Jugoslavije slabost in ovire za njen hitrejši razvoj, jaz pa vnovič trdim, da je mnogonacionalna socialistična Jugoslavija naša prednost, ker se v njej v vsakdanji praksi gojijo čustva resničnega spoštovanja vseh narodov in narodnosti. In zato je razumljivo, da je taka mnogonacionalna skupnost, kakršna je naša, pomemben faktor na svetu v boju za enakopravnost in za demokratizacijo mednarodnih odnosov.
Iz govora na Univerzi v Ljubljani, 11. decembra 1969
Splošni ljudski odpor — uresničitev ideje o oboroženem narodu
Ko torej prenašamo odgovornost za obrambo na vso družbo in ne le na nekatere specializirane organizacije in organe, smo podeseterili njeno moč, hkrati pa naredili pomemben korak k uresničenju idej klasikov marksizma o oboroženem ljudstvu. Zdaj so v naši samoupravni družbi zares realne možnosti, da postane skrb za obrambo pravica in dolžnost vseh ljudi. To je že zdaj sestavni del življenja in dela v tovarnah in družbeno-političnih skupnostih in organizacijah, v šolah in na univerzah. Seveda morajo biti vprašanja obrambe še v večji. meri predmet proučevanja in skrbi v vseh okoljih.
Moč naše obrambe temelji na dveh enako pomembnih faktorjih:
— prvič na moralno-politični trdnosti in psihološki pripravlje-
nosti naših delovnih ljudi, da se najodločneje uprejo zunanjemu pritisku in agresiji, v kakršnikoli obliki se že pokaže, in
—• drugič, na visoki vojaški organiziranosti, opremljenosti in izurjenosti naših oboroženih sil ter vseh delovnih in družbenih organizacij.
Ta dva faktorja se medsebojno dopolnjujeta in sta neločljiva celota. Samo moralno-politično trdni in psihološko pripravljeni ljudje so lahko kos vsem pre-skušnjam, ki jih prinaša vojna. Prav tako je samo z vsestransko vojaško pripravljenostjo mogoče učinkovito zavrniti agresijo oziroma preprečiti, da do nje šploh ne pride.
Iz govora ob koncu manevrov ' Svoboda 71. Karlovac, 9. oktobra 1971
*
Planinstvo — del splošne izobrazbe in vzgoje
Odveč je dokazovati, da planinstvo več kot ustreza vsem štirim merilom.
Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav je predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič dejal: »Planinska organizacija je naša najbolj množična, vrhunsko športna in rekreativna, narodnoobrambna, reševalna, ljubiteljska in humana organizacija.« Takšno oceno bi težko pripisali katerikoli drugi telesnokulturni dejavnosti.
Navedene ugotovitve napeljujejo na misel, da bi se.moral vsak mlad človek v SR Sloveniji med svojim šolanjem seznaniti s temeljno planinsko vzgojo.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje je leta 1970 ovrednotil temeljno planinsko vzgojo kot del splošne izobrazbe in vzgoje in zato priporočal osnovnim in srednjim šolam, da ustanavljajo planinske skupine in vključujejo planinstvo v svoj načrt dela, da vrednotijo izpopolnjevanje prosvetnih delavcev na tem področju kot strokovno izpopolnjevanje, delo mentorjev planinskih skupin na šolah pa enako kot delo mentorjev drugih svobodnih dejavnosti. S tem je dobila planinska vzgoja pomemben poudarek pri vzgojno-izo-braževalnem delu, vendar smo v okviru svobodnih dejavnosti, katerih obseg in kakovost pa sta prav gotovo bolj ali manj odsev osebnih nagnjenj posameznih učiteljev in vodstev šol.
Temeljno planinsko vzgojo štejejo v področje dela učiteljev telesne vzgoje in učiteljev naravoslovnih predmetov. Čeprav planinsko delovanje presega zgolj telesno dejavnost, pa ven-
darle menimo, da bi prav telesna vzgoja v šolah morala vsebovati ustrezen del temeljne planinske vzgoje. Žal takšnega mnenja ni mogoče zaslediti v uradnih učnih načrtih za telesno vzgojo.
