zn av an ju s tem eljn im i geografskim i značilnostm i S lovenije, to re j k arta , k i ne bi b ila p reo b rem en jen a z inform acijam i, k i pa bi p rav zato m orala to liko bolj sm elo in odločno p o u d a rja ti n a jpom em bnejša fizično in d ru žb e- nogeografska dejstva . Z akaj na p rim er ne bi bila, sicer ustrezno p rikazana in generaliz irana , p ro m etn a m reža p o u d arje n a v eno tnem m očneje is topa- jočem odtenku , tako ko t in s tru k tiv n o izstopajo g lavne rek e (Sava, D rava in m orda za spoznan je prem alo p o u d arjen i M ura in Soča). Za razliko od p rv e k a r te so nase lja p red s ta v lje n a s poenostav ljen im fizičnim obsegom selišč, in število p reb iv a ls tv a v n ase ljih z g radacijo tipografije , ki je n eko ­ liko preveč podobna m ed posam eznim i raz re d i in je zarad i povečave k a rte nekoliko p reveč razp rto postav ljena. Ob vsem tem pa se m oram o zaveda­ ti, da so im eli sestav lja lc i te k a r te p red seboj d ru g ačen cilj, kot ob prv i k a rti, in sicer, kako na čim bolj enostaven in laž je razu m ljiv n ač in upodo­ b iti Slovenijo. To je p ra v tako ko t p r i p rv i k a r ti težka naloga, ki je tesno povezana s prob lem om generalizacije , k i se, n a žalost, za rad i sam ega te h ­ nološkega procesa v k a rto g ra fiji pokaže v po ln i luči m nogokrat šele p ri končnem izdelku. Ne glede na vse to pa ne gre zan em ariti dejstva , da je ta k a r ta povečava k a r te v m erilu 1 : 500.000, k i na j bi jo učenec v klopi im el za istovetno oni, ki visi na s ten i p red njim . P re d nam i sta to re j dve novi stensk i k a r ti S lovenije, p rv a novelirana in p o p rav ljen a izdaja stare , vsem dobro znane Selanove k arte , in povsem nova k a r ta S lovenije, p red k a te ro je, vsaj tako je videti, še dolga ž iv lje n j­ ska pot v n a jraz ličn e jš ih izvedbah. M ilan O rožen A dam ič Iz ostale jugoslovanske geografske književnosti Veljko Rogič, Regionalna geografija Jugoslavije, k n jig a 1, Šolska kn jiga , Z agreb 1982, 219 stran i. M ed u n iv e rz ite tn im i p riro čn ik i in d rug im i reg ionalnogeografsk im i p r i­ kazi Jugoslav ije je Rogičeva T tegionalna geografija Jugoslav ije novost, po­ sebnost, osvežitev in k v a lite tn a p ridobitev . A vtor v uvodu pojasni, da je v k n jig i p rv i del vsebine p red av an j iz reg ionalne geografije Jugoslav ije na G eografskem zavodu PM F v Z agrebu, iz česar sledi, da bo te j kn jig i sle ­ dil še p rikaz reg ionalnogeografske s tru k tu re jugoslovanskega prostora. Rogičeva R egionalna geografija Jugoslav ije se povsem raz lik u je od dosedan jih to v rs tn ih del, še zlasti tu d i po svojem m odernem in nek o n v en ­ cionalnem p o d ajan ju . V sebine so dosledno p rik azan e razvo jno in fu n k cio ­ nalno s poudarkom n a vzročnem povezovanju dejavnikov , k i so oblikovali p ro sto r SFR Jugoslav ije od predzgodovinskega obdobja do danes. S tem p a je že tu d i povedano, da gre p rav z ap rav za zelo posrečen zgodovinsko- p ro sto rsk i p rik az razvoja, k i ga av to r p red av a študen tom pod naslovom »Zgodovinska geografija Jugoslavije« . T udi p rvo poglavje, ki je sicer nam en jeno k ra tk e m u preg lednem u funkcijskem u p rik azo v an ju n a ra v n ih elem entov, o k a te rem av to r sam p ra ­ vi, da služi sam o boljšem u raz u m ev a n ju k asn eje o b rav n av an ih p rosto rsk ih procesov v posam eznih obdobjih , je p isano v stilu osta lih poglavij. Ta n o ­ sijo pod skupn im naslovom O snove zgodovinsko-geografskega razvo ja n a ­ slednje značilne podnaslove: P redzgodovinsko obdobje, S redn jeveško ob­ dobje, Z godovinsko-geografske osnove vp liva O sm anskega cesarstva do p rv e polovice 18. s to letja . Pogoji razvo ja in p re lom ni pom en oblikovanja dom inan tne p o d o n av sk o -sred n je jad ran sk e u sm eritv e jugoslovanskega p ro ­ stora, O bdobje razvo ja d ez in teg riran eg a železniškega om režja do konca p rv e svetovne vo jne — naša in d u s trijsk a revolucija . O snove zgodovinske geografije nove m eščanske m onarh ije , R evolucionarno obdobje Jugoslav ije . N aslovi poglavij n ak azu je jo tu d i n jihovo dokaj m očno vsebinsko usm eritev , k i je op red e ljen a z enim ali večim i p rosto rsko