.Glas naroda“ Mesečna naročnina Uprava: Gajeva L. 25 Din, za inozem- Sh9| jB&Kl gBažL m Telefon 3855. - Cek, stvo 35 Din. Ured- 8b&M m jgagg .tjBSSifk račun: Ljubijano ništvo: Ljubljana, BBwbI tmKm» MWBB 'QHdBhb št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. M8M m gBHgiBk » -«JWHa ceniku. Pri večkrat- Tel,: 2566, int. 3069 5gpjj8 llih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: IZHAJA VSAK DAN, TUDI OB PONEDELJKIH IN DNEVIH PO PRAZNIKU. — Naš dnevnik informira, poučuje, je neodvisen in zanesljiv, fer izraža v nepofvorjeni obliki narodovo voljo in ljudska hotenja. - Naročite Ust pri upravi Ljubljana-Nebotičnik Uvesti je treba minimalne delavske mezde Nekaj mnenj o politični situ aciji Zborovanje Zveze izseljeni ških organizacij Položaj samoupravnih hranilnic ■v St. 63 Izhaja vsak dan V Ljubljani V sredo, dne 3. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Uvesti ie treba minimalne delavske plače Po podatkih SUZORA je tudi v aprilu nazadovala povprečna zavarovana delavska mezda, in sicer kar za 0'76 Din na 21'57 Din. Socialni položaj delavstva se torej stalno slabša in ni čuda, da postaja zahteva po uredbi minimalnih delavskih mezd vedno glasnejša. Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da se tej zahtevi delavstva vedno glasnejše pridružujejo tudi podjetniki, zlasti slovenski. Kajti nad vse znižane delavske mezde so postale že sredstvo za nelojalno konkurenco in prenizke delavske mezde niso več le socialno zlo, temveč tudi gospodarssko. S tem pa je tudi najbolj dokazana in utemeljena upravičenost zahteve po uredbi minimalnih delavnih mezd. Če se ne uvedejo minimalne delavske mezde, potem tudi onim podjetnikom, ki nočejo slabo plačevati svojih delavcev, ne bo preostalo nič drugega, kakor da še oni znižajo mezde, ker je pač trajno nemogoče, da bi vzdržali v konkurenci s podjetji, ki plačujejo svoje delavce slabo. Stalno padanje delavskih mezd tudi dokazuje, da je vedno več podjetij tudi že prisiljenih seči po tem nesocialnem sredstvu in doseči z nizkimi mezdami isto konkurenčno sposobnost z drugimi podjetji. To pa zopet ne more imeti nobene druge posledice, ko da se bo gospodarska kriza še bolj poostrila, ker vsako zmanjšanje kupne moči potrošnika mora povečati zastoj v gospodarskem življenju. Dokler se ne napravi konec temu zniževanju delavskih mezd, tako dolgo je tudi vsak uspešen boj proti krizi nemogoč. Že zato je uvedba minimalnih delavskih plač nujna, seveda za vso državo, ker samo v tem primeru bi se onemogočila nelojalna konkurenca med podjetji. Pa še drug, mnogo močnejši razlog govori za takojšnjo uvedbo minimalnih plač. Dokazano je, da plačujejo delavstvo najslabše baš ona naša podjetja, ki so v tujih rokah. Od teh podjetij ima naš narod večinoma samo ta dobiček, da dobi vsaj naš delavec v teh podjetjih skromen zaslužek. Glavni dobiček teh podjetij pa gre tujcem in v tujino ter se s tem znižuje naše narodno premoženje. Če že ne znamo preprečiti odtoka tega zaslužka v tujino, potem moramo gledati vsaj na to, da bo vsaj naš delež na delavskih mezdah vsaj v skromnem razmerju z zaslužkom tujih podjetnikov. Vsaj nekaj moramo imeti od teh tujih podjetij in če nimamo od njih ne davkov,' ne kapitala in ne drugih ugodnosti, naj imajo od tega vsaj nekaj naši delavci, ki dejansko ustvarjajo tujim lastnikom njih dobiček. Uvedba minimalnih delavskih mezd za vso državo pa je končno potrebna tudi zaradi zdravja našega naroda. V nekaterih tvprnicah, zlasti tekstilnih, je delavstvo tako, slabo plačano, da ne zasluži niti za golo eksistenco. Pri tem pa je delo v teh tvornicah silno zdravju škodljivo in delavec, ki ni zadostno prehranjen, tudi nima odporne sile, da bi premagal bolezen, če ga ta napade. Začne hirati ter pade na breme občin in javnosti, ki je itak že dovolj udarjena, ker je zaradi nizkih mezd zastalo vse gospodarsko življenje. Že zaradi zdravja ljudi moramo zahtevati, da je delavstvo plačano primerno njih delu. Na vse zadnje pa tudi nacionalni interes zahteva, da se uvedejo minimalne delavski mezde. Te zahtevajo naši domači pod-ietniki in naši delavci, dočim jim naspro-bijejo le tuja podjetja. Jasno je, da mora delavec izgubiti vsako vero v nacionalno misel, če vidi, da se v njegovi nacionalni državi zapostavljajo njegovi interesi gmot-mru in skrajno egoističnim interesom tuj-Neupoštevanje delavskih zahtev je v min primeru samo voda na mlin podtalne komunistične propagande, ki bo imela tem ^eeji uspeh, čim večji bo dobiček tujega kapitalista na račun delavčevega zaslužka. r^y tako pa mora obupati vsak domač P0., letnik, če vidi, da v neenakem boju s uPm podjetnikom propada, ker dopušča tu.ji podjetnik tako brezobzirno 'orise8 domače delavstvo. Zahtevamo in i ropagiramo razvoj domače industrije, pri Edenov eksooze v spod- nii zbornici London, 2. julija, r. Minister za Društvo narodov Eden je dal danes v spodnji zbornici tole izjavo o svojem potovanju v Pariz in Rim: Pariški razgovori Cilj mojega potovanja v Pariz je bil dvojen. Britanska vlada je hotela pred vsem izrabiti priložnost, da da francoski vladi popolno in odkrito izjavo o nemško-britanskem pomorskem dogovoru. Razen tega je želela britanska vlada še enkrat govoriti s francosko vlado o sredstvih in načinu, kako bi se dal izvršiti celotni načrt londonskega protokola od B. februarja t. 1. Podal sem francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu izčrpno poročilo o nemško-britanskem pomorskem dogovoru. Laval je izjavil, da se francoska vlada ne strinja popolnoma z našim stališčem v tej stvari, ker ne bi hotela, da bi se pri urejanju celotnega problema izločila nekatera vprašanja. V nadaljnjem poteku najinih razgovorov sva se sporazumela, da je za ureditev vseh perečih vprašanj, kakor n. pr. letalskega pakta, vzhodnega pakta, podonavskega pakta in dogovora o oboroževanju na kopnem potrebno tesno sodelovanje med Veliko Britanijo in Francijo. To so vprašanja, ki se ne tičejo samo nas in Francozov. Zato iščemo skupaj s francosko vlado primerno obliko za sodelovanje. Razgovori z Mussolinijem o Abesiniji Nato se je Eden dotaknil italijansko-abesin-skega spora in dejal: Obrazložil sem Mussoliniju skrb britanske vlade zaradi preobrata pri dogodkih med Italijo in Abesinijo. Rekel sem Mussoliniju, da naše intervencije v tem sporu ne diktira sebičnost, a tudi ne naši posebni interesi v Afriki, temveč naše članstvo v Društvu narodov. Rekel sem, da temelji britanska zunanja politika na Društvu narodov. Zato je razumljivo, da britanska vlada ne more ostati pasiven opazovalec . pri dogodkih, ki bi utegnili usodno vplivati na ustanovo Društva narodov samo. Razen tega sem poudaril, da ima tudi britanska javnost svoje čisto določeno stališče o tem vprašanju. Po naši sodbi se more mir ohraniti s kolektivno varnostjo; Velika Britanija pa lahko igra svojo vlogo v Evropi samo s posredovanjem DN. Iz teh razlogov je britanska vlada skrbno proučila, ali more konstruktivno pripomoči k likvidaciji tega spora. Angleški predlog Dalje sem Mussoliniju govoril o predlogu, ki ga bo dala Velika Britanija za ureditev tega spora. Poudaril sem, da je ta predlog začasnega značaja. Njegova vsebina je v glavnem tale: Da se dokončno uredi italijansko-abesinski spor, izjavlja britanska vlada, da je voljna odstopiti Abesiniji kos ozemlja v britanski Somaliji, da dobi Abesinija prost pristop na morje. Ta koncesija Velike Britanije bi olajšala teritorijalne in gospodarske koncesije Abesinije v korist Italiji. Britanska vlada ni zahtevala za ta odstop z nobene strani nikakega priznanja, le to. da bodo zaščitene pravice njenih državljanov v tistih abesinskih krajih, ki bi prišli pod Italijo. Mussolini je odbil Poudariti moram, da tega predloga nismo dali lahkega srca. Samo resnost položaja je pripravila britansko vlado do tega. da je pripravljena odstopiti del britanskega ozemlja brez kompenzacije. Globoko obžalujem, da Mussoliniju ta predlog ni bil po godu. Anglija naj pritisne na Italijo Hoare odgovarja London, 2. julija. V spodnji zbornici je danes vprašal prvak delavske stranke Lansburrv, kdaj tem pa dopuščamo, da hirajo res domača podjetja zaradi nelojalne konkurence tujih podjetij, na račun našega domačega delavstva. Hočemo, da ljudje ne drže svojih prihrankov doma v nogavicah, pri tem pa jim s