V učnem načrtu za višjo stopnjo osnovne šole je predpisano gradivo za atletiko, športne igre, športno gimanstiko', • ritmično gimnastiko itn. O planinstvu učni načrt ne govori. Učni načrt predvideva vsako leto štiri športne dni. V navodilih o uresničevanju športnih dni zasledimo takšnole vsebinsko zasnovo:
1.	športni dan: orientacijski pohod z elementi obrambne vzgoje
2.	športni dan: atletika (mnogoboj)
3.	športni dan: zimske dejavnosti (pohodi, izleti, smučanje, sankanje, drsanje)
4.	športni dan: po izbiri.
Več o planinski vzgoji ne najdemo. Sestavljavci navodil so
uvrstili pohode in izlete celo med zimske dejavnosti. Pohodi in izleti v zimskih mesecih, ko je načrtovan tretji športni dan, ne ustrezajo zasnovi temeljne planinske vzgoje. Pohodi in izleti v zimskih mesecih so lahko le nadgradnja predelanega gradiva v letnih razmerah. Učni načrt torej le omenja izlete kot eno od možnih oblik športnega dne, o vzgoj-no-izobrazbenih prvinah in smotrih temeljne planinske vzgoje pa ne govori. Drugi dokument, vzorec časovne razporeditve učne snovi za telesno vzgojo v osnovni šoli (Zavod za šolstvo SR Slovenije, 1975), sicer predvideva za 5. in 6. razred v maju planinski izlet, za 7. in 8. razred pa v oktobru. To pa je tudi vse. O vzgojno-izobra-zbenih smotrih tudi ta dokument ne pove nič.
Nič drugače ni v srednji šoli. Učni načrt, ki je bil doslej v ve-
ljavi, je predvideval, da morajo opraviti vsi učenci med šolanjem eno od transverzal. V novem , programu za usmerjeno izobraževanje tudi tega ni več, Osnovni program telesne vzgoje, ki je obvezen za vse učence, predvideva štiri športne dni na leto, vendar pa njihova vsebina ni natančno določena. Dodatni (izbirni) program pa ponuja med drugimi zvrstmi tudi »dejavnosti v naravi itd.«. Za katere dejavnosti v naravi gre, ni razvidno.
Lahko torej povzamemo, da obseg in vzgojno—izobrazbeni | smoter temeljne planinske ' vzgoje v programu šolske" telesne vzgoje nista določena. To pa ne obvezuje šole dovolj, da bi mladega človeka ustrezno navdušila za planinsko delovanje, še manj pa usposobila za zdravo, varno in smotrno samostojno delovanje.
Tako torej ugotavljamo neskladnost med strokovnim in družbenim vrednotenjem planinskega delovanja in mnenjem Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo na eni strani ter uradnimi predmetniki in učnimi načrti na drugi strani
V korist sodobni preobrazbi vzgoje in izobraževanja bi bilo, da bi ustrezna služba Zavoda SR Slovenije za šolstvo ob sodelovanju zunanjih strokovnih in družbenih dejavnikov (Visoka šola za telesno kulturo, Planinska zveza Slovenije, Republiški sekretariat za ljudsko obrambo) začela ugotovljene neskladnosti tudi reševati.
SILVO KRISTAN
Redni razpis
Nadaljevanje
Razpisi del in nalog, kijih objavljamo, so nadaljevanje rednih razpisov, ki smo jih objavili v Prosvetnem delavcu štev. 8 dne 20. aprila 1981. Uvodna pojasnila k tem razpisom veljajo tudi za razpise v tej številki.
Komisija za delovna razmerja
osnovne šole josip broz tito domžale,
Kettejeva 13
razpisuje prosta dela in naloge
učitelja telesne vzgoje
učitelja tehnične vzgoje in fizike oziroma tehnične vzgoje in matematike (za nedoločen čas)
Pogoji za sprejem za nedoločen čas: diploma ustrezne smeri študija na PA oziroma ustrezne smeri višje ali visoke šole.
Začetek dela 1. 9. 1981.
