Leto XIX., St. 18.
OredniStvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti Irankira-ki in podpisani ter oprem-l|eat • itampiijko dotičae organizacije.
Rokopisi se n* vračajo. Ček. račun 13.563
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, 25. septembra 1932.
STROKOVNI ČASOPIS.
V organizaciji Je mož, kolikor moli — toliko pravico.
likaj« 10. in 25. dne v meseca.
Stan« posamezna itevilka Din 2.—, mesečno Dia 4.—, celoletno Din 48.—. Za Hane Izvod Din 1.—.
Oglasi po cenikn. Teleion J te*. 3478.
Knjige Cankarjeve družbe so 2e v tisku. Krasne bodo in vsak {lan bo zadovoljen in vesel letošnjih Štirih knjig:
Iv. Molek: „Dva svetova"; Are Grabeljšek: BŠtrajk“; Herminia zur Miihlen: „Včeraj je bilo, jutri bo . . Koledar sam pa bo imel mnogo lepega. Naslovne strani in slike so markantne in pomenljive.
Kdor še ni Han, naj takoj pristopi! Poverjeniki, pripeljite vse sodruge in sodružice v armado Cankarjeve druibe!
Družnost!
CANKARJEVA DRUŽBA.
40 urni delavni teden.
Trdi časi.
Vsi garate, trpite, izmozgani ste vsi ... če v »MI« se pa združite, izboljšate si dini.. .
Trdi časi so razgrnili nad proletariatom svoja netopirska krila. Kader močnih, vztrajnih »MI« predstavljajočih je energično odganjal netopirska krila krize, da je le tuintam zasijalo solnce.
Začelo se je svetliti. Delavstvo je začelo spoznavati, da »jaz« ničesar več ne zmore, da je le edini »MI« sposoben zaščititi in prodreti temo izkoriščanja. Začel se je zgrinjati v strokovne organizacije. Vi, kovinarji, železničarji, lesni delavci, tekstilni, kemični delavci, steklarji, rudarji, živilci, čevljarji, usnjarji, oblačilni delavci, strojniki, kurjači, električarji, šoferji, brivski pomočniki, moncpolski delavci, stavbinci... in vsi, ki imate žulje na rokah in vsi, ki delate pri pisalnih mizah, ojačite sedaj mogočen »MI«, da ga bo slišal ves kapitalistični svet od vzhoda do zahoda ... Zakaj, dovolj je ponižanja in trpljenja. Organizirajte se krepko, odločno, da bo Vaš glas odmevajoč in odpirajoč vrata mogočnikov. Zahtevajte:
Skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko.
Mezde morajo ostati pri skrajšanju delovnega časa nedotaknjene.
Čezurno delo se mora prepovedati.
Posredovalnice za delo, takozvane borze dela mo-rajo biti pod vodstvom delavcev.
Bolniške blagajne morajo imeti od delavstva-čla-nov izvojjene in postavljene izvrševalce.
Starostno zavarovanje, zavarovanje za onemoglost in smrt in zavarovanje za brez-poselnost se mora uzakoniti in izvrševati.
Volitve v Delavske zbornice se naj razpišejo.
»MI« zahtevamo, da se to izvrši m delali bomo na to, da se to uresniči.
Pregovor, ki je zapisan v indijskih oiodroslovnih knjigah, veljaj od da-nes naprej tudi za nas:
Mi vsi skupaj — moč mogočna, —
posameznik — droben črv...
Mi vsi skupaj — sila močna,
Himalaje strmi vrh.. ■
Pristopajte k Cankarjevi družbi!
Mednarodni urad dela je sestavil za zasedanje mednarodnega urada dela, ki se je sklicalo na 21. septembra 1931, predlog za 40 urni delovni ; leden.
Basiravno še danes ni povsod uveljavljen osemurni delavnik, je ta predlog za 40 urni delovni teden važen predlog in bo tako tiste države, ki še 8 urnika niso upeljale in uzakonile, moralno prisilil, da to store, še več, da uveljavljajo 40 urni delovni teden. To znižanje delovnega časa je nujna potreba in je socijalna zaščita delavskega razreda in splošno gospodarsko izboljšanje.
Svetovna gospodarska kriza je ustvarila petindvajset milijonov brezposelnih. In to je privedlo do zahteve, da se mora narodno in mednarodno uveljaviti štirideseturno tedensko delo. Načelo, na katerega se ta predlog upira, je elementarne važnosti in pravičnosti: delo naj se porazdeli na čimvečje število delovnih rok in istočasno se mora z vso energijo odpraviti — vsako čezurno delo.
Z vprašanjem 40 urnega delavnega dne pa se bo bavil Mednarodni urad dela tudi, pod kakšnimi pogoji se naj ta novi delavni urnik izvede. Gotovo je in tako tudi mora biti, da se mezde ne smejo zmanjšati, nego morajo vkljub skrajšanju delovnega časa biti nespremenjene, to se pravi, znižati se ne smejo na noben način, lahko pa se zvišajo.
Na podlagi sklepa tukajšnje Strokovne komisije se je po določenem sporedu v času od 11. do 18. t. m. vršil »Strokovni teden«, ki je v vsakem oziru končal z lepim uspehom.
Kaj je bil namen »Strokovnega tedna«? Kako se je vršil?
Namen je bil predvsem ta, da se na strokovnih shodih upozna delavstvo v tej stroki, kakor tudi položaj delavstva ostalih strok. Da se delavstvu pokaže pot iz te situacije, da se ga prepriča o nalogah in potrebi strokovne organizacije, o potrebi delavskega tiska in izobrazbe sploh.
Referenti so na vseh strokovnih shodih stvarno in prepričevalno pojasnjevali delavstvu, v kakšnih razmerah se nahaja delavstvo posameznih strok, kakšen je gospodarski in socialni položaj delavstva pri nas in drugod. Pokazalo se je moč strokovne organizacije posameznih strok ter dosedanje uspehe in neuspehe istih. Ravno tako se je pojasnjevalo naloge, ki čakajo naše strokovne organizacije in delavstvo na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju.
V	resnici se s tem mezde, če se skrajša delovni čas, ki ostanejo iste, zvišajo.
Na tem sestanku dne 21. t. m, se bo pred vsem ugotovilo, kakšen odbor se naj v proučitev tega vprašanja sestavi. Ali v običajni sestavi iz zastopnikov vlad, podjetnikov in delavcev, ali pa posebna mednarodna konferenca za delo, ki naj predlog prouči in potem v enem prihodnjih zasedanj Sveta društva narodov poda svoje poročilo. Svet društva narodov bi naj potem določil pot, po kateri bi bilo mogoče v najkrajšem času priti do dogovora, s katerim bi se udeležene države obvezale, da se bodo uvedbi 40 urnega delavnega tedna držale in ga uzakonile.
Strokovne organizacije bodo s svojo Internacionalo podprle z vso energijo ta predlog in posebej podčrtale, da se pri skrajšanju delavnega časa na 40 ur tedensko, mezde ne smejo znižati.
Generalni tajnik francoske Strokovne komisije L. Jouhaux je v pariškem dnevniku »Peuple« v članku, katerega naslov je bil:	»Skrajšanje
delovnega časa je brezpogojna potreba, da se premaga kriza,« napisal, da je treba narediti že enkrat konec z izigravanjem gospodarske krize nad proletariatom, ki takore-koč edini trpi pri tej krizi. Konec mora biti že enkrat poslabševanju socijalnih potreb in ustanov delovnega ljudstva. Naj vgriznejo v krizo sedaj kapitalisti.
Pojasnila se je tudi razlika med svobodnimi organizacijami in od delodajalcev favoriziranimi — takozv. »narodnimi organizacijami«. Prve so ustanovljene od delavcev za delavce — druge pa obratno.
Na dnevnem redu vseh shodov je bilo — kakor se samo po sebi razume — vprašanje brezposelnosti, delovnega časa, položaj socialnega zavarovanja, potreba zavarovanja za stare in onemogle delavce.
Ni se pozabilo vprašanja zaščite najemnikov, odprave nočnega in nedeljskega dela za pekovske pomočnike, razmer in težav naših že izmučenih železničarjev in njih za življenje važnih zahtev.
Nič manj odločno se ni zahtevalo ohranitev nedeljskega počitka za brivske pomočnike, rednega odpiranja in zapiranja trgovin in delovnega časa trgovskih nameščencev ter obvarovanje njihovih zakonito določenih pravic. Ravno tako se je spravilo na tapet marsikatero vprašanje, ki se tiče občinskih delavcev vseh obratov — stavbinskih, tekstilnih,
oblačilnih, kovinarskih in drugih delavcev.
Tudi vajeniškega vprašanja se ni pozabilo, ki je težko povezano z delom strokovnih organizacij na so-cialno-zaščitnem polju.
Na vseh sestankih se je pojasnjevalo o potrebi in nalogah delavskega časopisja ter o delavski izobrazbi sploh. Z eno besedo, ni ga vprašanja, ki tangira delavski razred, da bi se o njem ne razpravljalo in podalo delavstvu natančne smernice.
»Strokovni teden« je bil res teden agitacijskega, organizatoričnega in izobraževalnega dela, katerega namen so mariborski delavci in nameščenci dobro razumeli, ker je na vse prireditve tega tedna prišlo nad 5000 delavcev in nameščencev, kar je za Maribor in gospodarske razmere, v katerih živimo, naravnost veličastno število, ki je tudi pokazalo, da mariboVsko delavstvo tudi v tem za delavstvo obupnem času ni klonilo z duhom, temveč da gleda naprej s polnim zaupanjem, da bodo prišli boljši časi.
Delavstvo je v tem tednu pokazalo, da je kljub strašni krizi in revščini pripravljeno doprinesti žrtve za svoje organizacije, za delavski tisk in lastno izobrazbo. Nobeno obrekovanje, sumničenje, intrigira-nje — naj pride z leve ali desne, ali z nacionalne ali katoliške akcije — ga ne bo spravilo s poti, ki ga vodi v boljšo bodočnost.
O poteku vseh strokovnih shodov naj povemo, da se je v tem tednu vršilo 12 strokovnih shodov, 1 veliki skupni shod in gledališka predstava »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
Na vseh shodih je bilo izredno dobro razpoloženje in zanimanje za stvar. Najboljše obiskani so bili shodi železničarjev, živilskih delavcev, privatnih nameščencev, občinskih delavcev in kovinarjev. Najslabše sta bila obiskana sestanka tekstilnih delavcev, dasi je ta stroka najštevilnejša v Mariboru in so razmere teh delavcev take, da jih ni zavidati.
To nezanimanje za organizacijo od strani tekstilnih delavcev je treba odkriti in se za razmere in organizacijo tekstilnih delavcev temeljito zanimati, kar naj bo prva naloga nas vseh. Ostale stroke, kakor krojači, mizarji, stavbinski delavci, brivci in drugi imajo dovolj razumevanja za strokovno vprašanje in za organizacijo. Treba jim je le stati ob strani in jih v težkem delu podpirati. To nalogo bo gotovo vršila Strokovna komisija po svojih razpoložljivih sredstvih.
Kaj naj rečemo o sobotni gledališki predstavi? To je bilo nekaj, kar mariborski proletariat še ni doživel. Predstava sama je bila vzorna in na višku, za kar gre hvala in čast ljubljanskim »Svobodašem«, ki so ta večer pokazali, kaj zmore delavska volja. Obisk in navdušenje je bilo rekordno, kakor še nismo videli niti slišali. Ves delavski in kulturni Maribor je bil navzoč, občudoval in užival ta biser Cankarjeve umetnosti po s. Delaku.
Na ta uspeh smo zadovoljni, smo ponosni!
Zaključek »Strokovnega tedna« je bil nedeljski dopoldanski shod v verandi pivovarne »Union«, ki po obisku in razpoloženju ni mnogo zaostajal za sobotno prireditvijo. Na tem nedeljskem shodu smo opozorili delavce in nameščence na gospodarsko krizo in nje vzroke doma in drugod, na razmere in zahteve delavcev
Strokovni teden v Mariboru.
vseh strok. Pojasnili smo program dela in zahtev za vsako organizacijo posebej; zaobljubili smo si, da si hočemo eden drugemu pomagati. Odpravili smo posamezen »Jaz« in postavili skupni »MI«!
Sedaj, po končanem »Strokovnem
tednu«, naj organizacije, zaupniki in vsi člani niti en dan ne mirujejo. Vsi na delo! Ohranitev delavskih pravic, spopolnitev organizacij, razširitev delavskega tiska in izobrazbe — to naj bodo točke, na katere koncentrirajmo svoje moči! J. P.
Jože Berdajs.
Skrbstvo za v pridobitnih poklicih zaposleno mladino v Avstriji.
Iz brošure, ki jo je izdal pod naslovom »Jugendfreude — Jugenderholung« (Veselje mladine — nje oddih) ravnatelj urada za vajeniško skrbstvo pri zveznem ministrstvu za socialno upravo na Dunaju, gospod Avgust Marianek, posnemamo naslednje:
Vojne posledice, pomanjkanje in beda je kumovala ob zibelki akcije za vajeniško skrbstvo v Avstriji. Tisoče vajencev je bilo med vojno zaradi nepopisne bede prisiljenih, da so opustili svoj poklic ter vstopili v municijske tovarne kot mladoletni pomožni delavci. Prepoved nočnega dela za ženske in mladoletne delavce je bila ukinjena. V dobi, ko naj bi se organizem šele docela razvijal, so morali mladi ljudje nadomeščati pri prekomerno dolgem in težkem delu polnovredne delovne moči. Zato se ni čuditi, če je umrljivost teh mladih delavcev narasla in se je tuberkuloza med njimi tako razširila, da so merodajni činitelji uvideli potrebo protiakcije. Zato so jeli ustanavljati tudi za te mladoletnike počitniške domove.
Pred 12 leti se je peljalo prvih 600 vajencev na oddih. Od tedaj je število mladostnih, ki iščejo v domovih akcije za vajeniško skrbstvo oddiha in okrepitve svojega zdravja, mogočno naraslo. Štiri tedne oddiha v svežem zraku ob dobri prehrani okrepi telo za več let. Mnogi, ki so zavzemali naprarn akciji izpočetka skeptično stališče, so postali prijatelji tega pokreta. Tudi modri podjetnik že ve danes, da je lahko siguren, da se bo dvignilo veselje do dela in življenska moč mladostnih delavcev, če jim privošči vsako leto oddih. Spomenica, ki jo je izdal leta 1929 državni urad za narodno zdravje, pravi:	Izdatki
za našo mladino, pa naj bodo še tako veliki, se vedno poplačajo, ne samo s tem, da mladini ohranimo življenje, temveč tudi s tem, da ji zasiguramo in zvišamo delovno moč za ono dobo, ko si začne ta mladina služiti sama kruh.
V	upravnem oziru je treba poudariti, da vrše poleg oskrbnikov in uslužbencev, ki niso izšli iz počitniških domov, zlasti uspešno delo sotrudniki bivših oskrbovancev, ki so se nahajali že leta 1918 v počitniških domovih. Izkušnja je pokazala, da dosezajo naj večje uspehe v domovih oni uslužbenci, ki so prebivali kot vajenci ali vajenke sami v počitniških domovih. Poizkus, da bi se nastavljali starejši nadzorovalni organi, se doslej ni obnesel, ker se starejše osebe ne morejo prilagoditi miselnosti in čuvstvom mladine.
Glede financiranja akcije bi bilo omeniti, da so bile merodajne v prvih povojnih letih predvsem brezplačne pošiljke živil iz Amerike, Švedske in Norveške, da so pa prispevale že takrat tudi bolniške blagajne in oskrbovanci sami primerne zneske k stroškom. Sorazmerno s tem, da so postajale inozemske pošiljke vedno redkejše in so končno popolnoma usahnile, so zvišali svojo subvencijo dunajska mestna občina, dunajski šolski svet za nadaljevanje šole in delavske zbornice, tako da prispevata od tedaj dunajska mestna občina in dunajski šolski svet za nadaljevalne šole po 50.000 šilingov, delavska zbornica pa po 25.000 šilingov. Bolniške blagajne so plačevale na dan sledeče prispevke za Po-
Firanc Gorenjec:
Kovačnice »Javnega mnenja".
Zadnja številka delavske revije »Svoboda« je prinesla zanimivo raizipcavo, ki je potrebna, da jo poznajo tudi čitatelji »Delavca«.
Vsakemu bo znano, da pri nas začasno ni nobenega delavskega dnevnika. Če bomo v naslednjem govorili -o slovenskem dnevnem časopisju, ibo torej vsakdo vedel, da igre za meščanske dnevnike.
Potrebno je, dla v naši reviji spregovorimo o oni sili, ki v -največji m,eri ustvarja taklozvamo »javno mnenje«. Hikrati ibo to tudi poduč-n-o in koristno, ker kažejo ti dnevniki nekatere zelo zanimive lastnosti, ki jih pa pozna zele. malo ljudi. Kajti »večina ljudi sodi bolj oo tem, kar vidi, ne po tem, kar občuti. Zakaj vidi vsakdo, misliti ijili zna le malo. Vsakdo vidi, kakšnega se kažeš, malo jih premisli, kaj si.« (Macchiavelli.)
Dnevnik je enota zase z določenim namenom. Marsikdo bo zadvomil nad to trditvijo in mi bo v dokaz morda še ponudil zadlnjo številko vodilnega dnevika. Ta dnevnik priobčuje vendar v podlistku sovjetske humoriste, ipiše o kolektivnem teatru, torej stvari, ki se baš ne skladajo s takozvano meščansko ideologijo. List, ki mu pravimo mi, da je prav zabaven za tramvajsko vožnjo ali za popoldansko kavo, priobčuje na Driimer vesti io -pjat-letki itd. Kajne, prijatelj, ki mi kažeš te dnevnike, kar ne moreš si raziiasniti teh nasprotij. Ali so morda posamezne rubrike v dnevniku samostojne, ali so uredniki teh rubrik nekakšni avtonomni vladani? Baš nasprotno je res. Dnevnik je premišljeno organizirana enota, ki je posve-
sameznega oskrbovanca: Leta 1918 po K 2.—, od 1. septembra 1920 po K 20.—, od 1. avgusta 1922 po K 2500.—, od 1. januarja 1923 po K 8000.—, od 1. septembra 1924 po K 21.000.—, . potem pa od 1. oktobra 1928 po šilingov 2.50 in od 1. januarja 1930 dalje po šilingov 2.70.
Vajeniški prispevek, ki je znašal leta 1919 K 3.—, leta 1921 K 300.—, se je zvišal leta 1922 na K 3000.—. Sedaj pa je določen že več let povprečno na 60 grošev na dan.
Leta 1930 je znašalo število oskrbovancev v počitniških domovih 9351, število oskrbnih dni pa 249.123. Od avgusta 1918 do konca decembra 1930 je bilo oskrbovanih v počitniških domovih skupaj 99.399 mladoletnikov, število oskrbnih dni za ta čas pa znaša 2,627.890.
Od 1. januarja do konca decembra 1930 je bilo poslanih v sedmero počitniških domov 5774 vajencev in 3577 vajenk, in sicer: Bruck ob Leithi 531 vajencev s 14.555 oskrbnimi dnevi, Fisuhau 3148 vajencev s 84.028 oskrbnimi dnevi, Gobels-burg 247 vajencev s 6.627 oskrbnimi dnevi, Niederalm 1848 vajencev z 49.132 oskrbnimi dnevi, Aztenbrugg 143 vajenk s 3737 oskrbnimi dnevi, Fisehau '162 vajenk s 3855 oskrbnimi dnevi, Neulengbach 1749 vajenk s 46.555 oskrbnimi dnevi, Wiesel-burg 1523 vajenk s 40.589 oskrbnimi dnevi. Skupaj 9351 vajencev In vajenk z 249 tisoč 123 oskrbnimi dnevi. Počitniško oskrbovališče v Brucku ob Leithi je bilo otvorjeno od 29. maja do 31. decembra 1930, Niederalm pri Grodingu od 8. maja do 24. septembra 1930, v Gobelsburgu ob kampi od 22. maja do 24. septembra 1930, graščina Neulengbach od 2. januarja do 1. oktobra 1930, graščina v Wieselburgu ob reki Erlauf od 1. maja do 17. septembra 1930, dočim je bil počitniški dom v Fi-schau-u ob železnici Schneeberg otvorjen vse leto.
Celotna poraba živil v letu 1930. znaša: 343.498.70 kg, 136.452.25 litrov mleka, 23.814 komadov jajc. Med drugim so konzumirali oskrbovanci v počitniških domovih 1,043.702 žemelj po 40 g, 61.916 komadov hlebčkov, 8056.01 kg pšenične in 6603.70 kg moke za zakuho, 27.718.33 kg mesa, 30.148.06 kg svežega sočivja, 48.596.05 kg krompirja itd. Seznam živil obsega 91 različnih živilskih potrebščin, ki so jih oskrbovanci porabili.
Razmerje med številom vajencev, vajenk, mladoletnih delavcev in delavk v starosti od 14. do 18. leta, ki jih je oskrbovala akcija za vajeniško skrb v počitniških domovih in s celotnim številom imenovanih za Dunaj je naslednje:
V	vseh počitniških oskrbovališčih pa je bilo oskrbovancev:
Leta	oskrbovancev	oskrbni di
1918	1.087	29.417
1919	4.088	112.061
1920	5.472	145.316
1921	5.918	162.880
1922	5.257	142.862
1923	5.571	163.095
1924	7.616	218.771
192Š	9.105	242.69.3
1926	10.337	260.038
1927	11.717	296.097
1928	12.000	302.878
1929	11.880	302.659
1930	9.351	249.123
Skupaj	99.399	2,627.890
Upravičeno lahko trdimo, da se nahaja avstrijska republika, kljub temu, da je majhna, baš, kar se tiče socijalne skrbi za doraščajočo mladino, med vsemi deželami in državami na svetu na prvem mestu.
25 milijonov ljudi je brez dela.
Po statističnih podatkih mednarodnega urada dela je število nezaposlenih doseglo 25 milijonov.
Zaposlenost žene v težki industriji Rusije
Po poročilili sovjetskega komisarijata za delo je število žena, zaposlenih v težki industriji Sovj. Rusije, naraščalo tako-le:
Skupno
število med njimi žensk delavcev absolutno v %
1. januarja	1928	2,531.900	725.000	28.7
1. januarja	1929	2,788.600	804.000	28.8
1. januarja	1930	3,104.800	881.100	28.4
1. januarja	1931	4,237.400	1,304.000	30.7
1. julija 1931	4,527.800 1,471.500	32.5
V	zadnjih treh letili (1929—1931) je tiarastlo skupno število delavcev v veleindustriji za 1,715.500 delavcev ali za 67.8 odstotka, število zaposlenih žensk med njimi pa za 80%. In v sedmih mesecih preteklega leta je narastlo število zaposlenih žensk za 12.8 odstotka.
Porast delavk v posameznih panogah rudarstva in kovinske industrije kaže sledeča tabela:
Od 100 delavcev je žensk
1. I. 1931	1.	VIL	1931
odstotkov
Kameni premog	8.4
metalurgija	14
gradba strojev	11.3
gradba traktorjev	5.2
elektrotehnika	28.3
13.5
17.3
16.2
16.1
31
Udeležba žensk v težki industriji Sovjetske Rusije je narastla do ene tretjine vsega zaposlenega delavstva.	-st-
Naše narodno gospodarstvo v avgustu 1932
(iPo statistiki OUZD v Ljubljani.)
Napredovanje -o-ziroma nazadovanje za-poslenositd delavcev v posameznih industrij-
skih panogah v mesecu avgustu 1932 kaže
sledeča tabela:
	Celotno število		Število oskrbova-			>/
Leto	mladoletnih		nih mladoletnih		y	/o
	moški	ženske	moški	ženske	moški	ženske
1920	39.465	47.963	3.867	930	9.8	1.9
1921	40.593	47.856	3.339	1.170	8.2	2.4
1922	41.333	45.934	2.734	1.171	6.6	2.6
1923	42.098	43.239	2.629	1.423	6.2	3.3
1924	42.407	39.144	3.721	2.400	8.8	6.1
1925	38.013	32.305	4.631	3.072	12.2	9.5
1926	35.789	29.196	5.010	3.963	14.0	13.6
1927	33.135	27.927	5.523	4.519	16.7	16.2
1928	29.947	25.508	5.727	4.491	19.1	18.0
1929	26.297	22.259	6.064	4.110	23.1	18.5
1930	21.227	17.403	4.799	3.193	22.6	18.4
	Industrijska panoga	Povprečno štev. zav. del. v avg. 193Z	Prirast »+“ oziroma padec H—“ od julija 1932 absolutno v				Odstotni prirast In padec v juliju	
1.	Ru-darstvo 		8	+	3	■+;	60.—	(+ 400.—)	
2.	Poljedelstvo 		807	+	151	+'	23.02	(+	4.79)
3.	Gradnja želez-nic, cest, vodovodov itd.	2.497	+	206	+	8.99	(+	11.44)
4.	Gostilne, kavarne -in prenočišča		3.427	+	128	+	3.88	( +	4.14)
5.	Industrija kože in -gume		1.436	+	42	+	3.01	(—	1.06)
6.	Higijena			1.721	+	23	+	1.35	(+	0.98)
7.	Privatni promet			926	+	5	+	0.54	l-	0.11)
8.	Tek-s-tilna -industrija	'		8.798	+	37	+	0.42	(-	0.27)
9.	Javni -promet	— —	-	626	+	1	+	0.16	<+	1.46)
HI.	Industrija -hrane in pijače — —		3.555	+	6	+	0.02	( +	0.38)
11.	Denarni zavodi, samostojne pisarne —	480		0		0.00	-(-	1.03)
12.	Trgovina — — -— — — — — —	4.232	—	3	—	0.01	(-	0.40)
13.	Mizarstvo — — —	—	4.144	—	8	—	0.02	(-	0.36)
14.	Metalna Industrija	—		6.198	—	23	—	0.37	(-	1.50)
15. Gospodinjstvo					7.954	—	50	—	0.62	l-	0.87)
16. -Gledališča, svobodni poklici			i. 199			9	—	0.75	(-	1.06)
17. Predelovanje ko-že —	—			3.248	—	34	—	1.04	-(-	0.55)
18.	Grafična -industrija 		1.130	—	20	—	1.74	(-	0.09)
19. Industrija -tobaka			845	—	,16	—	1.86	( +	0.35)
20. Industrija kamenja i-n zemlje			4.726	—	109	—	2.25	(+	0.29)
21.	Gradbena industrija —		6.964	—	181	—:	2.53	i—	1.80)
22.	Centrale za proizv. sile			604	—	16	—	2.58	(+	0.32)
23. Gčzdno planinska industrija			6.198	—	168	—	2.64	(-	7.04)
24.	Občinski obrati	—		1.089			37			3.29	(-	2.-)
25.	Gradnja prometnih sredstev		274	—	10			3.52	(-	5.02)
26. Oblačilna industrija			4.314			217			4.79	-(-	3.41)
27.	Kemična industrija 		1.498	—	87	—	5.49	-(-	2.88)
28. Papirna industrija			1.610	—■	126			7.26	(-	2.09
	Skupaj . .	. 80.508	—	512	—■	0.63	l-	0.81)
Podatki o rudarstvu so brezpomembni, ker so rudarji načelno zavarovani pri Bratovskih skladnicah (zakon velikih števil!) Poljedelstvo je napredovalo radi sezije. Gradnja železnic, cest itd. je napredovala radi regulacije Ljubljanice,
Gostilne, kavarne in prenočišča so napredovala radi sezije, radi raznih prireditev, radi izredno lepega vremena itd.
Oblačilna industrija, kemična industrija in papirna industrija so najbolj nazadovale. Njihovo nazadovanje je bilo -občutno že v predhodnem mesecu juliju.
O točnem sezijsk-em, ik-omjunkturn-em in sekularnem razvoju posameznih industrij bo mogoče poročati šele kasneje, ko bo doba statističnih -opazovanj primerno velika.
čena nekemu določenemu namenu. To-le si je treba prav dobro zapomniti, da bomo razumeli vse nadaljnje.
Pojdimo lepo ,po vrstii!
Uvodnik v dnevniku je vselej nekaka pridiga, apologetski zagovor smeri, ki jo zastopa dotični dnevnik. Napisan je tako in zato-, -da prepreči cenjenim brav-c em nadaljnje samostojne razmišljanje in jih navda z zaupanjem, da bo -šlo v majlepšem redu, samo -da bravci ohranijo svojo v-danost -in priznanje svojemu dnevniku. Ta -pridiga naj -torej čitalc-e potrdi in -pomiri v d-obri, -stari veri. če -gre za ik-ako kočljivo zadevo, se uvodnik napiše zm-cdlenio -im da ne izgubi videza modrosti in dalelkovi-dnosti, se v njem lahko uporabljajo tudi fraze iz revolucionarnega slovarja. Tako j-e na primer neki dnevnik v dobi najbolj napete borbe nemškega proletariata proti nemški reakciji priobčil kot uvodnik članek nadebudnega mladeniča, ki. si -domišlja, -da je pravi, »čisti -marksist« in ki je kot tak poklican, da -sodi in obsoja delavsko gibanje, nemško in svetovno zgodovino itd. Dotični uvodnik je bil zloben in neumen. Pisec sam si je pa domišljal, da je »im-o-čn-o« napisan in ga zato -podpisal s svojim polnim imenom. »Močno« ali »moča-n«, veste, to je izraz -ljubljanske »radikalno«-piš-oče skupine. Če rečeš takemu pis-marju, da j-e njegov zadnji izdelek »močan«, se mu to tak-o -dobro zdi, -da si lahko -prepričan, -da bo do preklica govoril in pisal, da -slovenski narod potrebuje takih moiž k-ot -si ti. Ker bomo še kasneje govorili o takih »marksističnih« sotru-dn-ikih meščanskih dnevnikov, pustimo sedaj tega mladeniča -ob strani.
Uvodni-ku slede vesti in poročila iz domačih krajev in iz »življenja in sveta«. Obe rubriki imata svoje skupne značilne poteze. Imata enotno frazeologijo-, kakor: tempo časa, ritem časa, stroja, doiba radia, -doba
športa, današnji človek, kolektivni človek itd. Iz -socialnega pojma k-olenuvmi človek j-e na-pravil meščanski dnevnik navadno modno parolo. To dnevno časopisje sploh nadomešča -vse konkretne stvari in -stališča z nekimi frazami, ki s-e izpreminjajo kot moda. Vse težke probleme oblači v lahko modo in z modnimi -gesli odvrača -bravca od samostojnega razmišljanja. Tu vidite skupen namen uvodnika in rubrike domačih in tujih krajev. V-s-a »s-ocialnost« te-ga časopisja in njegovih poročil ni v ničeimur -drugem, kakor v dobro prikritem namenu, da -pred- svojimi delavskimi čitalci (in teh je žal mno-go) zabriše resničnost in pravo vsebino sodobnega socialnega problema in da jih zadržuje, da ne izvajajo pravih konsekvenc s tem, da bi se uvrstili v organizirano samostojno delavsko gibanje. Zato v vs-e-h teh »dobro informiranih« dnevnikih ne boste nikdar -mogli čita-ti pravega, resničnega poročila o mednarodnem delavskem gibanju, še m-anj pa -o domačem. Brali boste sicer od časa do časa kake »ganljive slike iz socialne bede«, nikdar -pa -ne boste čitali, kje je pravi vzrok tej bedi i-n v čem -j-e pravi izhod iz nje. Če že kdaj dogodki prisilijo to »dobro informirano-« časopisje, da por-oča o nastopu delavstva, pri-občujejo tako predelana poročila, kakor pač odgovarja željam in -smeri vsakega d-nievnika. Zlasti neki ljubljanski -dnevnik -se dosledno odlikuje v tem, -da iz vsakega nesporazuma med posameznimi strujami v -delavskem- gibanju izdela poročila, -kakor: Socialisti s -poiicijo proti komunistom — socialisti proti revoluciji itd. Namen -je seveda navdati -delavske čitalce s prepričanjem, da -delavsko gibanje ne -more doseči nobenih uspehov in da -je najbolj prav, če vsi delavci ohranijo ali pa pridobe vero v -»s-v-o-j« dnevnik. Nekdo je nekoč dejal: Kakor -so morali veliko pretrpeti prvi kristjani, vendar niti -oddaleč toliko, kolikor križev in težav- mora prestati -moderno de-
lavsko gibanje. Kajti tedaj -še ni -bilo časopisja. V stare-m Rimu -je vsakdo vedel, da mečejo kristjane levom v žrelo za zabavo rim-s-ki gospodi. Če -bi pa tedaj izhajalo- moderno časopisje, bi pisalo: ker so podivjani kristjani v svoji nahujskani zaslepljenosti napadli še celo krotke živali, so se jim morale te seveda postaviti v hran. Spomnite se pisanja dnevnikov pred leti -ob raznih velikih nastopih delavcev, pa boste -pritrdili, da ta primera ni pretirana. Sicer se pa to -dnevno časopisje -do skrajnih mer upira obnavljanju vesti o delavskem -gibanju spl-ah. Kajti če hočejo biti ljudje potrjeni v »dobri, stari veri«, j-e najbolje modro molčati o resničnem življenju in o razvoju- človeškega družabnega življenja in uspavati lj-udi z v-e-s-tm-i o raznih nedeljskih nesrečah, srebrnih porokah, škandalih, o nebotičnikih in modnih -klobukih — in o športu. (V oklepaju si dovoljujemo to zlobno pripombo, da dnevno časopisje v pogledu delavskega gibanja dela edino izjemo pri športu. Kajti dobro ve, da delavec, ki se podi o prostem času samo za žogo, ne bo premišljal o nalogi proletariata v zgodovini človeške družbe. V drugih državah, kjer so delavska športna društva popolnoma samostojna in ne igrajo z meščanskimi klubi in v katerih se vzgajajo delavski športniki v tem smislu, da morajo biti predvsem zavedni proletarci, pa zaman iščete v meščanskem časopisju poročil o uspehih in porazih delavskih športnih klubov.) Največ prostora pri vesteh iz domačih -krajev in iz življenja in sveta je -posvečeno jubilejem različnih rojakov, ki so -dlo objave v -dnevniku živeli kot varčni trgovci, -poznani samo -pri sv-o-jih -k-om-sum-entih, čez noč -pa izve ves -dragi naš narod, -koliko -d-obrega so že in koliko- še bod-o napravili zanj. Tem veljakom slede v dnevnikih navadno »junaki noža«, z nožem v glavo, d-o-mača letovišča, potočna, rečna in -morska kopališča.
25. septembra 1932
»DELAVEC«
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Jesenice.
AH so se razmere na Jesenicah res kaj izboljšale? Listi pišejo in ljudje menijo, dia So se razmere na Jesenicah v zadnjem času izboljšale. Jeseničani pa le malo tega čutijo. Poglejmo trenotni 'položaj. Ob zopetni uspo-stavitvi dela v aprilu 'je ostalo na cesti okrog 400 delavcev. Od 'teh se jih je do 200 razteplo:	šli so na Dobravo ik elektrodni
tovarni, šli so v -druge kraje poiskat si drugega 'dela, ostali so idloima ina kmetih itd. Do 30 jih je bilo upokojenih. Kakih 90 'delavcev te bilo res sprejetih zadnje dni v službo za izasilna dela in namesto upokojenih. 11 delavcev je bilo ipa odpuščenih, iker so v petek, dne 2. t. m. vdrli v tovarno, zahtevajoč odgovora, kaj bo z njimi. Za kazen se jih je odpustilo in tovarna vztraja na tem, da jih ne bo nikdar več zaposlila, oz. sprejela v službo. Delavci, ki so iže 6 mesecev ibili na cesti, -so bili razburjeni, iker je tovarna odlašala z odgovorom, pa so preko opominov svojih zaupnikov ubogali bolj ’čustva kot pamiet in so vdrli preko vratarja v tovarno.. . Odigovor je prišel sicer takoj, vendar jih j-e vodstvo zapisalo in drugega dne je izšel spisek, da se jilh ne sprejme nikdar več na delo. Nekateri med njimi imajo celo 17 let Bratovske skladnice! 50 delavcev je pa še vedno na cesti: so to samci, ki še niso zaposleni pet let in nimajo vzdrževati kogar oz. neobhodno niso potrebni za vzdrževanje svojcev, pa tudi poročeni so vmes. Ti fantje in dekleta 'bodo v tediniu dni izgubili vse doslej pridobljene pravice do Bratovske skladnice in brezposelne podpore tudi ni več, vsaj zaenkrat ne. Tak je položaj. Pa še nekaj: 90 delavcev, ki so bili že od 15. marca t. 1. na cesti, je bilo s pon-deljkom
5,	it. m. siprejetih v službo. Takoij so pa morali podpisati reverz, da so sprejeti samo za dobo štirih tednov, ,z namenom, dia ne izgubijo pravice do Bratovske skladnice. Dalje se morajo brezpogojno' pokoravati zapovedi, iti na dlelo, kamor jih bodo poslali itd., ter se kaznuje vsaka nepokorščina kakor tudi vsaka napaka s takojšnjo odpustitvijo-. In kaj je nepokorščina in napaka, bo razsojala tovarna. En delavec v četrtek, dne 8. t. m. ni ihotel tefia reverza podoisati, 'Da je bil takoj na mestu odpuščen. Eden je pa ipodtoisal, ipa rajše sam resigniral na službo. Tako je torej to izboljšanje.
O	ponovni ustavitvi ene ipeči v mar-tinanni in o počivanju enega dela delavstva vsak teden, oz. o šesturnem delu v marti-narni in sorodnih obratih, smo že poročali. Torej se v splošnem položaj ni dosti izboljšal. Res so zaupniki po šestmesečnem delu d'ose:gli, da vsaj oneimu delavstvu, ki ima več kakor pet let pri Bratovski sklad-ni-ci, in deloma onimi, ki' morajo vzdrževati svojce, ne bodo odpadla leta in ne bodo iz-'glubili vsega, kar so že v tolikih letih s tako težkimi denarnimi žrtvami dosegli. (In nekateri z za' vodstvo KID . simpatičnimi obrazi so tudi brez 5 let tako srečni. . .!) To je vsekakor uspeh. Vendar se lahko zgodi, da bo d o ti delavci po enem mesecu spet na cesti za noviih šest mesecev. Sicer Te pričakovati izboljšanj«, vendar kdaj?! Borbe bodo še ihude. Zima je pred vratmi, Pa nikaikega kuriva itd1. iZ urnimi koraki se bliža 31. december t. L, ko tovarna lahko odpove sedanjo kolektivno pogodbo, pa bo spet začela borlba na novo. Marsikaj se je že doseglo, marsikaj se ipa še mora doseči in bi se doseglo, če že ne bi disciplina med delavstvom zaradi vztrajne agitacije nasirarotniikov in nezadovoljnežev v lastnih vrstah malo popustila. Zdaj se je 'to sicer že vse poleglo, ali struimmosti še ni takšne, kakršna je bila. Zaradi tega strnite vsi vrste, karti stari boji še niso dokončani, pa so ie novi na vidiku. Samo v združenju je
moč, v svobodni, preizkušeni in v boju vizrasli organizaciji S'MRJ, katere člani naj hi bili, oz. postali vsi kovinarji, je pa rešitev!
KID podira hiše, novih pa ne zgradi. Te
dni se bodo morali izseliti stanovalci iz dveh hiš, ki sta last Kranjske industrijske družbe, ker jih bo KID podrla. Hiši sta popolnoma v idobrem stanju, stanuje v njih 10 strank in stojita na Cankarjevi ulici 8 in 10, nasproti žrebljarni. Ker obcestna ograja tam ni popolnoma ravna in ni območje delavnic ipovsem zaokroženo, Ibo pa KID ti dve hiši podrla in postavila ravno ograjo. Dalje bo tam lepo nasula odpadke, da bo teren izravnan. Taka dela bi po našem mišljenju laihlko počakala, zlasti ker delavskih stanovanj na Jesenicah primanjkuje in se bo is tem pomanjkanje stanovanj samo še povečalo. Sicer obljublja KID nove zgradbe, ali dokler jih ne bo postavila, naj starih ne podira. Naj bi odločevali tudi drugi interesi, ne samo obratni.
RUDARJI.
Rudarjem Slovenije!
Preživljamo dobo najstrašnejše gospodarske krize. Najstarejši rudarji ne pomnijo kaj takšnega. Ena tretjina rudarjev je brezposelna. Štiri petine od še zaposlenih dela samo 3 do 4 šihte tedensko. Pa to še ni dovolj! Še vedno groze nove redukcije, nove omejitve obratov. Poklicne stalnosti v zaposlitvi ni več. Vrata obrata na cesto so vedno odprta. Obup množic brezposelnih je od dneva do dneva večji. Pomanjkanje v družinah še zaposlenih je vedno večje. V gotovih rudnikih se niti plače ne izplačujejo v redu.
To so gola dejstva, brez vsakega pretiravanja. In to gre od leta do leta dalje in dalje, in kako dolgo še bo šlo, ne ve nikdo. Z grozo se opazujejo posledice tega; pri starejših v predčasni onemoglosti in pri mladini pa v telesni zaostalosti vsled nezadostne hrane.
Grmade nakopanega premoga se kopičijo z dneva v dan, na obratnih vodstvih se pa vrše dnevno raporti, zakaj ni več »leistunge«, Pazniki, in-ženerji so pod pritiskom, kakor brez glave. Podijo se eden za drugim in trkajo pri izmučenih rudarjih za premogom, za »leistungo«. Eni kot drugi so pomilovanja vredni, le žal, ne poznajo se še!
Tako gre ta tragedija dalje. Danes se ponesreči ta, jutri zopet zdravnik pove drugemu: vi ste težko bolni; počitka, dobre hrane vam je treba! Tam zopet pride žena s slabotnim otrokom v naročju; mleka, mleka in sočne hrane mu je treba, pravi zdravnik. Ali vse to je kakor obljuba nebes, ki pa pri pohabljenih, bolnih in lačnih nič ne zaleže, zakaj tistega, kar je potrebno, si ne morejo nabaviti.
In vi, rudarji iz revirjev Trboveljske družbe, Mežiške doline in državnih rudnikov, kaj porečete na to?
O velikem svetu, o Nemčiji, Ameriki, Rusiji, Japonski so bravci teh dnevnikov tudi vedno »dobro informirani«: V Nemčiji mori nekdo otroke, v Franciji ženske, v Ameriki se je pravkar otvorila najmodernejša restavracija, v Rusiji je dobila žena tega in onega poslanika novo obleko, na Japonskem je prav živahno življenje v zabavnem mestu Jošivari itd. Za razvoj vsega svetovja je pa najvažnejša temperatura, obolenja radi vremenskih motenj, zadnji rekordi v vztrajnem plesanju itd. Vse te vesti oživljajo fotografije starih gradov, v katerih so s-e zbrali neki odličniki, slike raznih »miss«, Al Caponov, rekorderjev
i.	p.
Koliko so pa zanesljiva poročila iz javnega (političnega) življenja, se boste lahko sami prepričali, če jih boste samo teden dni primerjali v dveh dnevnikih dveh konkurenčnih 'družb.
»Dober« dnevnik ima dva podlistka. Eden je pustoloven, kriminalen, sploh za »živce«, drug ipa mora dokazati, da koraka dnevnik z moderno -dobo. Prvi se drži in-seratnega dela, drugi je nekje v sredi lista.
pridejo na vrsto tudi kaki sovjetski Pisatelji, najrajši humoristi, da čitatelji končno ,ne vedo, kaj je pravzaprav s tem mišljeno. Dobrodošli iso tudi lirični vzdihi domačih pisateljev in pesnikov, ker ne vzamejo mnogo prostora, list se pa lahko Pothrvali, da odkriva in podpira domače
■umetnike.
V	kulturni rubriki najdete zelo radikal-nc naslove in v samem besedilu pa često prav izbrane revolucionarne fraze. Toda ra'diiikaln,i so samo naslovi in revolucionarne 't'}, san}° fraze, prave visebine pa ni, je le eka čudna limonada. Vsi ti radikalni na-ovi s° k°t obraz breiz telesa. Bereš, že lsliš, da boš vendar odkril neko novo
i	,yar' PO sredi te iluzije se ti že vse raz-ine v nič. Za ta del kulturnega pregleda
in en -dlel podlistka nameščajo tako naši kakor svetovni dnevniki mladeniče, ki so ob koncu srednje šole dobili neke romantič-no-revolucionarne sanje, v katerih so si predstavljali, da bo krvava revolucija (če ni krvi, sploh ni za nje revolucije, vendar je predpogoj, da ne teče njihova kri!) že n>e-koič svet tako uredila, da bo ves narod takoj pokleknil in molil vsakega, ki se spomni, da je poklican, dati narodu novo kulturo. Keir je za take mladeniče delavsko gibanje preveč prozaična, oportunistična zadeva in ker si kljub temu domišljajo, da so sami »edini pravi marksisti« in glasniki novih časov in navad, potrkajo na vrata in pristanejo v kulturnih in podlistkarskih uredništvih teh dnevnikov. Za sotrudništvo v delavskih listih se že namreč zato ne morejo obvezati, ker je ves ta borni delavski tisk tako slabo razširjen, da je za te »velike glasnike mlade generacije« vendar nemogoče, da bi sodelovali pri nekem delavskem časopisu, ki še med kavamišikim narodom ni prav dobro poznan, kaj šele pri drugih plasteh našega naroda. Za velike duhloive, kaikor mislijo da so, je treiba velikih terenov, velikih dnevnikov, Pravi vzrok, da ne sodelujejo pri delavskem tisku, je pa ta, da ti ljudje nimajo nič skupnega z marksizmom in da zato sploh ne znajo napisati nečesa, kar bi bilo sprejemljivo za delavski časopis, deloma je vzrok tudi to, da pri tem delavskem tisku ni dobrih honorarjev. Dnevniki pa prav radi sprejemajo med svoje sotrud-nike take-le mladeniče, ker vedo, da bodo laže nego kdo drugi odigrali temu delu lista določeno vlogo: da s frazerstvioim, s koketiranjem z »novim« prepričajo bravce, da je list napreden do skrajnih meja, obenem pa s samim načinom pisanja zabrišejo vsako pravo vez med svetovnim družabnim človeškim dodajanjem. In to je pa prav lepo sredstvo, da ljudje še v e dnio rv resnici ostanejo pri starem, in da od' vsega »novega«
Resnično je zlo, ki smo ga zgoraj opisali. Ali ste se pa vprašali, koliko slabše bi še bilo, če ne bi bilo nekoga, ki se z vso svojo močjo bori in bori, da preprečuje še hujše zlo in da leči rane, kjerkoli se da? Ali se vpraša tistih neorganiziranih tisoč rudarjev, odkod še 'ta skromna zaščita, ki je danes tu? Ali veste vi vsi, koliko predavanj, konferenc, razprav in časopisnih kritik se vrši — v obrambo pred še večjo reakcijo. Zastopniki podjetij pravijo, da je Slovenija še kakor otrok in da je drugod mnogo slabše. Da, s ponosom lahko trdimo, da je tako. Zakaj položaj rudarjev v ostalih delih države je še veliko slabši.
Da, ta nekdo je vaša razredna strokovna organizacija — Zveza rudarjev Jugoslavije. Ni treba, da na tem mestu naštevamo nje posamezna dela. To delo vidijo organizirani člani in tudi neorganizirani, če sploh imajo oči zato, da z njimi gledajo in videli bodo to delo. In pri vsem tem je vse proti nam. Od zastopnikov kapitala in zadnjega meščanskega intriganta, pa do največjega sovražnika rudarske organizacije — nezavednosti rudarjev samih. Ali Zveza rudarjev dela vztrajno brez vsakih reklam, pazno budi nad nadzornim osobjem v jami, da mora vsaj kolikor toliko človeško postopati z delavstvom. Odločno čuva nad izvršbo rudarsko-policijskih predpisov in brani, da se ne krše ostali so-cialno-zaščitni zakoni. Ostro se mora boriti napram žoltim. Težka je nje borba z močjo teme nezavednosti rudarjev. Ali kljub temu ona vodi borbo naprej, neoziraje se na desno in levo. Res je, da uspehi pod težo razmer v mnogih slučajih niso zadovoljivi, ali krivdo na tem nosijo oni delavci, kateri stoje izven organizacije in vsi oni, kateri jo v svoji lastni nezavednosti iz nasprotnih organizacij pobijajo.
Zato bodite vi vsi rudarji, ki ste organizirani v Zvezi rudarjev Jugoslavije, ponosni in z zanosom dvignite vaš razredni prapor kvišku! — Pojdite od moža do moža na agitacijo in dvigajte vaše sotovariše iz teme nezavednosti in posvetite jim z lučjo razuma, da bodo videli in morali spoznati, da je življenje boj in da v tem boju zmaguje vedno tisti, kateri je organizacijsko močnejši. Ta boj vodi danes po svojih skromnih močeh Zveza rudarjev Jugoslavije. Zato pridite in jačajte njene vrste vsi do zadnjega, da bo ta boj lažji in uspešnejši. Parola vseh mora biti; ne klecniti, ne obupati pod težo sedanjih razmer, temveč učiti se iz tega, da je bila naša preteklost mnogo kriva, da je sedanjost taka in delati na to, da se vsi otresemo prahu hlapčevstva in egoizma, da se organizacijsko, idejno in kulturno
prevzamejo le nekaj modnih parol, ki jih ponavljajo s takim razumevanj eni, .kakor jih izgovarja papiga, če jo naučiš. Ti smešni sotrudniki si! pa domišljajo, da so s svojim kulturnim sodelovanjem pri velikem meščanskem dnevniku najboljši ipropagandisti »nove« ideje, in pričakujejo, da bo tako njihovo delo znatno prispevalo k razdejanju in demoralizaciji takozvanega meščanskega mišljenja. V teh svojih blodnih nadah se temeljito motijo. Kajti nič drugega ne utrjuje bolj sedanjosti kakor baš odvajanje ljudi od enotnega gledanja na razvoj sveta. Vsa ta »revolucionarna« reportaža o posameznih dogodkih in slučajih brez zveze z drugim bistvemikn razvojem stvari ,je za meščana prav prijetno prebavljiva, na delavskega bravca pa ne napravi nobenega posebnega vtisa. Kajti v telh dopisih in člankih ni prave vsebine, glavno so kulise in nekaj literarne rafiniranioisti. Bistvo teh laži-»marksi-stič-nih« prispevkov v meščanskih dnevnikih je to, da največja dogajanja množic razblinijo v male osebne doživljaje. Taki opisi pa navdajajo človeka s prepričanjem: srečo moraš imeti, ipa se prebiješ skozi vse. Tako prispevajo ti laži-»manksisti« >po svoje k celotnemu namenu dnevnika. Deloma prispevajo tudli oni člani delavskega gibanja, ki včasih iz dobrih nagibov pošljejo prispevke dnevnikom.
Drugi del kulturne rubrike, namenjen informiranju »javnosti« -o domači kulturi, je pa dosledno qrejem tako-, da visaik dnevnik 'hvali in poveličuje delo sebi sorodnih založb in da pri vsaki knjigi po možnosti pripomni: »Ta knjiga se dobi v,., knjigami«, tako da pridle na vrsto vse »kšeftarstvo« doitične »kulturne« struije. Da bi dobila stvar resen videz, se včasih malo skregajo med seboj o svoji »objektivnosti«. O vsem drugem se do skrajne možnosti molči, če že neki dinevnik omenja delavske revije ali kulturne prireditve, si izbere tuje. Zato n.
Stran 3
prerodimo, da zamoremo potem itudi postati kovači naše boljše bodočnosti.
Naj živi med rudarji Zveza rudarjev Jugoslavije.
30. mednarodni rudarski kongres.
Dne 13. sept. t. 1. je pričel zborovati 30. mednarodni rudarski kongres v Kings-way Hall v Londonu.
Dnevni red kongresa je:
1. Pozdravni govor predsednika.
2. Volitev: a) verifikacijske, b) poslovne in c) redakcijske komisije.
3. Poročilo mednarodnega tajništva o delovanju po kongresu v Krakov«, leta 1930 kakor tudi poročilo o delovnem času v radarski industriji. Poročevalec: Delattre, mednarodni tajnik, (Belgija).
4. Boj proti vojni. Poročevalec: Vigne, (Francija).
5. Položaj v železorudarski industriji. Poročevalec: Mattson, (švedska).
6. Volitev mednarodnega odbora.
7. Določitev kraja in časa prihodnjega kongresa.
8. Zaključni govor.
Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju, ki se po svojem, zastopniku ni moglo pozivu za kongres odzvati, je poleg poročila o položaju rudarskega delavstva v Jugoslaviji poslalo tudi pozdrav kongresu v imenu svojih članov in članov Saveza rudarskih radnika v Zenici.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
XIII. Redni občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok se vrši v nedeljo, dne 20. novembra 1932 ob Vi'), uri dopoldne v mali dvorani Delavske zhornice na Miklošičevi cesti s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika.
2. Poročilo odbora in kontrole.
3. Poročilo podružnic.
4. Volitev novega odbora in kontrole.
5. Razno.
Vabijo se sodrugi, da se občnega zbora sigurno udeleže.	Odbor.
Kriza — srčne kulture I
Kranj, 20. sept. 1932.
Veseli, pošteni in dobri ljudje živijo v tem lepem kotičku Gorenjske.
Njihovemu ugledu škodujejo mnogi inozemski tipi, ki neupravičeno in nevljudno postopajo z našim delavstvom v »Jugo-bruni«. Oni ga izrabljajo in prisiljujejo na razne obveze. Vse njihove pretnje in cinična postopanja smo dolgo časa potrpežljivo prenašali. Imeli simo dobro misel in srce. Sklenili smo molčati, dokler ne uvidijo, da so kakor farizeji na napačni poti. Štejem si v dolžnost, da pri tem branim ostale inozemce, kateri »o s podrejenimi delavci dobri in vljudni.
Omeniti hočemo bele vrane, katere pridejo v bodoče imenoma iptred javnost. One se ponašajo z žalostno slavo -denuncijacije, pretepanja in psovanja našega delavstva. Nobeden ne more v rninu opravljati svoje težko delo, za mizerno mezdo od 40 Din tedensko.
To je višek nesramnosti. Poleg tega pa so, ti obsodbe vredni tujci, nezmožni voditi svoija mesta, in sicer radi pomanjkljive izobrazbe. D'0'čim jie mnogo naših vestnejših in sposobnejših kvalificiranih moči brezposelnih.
Mnogo drugih, graje vrednih netaktnosti ne navajam, ker bi se cenj. bralci preveč
razburjali.
Naj zadostuje. Aiko se pa gospodje v tej tovarni ne sklenejo poboljšati, izstopimo z novimi poročili!
ipr. naša revija ne more biti nikdar omenjena v »najbolje informiranem« dnevniku. Ta dnevnik lahko omeni neko berlinsko revijo, ali v skrajnem slučaju zagrebško, ali nikakor ne more oimeniti one, iki izhaja zemljepisno najbliže dotičnemu dnevniku. Čeprav se hvalijo s širokogrudnostjo v kulturi, se v resnici -drže najbolj vestno onih konkurenčnih načel, ki veljajo m. pr. pri razmerju med Peko — in Bat'a čevlji.
Lahko bi govorili še o inseratni politiki teh dnevnikov, ali potem bi nam očitali, da uredniki direktnim ne vodijo i-nseratme rubrike, iin da so kvečjemu indirektno odvisni od tega najvažnejšega dela vsakega meščanskega dnevnika. Zato o tem danes molčimo.
Kajti naš namen je bil, d» pokažemo zlasti delavcem, kako mojstrsko služijo vse rubrike vseh naših dlnevniikov njihovemu namenu: da se čim bolj varuje in neguje ljudska neumnost, da se čim bolj ljudje zavarujejo pred samostojnim razmaži j anj eni, da ijiudje gledajo kulise, da do pravega ozadja nikdar ne pridejo,
Nekateri meščanski idealistični filozof? zalhtevaijo včasih odpravo strojev. Mi se V tem nikdar nismo in ne bomo strinjali z njimi, iker vemo, da stroji sami niso ničemur slabemu krivi. Če bi se v tem pogledu strinjali z njimi, bi morali naii v 'prvi vrsti predlagati odpravo tiska, Kajti iznajdba tiska se zlorablja v najslabše namene, tako da neki del tiska bolj izav.ira napredek človeške kulture, nego so jo mogli lovirati nazadnjaki takrat, ko še ni bilo tiska in ko 'je bila na svetu skoraj še popolna nepismenost. Mi vemo, da niti iznajditelj tiska Gutenberg niti tisk -sam nista kriva tega, -da se zlorablja za nekulturo, temveč da -so temu krive določene družabne razmere. S spremembami teh se spreminja, odnosno se bo spremenila vloga strojev in kovačnic »javnega mnenja«.
Kranj, 21. sept. 1932.
Naš organizacijski pokret v »Jugobruni« je stopil v pomembno fazo svojega razivit-ka. Borba, katera je ibdla prej osebne prirode, postranska in omejena na posameznike, je sedaj postala splošna. Stopajo množice v organizacijo, ker v njej vidijo izboljšanje tega nečloveškega položaja.
V	kratkem času 'bodo vsi organizirani, ker se zavedajo, da je delavec brez organizacije luitka v rokah 'kapitalista.
Ljubljana.
Lepo obiskan članski sestanek podružnice Siploišne del. zveze Jug. v Ljubljani, se je vršil .dne 6. t. m. Sodr. Jakomin je predaval o Borzah dela in pod'piranj-u brezposelnih. Sedaj smo imeli že dva lepa predavanja. Na prvem smo se seznanili podrobnejše z našim bolniškim zavarovanjem, na drugem o Borzah dela, prihodnjič pa se bo članstvo podučilo, kaj so pravzaprav Delavske zbornice.
Ljubljanska podružnica lepo deluje, zlasti »o agilni člani iin članice iz tovarne Hr-bar in Zescihko. Zbrali smo tudi že precej podpisov za zahtevo po volitvah v Delavske zbornice.
Kranj.
Razmere v tekstilni tovarni »Jugo-bruna« so za d.elaivstvo naravnost neznosne. Pritožbe in obupne prošnje (delavstva za pomoč prihajajo vsaki dan. Delavstvo se plačujte sramotno niziko. Dela se po 10 ur brez vsakega dovoljenja oblasti ali pristanka delavstva.
Podružnica Splošne del. zveze Jug. v Kranju z zaupniškim odborom ije izposlovala, da je te razmere pričela preiskovati Inšpekcija 'dela in Delavska zbornica. Ker bodo prišla na dan razna sramotna dejanja posameznih mojstrov in drugih igospodov, borno o tem podrobnejše poročali, čim se preiskava zaključi. Znano pa je že sedaj, da so slabotne ženske in mladoletne delavke pretepavali. Če se vse to izkaže kot resnica, tedaj je treba (brezpogojno vse one izročiti državnemu pravdniku in ko prestanejo zaporno kazen, naj se jih, ker so baje inozemci, izžene tja, od koder jih je delavstvo že nagnalo. Kakor rečeno, o tem bomo prihodnjič kaj več napisali.
Dne 13. septembra se je zopet vršil članski sestanek. Sestanek se je vršil v hotelu »Nova pošta« iin iso bili gostilniški prostori nabito polni. Poročala sta o delavskem zavarovanju sodr. Jakomin, o razmerah v »Jugobruni« sodr. Golmajer od Delavske zbornice.
Celje.
Na dan 28. avgusta je tukajšnji odbor podružnice Splošne delavske zveze sklical članski sestanek. Sestanek je bil dobro obiskan in se je na nijem razpravljalo v glavnem o podporni akciji za brezposelno članstvo. Delavstvo kemične tovarne, (ki je brezposelno že od 15. marca, se nahaja v največji stiski. Izčrpali so podpore ipri Borzi (dela in strokovni organizaciji. Obrnili so se na svoje občine, kjer (pa so doslej naleteli (Samo na obljube. Občina pravi, da nima v proračunu za to predvidenih sredstev, da pa bo organizirala podporno akcijo, to j-e nabiranje prispevkov, daril itd. Delavstvo bo hvaležno, če bo ta akcija res pomagala njihovemu težkemu položaju, vendar pa se od tega ni mnogo nadejati iri .je pravilno dejal na občinski seji sodr. Vodopivec, »da se je lansko leto pri podporni akciji nabralo vse-iga skupaj toliko, kolikor en bogatin en večer zapije in da Ibo treba za podpiranje brezposelnih dlolbiti sredstev drugod, zlasti pa v proračunu občine predvideti v ta namen do-voljna sredstva.«
Sestanek, na katerem sta sodelovala tudi sodruiga Jakomin in Svetek, je napravil več koristnih zaključkov. Podružnični odbor pa je primerno zainteresiral o bednem položaju tudi bansko upravo v Ljubljani ter napravil vlogo za podporo tudi na upravni svet podjetja in še na nekatera druga mesta,
Ribnica na Pohorju.
Dne 3. septembra se je vršila seja odbora naše strokovne organizacije in obratnih delavskih zaupnikov. K seji se je pripeljal iz Ljubljane tudi tajnik saveza sodr. Jakomin, da zasliši razne zelje in pritožbe delavstva »Resovetga« granitoloma, ter, da pri podjetju posreduje.
Podjetje 'je namreč odpustilo predsednika naše podružnice sodr. Pečovnik Ivana, češ, da se je v gostilni prerekal z gotovim polirjem (preddelavcem) omenjenega podjetja. Ker je stvar malenkostna in se radi take vsakdanje stvari ne odpušča delavcev, je delavstvo mnenja, da je odpust naperjena ost proti strokovni organizaciji' delavstva. Delavski zaupniki so posredovali pri podjetju, žal, brezuspešno. Posredovalo je tajništvo iz Ljubljane pismeno, tudi brezuspešno. Sodr. tajnik Jakomin se je na licu mesita vsestransko informiral in tudi on ugotovil, da je to malenkostna stvar, radi katere se delavstvo ne odpušča in ugotovil, ■da se igodi Pečovniku krivica, ker se je le potegnil, {kar mu gre rv čast) za svoje sodelavce. Sodr. Jakomin je posredoval to-potgledno in je bilo pričakovati, da vodstvo podjetja krivico popravi. To pa se ni zgodilo. Kakor pa smo informirani, je vodstvo odpustilo sedaj še delavskega .obratnega zaupnika Pungartnik Antona, brez vzroka. Zadevo smo prijavili Banski opravi v Ljubljani in Delavski zbornici, da stvar pre-iščeta in uredita.
Za danes še ne bomo izrekli svojega mnenja, rečemo le, da nam bi bilo zelo žal, če se bodo v bodoče obravnavale zadeve med delavstvom in podjetjem na drug način, kakor smo mi ved-no želeli. .Ne bo pa to naša krivda in tudi ne bomo nosili odgovornosti.
Rogaška Slatina.
Vkljub vsej nesreči, vsled katere je steklarsko delavstvo prizadeto po brezposelnosti, delavstvo organizirano strokovno in kulturno ne kloni glave. Dne 10. in 11. septembra so steklarski delavci na skromen, toda na prav dostojen način proslavili 5 letnico obstoja svoje strokovne in kulturne organizacije, podružnice Splošne del. zveze Jug. dn podružnice »Svobode« v Rogaški Slatini.
Zvečer 10. t. m. se je vršila v Zdraviliškem domu delavska akademija, ki je, vsa čast prirediteljem, bila res pravi večer delavske kulture.
Dne 11. t. m. dopoldan pa se je vršil istotam koncert pevskih zborov. Nastopili so pevski zbori »Svobode« iz Rogaške Slatine, Hrastnika in Ptuja, poleg teh pa pevski zbor »Ednakost« iz Zagreba. Tudi koncert je sijajno uspel. Škoda je le, da udeležba ni bila ta'ka, kakor jo taka prireditev zasluži.
Kdor je videl to lepo delavsko proslavo, te trpine proletarce, ki lačni, izmučeni najdejo smisla za povzdigo delavskega razreda iz tmiine, ta je nehote občutil, kako velika požrtvovalnost je to, pa ne samo to, občutil je, da so le ti borci s svojo neomah-ljivo voljo zmožni preobraziti svet.
Naprej sodrulgi, čast Vam i.n Vašemu trudil! Vztrajajte vkljub vsemu! Bodočnost je delavstva!
Hrastnik.
Obupen položaj steklarskega delavstva.
Položaj steklarskega delavstva je postal prava katastrofa. Delavstvo s svojimi družinskimi člani dobesedno strada. Po 4 do 7 mesečni popolni brezposelnosti se je v Hrastniku par mesecev (delno obratovalo, tako da ije prišel povprečno vsak delavec na 9 do 12 'šihtov na mesec. Ker so bile plače znižane, je delavstvo že do sedaj mnogo premalo zaslužilo, da bi moglo kriti najnujnejše kar potrebuje za preživljanje.
S tem pa, da je podjetje napovedalo, da se bo delalo mesečno le po 6 šihtov, je postal položaj popolnoma brezupen. Zastopniki strok, organizacije, obratnih zaupnikov, Delavske zbornice in občine so 29. avgusta posredovali pri -podjetju ter pokrenili vprašanje, ikaiko si predstavlja vodstvo podjetja prehrano steklarskega delavstva, ker je za vsakega jasno, da je s 6 Siliti prehrana popolnoma izključena, Zastopniki delavstva so stavili predlog, da bi podjetje plačalo na vsakega delavca vsaj zaslužek treh šihtov, Podjetje se ni o stvari konkretno nič izjavilo, izjavilo pa je, 'da bo stvar predložena upravnemu svetu »Zedinjenih tvornic stekla« v Zagrebu in da bomo v roku 14 dni prejeli odgovor, v kaki višini je podjetje pripravljeno delavstvo podpirati. Zastopniki delavstva so stavili Uidi predlog, naj podjetje najame vsaj polmilijonsko posojilo za prehrano delavstva. Delavstvo se bi obvezalo, da si 'pusti polovico izposojenega zneska v obrokih po 5'—10 Din odtegovati pri plači, drugo polovico naj bi krilo podjetje. Tudi o tem predlogu se ni dobilo konkretne izjave.
Naslednji dan se je deiputacija delavskih zaupnikov in zastopnika občine zglasila pri sreskemu načelstvu v Laškem. De-putacijo je zaslišal srezki načelnik in jo odvedel k ipodbanu g. Pirkmajerju, ki se je slučajno mudil v Laškem. Zastopniki delavstva so mu predočili kritičen položaj, v katerem se delavstvo nahaja. Dela ni, podpore pri Borzi dela in strokovni organizaciji so izčrpane. Občina je svoja sredstva, ki so bila za podpiranje brezposelnih, že davno izčrpala. Tudi g. podiban je izjavil, da ni več sredstev v banovinskem proračunu za te svrbe.
Delavstvo je napravilo na banovino vlogo, v kateri želi, da naj se skliče v Hrastniku anketa merodajnih faktorjev, ki naj razmislijo in najdejo sredstva za preživljanje steklarskega delavstva.
Steklarsko delavstvo ije vedno ustvarjalo dobrine in bogastvo, dolžnost podjetja in države je, da ne pusti delavstva v tej nesreči stradati in propasti. Če pobije toča, ali nastane povodenj, se to smatra kot nesrečo in se prizadetim pomaga, brezposelnost je praivtako nesreča in katastrofa, ki je zlasti delavstvo ni krivo-.
*
•
Sličen položaj je v Rogaški Slatini. Steklarji v Sv. Križu so 7 mesecev bili popolnoma brezposelni. Sedaj ipa se po par dni dela, potem ipa se 14 dni zopet praznuje. Delavstvo trpi pomanjkanje in gladuje. Prav-tako je za 'steklarsko delavstvo v Sv. Križu pri Rog. Slatini treba od strani podjetja in oblasti izvesti prehrano 'delavstva v teh težkih časih.
Maribor — Krčevina.
Kjer ni močne strokovne organizacije.
V	»Delavcu« smo pogosto poročali o razmerah, ilci so vladale svoječasno v opekarni Derwuscihek v Košakih. Številne pravde in pa močna strokovna organizacija so razmere v tem podjetju nekoliko zboljšale. Toda delavstvo je kaj kmalu pozabilo na svojo strokovno organizacijo, kar je očividno tudi opazilo vodstvo podjetja. Pričelo je uvajati zopet prejšnje razmere. Tako je pri zadnjem izplačilu vodstvo tovarne odtegnilo samovoljno delavstvu kar od 20 do 100 Din od tedenskih mezd s pripombo, da bodo delavci te odtegljaje dobili izplačane pozneje, menda enkrat pozimi. Delavci, zaposleni pri pečeh, pa morajo polomiti neko kavcijo, katera se jim istotako odteguje v obrokih. Uslužbenci, ki bi se pa s temi odtegljaji ne strinjali, lahko izstopijo iz službe! Čeravno je takšno početje s strani vodstva nezakonito, so delavci, od katerih je le malo organiziranih, popolnoma brez moči napra.m podjetniku. Upamo, da se bodo delavci, zaposleni v tem podjetju, ikmalu vzdramili ter
s pomočjo strokovne organizacije napravili konec samovoljnemu postopanju vodstva opekarne.
ŽIVILCI.
Nočno delo v pekarnah ukinjeno.
Ali to v Drinski banovini. Z naredbo o odpiranju in zapiranju obratov in trgovin in s tem o delovnem času je Banska uprava Drinske banovine s 1. septembrom 1932 ukinila za celo banovino nočno delo v pekarnah.
Istotako je Banska uprava v Primorski .banovini ukinila nočno delo.
S tem sta ti dve banovinski upravi pokazali, da razumeta važnost socijalnih problemov, med katere spada tudi nočno delo v pekarnah.
Pričakujemo, da bodo temu vzgledu sledile vse banovine.
Pričakujemo pa tudi, da se pekovski pomočniki enkrat trdo in krepko organizirajo, da bodo lahko uveljavili svoje zahteve.
Peki — Maribor.
Za nedeljo, dne 11. septembra 1932, je sklicala podružnica živilcev v okviru Strokovnega tedna, organiziranega od mariborskih strokovnih organizacij, velik shod živilskih delavcev. Shod je bil zelo dobro obiskan ter bil sijajna manifestacija živilcev za svoja socialna prava.
Predvsem se je obravnavalo o nočnem in nedeljskem počitku v pekarnah. