TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Kako pomembne so štiri jezikovne zmožnosti in kako jih vključevati v pouk? Blanka Tomšič Premrl, predmetna učiteljica angleščine in francoščine, OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana V današnji družbi večjezičnost omogoča številne prednosti tako v zasebnem kot poklicnem življenju. V času svojega osnovnošolskega izobraževanja učenec spoznava vsaj en tuji jezik skozi vse štiri jezikovne zmožnosti, ki mu omogočajo izražanje v tujem jeziku. Če učenec jezika aktivno ne uporablja, ga ne bo v dovolj dobri meri usvojil. Pri snovanju aktivnosti pa je nujno upoštevati tudi razvojne zmožnosti učencev. Ko so slednji aktivno vključeni v pouk in dejavnosti, ki jih učitelj pripravi, dobijo priložnost, da izkažejo svoje pridobljeno znanje, učitelju pa je to motivacija za nadaljnje delo. Pomen učenja tujih jezikov jezika je v primerjavi z usvajanjem maternega Danes enojezičnost ni več norma v odprtih družbe- jezika zgoščeno in časovno omejeno, zato je po- nih okoljih, saj rezultati znanstvenih raziskav kaže- gosta in intenzivna izpostavljenost tujemu jeziku jo na številne prednosti govorcev več jezikov pred ključnega pomena (Pevec Semec 2013). Številni govorci enega jezika (Pevec Semec 2013). Prednosti lingvisti so meje za poučevanje prvega tujega se kažejo na področju delovanja možganov, na dru- jezika postavili v otroštvo. Vzporednice so iskali v gače razvitem divergentnem mišljenju in kasnej- usvajanju materinščine in ugotovili, da so otroko- šem razvoju demence. Govorci več jezikov se lažje vi možgani še posebej občutljivi na sprejemanje osredotočajo na zadano nalogo, poleg tega pa ima- in učenje tujega jezika. Sprejemajo ga veliko bolj jo zaradi tega tudi veliko prednosti na zasebnem in spontano kot kasneje, od 9. leta starosti naprej, poklicnem področju. ko postaja njihovo sprejemanje jezika veliko bolj analitično in ne več tako naravno kot do tedaj. Kaj pa z znanjem tujega jezika pridobi otrok? Za- vedati se začne, da živi v svetu, kjer soobstajajo Otroci premorejo veliko radovednosti in želje po številni jeziki, ki nam omogočajo komunikacijo. Ko sporazumevanju. Veliko bolj kot kasneje so spo- se uči sporazumevanja v tujem jeziku, ni mišljeno, sobni posnemati glasove in intonacijo tujega je- da se nauči sporazumevati kot papagaj, ki ponavlja zika. V obdobju od 2. do 6. oziroma 7. leta starosti pozdrave, postavlja stereotipna vprašanja in ponu- je otrok sposoben razmišljati na simbolni ravni. V ja odgovore v zelo zaprti komunikaciji, ki ne vodi njem se razvija sposobnost posnemanja, prikazo- nikamor. Pomembno je, da zna uporabljati tuji je- vanja in ubesedovanja izmišljenih dejanj (Vanthi- zik na način, ki mu v različnih situacijah omogoča er 2009). Otrok počasi pridobiva občutek za čas. sporazumevanje, ki je primerljivo z materinščino Spozna, da ne obstajata le tukaj in zdaj, ampak (Vanthier 2009). Otrok postane dovzeten za razlike tudi prej in potem, četudi ju še ni povsem spo- med materinščino in tujim jezikom, ki se ga uči. V soben ubesediti. Dejanja je sposoben dojemati procesu učenja spoznava, da nekaterih razlik med egocentrično (Piaget v Vanthier 2009). Razmišlja jeziki ni mogoče kategorizirati na slabše in boljše. še precej konkretno. Kasneje z vsemi izkušnjami, Uči se razumeti drugače govoreče ljudi, ki so mu ki si jih je pridobil, že napreduje iz konkretnega v hkrati podobni, a jih jezik, način življenja in razmi- figurativno predstavljanje dogodkov. šljanje naredijo drugačne. Spodbujanje otroka v odprto in strpno državljanstvo je eden glavnih ciljev Obdobje od 6. oziroma 7. leta in tja do 11. ali 12. leta zgodnjega poučevanja tujih jezikov (Vanthier 2009). Piaget poimenuje stopnja konkretno logičnega mišljenja. Otrok je sposoben predvideti dogodke, Razvojne posebnosti otrok ki se ne dogajajo izključno njemu, odpira se zuna- Poučevanje in učenje tujega jezika je dolgotrajen njemu svetu in zanj izkazuje zanimanje. Počasi je proces, pri katerem je nujno upoštevati tudi razvoj- sposoben tudi abstraktnega mišljenja. Vedno bolj ne posebnosti otrok od njihovega vstopa v osnovno je sposoben sprejemati mnenja drugih in sodelo- šolo do trenutka, ko jo zapustijo. vanja z drugimi. Z 11. ali 12. letom pa otrok vstopi v obdobje, ki ga Piaget poimenuje stopnja for- Pred vstopom v šolo je otrok razvil že številne malno logičnega mišljenja. Otrok je na tej stopnji spretnosti, med drugim se odlično sporazumeva sposoben sklepati na podlagi hipotez oziroma iz v svoji materinščini. Učinkovito usvajanje tujega splošnega na posamezno ter vzpostaviti abstrak- 48 Didakta tne odnose (Piaget v Vanthier 2009). Njegovo ab- jezik za izmenjavo resničnih informacij, in so do- straktno mišljenje se razvije v trenutku, ko zapu- kaz njihove lastne sporazumevalne sposobnosti, šča osnovno šolo. Ob koncu te stopnje je najstnik nenazadnje pa tudi gradijo njihovo samozavest sposoben razmišljati kot odrasel človek. pri rabi jezika (Manaj Sadiku 2015). Pri poučevanju prvega tujega jezika, ki se kot ne- Poslušanje je prvi stik tako z materinščino kot s obvezni izbirni predmet lahko za marsikaterega tujim jezikom. Otrok prepozna intonacijo govor- otroka začne v prvem razredu, je tako kot tudi jenega, glasove in nauči se ustrezno odzvati. Spr- kasneje, v višjih razredih, pomembno upošteva- va neverbalno, kasneje verbalno. Če pogledam v ti razvojne zmožnosti in predznanje učencev. V razred prvošolcev, je situacija zelo podobna. Ob prvem triletju so cilji učenja prvega tujega jezi- vizualni podpori, neverbalni komunikaciji učite- ka: senzibilizacija za jezike, razvijanje učenčevih lja učenci sklepajo o pomenu slišanega. Nekate- sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretno- ri hitreje dojamejo in razumejo povedano, spet sti/zmožnosti; poudarjen je razvoj motivacije za drugi potrebujejo nekaj več časa. Ko torej govo- usvajanje tujih jezikov in oblikovanje posamezni- rimo o poslušanju, ne govorimo le o glasovih, ki kove raznojezičnosti, družbene večjezičnosti ter jih slišimo, ampak tudi o razumevanju slišanega. dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v Poslušanje je zagotovo najbolj razširjena oblika družini, v razredu) in v širšem pomenu (npr. dvo- komunikacije v vsakodnevnem sporazumevanju jezično področje) (Pevec Semec 2013). V drugem (Sharma 2020). Dober poslušalec slišano povezu- in tretjem triletju pa je osrednji cilj učenja prve- je z lastnimi izkušnjami in skupaj z govorcem deli ga tujega jezika doseganje celostne zmožnosti odgovornost pri poteku komunikacije. Učenec se za medkulturno in medjezikovno komunikacijo, uči bolje, ko se nauči dobro poslušati (Manaj Sa- tj. usposobiti učenca za vsebinsko in okoliščinam diku 2015). ustrezno govorno in pisno sporočanje in sporazu- mevanje v tem jeziku, kar mu bo omogočilo vklju- Govor je že bolj specifična jezikovna zmožnost, saj čevanje v vsakdanje življenje in kulturo govorcev učenec že tvori lastne povedi in po spominu išče tega jezika (Lesničar 2016). besede in besedne zveze, ki bi bile ustrezne pri komunikaciji. Govor je veliko kompleksnejša zmo- Učenje drugega tujega jezika je nekoliko zama- žnost, kot se zdi sprva, in zahteva več truda, kot knjeno, prične se z neobveznimi izbirnimi pred- je le izgovorjava nekega izraza (Sharma 2020). Pri meti v četrtem razredu, ko učenec ravno prehaja pouku prvega tujega jezika govorjenje sovpada s iz prej omenjenega spontanega sprejemanja tu- ponavljanjem pogosto slišanih besednih zvez, z jega jezika v analitičnega. Prav tako poleg znanja recitiranjem vlog ali pesmi in s petjem. Učenci pri materinščine že spoznava prvi tuji jezik in je spo- govornem sporazumevanju uporabljajo prepro- soben vsaj osnovnih primerjav med vsemi tremi ste fraze in se preizkušajo v izgovorjavi ter intona- jeziki. Ta sposobnost celo nekoliko olajša pouče- ciji v tujem jeziku. vanje drugega tujega jezika, saj učenci že lahko iščejo vzporednice med jeziki. Pri pouku anglešči- K sprejemniškim jezikovnim zmožnostim prište- ne in francoščine, ki sta že tako tesno preplete- vamo tudi branje. V prvem triletju se razvija poča- na jezika, je z mojega stališča učitelja to zelo do- si, vzporedno z učenčevim napredkom pri branju brodošlo. Učenci v času usvajanja prvega tujega v materinščini oz. z manjšo zakasnitvijo. Učenec jezika že v veliki meri usvojijo tudi strategije za se pri pouku sreča s kratkimi prilagojenimi bese- učenje drugega tujega jezika in uspešno usvojijo dili, kjer se s pomočjo učitelja uri v prepoznavanju tudi tega. zapisanega. Ob koncu drugega in v tretjem ra- zredu pa gre za obdobje, ko se učenec z branjem Štiri jezikovne zmožnosti: govorjenje, posluša- sreča tudi pri tujem jeziku. nje, branje, pisanje Pri poučevanju tujega jezika razvijamo štiri glav- Pisanje je po mojem mnenju jezikovna zmožnost, ne jezikovne zmožnosti, in sicer govorjenje, poslu- ki je izmed vseh štirih najbolj kompleksna: odziva- šanje, branje in pisanje, ki se v osnovnošolskem ti se na brano in slišano s pisanjem sporočila. Po- izobraževanju prekrivajo. Govorjenje in pisanje leg priklica ustreznih besed je potrebno poznati sta opredeljeni kot tvorbna oz. produktivna zmo- še njihov zapis in jezikovni register, formalno pro- žnost, poslušanje in branje pa kot sprejemniška ti neformalnemu. Slednji je pomemben tudi pri oz. receptivna jezikovna zmožnost. govoru. V prvem triletju učenci prepisujejo krajše besede in dopolnjujejo znana besedila z danimi Vse štiri zmožnosti so pri poučevanju in učenju besedami. Časovno so aktivnosti pisanja vezane tujega jezika potrebne in koristne. Učencu nu- na drugi in tretji razred. Učenci postopoma spo- dijo podporo pri sporazumevanju, priložnost za znavajo razlike med zapisom v materinščini in v ustvarjanje in vsebino, znotraj katere uporabljajo tujem jeziku. 49 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Vse štiri jezikovne zmožnosti, ki se jih pri pouku tu- učencem vedno zanimiva, je živalski svet. Pri uri jega jezika razvija, postopoma pripeljejo do tega, francoščine smo v ta namen izdelali učni pripo- kar sem omenjala na začetku članka: učenec se moček – kocko. Na kopijo mreže kocke so učenci lahko v tujem jeziku odziva na podoben način narisali sličice živali, jo sestavili in v igri s sošolcem kot v materinščini. Poslušanje se tesno prepleta utrjevali predelano besedišče. z govorjenjem, saj komunikacija poteka vsaj dvo- stransko. Z branjem učenec širi besedni zaklad, svoja obzorja in spoznava kulturo naravnih go- vorcev. Vse to lahko s pridom uporabi pri pisnem sporočanju, ki je sprva nekoliko kompleksnejši pristop, saj se mora učenec nanj pripraviti. Urediti mora svoje misli, napisati osnutek, nato sporočilo in ga ustrezno pregledati. Pisanje ni samo vizu- alni prikaz govorjenih besed, ampak proces, prek katerega učenec predstavi svoj miselni proces na organiziran način (Sharma 2020). Nekaj primerov iz prakse Pri poučevanju in učenju tujega jezika je potreb- no glede na zrelost učencev vključevati vse štiri jezikovne zmožnosti. Govorjenje in pisanje sta časovno zelo potratni in od učitelja zahtevata več priprave. Učenca pa postavita v položaj, ko mora sam prevzeti odgovornost za sprejemanje in utr- Učni pripomoček – kocka jevanje znanja. Učenje je celosten pristop, včasih vanj vključimo več čutil. Pri mlajših učencih ni- smo tako vezani na učni program in ga zlahka pri- Na podoben način smo izdelali učni pripomoček lagodimo ter vanj vključimo učne poti v spomin, za utrjevanje besedišča o človeškem telesu. Po- ki vodijo prek gledanja, poslušanja, tipanja, oku- samezna skupina učencev je pripravila plakat, na šanja in vonjanja (Kolb 2005). Pri učencih v dru- katerega je narisala človeško telo. Iz posameznih gem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju delov telesa so potegnili puščice in na njihovem pa smo v vse večji stiski s časom in v pouk redkeje koncu narisali prazne pravokotnike. Iz drugega vključujemo tvorbne jezikovne zmožnosti. Učbe- lista papirja so izrezali pravokotnike, na katere so niki nam sicer ponujajo številne možnosti, sem in zapisali dele telesa. Igrali so se tako, da so besede tja jih je vredno prilagoditi učencem in jim nadeti postavljali na ustrezen prazen prostor na plakatu. novo preobleko. Pri predstavljenih dejavnostih ni pričakovati, da bi vsa komunikacija tekla v tujem jeziku. Osredoto- čiti se velja na rezultat, ki ga učenci predstavijo v tujem jeziku. Z več vaje bo tudi komunikacija v tujem jeziku lažje stekla. Pouk neobveznega predmeta tuji jezik je veliko bolj sproščen, saj je učencev v skupini bistveno manj in v veliki meri sami posedujejo dobro mero motivacije za učenje. Učenci poznajo le nekaj be- sed in jeziku niso izpostavljeni v takšni meri, kot so v vsakdanjem življenju izpostavljeni angleščini. Pri pouku gradimo predvsem na besedišču in be- sednih frazah, ki se v komunikaciji pogosto poja- vljajo, na vodenih pogovorih, za katere upam, da bodo nekoč prešli v spontane pogovore, dotakne- mo pa se tudi branja in pisanja. Sama stremim k temu, da z učenci od četrtega do šestega razreda, ki so v predmet vključeni, snov, ki jo predelamo, utrjujemo pri pouku. Zato si učenci večkrat pri- pravijo lastne učne pripomočke, ki jih uporablja- mo tako pri pouku kot učenju doma. Tema, ki je 50 Učni pripomoček – človeško telo Didakta Pri obeh dejavnostih so učenci poleg branja vadili V prvi enoti učbenika My Sails 2 se učenci učijo tudi pisanje in govorjenje, četudi so bile jezikovne opisati osebo. Spoznajo ogromno besedišča, veza- zmožnosti okrnjene na raven besed. nega na opisovanje videza osebe. Igra Who am I? se lahko igra s celotnim razredom ali pa se učence Zelo uporabna tema pri pouku tujega jezika je razdeli v skupine. Igro najprej igramo frontalno s usmerjanje sogovorca po mestu. Za utrjevanje pre- pomočjo projekcije na tabli. Učenci vidijo več njim dlogov in poimenovanj stavb so učenci prejeli li- znanih domišljijskih junakov iz sveta filma, literatu- ste, na katerih so bila v francoščini zapisana imena re ali računalniških iger. S pomočjo yes in no vpra- stavb. Učenci so morali pozorno poslušati učiteljico šanj morajo ugotoviti, katerega junaka ima v mi- in se pravilno postaviti glede na položaj preostalih slih učitelj. Nato člani skupine prejmejo deset sličic ''stavb''. Igro smo nadgradili tako, da so učenci pre- oseb, ki so bile predhodno predstavljene na pro- vzeli učiteljevo vlogo in sami usmerjali svoje sošolce. jekciji. Sličic si ne smejo prej ogledati, ampak jih s Na primer: šola je nasproti hotela. Učenca, ki nosita hrbtno stranjo postavijo na mizo. Izberejo učenca, napisa šola in hotel, se morata postaviti tako, da sta si ki bo ugibal o osebi. Na hrbet mu pripnejo sličico, nasproti. Veliko smeha in zabave pa je pri dejavnosti, ki si jo nato dobro ogledajo. Učenec mora s pomo- ko po navideznem mestu, ki ga ustvarimo v učilnici čjo vprašanj ugotoviti, katera oseba je na sličici, ki ali na šolskem igrišču, učenci vodijo sošolca z zave- jo ima pripeto na hrbtu, sošolci pa pri tem lahko zanimi očmi do stavbe, po kateri sprašuje. Učenci pri odgovarjajo le pritrdilno ali nikalno. Primer: – Have dejavnosti uporabljajo tako jezikovni zmožnosti go- I got curly brown hair? – Yes, you have. Učenci se vorjenja kot poslušanja ter branja, saj morajo prebra- urijo v jezikovni zmožnosti govorjenja. ti napise stavb, ki jih nosijo njihovi sošolci. V učbeniku Touchstone 8 šolsko leto začnemo s temo o nakupovanju. Učenci zelo razširijo svoje Primer pogovora: besedišče s poznavanjem poimenovanj za trgovi- A: Excusez-moi. Où est la gare, s'il vous ne, nakupovalne artikle in količinske izraze. Delo plaît? B: Allez tout droit, prenez la première v dvojicah in skupini se vrti okoli pogovorov o rue à gauche. La gare est à côté du njihovih najljubših trgovinah, nakupovalnih izku- restaurant. šnjah, zaigranih pogovorih v trgovini. Tokrat sem v nabor aktivnosti dodala naslednjo. Učence sem razdelila v skupine. Vsaka skupina je prejela naku- Pouk prvega tujega jezika močno zaznamujeta povalni seznam. Na podlagi seznama so si morali večje število učencev in večja dinamika v razredu. zamisliti, kdo je oseba, ki nakupuje, in za kaj naku- Kljub temu je vredno izpeljati aktivnosti, pri katerih pljene sestavine potrebuje. Svoje ideje so morali morajo učenci utrjevati katero od tvorbnih jezikov- zapisati in oblikovati smiseln pisni sestavek in ga nih zmožnosti. predstaviti. Primer: Primer zapisa: Shopping list: - 1 pint of milk Linda is an aged lady. She is doing her Ea- - 1 packet of butter ster shopping. She is going to bake some - 1 packet of sugar Easter pastry, perhaps some hot cross - 1 sachet of dry yeast buns. Her grandchildren are coming for a - 30 eggs visit and they are going to decorate the Ea- - chocolate bunnies ster eggs. They are going to play egg hunt - chocolate eggs in the garden so she has to buy some cho- colate bunnies and eggs. Učenci so se poleg urjenja v branju in govorjenju urili tudi v pisanju. 51 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE V devetem razredu pri poučevanju angleščine na Nato je posamezna skupina prejela sliko, ki je naši šoli uporabljamo učbenik Touchstone 9. V prvi predstavljala delček britanske zgodovine z nekaj enoti učenci spoznavajo nekatere zgodovinske do- osnovnimi podatki. Učenci so s pomočjo spleta godke v ZDA in Veliki Britaniji ter utrjujejo slovnične poiskali dodatne informacije o danem obdobju in čase, ki so jih v letih osnovnega šolanja spoznali in jih uredili v pisni sestavek ter predstavili svojim so- uporabljali. V nalogi iz učbenika so najprej z glagoli šolcem. Urili so se v branju, govorjenju, poslušanju dopolnili časovni zgodovinski presek Velike Britanije. in pisanju. 52 Didakta Primer: Zaključek Skupina je prejela sliko viktorijanskih gospa in na- V članku sem predstavila štiri jezikovne zmožnosti slednje podatke: in učenčeve razvojne sposobnosti, ki jih učitelj pri – Victorian era: 1837–1901, poučevanju tujega jezika upošteva. Iz marsikatere – reign of Queen Victoria, dolgočasne aktivnosti, ki se nam ponuja v učbenikih, – Britain prospered, pa z nekaj truda pripravimo učno uro, pri kateri bo – women's rights were limited. učenec dejaven in bo na ta način postajal vse boljši v komunikaciji v tujem jeziku. Učenčev uspeh je tudi Na podlagi danih informacij so učenci poiskali učiteljeva motivacija za nadaljnje delo. podatke na medmrežju in v kratkem pisnem se- stavku predstavili viktorijansko žensko in njene Literatura in viri: pravice. Kolb, K. (2005): Otroci se zlahka učijo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Prev. Katja Berden. Lesničar, B. (ur.) (2016): Program osnovna šola. Angleščina. Ljublja- To so dejavnosti, ki terjajo veliko časa, a je trud na. El. knjiga. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport : Zavod navsezadnje poplačan, ko kot učitelj vidiš, da so RS za šolstvo. Manaj Sadiku, L. (2015): The importance of four skills reading, spe- semena, ki smo jih posejali pred leti, obrodila. aking, writing and listening in a lesson hour. Dostopno na https:// Učenci znajo presenetiti s svojo ustvarjalnostjo in revistia.org/files/articles/ejls_v1_i1_15/Lorena_Manaj.pdf, 26. 11. 2021. Pevec Semec, K. (ur.) (2013): Tuji jezik v 2. in 3. razredu. Ljubljana: El. iznajdljivostjo, predvsem pa so vešči novih tehno- knjiga: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport : Zavod Repu- logij, ki jim tudi na področju jezika prinašajo šte- blike Slovenije za šolstvo. Sharma, C. (2020): The importance of four basic skills in learning vilne priložnosti v izpopolnjevanju tujega jezika. English. Dostopno na file:///D:/Users/Uporabnik/Downloads/Arti- cle_7_TG_October_December_2020_Ms_ChitraSharma__Dr_Shai- fali_full1036.pdf, 26. 11. 2021. Ljudje si zapomnimo 10 odstotkov tega, kar pre- Vanthier, H. (2009): L'enseignement aux enfants en classe de lan- beremo, 20 odstotkov tega, kar slišimo, 30 odstot- gue. Paris: CLE International. Slika 1: Touchstone 9, učbenik. Dostopno na https://etouchstone.si/ kov tega, kar vidimo, 70 odstotkov tega, kar vidi- pages/3YX24mXD1Kpj/preview, 13. 12. 2021. mo, slišimo in kar sami rečemo, ter 90 odstotkov Slika 2: Dostopno na https://bellatory.com/fashion-industry/Fashi- on-History-Victorian-Costume-and-Design-Trends-1837-1900-With- tega, kar sami počnemo (Kolb 2005). -Pictures>, 20. 9. 2021. 53 Didakta