Kandidati naj pošljejo ponudbo s kratkim življenjepisom in dokazilom 0 strokovni usposobljenosti na navedeni naslov v 15 dneh po objavi | razpisa. O Izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Komisija za delovna razmerja IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
Rudolfa maistra — kamnik
razpisuje prosta dela in naloge
K učitelja umetnostne vzgoje (glasbeni in likovni pouk)
Pogoji:
~~ visoka izobrazba po programu oddelka za glasbeno pedagogiko 'na akademiji za glasbo ali visoka izobrazba na akademiji za likovno umetnost;
visoka izobrazba iz muzikologije, umetnostne zgodovine iz glasbe, likovne, gledališke ali filmske umetnosti;
visoka izobrazba iz arhitekture, arheologije, slovenskega jezika in književnosti ali primerjalne književnosti in literarne teorije ter končan program za izpopolnjevanje;
~~ poleg končane srednje baletne šole visoka izobrazba katerekoli smeri ter končan program za izpopolnjevanje.
učitelja obrambe in zaščite
Pogoji:
visoka izobrazba smeri splošna ljudska obramba,
~~ diploma vojaške akademije ah
visoka izobrazba katerekoli smeri in končana šola za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnjevanje.
učitelja osnov tehnike in proizvodnje za ekonomsko usmeritev
Pogoji:
' visoka izobrazba — dipl. ekonomist
Zaposlitev pod 1. je za določen čas z nepolno učno obveznostjo; pod 2. in 3. pa za nedoločen čas s polno učno obveznostjo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra — Kamnik, Novi trg.
Razpisna komisija GLASBENE ŠOLE IDRIJA
razpisuje prosta dela in naloge
—	ravnatelja šole
Pogoji:
izobrazba, predpisana po zakonu o glasbenih šolah
—	opravljen strokovni izpit
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj
ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti
Stanovanja ni.
Začetek dela 1. 9. 1981.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE RAKA
razpisuje prosta dela in naloge
' učitelja razrednega pouka, PRU ali U — vzgojiteljice za delo v WE
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Stanovanj ni.'
Razpisna komisija
VVO NARODNE JUNAKINJE REZKE DRAGARJEVE ČRNUČE, Titova 312a
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi:
vodje vzgojno-varstvene enote brez obveznosti na oddelku — s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
~~ končano srednjo ali višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri — pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog, zdravstveni delavec ali učitelj razrednega pouka
"■ najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
aktiven in pozitiven odnos do socialističnih samoupravnih odnosov in biti družbeno-politično aktiven
~~ organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO.
Začetek dela: 1. septembra 1981.
Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave a gornji naslov pod oznako »za razpisno komisijo«.
^^prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi
»Rdeči križ z vami — za vas«
Tako kot vsako leto organizira tudi letos Rdeči križ Slovenije skupaj z Rdečim križem Jugoslavije teden Rdečega križa, ki bo od 4. do 10. maja 1981. Vsebina tedna RK je posvečena temi: »Rdeči križ z vami — za vas!«. V
tem tednu bo tudi mednarodni dan Rdečega križa, ki ga proslavljajo vse organizacije Rdečega križa na svetu, in sicer 8. maja.
S svojim številnim članstvom in raznovrstnimi dejavnostmi se organizacija Rdečega križa Slovenije letos vključuje v proslavljanje 40-letnice ustanovitve OF in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Teden Rdečega križa je teden publicistike RK in daje možnost, da se več spregovori in piše o celoletnih dejavnostih Rdečega križa Slovenije.