toleriranjem nelojalne konkurence tujcev ubijamo vsako voljo do investiranja. Kako naj vendar pride potem do zboljšanja? Zato ponavljamo z vsem poudarkom: Minimalne delavske plače sc morajo uvesti, in sicer takoj in za vso državo! o razgovorih v Parizu in Rimu bo vlada poročala spodnji zbornici o ukrepih, ki jih namerava britanska vlada izdati, da pritisne na Italijo v zvezi z italijansko-abesinskim sporom. Zunanji minister Samuel Hoare je odgovoril: Pazim na to vprašanje, ker je posebno velikega pomena, obžalujem pa, da ne morem povedati, kdaj nam bo mogoče dati v spodnji zbornici podrobnejše podatke. Obljubiti ne morem ničesar, upam pa, da bom mogel dati nove informacije o tem vprašanju. Moj namen je, da vsekakor preprečimo zavijanje v stran s poti, po kateri želimo iti. Poslanec Lansburry je vztrajal na debati o evropskem položaju, predvsem P» o položaju v Abesiniji. Nacionalni liberalni poslanec Dycky je zahteval, da da vlada poroštva, da bo, preden bi kaj dokončnega ukrenila, o tem poročala spodnji zbornici. Zunanji minister Hoare je odgovoril: Parlament mora imeti zaupanje v vlado. Tudi minister za Društvo narodov Eden se je ponovno dotaknil tega vprašanja in izjavil, da je treba nadaljevati delo za likvidacijo ita-lijansko-abesinskega spora. Denarna vojna z Abesinijo Zakaj je Italija odtegnila srebrn denar ? Pariz, 2. julija. AA. Italija* je pred 14 dnevi odstranila iz prometa ves svoj srebrni novec in na ta način zbrala srebro v vrednosti 400 milijonov lir. Ta italijanski ukrep, tolmači pariška »Information« tako, da se bo Italija z njim poslužila v svoji borbi proti Abesiniji. Znano je, da kujejo abesinske tolarje večinoma na Dunaju, Budimpešti in v Trstu in da cenijo Abesinci, kakor mnogi drugi azijski narodi, srebro več kot zlato. Italiji je znana abesinska ljubezen do srebra in zato bo svoj srebrni denar uporabila za svojo borbo proti abesinskim srebrnim rezervam. Izračunali so, da bo iz svojega srebrnega denarja Italija lahko izdelala 62 milijonov abesinskih tolarjev. Po mnenju lista bo to zadoščalo za italijansko denarno vojno proti Abesiniji. če diplomati, pravi list dalje, s svojim posredovanjem ne bodo uspeli, tedaj je treba računati, da bo postal denar prav takšno orožje, kakršno so letala ali strojnice. Italijanske denarne priprave bodo prav tako močne kakor njene vojaške priprave. »Zdaj je mogoča samo radikalna rešitev« ... Milan, 2. julija. AA. »Corriera detla Sera« piše, da bo italijanska vlada nadaljevala s svojimi prevozi čet v Vzhodno Afriko tudi in e d velikimi vojaškimi vajami, katerih se bo udeležilo pol milijona vojakov v popolni vojni opravi. Glede prevozov v Vzhodno Afriko pravi list, da so potrebni, ker je treba razčistiti že neznosni položaj. Zdaj je mogoča samo radikalna rešitev abesinskega vprašanja in to bo Italija tudi izvedla. Sovjetsko-japonski incident Moskva, 2. julija. AA. Sovjetski 'poslanik v Tokiju Jurenjev je po nalogu svoje vlade protestiral pri japonskem zunanjem ministru Hiroti zaradi obmejnih incidentov, ki so bili zadnje dni na mandžursko-sovjetski meji. Nota, ki jo je poslanik Jurenjev pri tej priliki izročil Hiroti, je sestavljena v dokaj ostrih izrazih. Posebno ostri so odstavki o zadržanju japonsko-mandžurskih obmejnih oblastev. Nota navaja, da so incident dne 27. junija v bližini Pojakova povzročili ja-ponsko-mandžurski rečni monitorji. Samo prisebnosti ruskih čet na obali Amur j a je treba pripisati, da ni prišlo pri tej priliki do večjega oboroženega spopada, ki bi bil lahko imel nedogledne posledice. Na kraju izraža sovjetska vlada upanje, da bo japonska vlada izdala primerne nujne in odločne ukrepe, ki naj preprečijo bodoče podobne izzivalne nastope mandžursko-ja-ponskih. vojaških oblastev na meji. VREME v naši državi od 2.7.1935. Kraj Baro- meter Temperatura najirižja najvišja Ljubljana .... 766.3 17 32 Maribor 765.1 16 26 Zagreb 766.2 18 29 Beograd 766.8 16 30 Sarajevo .... 768.3 10 28 Skoplje ..... 766.7 14 29 Split •»»••• 765,4 22 29 Kotor 765.4 20 32 Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Nori Sad: Jasno in toplo vreme po vsej kraljevini. Na zapadnem delu države nekoliko oblačno, kjer bodo mestoma nevihte. Sobice vzhaja ob 3.55 in zahaja ob 19’25. Dunaj: Za danes popoldne in zvečer zapadne nevihte in ohlajenje zraka. Za jutri izpremen-Ijivo ter pojemajoča oblačnost, nanovo porast topline. De Chambrun zapusti Rim? Pariz, 2. julija. AA. V političnih krogih trde, da je francoski poslanik v Rimu de Chambrun izrazil željo, da zapasti svoje dosedanje mesto. Verjetno je, da bo imenovan za poslanika v Washingtonu. Titulescu za nedeljivost miru Pariz, 2. julija. Havas poroča iz Londona: Splošno mislijo, da je romunski zunanji minister Titulescu v svojih razgovorih s predsednikom vlade Baldwinom in ministrom Edenom branil načelo nedeljivosti miru in medsebojne odvisnosti posameznih varnostnih sistemov, kakor ga pribija februarska deklaracija in sklepi konference v Stresi. Danes se Titulescu sestane z zunanjim ministrom Samuelom Hoarejem. Beck obišče Berlin Varšava, 2. julija. AA. O predstojećem obisku poljskega zunanjega ministra Becka v Berlinu poročajo, da ga bodo na tem potovanju spremljali njegova soproga, šef kabineta grof Ljubjecki in ministrov osebni tajnik. Po končanem uradnem obisku v Berlinu pojde Beck s svojo soprogo v neko nemško kopališče. Za mir v Južni Ameriki Buenos Aires, 2. julija. AA. Včeraj popoldne so otvorili v vladni palači mirovno konferenco Bolivije in Paragvaja. Otvoritveni govor je imel predsednik argentinske republike general Justo. Konference sp se udeležili zunanja ministra Paragvaja in Bolivije, zunanji ministri posredniških držav Argentinije, čila, Peruja in Urugvaja, poslaniki Brazilije, Zedinjenih držav, čila, Peruja in Urugvaja. Konferenci je v imenu Zedinjenih držav severne Amerike prisostvoval tudi posebni odposlanec ameriškega zunanjega ministrstva. Hajmverovci proti klerikalcem Dunaj. 2. julija. W. Kakor smo že poročali, nastajajo čedalje večja nasprotja med klerikalno grupo v vladi in hajmverovci. Tako je prišlo včeraj do novega resnega incidenta med obemi krili. Dunajski župan Schonitz, ki pripada klerikalni grupi, ni hotel na magitratu razobesili zeleno-bele haimverovske zastave ob priliki avtomobilske parade hajmverovcev. To je povzročilo silno reakcijo pri najvišjih predstavnikih hajmvera, tako predvsem pri podžupanu Fritschu Lahni, ki se je skupaj z ministrom majorjem Feyem in z veliko skupino oboroženih hajmverovcev podat na magistrat, kjer je izdal povelje, naj takoj okrase poslopje z belo-zelenitni zastavami. Da bi se to povelje brezpogojno izvršilo, sta podžupan in minister Fey naročila posebnemu oddelku hajmverovcev, naj bo budno na straži. Oddelek se je tudi res takoj podal na mesto in naperil proti magistratu kanone. Prišlo je do burnih izpadov proti klerikalizmu iu do viharnih ovacij knezu Slarhembergu. Nekai mneni o politični tituaeiii Dr. Spaho: Po prihodu v Sarajevo je dal minister dr. Spaho »Jugoslovenskemu listu« izjavo, v kateri med drugim pravi: »Za sodelovanje v vladi dr. Stojadinoviča smo se odločili po daljših razgovorih, in po proučitvi situacije. Razmere so takšne, da smo smatrali za svojo dolžnost do naroda in države, da sodelujemo s ciljem, da se narodu postopno vrne svoboda in demokratična ureditev. Kar se je v prvem tednu po nastanku nove vlade dogodilo, dokazuje, da hoče vlada zares izvršiti ta prvi del svojega programa. Nato je govoril dr. Spaho, kako je muslimanski svet z veseljem sprejel vest o novi vladi in kako so se izjalovile intrige o razkolu in needinosti med njegovimi pristaši. O ustvarjanju jugoslovanske narodne zajednice pa je dejal dr. Spaho, da je bila ustanovitev takšne formacije v načelu sklenjena že pred meseci. Še letos bo razširjen obseg dela v tem pravcu. Treba pa je, da se program še specificira. Dr. Andjelinovič: Kakor poročajo beograjski in zagrebški listi, se opaža v zadnjem času živahnejše gibanje med voditelji JNS. Omenjajo se zlasti ta imena: Kosta Kumanudi, Boža Maksimovič, Nikola Uzunovič in tudi dr. Angjeiinovič, ki je glede nove situacije izjavil »Novostim«: . , Definitivno stališče do vlade dr. Stojadinoviča se more zavzeti šele po njeni dea dinoviča se more zavzeti šele po njeni deklaraciji. če