o a
Reje Sadja
0 1
•' /
i n
pervizh od vfakdanje.
Kako fe v’ kratkim laliko veliko drevef saredi.
i
Ì* i V
N * t i f ni 1 v’ Ljubljani Pi. od K1 e i n ut a j e r.
i ZASEBNA KIVJiZNICAl j ANTQLW-CMAN LJ'**' JV'v; • '
16 e L
Ô4.0U&-
2.
•**dor hozhe mladih ino rodovitnih fadnih đrevćf sarediti, naj vfeje njih sernja, ali pa pofadt fi ga, ino dobil jih bo obilno. Kdor fto serti vfadi, dobi is njih fto drevéf, ino kdor jih tavshentvfađi, jih dobi tavshent.
Naj bodo shé scrnje , pefhke, ali kofhize od jabelk ali od hrufhk al od zhéfhpelj ali pa od bréf-kev, vfe vender kal poshenó, ino fe oselcné. Ja-belkovo ino hriifhkovo sernje srafte v’pervim letu fkorej eno péd dolgo, ino sa gofje pero debélo. Pa sernje is kofhiz srafte vifliji ino debélfhi. V' drugim létu raftejo mozhnejfhi, ino v’ tretjim je vfako débelze she fkorej en perft debélo.
Débla is sernja fo sdravfhi ino bolfhi smeti drugih. Kdor je moder, fi jih sredi mladih drevćf fam , ino ne nofi jih is hofte ; sakaj letniki, kteri fe v’ hofti iskoplejo, fo malovredni, ino is med fto komej eden dobro ftori; vertnc perfti fe ne morejo navaditi, dobivajo radi raka, nofijo pos-nejifadje, ino po gofto pomerjó, kćr imajo fiabe korenine, ino na sadnje je vfe saftojn. Nafproti pa imajo sernatne débelze, ktćre farn sredifh, dobre korenine, lepo rafho , gladko skorjo ino doshivé dvé ino tri fto lét, kdor tedej hozhe dobrih in pridnih drevéf iméti, vfadi fi sernja,
De fe ti pa prav ravnà, pofluiTiaj ino nc pa» sâbi, kar ti sdej povem , namrezh : kje fe pofaja sernje.
Kakfhna more biti perft v safacini gredi (ifevnfdjute.)
Treba ravno ni, de bi perft bila slo dobra; sakaj sernam je tudi frednja semlja ljuba, de je le perft en zhevelj globoko srahljana ino okopana , de fe more korenina vriniti ino rasproftrćti. Kdor fì’hozbe mladih drevéf le sa fvojo laftno potrebo sredi li, (tori narbol , de k’ temu kak majhen pro-ftor v’ fvojim vertu sbere; sakaj na proftoru t zhevelj dolgim, inu i zhévelj fhirokim jih lahko ftoji 25 mladih drevéfz, zhe fe tud vfako seme* od drujiga 3 pavze fhirjave delezh narasen vfadi. To ftórivfakpo fvoji volji: Veliko drevéf — veliko , malo drevef — malo proftora potrebuje.
Kdor pa hozhe slo veliko mladih drevéf imeti, ino sanje safadno gredo ifarediti, mora k' temu she perpravljeno semljo imeti, toje : Perft mor* she vezhkrat v’ pravi globokofti prekopana , vie ternje fgnito ali od sime premrasheno biti, de noben ftar pleve'1 ne sraftevezh, ker mladim dre-véfam ni fhkodlivfliiga, kot plevel. — Je semlja mokra ino mozbirna, 'pa ftóri grabenze , de fe po njih voda odteka. - Tudi je slo potrebno, de fe kraj, kjer mlade drevéfza rastejo, v’ pofébne grede rasdeli, de fe per vfakim delu, ki fe per drevéfzih opravlja, lahko do njih pride, ino de fe ne pohodijo ali ne ftarejo. — To fe pa take»
Ve, de sa,fadna greda ne fmé na takim kraji bili', kjer bi ji mogla shivina, kokofli al kak otrok v" fhkodo iti.
Proftor kamor fe sernje vfadi, mora proti jutru ali pa poldnevu lcshati. Na fcnzlinim kraji, kamor folnzc ne more prav fj ati , sernje ne. rafte rado. Slatti sa mlade drevéfa tudi ni dobro zhe sio proti vrozhimu folnzu leshć: pa temu fe lahko pomaga: zhe jih le svezher pridno polivafh, pa tudi narvézhi vrozhina jim ne bo fhkodvala.
Sadnizh ne fme nobcniga, plevela ali lulke biti na tem kraji. Plevel je narvézhi fovrashnik vfiga fddesha, sakaj on ne odvsame le farno reditniga foka, ampak tudi folnzhno toploto, ktera je vfemu sclifhu potrebna,
Y’scmlji, kjer trava, ino plevel,rafte, sernje fzer kal positene, lode ne perhaja debelejfhi ka-koV nit, ino ne vi fit ji, kakor dva pavza. Naj ne rafte trava tam, ino tudi ne sarnudi vfaki mefez pleti. Tudi je fkodlivft mladim drevefzam, ako jih drugo selifhe prerafte ; ker jim dela fenzo, ino folnzhni toploti v’ bran ftoji, ravno tako kakor vfaka sel. De kratko povem: kraj mora biti oii vfiga plevela zhift ino od folnza obfjan.
(Perhodno leto n* dalej.)