Program Rdečega križa Slovenije, vezan na letošnji teden Rdečega križa vsebuje tele dejavnosti:
—	sprejemi pionirjev prvih razredov šol v mlade člane RK in učencev 7. razredov osnovnih šol v članstvo RK. Tako je vsako leto sprejetih med mlade člane RK okoli 20.000 pionirjev in v članstvo RK okoli 20.000 mladincev. Ob sprejemu prejme vsak član literaturo o zdravem načinu življenja in dela, katere namen je spodbujati prizadevanje za ohranitev zdravja;
—	nadalnje ustanavljanje aktivov RK v osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, v organizacijah združenega dela, na vaseh in drugod;
—	v tednu RK bodo organizirane lokalne mladinske delovne kacije v občinah in krajevnih skupnostih. Te akcije so zelo pomembne predvsem za varstvo okolja in napredek higiene, krepijo pa tudi solidarnost v krajevni skupnosti;
—	predsedstvo Skupščine RKS je v počastitev 40-letnice ustanovitve OF, 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in mednarodnega dne RK objavilo razpis za najboljši sestavek na temo »Rdeči križ z vami — za vas«, v katerem sodelujejo vsi mladi člani RK in pionirji osnovnih šol v Sloveniji. Avtorje najboljših sestavkov bo predsedstvo na primerni slovesnosti v tednu RK tudi nagradilo;
—	predsedstvo Skupščine RKS je razpisalo tudi solidarnostno akcijo »Tovariš — tovarišu«, v kateri bodo pionirji — mladi člani RK zbirali igrače in šolske potrebščine, ki jih sami več ne potrebujejo, v tednu RK za pomoč svojim vrstnikom v nerazvitih deželah in deželah, ki so žrtve imperialistične agresije v Afriki ter za dejavnost brigadirskih vrtcev v odročnih krajih;
—	motiviranje občanov in delovnih ljudi za prostovoljne ak-
tivnosti na področju razvijanja solidarnosti in človečnosti, zlasti za osamele starejše ljudi, mlade in invalide. Posebno pozornost bodo aktivisti RK namenjali invalidom. V ta namen je predsedstvo Skupščine RKS sprejelo poseben program ob mednarodnem letu invalidov;
—	podeljevanje priznanj za prostovoljno dejavnost v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in drugod;
—	seznanjanje občanov in delovnih ljudi s programi RK in njegovo dejavnostjo po tisku in RTV, z razstavah, proslavah, sestankih, razgovorih itd.,
—	zbiranje denarja v najrazličnejših oblikah. V prodaji je več kot 1.300.000 znamk RK po 1 din, v medkrajevnem prometu pa bodo potniki v korist RK doplačali vozovnico v vrednosti 2 din.
PRVO SREČANJE PIONIRJEV VARČEVALCEV JUGOSLAVIJE
Razvijati potrebo in smisel za varčevanje med odraščajočo mladino je bila že dolgo skrb šolskih kolektivov, pa tudi v učnih programih ta misel ni bila izpuščena. Uspehi so bili različni glede na iznajdljivost posameznikov, kajti to je bilo v preteklosti prepuščeno predvsem šolam.
V zadnjem času, posebno od leta 1970, pa lahko govorimo o enotni, organizirani akciji, o možnostih in oblikah varčevanja. Pobudo za to je prevzela Ljubljanska banka - združena banka; začetki sedanjih oblik pa so bili v osnovni šoli Podčetrtek, kjer so prvi uvedli samostojno vodenje hranilnice.
Razvoj pionirskih hranilnic, ki jih je ustanovila Ljubljanska banka, je dosegel zadovoljiv uspeh, saj deluje v Jugoslaviji že več kot 500 pionirskih hranilnic, ki vključujejo več kot 130 tisoč mladih varčevalcev. Nekaj hranilnic je tudi zunaj naših meja, med našimi delavci na začasnem delu v tujini.
Ne bi pa bilo prav, če bi pod pojmom varčevanje obravnavali zgolj denarno varčevanje. Področje varčevanja je veliko širše in menim, da je prav v času, v katerem živimo, zelo pomembno o tem razmišljati in pojem razširjati.
Prav zato smo lansko jesen organizirali prvo srečanje pionirjev varčevalcev Jugoslavije. Podobno kot Ljubljanska banka se s to dejavnostjo med mladino ukvarjajo tudi druge banke v Jugoslaviji. Srečanje je bilo v bosanskem mestu TUZLA in se ga je udeležila tudi delegacija pionirjev iz slovenskih hranilnic. V delegaciji je bilo deset pionirjev iz različnih krajev Slovenije, ki so pod vodstvom mentorjev odšli v Tuzlo 29. oktobra. Poleg Ljubljanske banke je udeležbo na posvetu omogočila ZPM Slovenije.
Ob prihodu v Tuzlo smo bili lepo sprejeti. Pričakali so nas organizatorji posveta. Pionirje so pričakovali vrstniki, ki so bili tudi njihovi dvodnevi gostitelji.
Program je bil zelo obsežen. Takoj po prihodu v Tu-
zlo je bil sestanek spremljevalcev in vodij delegacij, saj je bilo treba pripraviti še podrobnosti o uspešnem poteku posveta, ki naj bi se pričel naslednji dan v domu JLA.
Začetek svetovnega dneva varčevanja, ki je 31. oktobra, je bil zelo svečan. Pred domom JLA so se zbrali vsi pionirji-gostitelji, pionirji-udeleženci posveta iz vseh republik in pokrajin pa so ustanovili pionirski odred. Nato so se napotili v lepo ; pripravljeno dvorano in i izvolili delovno predsedstvo. Najprej so se zvrstili pozdravni govori zveznih in republiških organov, ki se ukvarjajo z razvojem in napredkom pionirske organizacije, spregovoril pa je tudi predsednik občinske
skupščine Tuzla in predstavil zgodovino in sedanji utrip življenja in dela v Tuzli.
Potem so sledila poročila pionirjev varčevalcev iz posameznih republik. Poročilo slovenske delegacije je prebrala učenka osnovne šole Podčetrtek?. Vsa poročila so govorila o bogastvu različnih oblik in prizadevanj, da bi varčevanje postalo naša vsakodnevna skrb. Pa ne samo varčevanje denarja. Pomembna je tudi skrb za zbiranje odpadnega materiala in surovin, ki jih naša industrija nujno potrebuje. Temu je Ljubljanska banka posvetila več pozornosti in mislim, da bi z akcijo morali nadaljevati ob pomoči vseh, ki te surovine potrebujejo.
Ogled dveh bank in tovarne soli v popoldanskem času je prav gotovo še popestril že tako prijetno bivanje. Medtem ko so se pionirji zvečer udeležili kulturne prireditve, smo se spremljevalci ponovno zbrali na delovnem sestanku, da bi ocenili delo in izmenjali izkušnje. Moram povedati, da je bilo za obliko in organiziranje delovanja pionirskih hranilnic, ki jih ustanavlja Ljubljanska banka, veliko zanimanje. Po vseh razpravah je prevladalo enotno mnenje, da je prvi posvet pionirjev varčevalcev dosegel namen, da je treba podobna srečanja še organizirati, da je treba med mladino na šolah razvijati in poglabljati občutek za varčevanje na vseh področjih.
Naslednjega dne smo se po ogledu spominskega parka poslovili od gostitelja. Pionirji so se razšli, ostale pa so vezi prijateljstva, ki so poleg sprejetih sklepov na posvetu še posebno pomembne.
Predsednik sveta mentorjev LJUBLJANSKE BANKE-ZDRUŽENE BANKE
Svet
ŠOLSKEGA CENTRA ZA VZGOJO
PISARNIŠKIH KADROV V LJUBLJANI, Trg osvoboditve 2/II
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja ekonomskih predmetov za šolsko leto 1981/82
Pogoj: diploma visoke šole ekonomske smeri.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema uprava centra.
OSNOVNA ŠOLA HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVODE—PRESKA
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge:
—	učitelja tehniške vzgoje, P ali PRU
—	učitelja fizike in matematike, P ali PRU za enoto Janeza Kalana na Topolu,
—	učitelja telesne vzgoje, P ali PRU, za čas nadomeščanja delavke, ki bo na porodniškem dopustu,
—	snažilke
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po izidu razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Odbor za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE 17. OKTOBER BELTINCI
objavlja dodatno k razpisu z dne 21.4.1981 naslednja dela in naloge ZA ODDELKE ZA COŠ NA PREDMETNI STOPNJI —•, dveh učiteljev telesne vzgoje (moški in ženska), PRU Družbenih stanovanj za zdaj ni.
Začetek dela: 1. 9. 1981.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Osnovna šola 18. oktober Beltinci v 15 dneh po objavi razpisa.
Če se na razpis ne bodo prijavili kandidati z ustrezno izobrazbo, bomo za določen čas sprejeli tudi absolvente določenih smeri.
Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri.
SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN RAČUNALNIŠKE USMERITVE MARIBOR, Smetanova ulica 6 razpisuje prosta dela in naloge:
—	dveh učiteljev obrambne vzgoje
—	dveh učiteljev slovenskega jezika
—	dveh učiteljev samoupravljanja s temelji marksizma
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja zdravstvene vzgoje
—	učitelja umetnostne vzgoje
—	dveh učiteljev strokovnega predmeta osnove tehnike in proizvodnje
—	4 učitelje strokovnega predmeta energetike
—	10 vzgojiteljev za dom učencev
—	učitelja kemije
Pogoji:
—	za učitelje splošnih predmetov visoka izobrazba ustrezne smeri
—	za učitelje strokovnih predmetov visoka izobrazba ustrezne elektro smeri
za vzgojitelje višja pedagoška izobrazba, zaželena je nekajletna praksa v domovih učencev.
Kandidati, ki prvič vstopajo v delovno razmerje, bodo opravljali delo kot pripravniki v roku, ki ga določa pravilnik o delovnih razmerjih. Začetek dela 1. 9. 1981, stanovanj ni.
Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite tajništvu šole v 15 dneh od objave razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od preteka roka za prijavo.
DOM ANTONA SKALE, MARIBOR, TRUBARJEVA 15 razpisuje dela in naloge — vzgojitelja varuha za nedoločen čas
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola in delovna praksa v podobnih domovih.
Delavski svet
TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER »BETI« METLIKA
razpisuje naslednja prosta oz. neustrezno zasedena dela in naloge:
—	učitelja biologije in kemije
—	učitelja angleškega in nemškega jezika
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma in zgodovine
—	učitelja slovenskega jezika
—	učitelja matematike in fizike
Poleg pogojev, predpisanih z zakonom o usmerjenem izobraževanju, bomo pri izbiri kandidatov upoštevali tudi ustrezne moralnopolitične lastnosti.
Začetek dela 1. septembra 1981.
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba delovne organizacije »Beti« Metlika 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po preteku razpisa.
OSNOVNA ŠOLA CANKOVA razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja biologije in kemije, PRU
—	učitelja likovnega pouka in tehnične vzgoje, PRU
učitelja fizike in matematike, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poukom tehnične vzgoje, PRU
—	knjižničarja, šolskega blagajnika in vodjo kuhinje, PRU — smer knjižničarstvo
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Razpisna komisija na
BLAGOVNO-EKONOMSKEM ŠOLSKEM CENTRU V MURSKI SOBOTI
razpisuje po 147. členu zakona o usmerjenem izobraževanju in 173. členu statuta centra prosta dela in naloge kolegijskega poslovodnega organa:
1.	predsednika — ravnatelja centra
2.	dveh članov z delno učno obveznostjo v skladu z razvidom del in nalog
Pogoji:
1.	Kandidati morajo izpolnjevati pogoje zakona o usmerjenem izobraževanju.
2.	Imeti morajo ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti.
Kapdidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov centra. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh.
Razpisi
PROSTIH DEL IN NALOG
Vodstva in samoupravne organe osnovnih in srednjih šol, vzgojno-varstvenih in drugih organizacij obveščamo, da bomo v okviru rednega razpisa še tudi v naslednjih številkah našega glasila objavljali razpise del in nalog, ki nam jih bodo poslali.
DODATEK K RAZPISOM NA ZADNJI STRANI NAKADNI RAZPIS BO OBJAVLJEN 22. JUNIJA.
PROSIMO, DA POŠLJETE RAZPISE DEL IN NALOG NAJPOZNEJE DO 1. JUNIJA 1981 NA NASLOV: UREDNIŠTVO PROSVETNEGA DELAVCA, 61104 LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 28.	Uredništvo
Komisija za delovna razmerja
BLAGOVNO-EKONOMSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA
V MURSKI SOBOTI
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
—	učitelja slovenskega jezika
Pogoj: profesor slovenskega jezika
—	dveh učiteljev fizike in matematike
Pogoj: visoka izobrazba smeri matematike ali fizike ali
visoka izobrazba iz kemije, elektrotehnike, strojništva, geodezije, gradbeništva
—	učitelja zgodovine
Pogoj: profesor zgodovine
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma
Pogoj: visoka izobrazba iz filozofije kot A predmeta in sociologije kot B predmeta ali visoka izobrazba analitično raziskovalne smeri, sociologije ali visoka izobrazba politološke smeri z opravljenim izpitom iz metodike pouka STM ali visoka izobrazba iz filozofije, zgodovine, geografije, novinarstva, ekonomije, prava ali pedagogike ter končan program za izpopolnjevanje
—	učitelj blagoznanstva
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne naravoslovne, tehnične in živilske smeri
—	knjižničarja
Pogoj: višja izobrazba smer knjižničarstvo
Rok.zaPrVavo 15 dni po objavi. Začetek dela za učitelje 1.9. 1981 za
knjižničarja 1. 6. 1981 ali po dogovoru.
Svet
GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
—	učitelja violine, PRU ali P
—	učitelja harmonike, PRU ali P
—	učitelja kitare, PRU ali P
—	učitelja baleta, PRU ali P Stanovanj ni. Razpis velja 15 dni po objavi.
Šolski center
TOZD OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje dela in naloge
—	dveh učiteljev razrednega pouka za delo v COŠ na podružnični šoli Loka za nedoločen čas
Začetek dela 1. 9. 1981.
Prijave pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Šolski center Sevnica
-	TOZD Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa.
ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja fizike, P
—	učitelja kemije, P
—	učitelja obrambe in zaščite, P
—	učitelja umetnostne vzgoje za polovični delovni čas, P Rok za prijayo 15 dni po objavi razpisa.
Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Milica Tomše, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc.
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.
Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 200 din za posameznike, 350 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 10 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
OSNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER ŠMARJETA razpisuje dela in naloge:
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU
—	učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU
—	učitelja angleškega jezika, PRU
Za sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji po zakonu o osnovni
Kmi
GLASBENA ŠOLA, ŠKOFJA LOKA, Puštal 21 razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja trobil, PRU ali P
—	učitelja pihal, PRU ali P
—	učitelja harmonike, PRU ali P
Vsa razpisana prosta dela in naloge veljajo za določen čas z nepolnim delovnim časom.
Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku roka za prijave. Vloge z dokazili po-šljite na gornji naslov.
PRVA GIMNAZIJA V MARIBORU razpisuje dela in naloge za nedoločen čas
—	učitelja kemije, P
—	učitelja biologije, P
—	učitelja zgodovine in geografije, P
—	učitelja telesne vzgoje — moški program, P
—	učitelja telesne vzgoje — ženski program, P za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom
—	učitelja osnov umetnostne vzgoje — glasbeni del, P
—	učitelja psihologije, P
za določen čas
—	dveh učiteljev fizike, P
Za opravljanje vseh razpisanih del in nalog je potrebna visoka izobrazba ustrezne smeri in moralno-politična neoporečnost.
Začetek dela 1. septembra 1981.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
Stanovanj ni.
Razpisna komisija
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE POSTOJNA
razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi	&
— vodja enote brez obveznosti v skupini za enoto Postojna, Pot na Kremenco 4
— vodja enote z delno obveznostjo v skupini za enoto Pivka, Pot na Orlek 2
—	vodje enote z delno obveznostjo v skupini za enoto — Gregorčičev drevored 8
Pogoji:
Za vodjo vzgojno-varstvene enote je lahko imenovan, kdor:
—	izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike;
—	je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj;
— ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
— ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije,
—- ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje do 15 dni po objavi razpisa na naslov: VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD POSTOJNA, Pot na Kremenco 4 Postojna, za razpisno komisijo.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD V VERŽEJU
razpisuje prosta dela in naloge ZA OSNOVNO ŠOLO:
—	učitelja nemškega in angleškega jezika, P, PRU, za določen čas 1 leto
—	učitelja zemljepisa in zgodovine, P ali PRU, za nedoločen čas
Poseben pogoj: pridobitev dopolnilne izobrazbe za delo z otroki MVO ZA VZGOJNI DOM:
—	5 vzgojiteljev — defektologov MVO za nedoločen čas
—	vzgoji'eija — defektologov MVO za nedoločen čas — polovična delovna obveznost
Za vsa navedena dela in naloge je predvideno poskusno delo tri mesece. Začetek dela: 1. 9. 1981. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa odboru za medsebojna delovna razmerja na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod, Veržej 22, 69241 Veržej.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE MAJDA VRHOVNIK, LJUBLJANA
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
— učitelja glasbene vzgoje
Pogoji: PRU ali P, moralna in delovna neoporečnost.
Prijave pošljite v 15 dneh komisiji za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Majda Vrhovnik, Ljubljana, Gregorčičeva 16.
POPRAVKA
V prvem delu.razpisa OSNOVNE ŠOLE PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA je nastala tiskarska napaka, zato ga ponovno objavljamo. Pravilno besedilo se glasi takole:
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA
razpisuje dela in naloge na razredni stopnji:
—	dveh učiteljev razrednega pouka, U ali PRU
—	6 učiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, U ali PRU
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PTU za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
Pii razpisu
TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB JESENICE popravljamo razpis del in nalog
— učitelja tehničnega pouka, P ali PRU s polovičnim delovnim časom