bo v resnici vlada pomirjenja, da di on za vlado, če pa bi zopet začela s staro taktiko radikalov zaokroževanja Hrvatov, potem bo proti, kajti on more biti proti dr. Mačku, ne pa proti Hrvatom. Dr. Angjeiinovič je nadalje dejal, da smatra sedanjo vlado v glavnem -- — - ker da je sodelovanje dr. Korošca in dr. Spaha le lokalnega pomena. Sedanja vlada mora izbrisati svoj čisto radikalni karakter. Sicer pa odhaja iz skupščine v senat in zato tudi ne more govoriti o nadaljnjem razvoju v skupščini, Večeslav Wilder: V Grubišnem polju je imel bivši poslanec JDS, SDS in popreje kmečko-demo-kratske koalicije Večeslav Wilder velik shod, na katerem je govoril o sedanji politični situaciji. Najprej je govoril o tem, kako se je preje vladalo z narodom, kako je prišlo do nove vlade ter nato postavil vprašanje: Kaj bo sedaj? Predvsem ni vrnitve, je dejal Wilder, v stare čase, ko so se narodu vsiljevali dragi eksperimenti. (Pri nekaterih teh je sodeloval tudi g. Wilder. Op. ured.) Nadalje se mora konstatirati, da od zgoraj navzdol se ne morejo ustanavljati stranke, temveč le od spodaj navzgor. Sedanja vlada je vlada pomirjenja in pomeni napredek. Mora pa dejansko dokazati, da je za pomirjen j e in zato mora dati svobodo tiska in nov volilni red. No va vlada mora pomeniti postopno demokracijo. Drugi govorniki so naglašali, da laže vsakdo, kdor trdi, da so Hrvati proti tej državi. Notranja ureditev države kardinalno vprašanje V uvodniku pravi »Obzor«, da je nova vlada sicer delovna vlada, da reši najvažnejša državna vprašanja in da izvede »po-mirjenje duhov«. S tem pa ni rečeno, da se ne bi mogla sedanja vladna koalicija še poglobiti in razširiti, ker je kljub temu, da so bili radikali centralisti, SLS in spa- ho vci pa decentralisti, bilo med temi strankami vedno ožje sodelovanje. Pač pa treba računati s tem, da bo vlada odpravila formalno prepoved strank, da bodo strankarski forumi imeli zadnjo besedo v ustanavljanju blokov (vladnega in opozicionalnega), ki se zdita »Obzoru« verjetna. V glavnem pa bo šla delitev političnih sil na dve skupini: centralistično-unitari-stično in decentralistično-avtonomistično, od katerih pa bo vsaka imela mnogo ni-jans. Ko se spominja »Obzor« starih in nevarnih bojev, ki so zaradi teh vprašanj nastali, pravi, da so vedno vsi Hrvati in Srbi to državo hoteli in da je bila neenotnost le glede tega, kakšna bodi ta država. Danes pa je položaj ugodnejši, ker smo vsi prišli do prepričanja, da je pošten kompromis edina rešitev. Ni več na srbski strani resnih politikov, ki bi bili hegemo-nisti in ni več Hrvatov, ki bi bili separatisti. Zmagala je srednja linija državotvornosti in medsebojnega spoštovanja s priznavanjem popolne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vprašanje centralizma in federacije se omejuje na problem notranje ureditve in jugoslovanstvo je zaželjena sinteza v Strossmajerjevem duhu. »Federacija« ni več strašilo in simbol separatizma, temveč le neka oblika decentralizacije, odnosno samouprave. Ni pa vprašanje notranje ureditve najnujnejše, ker je sedaj potrebna »Treuga Dei«, da se.v mirnem razpoloženju omogoči končni sporazum. Debata zaradi blokov Ali pride do blokov ali ne, o tem vprašanju se na široko razpravlja v jugoslovanskem tisku. Te vesti si dostikrat nasprotujejo, in celo v istih listih. Tako je »Vreme« poročalo, da se opozicionalni blok že formira, drugi dan pa je poročalo, da dr. Maček tega bloka noče, ker da hoče ohraniti hrvatski značaj svoje stranke. Beograjska »Pravda« pa je drugo vest »Vremena« še razširila ter pisala, da bo uvajanje političnih svoboščin privedlo do tega, da se bodo od dr. Mačka odcepile vse stranke, ki nimajo z njim čisto istega programa. Okoli dr. Mačka je le skupina strank, ki ima čisto svoje nazore o raznih aktualnih vprašanjih in zato se bodo te stranke v prvi priliki oddaljile od dr. Mačka, ki bo zato izgubil na politični moči. »Obzor« ostro nastopa zaradi tega proti »Pravdi« in pravi, da so to le intrige »Pravde«. Res so sicer razna mnenja v pokretu, ki združuje 900/o vseh Hrvatov, toda vodstvo je le eno in en je politični cilj in ena tudi taktika. Ta enotnost pa bo tudi ostala. Kako bodo glasovali v četrtek poslanci? Splošno prepričanje je, kakor smo že včeraj poročali, da bo dobila vlada dr. Stojadinoviča veliko večino. Deloma je to naravna posledica politične situacije, ki je šele v razvoju in ki zato ne favorizira korakov, ki bi mogli povzročiti prelom, deloma pa je tudi državna potreba, da se reši najnujnejši delovni program vlade. Zato je razumljivo, da hočejo nekateri poslanci, da se postavi za izvolitev finanč-' nega odbora edinstvena lista, če pa bi prišlo tudi do več list, potem ti poslanci po-vdarjajo, da se glasovanje za te liste ne sme smatrati kot merilo sil, temveč le kot posledico, da se pri izvolitvah odborov ravnajo poslanci dostikrat le po osebnih momentih in po lokalnih interesih svojih krajev. Slovanska pesem v religiji Dne 29. t. m. se je vršil sestanek vseh cerkvenih glasbenikov in predstavnikov cerkvenih glasbenih društev v državi. Na tem sestanku je predaval vodja zbora prof. Višoševič. Namen sestanka je bil, da se osnuje v naši državi državna zveza za katoliško cerkveno glasbo v Jugoslaviji. Udeležili so se sestanka mnogi največji in najpomembnejši skladatelji in skoraj vsi regenskori iz vseh škofij države. Rezultat informativnih razgovorov je bil ta, da je sedaj Zveza v bistvu osnovana in da se je že formiral pripravljalni odbor za ustanovni občni zbor, ki bo sklican za 23. novembra v Zagreb. Predsednik tega pripravljalnega odbora je prof. Vekoslav Višoševič, hkratu pevovodja Ciril-Metodovega zbora. Zastopanih je več Slovencev, obenem pa so zastopani tudi predstavniki iz vseh jugoslovanskih škofij razen štirih, ki bodo svoje predstavnike še naknadno imenovale. Na tem sestanku je bila sprejeta ta-le resolucija: Ustanavlja se Zveza za katoliško cerkveno glasbo v Jugoslaviji, ki naj obsega vso glasbo, produktivno in neproduktivno, vokalno in instrumentalno, vključno tudi organistovsko službo, z namenom, da Zveza stremi za zedinjenjem tistih sil, ki so si postavile za nalogo kultiviranje in gojitev cerkvene glasbe v duhu liturgije ter na podlagi odredb sv. Cerkve. Potemtakem v okviru in po načelih katoliške akcije in kot njena koordinirajoča sila. Giril-Metodovski zbor, ki ga vešče vodi ime-Hovani gosp. profesor, izdaja tudi svoje glasilo, Cirii-Metodijski Vesnik. Njegov urednik je pevovodja zbora, ki je hkratu poklicni novinar. Upamo in pričakujemo, da malenkostno nerodnost, ki jo je zagrešil naš glasbeni poročevalec, ne bo kalila prijetnega občutja, ki ga zboru in njegovemu pevovodji želimo ob bivanju v Sloveniji. S svoje strani pa odlične pevce zagotavljamo, da so nam vselej dobrodošli in da bomo skušali po svojih močeh pravilno ocenjevati in bratsko pošteno poudariti njih veliko kulturno delo, ne Je na polju cerkvene glasbe, ampak tudi na polju medsebojnega zbližanja in sporazumevanja, za kar naj nam bo uprav glasba tista nevidna vez, ki je m ostane najbolj trajna. Samo neodvisen tisk je resničen izraz narodove volje in njegovega hotenja! Zato naročajte, širite, sodelujte in inserirajte v lastnem glasilu: »Glas naroda«! Živahno politično 'gibanje v Beogradu JNS ne bo podpirala vlade Beograd, 2. julija, b. V Narodni skupščini, kjer je vladalo par dni popolno zatišje in mir, se je moglo danes opaziti živahno vrvenje poslancev, ki v velikem številu prihajajo v Beograd, da prisostvujejo narodnemu delu, ki se pričakuje za četrtek 4. t. m. V vseh poslanskih krogih se je živahno debatiralo o politični situaciji, zlasti v kmečko-demokratskem klubu, ki ga vodi Venčeslav Vilder, Izjava, ki jo je dai v Sarajevu Mehmed Spaho, da je blok jugoslovanske radikalne zajednice, v kateri bodo radikalci, Spaho in dr. Korošec, gotova stvar. Med poslanci so se gibali ves čas tudi bivši ministri v vladi g. Jevtiča in se živahno razgovarjali z narodnimi poslanci o nadaljnji usodi Jugoslovanskega kluba narodni poslancev. Večina poslancev trdi, da je cepitev v klubu gotova stvar. Po izjavi, ki so jo podali v teku zadnjih dveh sej tega kluba, je pričakovati novo dejstvo, da iz kluba izstopijo poslanci, ki so ožji pristaši Voje Laziča. Tej grupi pripadata tudi bivši ministra Dimitrije Vujič in Dragutin Jankovič. Ker sta ta dva najzauplivejša pristaša Bogoljuba Jevtiča, se zdi, da bodo iz kluba izstopili tudi ožji pristaši Bogoljuba Jevtiča ter bo večina poslancev na strani sedanje vlade. Ti poslanci, ki bodo tvorili skupino okoli 50 poslancev, bodo osnovali samostojni Jugo- slovanski klub. Poleg te skupine bo iz Jugoslovanskega kluba še druga skupina okoli poslanca Janka Baričeviča. Tej skupini pripadajo Milan Banjič, Srpko Vukanovič, Bogdan Ercegovac in Tisa Dimič, Nikola Kabalin in Luka Kostrenčič.Ti poslanci, ki se bodo imenovali jugoslovanski fašisti, bodo verjetno tudi osnovali svoj klub, ki bo štel največ 10 članov. Bogoljub Jevtič se je danes dopoldne ves čas mudil v parlamentu in se tam raz-govarjal z ministrom Jankovičem in Vojo Lazičem. Nekateri ožji somišljeniki so v teh razgovorih razpravljali o 'bodoči listi kandidatov za skupščinske odbore. Veliko pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da je ypel včeraj Jevtič sestanek s Stjepanom Čiričem, ki je trajal izredno dolgo. Velika živahnost se je včeraj in danes opažala v krogih Jugoslovanske nacionalne stranke, ki ima svoje prostore v ulici Kralja Milana. Tu so danes zborovali bivši predsednik vlade in predsednik vlade in predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke Nikola I zuuovič, Milan Srškič, Grga Andljelinovič in Jurij Demetrovič in nekateri narodni poslanci, ki se smatrajo še Vedno za. člane fe stranek. Sodi se, da Jugoslovanska nacionalna stranka ne bo v nobenem slučaju podpirala sedanja vlada, da pa tudi ne bo sodelovala s poslanci Lazičeve skupine. Kraljevski namestnik dr. Ra-denko Stankovič na Bledu Bled, 2. julija. AA. Danes je prispel na Bled kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič, ki bo na Bledu prebil poletje. Dr. Stankovič se je nastanil v vili »Beli dvor«. Upokojitve poslanikov Beograd, 2. julija. AA V imenu N j. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kr. namestnikov, na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra vpokojeni: Peter Pesič, izredni poslanik in pooblaščeni minister prve skupine na razpoloženju; dr. Leonid Pitamic, izredni poslanik in pooblaščeni minister druge skupine prve stopnje na razpoloženju, in dr. Lujo Bakotič, izredni poslanik in pooblaščeni minister druge skupine prve stopnje na razpoloženju. Predsedstvo Narodne skupščine na Oplencu Beograd, 2. julija. AA. Predsedstvo narodne skupščine s predsednikom Steva-nom Čiričem na čelu odide jutri v sredo 3. julija ob štirih popoldne na Oplenac, da se pokloni spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Nadaljevanje pogajanj za dobavo premoga Beograd, 2. julija b. Jutri dopoldne se nadaljuje v prometnem ministrstvu započeto pogajanje med podjetji naših premo-gokopov in ministrstvom za promet zaradi nabavljanja premoga za državna podjetja. Od Trboveljske družbe se bodo pogajanj udeležili g. ravnatelj Rihard Skubic in pa direktor Vrhunc. Napredovanja Beograd, 2. julija b. V 4. skupino I. stopnje so napredovali Josip Rus, sodnik sresk. sodišča v Ljubljani, Franc Soš, starešina sreskega sodišča v Mokronogu, Alfonz Še-turta, starešina sreskega sodišča v Ribnici, Franjo Gorenje, starešina sreskega sodišča v Gor. Radgoni, Nikola Antitan, namestnik drž. tožilcu v Celju, dr. Albin Juhart, namestnik drž. tožilca v Celju, dr. Julij Fel-lacher, namestnik drž. tožilstva v Ljubljani, Franc Juhart, sodnik sreskega sodišča v Mariboru, Valentin Bidovec, sodnik sresk. sodišča v Ljubljani, dr. Vladimir Muha, sodnik sreskega sodišča v Ptuju. V G. skupino so napredovali: Viktor Muršič, računovodja pri apelacijsk. sodišču v Ljubljani, Alojz Uršič višji pisarniški oficijal pri sre-skem sodišču v Ptuju, Josip Alt, višji oficijal okrajnega sodišča v Ljubljani, Ivan Drama, višji oficijal pri sreskem sodišču v Slov. Konjicah, Josip Kantelj višji oficijal pri sreskem sodišču v Krškem, Božidar Kril, višji oficijal pri sreskem sodišču v Ljutomeru, Josip gink, oficijal sreskega sodišča v Ormožu, Franc Lavtižar, oficijal pri sreskem sodišču v Celju, Rudolf Bižal, oficijal v Slovenski Bistrici. Namestitve Beograd, 2. julija b. Za šefa računovodstva pri kmetijskem ministrsvu je postavljen viš. inspektor ministrstva financ * za znanstvenega referenta v Brežicah je postavljen dr. Stanko Černelč. Senat se sestane v četrtek Begrad, 2. julija. AA. Seja senata je sklicana za četrtek 4. julija t. 1. Delo na vladni deklaraciji Beograd, 2. julija b. Danes dopoldne je bila v predsedstvu ministrskega sveta seja komiteja ministrstev z nalogo, da izdela svojo vladno deklaracijo. Ugotovilo se je točno besedilo deklaracije, ki bo predložena v diskusijo Narodni skupščini. Beograd, 2. julija b. Predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič je danes izdal in podpisal izjavo, s katero sklicuje za četrtek 4. julija Narodno skupščino z dnevnim redom, otvoritev Narodne skupščine z ukazom kraljevega namestništva. Reorganizacija Drž. loterije Beograd, 2. julija b. Uprava drž. razredne loterije je izdala reorganizacijo nadaljnjega postopanja pri žrebanju te loterije. Po novem načrtu, ki bo stopil v veljavo pri prihodnjem kolu, se bodo zvišali dobitki, ki znašajo sedaj 220 milijonov dinarjev, na okroglo 700 milijonov dinarjev. Zvišale se bodo tudi druge premije, število srečk ostane neizpremenjeno in sicer 100.000, med tem ko bo zadelo 45.000, torej malo manj ko polovica. Uprava loterije se bavi tudi z vprašanjem, da bi uvedla tudi osminke srečk, katerih cena bi bila 25 Din. Naš tobak za Poljsko Beograd, 2. julija. AA. Te dni je bil dosežen sporazum o prodaji 1,236.000 kg tobaka v listih poljskemu tobačnemu monopolu. Poljski tobačni monopol stalno kupuje naše južno-srbske in hercegovsko-dal-matinske tobake že od leta 1924. Ta najno-vejši nakup ravnateljstva poljskega monopola dokazuje, da se je naš tobak na tržišču poljske republike že popolnoma udomačil in da lahko s svojo kakovostjo in ceno tekmuje s tobakom ostalih konkurenčnih držav. 500 srednješolcev več nego lani K našemu poročilu o uspehih na ljubljanskih srednjih šolah, ki smo jih objavili na Vidov dan, naj podamo še nekaj izpopolnjujočih podatkov, ki naj osvetlijo splošen uspeh na vseh srednjih šolah v Sloveniji. Kranj: gimnazija: Izd. 387, popr. izp. 139, padlo 84, neocenjeni 3, skupno 405 fantov in 208 deklet; vseh 613. Gimnazija v Novem mestu: Izd. 273, popr. izp. 68, padlo 31, neocenjena 2, skupno 264 fantov in 109 deklet; vseh 373. Gimnazija v Celju: Izd. 649, popr. izp. 139, padlo 78, neocenjeni 3, skupno 583 fantov in 286 deklet; vseh 869. Gimnazija v Murski Soboti: Izd. 220, popr. izp. 79, padlo 20, neocenjenih 5, skupno 228 fontov in 96 deklet; vseh 324. Ljubljana, mestna gimnazija (licej): Izd. 500, popr. izp. 136, padlo 48, neocenjenih 7, vseh 691 deklet. Škofijska gimnazija, Šentvid: Izd. 297, popr. izp. 53, padlo 5, neocenjeni 4; vseh 359 fantov. Uršulinska gimnazija v Ljubljani: Izd. 70, popr. izp. 21, padlo 6, neocenjeni 2; vseli 99 deklet. Učiteljska šola v Ljubljani: Izd. 168, popr. izp. 28, padli 3, neocenjeni 3, 77 fantov in 125 deklet; vseh 202 (obstoji zdaj samo tretji, četrti in peti razred). Na vseh šolah je bilo letos za 550 več učencev kakor lani. Tudi skupen uspeh je za dva in pol odstotka boljši. Izboljšanje uspeha izvira zlasti odtod, da je bilo lansko jesen nastavljenih večje število učiteljev. ' Prisrčno slovo papeževega legata dr. Hlonda V upanju, da bo visoki odposlanec pri sv. Očetu zastavil svojo besedo za naše neosvobojene brate, se je Ljubljana poslovila od kardinala dr. Hlonda Ljubljana, 2. julija. Primas Poljske, legat kardinal Hioml. je po povratku z Rakovnika danes obiskal religiozno umetnostno razstavo pri Uršulinkah v Ljubljani, nakar se je podal v škofijski dvorec. V Križankah, pri Uršulinkah in pred Škofijo je papeževega legata pozdravljalo naše občinstvo, ki ga je tudi spremljalo na vsej poti proti postaji. Na postaji je bila že pred prihodom visokega dostojanstvenika postrojena častna vojaška četa in vojaška godba ter zbranih mnogo predstavnikov raznih oblasti. Ob vesti, da prihaja Njegova Eminenca, se je zbranega občinstva lotil živahen nemir. Vojaška godba je zaigrala, častna četa se je postavila v pozor in general Nedeljkovi# je papeževemu legatu poročal. Nje- pravo do izražanja v svojem jeziku iu do prejemanja verskih dobrin v materinem jeziku. V zadoščenje in ponos nam je, da ob tej priliki lahko ugotovimo, da se je slovenski narod vzlir težkim in vsaj na zunaj usodnim razmeram pokazal v tem vprašanju brezkompromisno enotnega. Dovolili si pa pač bomo v okviru možnosti in v soglasju z zakonskimi predpisi, sporočiti našim čitateljem vsebino spomenic, ki so bile izročene Njegovi Eminenci. Za danes naj pa samo naglasimo, da so zastopniki vseh društev brez ozira na svetovni nazor ali politično orijentacijo poudarili eno samo željo: prošnje vsega slovenskega naroda, da naj Njegova Eminenca kot Slovan pri Svoti stolici skuša izposlovati tako zanimanje za naša narodna Kardinal dr. Hlond, di vizi ima r g. Nedeljkovi# ban g. dr. Puc ob slovesu na ljubljanskem kolodvoru. gova Eminenca je z našim pozdravom stopil pred četo, ki mu je krepko odgovorila: »Bog Ti pomogao!« V spremstvu bana dr. Dinka Puca z vsemi načelniki in šefi posameznih oddelkov iu odsekov, je nato ljubeznivo sprejemal spontane ovacije občinstva. Med navzočimi smo opazili poleg civilnega klera zastopnike vseh redov, ki imajo svoje domove na ozemlju Dravske banovine, nadalje predsednika apelacijskoga sodišča g. Vrančića, višjega drž. tožilca g. Grassellija, vršilca dolžnosti pravobranilca g. dr. J. Vidmarja, vršilca direktorja pošte in brzojava g. dr. Tavzesa, finančnega direktorja g. Sedlarja, direktorja državnih železnic g. Cugmusa, msigv. Ujčiča in poleg mnogih drugih v mladeniški živahnosti tituiamoga nadškofa, našega knezo-škofu g. dr. Bonaventuro Jegliča. Papežev legat je po obhodu vojaške čele stopil k vsem posameznim zastopnikom in delegacijam ter se je nato burno pozdravljen in obsipan s slovenskim cvetjem — rdečimi na-g'-ljni — podal.v salonski voz. Z njim so poleg njegove suite vstopili ban dr. Dinko Puc 's tajnikom g. dr. Brolibom. Razen teh oficijelnih zastopnikov so visokega cerkvenega kneza na potovanju spremljali za društvo prijateljev poljskega naroda kustos dr. krati Stele, za direkcijo drž. železnic g. Kasherger, za poljski klub gosp. Hadakievviez, nadalje za odbor evharističnega kongresa gg. Martelanc in msgr. Slavič ter pred-fiednik odbora dr. žitko in profesor v pok. gosp. dr. Anton Mlakar. "'e v včerajšnjem poročilu smo naglasili, da "e smatramo prisotnosti papeževega legata v š ). Malih posestnikov je 840.000 (9.311/« preb.), imajo pa samo 6 zastopnikov. In končno: nema-ničev je 1,277.925, torej 15°/» vsega prebivalstva, a nimajo niti enega zastopnika v parlamenta. Zastopstvo magnatov v madjarski zbornici je torej tisočkrat večje kakor odgovarjajoč odnos njih števila s številom prebivalstva, zastopstvo srednjih posestnikov pa stokrat večje; na male posestnike odpade v parlamentarnem zastopstvu samo ena petina realnega odnosa njih števila med narodom. Nadvse zanimivo je tudi dejstvo, da trgovci v parlamentu sploh niso zastopani. Ust prihaja do zaključka, da je vsako delo za splošne interese naroda v takem parlamentu izključeno. —o— O italijansko-abesinskem spo-r u razpravlja v češkem listu »Venkov« na uvodnem mesta Alojz Musil, ki piše med drugim: že od konca lanskega leta se je Ita’ija približevala Franciji. Britanski listi so že tedaj opozarjali, da bo ta račun pla-čla Abesinija, Prijateljski sporazum sta v Rimu podpisala vodja Mussolini in zunanji minister Laval 8. januarja t. 1. Francoska Somalija je bila v korist italijanske Eritreje precej ostrižena in Italija je dosegla tudi udeležbo pri francoski železnici do Addis-Abebe, glavnega mesta Abesinije. Teden dni po podpisu sporazuma je g-ne-ral De Bono odstopil kolonialno ministrstvo Mussoliniju in sam odšel na Vzhod kot visoki. komisar obeh kolonij, Somalije in Eritreje. Ob koncu maja je bil postavljen za vrhovnega vojaškega poveljnika vseh kopnih in morskih sil. Njemu je podvržen general Graziani, ki je od 7. maja t. 1. dalje guverner Somalije. General De Bono je v stalnem stiku z Mussolinijem in sproti izvaja njegove ukaze.« O društvu »Delo in eksistenca« se je pisalo že marsikaj, vendar pa nikdo ni pričakoval takih uspehov, kakršen je te dni otvorjena kuhinja, ki je na najlepši način pokazala resno delo tega društva. Ob 11. uri so se v veliki starodavni Frelihovi hiši na Tyrsevi cesti št. 9 zbrali na drugem dvorišču v obokanih prostorih goloroki člani in povabljeni gostje: zastopnik bana g. dr. Ivan Karlin, zastopniki župana in mestne občine mag. direktor g. Fran Jančigaj, mestni fizik g. dr. Rus, zastopnik mestnega socialnega urada g. Rudolf Juvan, za OUZD pa g. Jože Baš in seveda tudi novinarji. Ne vemo, če je kdo pomislil, da je ta mogočna hiša videla najlepše čase Ljubljane, saj so bili prav v teh prostorih hlevi in skladišča nekdanje pošte, ki jim je gospodaril po Prešernovi pesmi nesmrtni Andrej Smole in njegova mati. Tu so izpregali konje največji velikaši in tu je bil v tistih časih, ko še ni bilo železnice, prav za prav glavni kolodvor. A ne samo ta hiša, tudi sosednja žiličeva in »Figovec« sta bili last Andreja Smoleta in njegove družine. In kjer se je nekdaj odražalo največje bogastvo srečne Ljubljane, tu so sedaj našli zavetje brezposelni, ki nimajo niti kruha. Najmočnejši kontrast dveh dob našega mesta, ki pa s to kuhinjo že vzbuja nade, da si s samopomočjo spet pomagamo do boljših časov, obenem pa opominja, da si s samo- Predstavniki društva in zastopniki ob otvoritvi. pomočjo lahko ta kontrast zmanjšamo, morda pa celo zbrišemo. Prijetno hladno je v tem čistem obokanem prostoru z lepimi kamenitimi stebri in gotovo se bodo brezposelni člani društva »Delo in eksistenca« počutili v njem prav domače in dobro, saj so si ta dom pomagali postaviti sami. Kuhinja je urejena tako, da bo lahko na dan nasitila 200 oseb s sedanjimi priprav vami. Zajtrk Tn kosilo z juho, mesom in pri-kruho ter večerja z golažem in polento in podobnimi tečnimi jedili bo veljalo člana na dan le 8 Din. S to vsoto bo pa član že tudi štedil in dajal denar na stran, saj mu bo kuhinja, če bo član tri mesece na hrani, dala hrano 14 dni brezplačno v težkem času brezposelnosti, ko bo brez zaslužka. Kuhinja se bo torej vzdrževala takorekoč sama, saj si bodo hrano člani sami plačevali. Hrana jih bo veljala le 6 Din, a 2 Din gre na račun člana v blagajno, da bo s tem imel plačanih po treh mesecih še prej omenjenih 14 dni. Nikogar ne bo treba biti sram, da morda uživa miloščino in dobroto, kar je pri vseh drugih javnih kuhinjah, kjer gre za podpiranje. S tem pa seveda ni rečeno, da bi društvo odklanjalo podpore. Kuhinja bo pa seveda dostopna le članom društva. Tudi škof g. dr. Gregorij Rožman je poslal svojega zastopnika, namreč svojega tajnika g. Jožeta Prešerna, ki je kuhinjo blagoslovil. Po blagoslovitvi je predsednik društva g. Kosem na kratko orisal namen in pomen kuhinje, ki je namenjena predvsem fizičnemu delavstvu, ki rabi posebno krepko hrano. Iz lastnih sredstev bi bila kuhinja nemogoča in največja zahvala gre banu g. dr. Dinku Pucu, ki ji je postavil temelj. Zahvalil se je tudi g. inž. Dukiču, ki je dal prostore brezplačno na razpolago, samo da društvo plačuje davke, seveda se je pa tudi zahvalil mestni občini, ki je ustanovo podprla z denarjem in materialom, obenem pa vse dobrotnike prosil za nadaljnjo naklonjenost. t Velika izbera svile v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti za obleke, bluze in perilo Pri ..ŠKOFU“ Ljubljana * Če odpotujeta na podeželje, v hribe, na morje, sploh na počitnice, piSite nam in list Vam bomo dostavljali na kakršenkoli naslov v naši državi. Pišite: Uprava „Glas naroda" Gajeva 1 Redki iubileii 1. julija t. 1. obhajajo nekateri meteorološki opazovalci v Dravski banovini redek jubilej, namreč štridesetletnico zvestega meteorološkega opazovanja na enem in istem mestu. To so gospodje: Verbič Mihajlo, šolski upravitelj v p. v Sodražici, Skvarča Ivau, sodni oficijal v p. na Vrhniki in Košutnik Josip, šol. upravitelj v p. v Vojniku. V teh troh krajih so imenovani gospodje 1. julija 1895 prevzeli naporno opazovanje vremena in podnebja. Opazovanje je naporno radi tega, ker je opazovalec, navezan na beleženje vremenskih elementov, predvsem temperature zraka, trikrat na dan, in sicer ob 7 zjutraj, ob 2 popoldne in ob 9 zvečer. Opazovanje zahteva točnosti, tako glede časa, kakor glede čitanja instrumentov. Gori omenjeni gospodje vršijo to tiho delo nepretrgoma že 40 let. To je višek vztrajnosti in potrpežljivosti. Uprava državnega zavoda za Meteorologijo in Geodinamiko na ljubljanski univerzi je tudi ugotovila, da so vsa dolgoletna opazovanja točna in zanesljiva, za kar jim izreka javno zahvalo. Želi samo, da bi našla še marsikaterega tako idealnega posnemovalca, kakor so ti gospodje. Pri malenkostni nagradi 370 Din na leto za vse to ogromno kulturno delo, je izključeno, da bi gospode zadrževali pri tem delu materialistični oziri. Samo čisto veselje do kulturnega dela in gola ljubezen do prirode jih je toliko časa nepretrgoma priklenila k meteorološki hišici. Gospodje še dalje vztrajajo pri opazovanju kljub visoki starosti. — Hvala jim! Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oglase v našem listu! Ps'ožai naših samoupravnih hranilnic Uradna statistika Zveze hranilnic Kraljevine j.Jugoslavivj kaže, da hranilne vloge v Jugo jslaviji *ri samoupravnih hranilnicah, razen v (Dravski banovini, ugodno napredujejo. Pri teh hranilnicah so namreč znašale hranilne vloge Ina knjižice: 31.1.1935. 28. 2. 1935. 31. 3.1935. 39.4.1935. 31. 5.1935. 585.640.267 Din 598,086.208 Din 606.280.130 Din 603,513.504 Din 608,256.158 Din. V istih časovnih presledkih se je gibalo število vlagateljev na vložne knjižice takole: — 62.376 — 62.968 — 63.407 — 63.464 — 63.490. Vloge na tekoči račun (z odgovarjajočim številom vlagateljev) so se v istih presledkih gibale takole: 262,518.379 (1.577) — 265,412.838 (1.624) — 256,745.855 (1.622) - 257,713.415 (1.661) - 256,472.203 (1.641). Iz gornjih številk je razvidno, da so vloge na vložne knjižice narastle od konca januarja do konca maja t. 1. za 25,615.091 Din, število vlagateljev pa za 1.114, dočim se je skupna vsota vlog na tekoči račun v istem času zmanj- šala za 6,046.176, čeprav ?e je število vlagateljev na tekoči račun tudi povečalo za 64. Gornji podatki obsegajo vse hranilnice razen hranilnic v Dravski banovini in štirih manjših hranilnic, od katerih še ni uradnih poroči. Tičejo se torej 24. samoupravnih denarnih zavodov. Prav posebno je varčevanje napredovalo pri Mestni hranilnici zagrebški. Padle pa so hranilne vloge v Primorski banovini in to v prvi vrsti zaradi zamrznjenja njihovih zahtev. Temu je v prvi vrsti kriva uredba o kmečki zaščiti, ki je imobilizirala te hranilnice in izpodkopala zaupanje vanje. Ta uredba in pa istočasni dvig papilarnega denarja v korist Drž. hip. banke je težko prizadela tudi samoupravne hranilnice v Drav. banov., ki so najštevlnojše in najbolj razvite. Zato se opaža pri teh hranilnicah še nadaljno padanje hranilnih vlog. V zadnjih dveh mesecih so padle hranilne vloge pri 29. samoupravnih hranilnicah v Dravski banovini skoro za 8 mi-lij. Din, t. i. od skupne vsote 1.077,921.733 z 143.363 vlagatelji na 1.070.283.226 z 146.226 vlagatelji. Gospodarske vesti — Izvoz naše koruze v Italijo. Zadnja dva ledna je Italija pokupila za potrebe svoje vojske v Zapadni Afriki večjo količino naše koruze. Zaradi tega so cene koruzi naglo poskočile. Prve pošiljke so šle preko Sušaka, kjer se pretovarjajo na italijansko parnike. Italija še vedno kupuje na našem trgu. Del kupljenega blaga gre po Donavi preko Braile in Črnega morja, nekaj blaga gre pa še nadalje preko Sušaka. Avstrijski gospodarski listi izražajo bojazen, da bodo povišane cone jugoslovanske koruze zaradi italijanskih nakupov prizadele tudi Avstrijo, ki je bila doslej glavni kupec za to blago. — Za ojačenje trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Finsko. V Zagrebu je bil prošle sobote opolnomočeni minister finske republike na našem dvoru g. Onnis Talas, ki se sicer nahaja stalno v Budimpešti. V Zagrebu se je sestal s predstavniki naših gospodarskih krogov, katerim je izjavil, da prihaja v poštev za izvoz iz Jugoslavije v Finsko v prvi vrsti tobak, koruza, suho sadje in drugi poljedelski proizvodi. Finska pa bi mogla v našo državo uvažati svojo celulozo, kemikalije, papir itd. Podaljšanje trgovinskega aranžmaja z Romunijo.. Začasni trgovski aranžman med Jugoslavijo in Rumunijo se je podaljšal za na-daljnih šest mesecev, t. j. do 31. decembra t.l. = Uredba za reguliranje odkupnih cen za kokone. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo uredbo, po kateri se bo po ugotovljeno rentabilni ceni odkupijevalo s strani državnih tovarn svile kokone domačega proizvoda. Izvedba te uredbe se bo poverila posebnemu odboru, ki ga bodo sestavljali predstavniki interosiranih producentov svilenih kokonov in svilene industrije. — Padanje lire. Kakor smo že v našem listu poročali, je uvedla Italija 3% takso na vse blago, ki se uvaža z uvoznim dovoljenjem. Dohodki iz te takse se bodo porabili za subvencioniranje italijanskega izvoza. Nemško časopisje trdi v tej zvezi, da gre za prikrito devalvacijo. Italijanska lira je zadnje mesece nazadovala za 7% napram zlati pariteti, kar zelo olajšava italijanski izvoz. Zgoraj omenjena licenčna taksa je tudi vplivala na linearno povišanje cen. Ta zelo verodostojna ugotovitev nemških strokovnih listov kaže, kako daleč smo zabredli na mednarodnem finančno-valut-nem polju. — Zadrske tovarne maraskina kupujejo naše višnje. Zadrske tovarne maraskina, ki so bile tudi še zadnja leta dober kupec naših višenj, so pričele zadnji čas zopet kupovati na veliko naše višnje iz okolioe Trogirja, Omišlja, Šibenika in Tijesna. Tako je zadnje dni samo tovarna »Lussardo« kupila 10 vagonov višenj. Letos je višnja pri nas dobro obrodila, kljub temu pa je cena zaenkrat zaradi začetne sezone še precej visoka. — Bolgarski industrijalci bodo poselili Jugoslavijo. V prvi polovici tega meseca ho Jugoslavijo obiskalo okoli 30 predstavnikov bolgarske lesne industrije. Namera njihovega prihoda je, da se spoznajo z gozdarstvom pri nas in da navežejo bližnje stike z našimi gozdarji. Bolgarski gostje bodo oetaii v Jugoslaviji okoli 15 dni in bodo obiskali večje gozdarske in rudarske centre v naši državi. — Ruska naročila pri češkoslovaški industriji. Kljub temu, da se nagiba industrijska sezona že h koncu in da je Sovjetska Rusija Svoja velika naročila iz industrijskih držav že zaključila, češkoslovaški industrijski krogi še vedno upajo, da bo češkoslovaška industrija tekom bodočih tednov dobila večja' naročila iz Rusije. Naročila bodo najbrže naslovljena na velike livarne v Viskovici. = Povečanje trgovskega prometa z Albanijo. Naše gospodarske zveze z Albanijo so v nre-teklih šestih mesecih pokazale dobre rezultate. Glede na uspehe v preteklem letu se je trgovski promet povečal za 33% in še z vsakim dnevom narašča. Trgovci so s tem prometom zadovoljni in izvoz za balkanski Irg se jim dobro izplača. Največ se je izvozilo v Albanijo koruze, pšenice, potem rogate živine, ovc in konj. Tudi izvoz soli in drugega monopolskega blaga je zelo velik in povsem zadovoljiv. Borzna poročila DEVIZE Ljubljana, 2. julija. (S primo Nar. banke.) — Amsterdam 2964’58 — 2979T8, Berlin 1752’05 —1765'93, Bruselj 733-47—738-54, Curih 1424‘22 -—1431‘29, London 213’91 — 215'96, Newyork 4302'88 — 4339-20, Pariz 287‘96 — 289'40, Praga 181'90 — 183, Trst 359'32 — 362-40. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 2. julija. Inv.- pos. 1921 81 — 82, 7 % Bler 76 — 76'50, 8 «/o Bler 66'50 — 67, Obv. drž. hip. banke 1927 72 — 73, Agr; obv. 1921 45 — 46, beglücke obv. 64 — 65, Obv. slab. posojila 1931 80—81. Zagreb, 2. julija. 7% inv. pos. 82'50 — 83, Vojna škoda kasa 373 — 375 — 372 — 374, julij 373 — 374, avgust 372 — 374 — 374, september 372 — 374, 4 % agr. obv. 45 — 47 — 45, 7 % Bler 66'50 d, 8 "/o Bler 76 — 76'50, 6 % be-glučke obv. 64'50 — 64'75 — 64-75, Agr. priv. banka 232 d, Dunaj-Zagreb klir. 873 — 883 — 878, Grčija-Zagreb klir. 37'50 b, Priv. klir. London-Zagreb 232.08 — 233.68 — 232.88, Priv. klir. Madrid-Zagreb 605 b. Trboveljska 102 — 110, Šećer Osijek 135 — 160, 7% štab. pos. v Parizu 79 — 82. Beograd. 2. julija. 7% drž. inv. pos. 82'50 — 82, 4 »/o agr. obv. 47'25 — 46'50 — 47, 7 % štab. pos. v Parizu 82-50, 6 % begi. obv 66 — 65'50 66 — 64'50, Vojna škoda prompt 373'50 — 372'50 — 373 — 372, sept 374 — 373 — 373 — 372, okt. 374 — 373750, nov. 375 — 373750 — 373, 7 °/o Bler 67"50, Narodna banka 6000 — 5800 — 5850, Agr. priv. banka 235 — 233'50 — 234. BLAGO Ljubljana, 2. julija. Koruza: franko vagon bačka postaja 77 — 79, franko vagon banatska postaja 75 — 77, činkvanlin, franko vagon bačka postaja 105 — 110. — Oves: franko vagon slavonska postaja 100 — 102. — Pšenica: franko vagon bačka postaja 115 — 117, franko vagon banatska postaja 112 — 114. — Moka: pšenična Og, banatska postaja 205 — 215, pšenična Og, bačka postaja 200 — 210, pšenična 2, bačka postaja 180 — 190, pšenična 5, bačka postaja 160 — 170. — Otrobi: franko vagon bačka postaja 100 — 105. Novi Sad, 2. julija. Pšenica: bačka, potiska 114 — 118, slavonska 112 — 114, sremska 112 — 114, gornja banaška 110 — 114, bačka 111 — 114. — Oves: bački in sremski 94 — 96, slavonski 96 — 98. — Rž in ječmen: ne notirala. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpre-menjena, promet srednji. Sombor, 2. julija. Pšenica: bačka okol. Som-bor 112 — 114, gornje bačka, gornje banaška, sremska in slavonska 114 — 116, bačka in banaška potiska 116 — 120. — Oves: bački 95 — 97, sremski 98 — 100. — Rž: 100 — 105. — Ječmen: bački in sremski, novi, 63—64 kg 70 — 72. — Koruza: bačka in sremska 75 — 78, bačka in sremska za julij 78 — 80. — Moka: bačka og in ogg 187'50 -'207:50, št. 2 167750 — 187'50, št. 5 147750 — 167-50. št. 6 132750 — 147750, št. 7 102'50 — 112'50, št. 8 85 — 90. — Otrobi: 82 — 84. — Fižol: bački uzans 115 — 120. — Tendenca neizpremenjena, promet 26 vagonov. Budimpešta: 2. julija. Tendenca slabša. Promet zelo omejen. Koruza: julij 11'33 — 11'31 — 11'32 — 11-34, avg. 11.20 — 11T8 — 11'24 — 11.24 — 11'26, maj 10'73 — 10-65 — 10'63 — 10'65. Chicago. 2. julija. Pšenica: julij 86'375. september 87'25, december 89. — Koruza: julij 81 '5. september 76, december 67-25. — Oves: julij 34'25, sept. 35'875. — Rž: julij 49. — Winip. pšenica: julij 82, avg. 83. Radio Sreda, 3. julija. Ljubljana: 12.00 Slavni orkestri ha ploščah, 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 operne arije (plošče), 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 plošče po željah, 18.10 vokalni koncert ge. Zorke Levičnikove, 18.50 pogovor s poslušalci, 19.10 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura (dr. Niko Zupanič:. Rasni značaj Jugoslovanov in njih prihod na jug), 20.00 skladbe naših komponistov za violino in klavir, 21.00 Slovenske narodne, 21.30 čas, poročila, vreme, spored, 22.00 kaj in kako drugi pojo (radijski orkester). Zagreb: 13.30 Kulturne vesti, 19.15 predavanje, 19.30 nacionalna ura, 20.00 koncertni večer, prenos iz Ljubljane. Beograd: 20.00 Narodne pesmi, 20.30 preda vanje, 20.50 plošče. Tuje postaje Berlin: 19.20 Orgelski koncert, 19.40 Večerili odmev, 20.15 Ura mlade nacije. Beromünster: 19.50 Švicarske pesmi. Bratislava: 20.45 Violina in orkester. Hamburg: 21-05 Orkestralni koncert. Luxemburg: 21.00 Radijski orkester igra češke skladbe, 21.35 klavirski koncert. Milan: 20.40 »Lodoletta« Mascagnija lirična drama. — München: 20.45 Plesna glasba. Pariz: 22.00 Komorna glasba. Praga: Vokalni solo. Rini; 20.40 Komedija, 21.30 Simfonični koncert. Strasbourg: 20.45 Simfonični koncert, 22.30 Orkestralni koncert. Stuttgart: 20.45 Humor v radiju, 22.30 Ples in zabava, 24.00 severna glasba. Varšava: 21.00 Chopinove skladbe, 21.30 O Pilsudskem, 21.40 Violina in klavir. Dunaj: 19.30 Vojaška godba. * Kongres za radiofonijo v Varšavi je sklenil, naj bo prihodnji kongres leta 1936. Na tem kongresu naj bi govorili najbolj znani svetovni znanstveniki, umetniki in književniki. Na predlog nemških deleg-atov bo v nedeljo 27. oktobra letošnjega leta dvourna oddaja svetovne zveze za radiofonijo pod naslovom »Mladina poje izven mej svoje domovine.« Letošnji mednarodni kongres za radiofonijo je zasedal odl8. t. m. Na kongresu so sodelovali zastopniki 22 držav. Število radijskih naročnikov znaša okrog 200 milijonov. Za novega predsednika mednarodne zveze za radiofonijo je bil izvoljen švicarski delegat Maurice Rambert, za podpredsednika pa nemški delegat Bechman in Poljak Cham-jeck. Sreskim in občinskim poverjenikom Narodne prosvete Naše glasilo »Glas Naroda« je ustvarjeno! Pozivamo in prosimo, da z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo pristopite k nabiranju zadružnikov in naročnikov, da s skupnim delom osiguramo Slovencem neodvisen, res pravi ljudski dnevnik. Vsi na delo! — Pišite po pristopnice ! Narodna prosveta v Ljubljani, Gajeva ulica HI. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. DO DIN 5000'— MESEČNO lahko vsak zasluži! Pišite na upravo »Glasa naroda« pod »Novo«. MOTORNI ČOLN SE PRODA za 10 oseb. Poizve se Cerkvena ulica št. 21/1, vrata 12. Občina Osluševci srez ptujski razpisuje mesto občinskega delovodje-pripravnika. Prošnje je vložiti do 12. julija. Podrobnejši pogoji so razvidni v prilogi Službenega lista št. 48 z dne 15. junija. Emil Vachek: &> Kri ne kliie po maščevanju... Letz je zmignil z rameni: »To je njegova skrb in ne moja. če navrta kdo sod vina, mora plačati on in ne tisti, ki to gleda.«. Gospod Astenburg je nekaj časd molčal. Dospel je že do pravega nazora, da Letz res ne bo vzel denarja, očitno zato, ker je umobolen. »Pojdete zdaj k državnemu pravdniku in ovadite mojega sina?« je hladno vprašal. »O tem ne dvomite,« je rekel Letz. »če ne stori tega sam, uredim jaz zanj.« Toda navzlic temu, da si je dajal pogum, je gospod Astenburg čutil, da je tu še nekaj, kar vzdržuje Letzovo ogorčenost. Ta človek ne pojde od njega k državnemu pravdniku in ne pove mu tega. Vsaj takoj tega ne stori. Pomislil je, da ga bo mogoče prevarati. Načrt, da bi spravil sina za mejo, je vstal v njem takoj z vsemi podrobnostmi. S to preprosto stvarjo, kakor je prehod meje, bo to končano, vsaj v naj hujšem delu. Po tem pa naj ta človek zleze, če hoče, na soho patrona te dežele na Vaclavskem trgu ih rjovi v megafon. Treba je seveda goljufije. Jezno je zasmejal in rekel: »Zmerom si drugače pred-stavljam svoje srečanje z bivšim polkovnim povelj-hikom svojega sina. Toda o tem na žalost ne odločam. Vse to predložim Bernardu, naj on odloči, in vam oom o tem poročal. Recimo v enem tednu. Vam za- dostuje?« Letz ga je sumljivo meril. Slutil je prevaro, toda dostojanstvo tega starega birokrata ga je opeharilo. * od zornim kotom večnosti ne pomeni teden nič.« je odgovoril. »Tu je möj naslov. Pričakujem, da mi podate v tem tednu poročilo. Se\'eda, ako ga ne prejmem, bom takoj delal sam.« Gospod Astenburg je molče pokimal. OSMO POGLAVJE. 1. Opravivši pri Astebrugovih, je hitel Letz na trgovsko sodišče ter se vrnil v pisarno. Iz tega, kar mu je rekel koncipijent, je spoznal, da se ne bo kar tako izmazal. Bil je pripravljen na najhujše. »Ali morete na kak pameten način in ne da bi lagali, pojasniti, zakaj ste pustili, da je koncipijent moral čakati dve uri na spise, s katerimi ste bili poslani k trgovskemu sodišču?« ga je hladno vprašal Caslavsky. Letz se ga je tako bal, da mu niti lagati ni mogel. Tresoč se, mu je priznal, da je nekam »odskočil«, da opravi neko zasebno zadevo. »Toda jaz ne morem trpeti, da bi vi odskakovali tako, da bi mi iz tega nastajala škoda. Odpuščam vas iz službe ter vam dajem na prosto voljo, ali hočete oditi takoj ali pa v zakonitem roku.« Letzu je bilo vseeno. Bil je še zmerom pod vtisom svojega razgovora s starim Astenburgom. To je bila edina važna stvar, ki jo je imel pred seboj, čutil je potrebo, da bi bil z njo zdaj prav sam. Prav za gotovo je bil vesel, da se je to tako razvilo. Ta služba je bila ne le globoko pod njegovo stanovsko častjo, temveč tudi njegov šef se mu je zdel čim dalje bolj neznosen. Kakor da je neprestano nekaj iskal na njegovem obrazu. Sklenil je, da ne bo podaljševal muk, ki jih je trpel, in rekel časlavskemu, da odide takoj. »S tem ste mi samo ustregli,« je suho pripomnil časlavsky ter ga poslal k solicitatorju po denar. Toda solicitator je izjavil, da se izplačuje denar, kolikor je njemu znano, šele zadnjega v mesecu. Dotlej pa je bilo še trinajst dni. Letz je sklenil, da se tesneje prepaše, in se je vrnil domov. Brž ko je dobil to službo, si je najel sobico ter je dobival tudi hrano na up. Letz ni povedal, kaj se mu je pripetilo, toda ko je gospodinja videla, da se Letz po kosilu ni nategnil na zofo in da se mu ne ljubi na delo, ga je začela sumničiti. Priznal je, da so ga odpustili iz službe. Gospodinja je na to izjavila,*da bi rada videla svoj denar in, če ga ne prinese do večera, se mora izseliti. Po njenem odhodu je Letz utrujeno premišljeval o svoji situaciji. Bilo je tako nepravično, da se ni mogel posvetiti svojemu maščevanju, ki se je zdaj lepo razvijalo. Nazaj na podstrešje in k branjevki se mu tudi nikakor ni hotelo. Zamišljen je stopil k svoji revni prtljagi. * Pregled je bil kaj preprost. Od vsega, kar mu je ostalo, je imelo neko vrednost samo nekoliko vojnih in mirovnih redov. Doslej jih je skrbno hranil in niti ko je stradal in goljufal na Dunaju, mu ni prišlo na misel, da jih mora žrtvovati višjemu smotru. Vzel jih je v roke ter jih melanholično ogledoval. Ena zlata in dve srebrni kolajni so imele neko vrednost po svoji kovini. Toda druge, ki so bile samo posrebrene ali pozlačene, so bile samo teoretične vrednosti. Armadna slava! Odločil se je, da proda le denarno največ vredno, zlato, ki jo je prejel za hrabrost v bojih za Volosjanko, druge pa spravi. Skrbno je zavil zlato kolajno ter se dal na pot vseh, ki pridejo v denarno stisko — v zastavljalnico. Toda osupnil je, ko je cenilec ni hotel sprejeti. »Na avstrijska odlikovanja ne smemo posojati,« je izjavil ter mu svetoval, naj jo proda pri starinarju. JVcrreca/fe in čitajte ,,§rlas navedla**! ¥ aašmššl tslammM koil na svetu (Pod Elbrusom v višini 5300 m) (Nadaljevanje. Ponatis prepovedan.) Prvih 200 m vodi »pot« na vzhodni vrh še po snežišču, ki pa je precej strmo, Na sliki to ni razvidno, ker je slika posneta od spodaj navzgor in je bilo treba fotoaparat še precej nazaj nagniti. Snežišče se proti svojemu koncu vedno bolj zožuje in preide končno v skalovje. Najtežji del vzpona je na tem prehodu. Tu je treba cepin že globoko zasaditi in se ga dobro oprijeti, da napraviš nadaljnji korak navzgor. Tudi moraš derezo globoko zasaditi v sneg, da ti ne izpodrkne. Na tem mestu (5500 m) so nam tudi začele pojemati moči. Bili smo že močno utrujeni, saj smo se že vzpenjali 7 ur, in jedli in spali smo tudi malo. že v višini 4000 m ti apetit popolnoma izgine. Siliš se jesti samo zato, ker veš, da boš potreboval kalorije. Ko stopimo s snežišča srečno v skalovje, je z zapada prav močno zapihalo. Morali smo si obleči svoj »Sturmanzug«, natakniti toplo kučmo v vetru. A najhuje je bilo z glavo. Spočetka močni glavobol je nekoliko pojenjal. Zato pa se je na očeh pojavila težka zaspanost, ki se je stopnjevala skoraj do omedlevice. Po vsakih 10 korakih sem se naslonil na cepin in počival. Tedaj se me je polotila zaspanost, zgubljal sem zavest, pred oči pa so mi stopale megle različnih barv. Za hip sem se z močno voljo streznil in stopil naprej. Po 10 korakih se je scena zopet ponovila. Nemci pravijo tej hoji 10 korakov s počivanjem »die berühmten 10 Schritte.« Tu se je pokazala različna telesna odpornost v polni meri. Žorž je prvi zaukal na vrhu, ko smo se mi vlekli še z veliko težavo globoko spodaj. Razdalja med posameznimi je postajala čim večja. Priznati moram, da sem bil z nekim starejšim Dunajčanom in s tisto rusko gospodično pri zadnjih. Končno smo se le privlekli na vrh, točno ob 8 uri 13 minut. Ravno toliko časa ^~469i»/\VN in čez njo kapuco, na roke pa še en par rakovic. Dereze smo si pustili na nogah, ker smo tu pa tam še vedno stopili na sneg. Nujno pa smo jih rabili pri sestopu, kajti navezovati si dereze v mrzlem vetru z golimi rokami ni prijetna zadeva. Do vrha nam je manjkalo še kakih 100 m. Skalovje preide v droben okrogel grušč, ki je tu pa tam pomešan s pepelom. Znano je namreč, da je vrh Elbrusa bil nekdaj vulkan in da je sedlo med obema glavama samo ostanek ugaslega vulkanskega žrela. Pot po tem grušču postaja vedno bolj položna in postane na grebenu popolnoma ravna. Seveda o kaki markirani poti na Elbrus ni govora. Vsak jo usmeri tako, kakor mu najbolje prija. Teh zadnjih 100 m po vulkanskem grušču je bilo za naše telo najbolj napornih. Gorska bolezen — zmanjšani zračni pritisk, razredčeni zrak in pomanjkanje kisika — se je popolnoma uveljavila na našem organizmu. Moči so nas popolnoma zapustile. Le s težavo smo vlekli svoje noge od stopnje do stopnje. Poleg vsega pa so nas pri hoji po grušču tudi dereze na nogah zelo ovirale. Noge so se nam tresle in šibile kakor travnate bilke je trajal tudi vzpon iz koče 11. Ruska gospodična je sicer prišla na vrh, toda, ko smo dospeli do ostalih, je bruhnila iz sebe in padla v nezavestno omotico. Ležala je negibno v naročju enega tovariša in globoko dihala (na sliki gospodična v belih nogavicah). Na vrhu je lesen steber, v katerem je železna kaseta s spominsko knjigo. Med tem ko nas je Žorž hitel vpisovati, sem jaz pripravil fotoaparat in slikal ostalih šest udeležencev. Bil je tak mraz, da z golimi rokami nisem mogel napraviti lepšega posnetka. Po pravici povedano smo se navrhu prokleto malo brigali za razgled. Nasprotni vrh Elbrusa je bil popolnoma zasnežen, globoko doli v sedlu pa je štrlela v snegu najvišja planinska koča na svetu, podobna majhni orehovi lupinici. Na vrhu smo ostali 5—10 minut, kajti bril je močan zapad. Ko smo odšli, sem pomislil: »torej toliko truda, strahu in tudi stroškov za teh borih pet minut na vrhu Elbrusa«. Vendar pa sem mu ponosno pokazal figo: Imam te pa vendarle pod sabo, sicer samo za pet minut, toda podlegel si le, ti toliko željeni naj višji vrh Evrope.« (Slika). Ameriška geografska družba za stratosferni let pripravlja nov polet v stratosfero. V obsežno gondolo so montirali cel laboratorij. Leva stran nam kaže kapitana Andersona pred radio-oddajno in sprejemno postajo. Desno čepi kapitan Stevens pred univerzalnim aparatom, ki avtomatično kaže stanje v gondoli pritrjenih merilnih naprav Cigan-baron Slamnati vdovec za časa počitnic S srcem streže pameten voznik svojim ljubljencem v tej hudi vročini Naža v at s ■■■■■■ Zalezita gora Prva tekma koscev, ki se je vršila pri nas 23. t. m. pod pokroviteljstvom ministra gospoda dr. Draga Marušiča, je bila prava manifestacija jugoslovanske kmetske misli. Hrvatska kmetska mladina je z navdušenjem sprejela novo mlfldirisko kmetsko organizacijo, ker spoznava, da le v složnem in bratskem delu moremo preporoditi našo vas. Tekme se je udeležilo preko 1000 hrvatskih in slovenskih kmetov. Pred slavolokom z napisom: »Vera u Boga in seljačka sloga« —• Stjepan Radič — in »Kmet je narod« — minister dr. Drago Marušič — smo sprejemali in pozdravljali goste. Vodja pripravljalnega odbora je pozdravil zastopnika sreskega načelnika g. dr. Farčnika, sreskega kmetijskega referenta g. Žnidariča iz Ljutomera, ki mu je izročila tov. Tkalčičeva lep šopek domačih rož. Pozdravil je neustrašenega borca za kmetske ideale tov. Kronovška iz Ljubljane in tov. Tomažiča iz Sv. Bolfenka ter goste. Razvila se je lepa povorka. Ko je prispela na travnik, je bilo zbranega že veliko ljudstva, ki je željno pričakovalo tekme. V kratkih besedah je vodja pripravljalnega odbora pojasnil vsem pomen Društev kmetskih fantov in deklet. Spomnil se je blagopokojnega kralja Aleksandra in njegovih besedi: »Selo je selo i bez njega nije ništa.« Omenjal je tudi pokojnega Aleksandra Stambolijskega in njegovo veliko delo v korist kmetskega naroda. Za njim je govoril g. Žnidarič in razložil ljudstvu, zakaj organiziramo kmetske mladinske organizacije. Tov. predsednik Kronovšek iz Ljubljane je v krepkih, odkritosrčnih besedah dokazal veliko vrednost in pomen kmetskih mladinskih organizacij: »Ta nova ideja naj se ponese iz Medjimurja naprej preko bratske Hrvatske, Srbije in Bolgarije (vzkliki: tako je!). Mi vstajamo, v nas je moč in ljubezen, naša pot je ravna, ki vodi k vstajenju jugoslovanskega kmeta.« Posebno je naglašal, da se fantje in dekleta ne smejo sramovati kmetskega dela, nikdar ne smejo zatajiti svoje kmetske matere! Tekmovalo je 14 železnogorskih in 3 bolfen-ški fantje. Po tekmi so zapeli fantje in dekleta več domačih medjimurskih pesmi, poslednja je bila »Oj Slaveni!« Tako naj bi se po besedah tov. Kronovška prebudilo tudi Medjimurje in kmetska ideja naj bi združila vse jugoslovanske brate ter preporodila zedinjeno Jugoslavijo. Okrevališče in letovišče ljubljanskih mestnih delavcev na Posavcu. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru! I*daja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.