re lev an tn im i d e­ ja v n ik i v posam eznih obdobjih . M ed n jim i izstopajo ob čisto prosto rsko o- p red e ljen ih zgodovinskih d e jav n ik ih v p rv i v rs ti p ro m etn e sm eri in p ro ­ m etn ice ko t nosilci in usm erjeva lc i razvo ja in vp livov posam eznih d ru žb e ­ noekonom skih dejavn ikov v jugoslovanskem p ro s to ru v celoti in v n jego ­ vih posam eznih velik ih obm očjih. Ob p rom etu m očno izstopa še p ro b le ­ m a tik a naselij in z lasti z vp livn im i obm očji povezan razvoj cen tra ln ih naselij. Z ad n ji dve pog lav ji o p red v o jn i in povo jn i Ju g o slav iji v k lju č u je ta v večjem obsegu tu d i že n e k a te re e lem en te ekonom skega razv o ja in še zlasti p reb iva ls tva , za k a te reg a je p rik az an a že tu d i v rs ta podatkov. Z ad ­ n je pog lav je o povojnem obdobju je v tak o sk rom nem obsegu verje tn o dodano z nam enom celostnega p rik aza geografskega razvo ja našega p ro ­ stora. O bširneje in kom pleksneje bo povo jna d in am ik a p rosto rsk ih sp re ­ m em b p red m et n as led n je knjige. T ekst dopo ln ju je jo posrečeno izb ran i g rafičn i p rikaz i, k i jih večinom a prvič zasledim o v reg ionalnogeografsk ih p rik az ih Jugoslav ije , tako da je tov rstno ze kronično p o n av ljan je v te m delu m inim alno. V sebino od liku je širok reg iona ln i pristop , k i je vsekakor posledica iz­ v rstn eg a av to rjevega poznavan ja zgodovinskih dogajan j, k a r m u je v e r­ je tn o tu d i p red m e t ožjega zan im an ja . Z arad i tega izstopa v je d ru o b rav ­ nave tu d i ob p red sta v itv i m an jših eno t celo ten jugoslovansk i prostor, in to v širši reg io n a ln i povezavi. Ob koncu je tre b a poudariti, da je sam nekonvencionaln i nač in p re d ­ s tav itv e p ro b lem atik e k n jig i m očno v prid . N a p rv i pogled sicer kaže na m an jšo p reg lednost, ob č itan ju k n jig e pa se ta obču tek povsem izgubi. Z a­ to pom eni R ogičeva R egionalna geografija Ju g o slav ije teh ten , vsebinsko in koncep tua lno zelo k o ris ten p risp ev ek k te j tem atik i, in je tu d i iz v rs t­ no dopolnilo k širšem u in kom pleksnejšem u raz u m ev a n ju vseh p rosto rsk ih sp rem em b p r i nas. M irko P ak Dr. Branislav Bukurov, S intetička razmatranja geom orfoloških problema na teritoriji Vojvodine, V ojvodanska akadem ija n au k a i um etnosti, A kadem ­ ska beseda 5, Novi Sad, 1982. K njiž ica je iz zb irke A kadem ska beseda, obsega 93 s tra n i in skico »G eom orfološka k a r ta V ojvodine.« V uvodn i besed i nam n a tre h s tra n e h p red sed n ik V ojvodinske ak a d e­ m ije p red s ta v i ž iv ljen je in delo dr. B. B ukurova, za k a te ro je le ta 1976 p re je l n ag rado AVNOJ. V raz p ra v i (30 s tran i) je dr. B. B ukurov n a p o lju d en način orisal r a ­ zvoj in s ta ro s t re lie fa v V ojvodini. O zem lje p o k ra jin e je razdelil n a 6 ge­ om orfoloških eno t (sk ica). Za ob likovan je re lie fa so bili pom em bni p re d ­ vsem tek ton ika , ab raz ija , delovan je v e tra in rek. Ko o b rav n av a s ta ro s t ob­ lik, nas av to r seznani s kam ninsko sestavo osam elcev, n a k a te r ih so o h ra ­ n je n i o stank i p re d k v a rta rn e g a površja . O stalo pov ršje je dobilo d anašn je oblike v m la jšem pleistocenu. V stad ia lih je v e te r odlagal p lasti, k i sestav ­ lja jo puh lične p la to je . V rh n ja p la st puh lice v p la to jih in puh ličn i te ra s i je iz s tad ia la W3. H olocenske ravn ice so nas ta le z izm enjavo erozije in ak u ­ m ulacije — z odnašan jem puh lične te rase . Z ad n ji del k n jig e »B ib liografija del akadem ika B ran is lav a B ukurova« obsega na 47 s tra n e h dve poglavji: popis del (tiskan ih in rokopisov) in vseb insk i p reg led pom em bnejših del. M arjan B at Iz inozem ske geografske in sorodne književnosti Aldo Madotto, La val Resia ed i suoi abitanti (D olina R ezije in n jen i p reb iv a lc i), 159 s., črno bele fo tografije , T isk a rn a L offse t-M ariano del F riu li, 1982. A lda M ado tta m onografija o R eziji n i geografsko delo v p ravem sm i­ slu besede. K er ne n av a ja sp ro ti virov, ga ne m orem o šte ti m ed p rave znan stv en e kn jige . V endar je tu d i za geografe zelo zanim ivo in to iz več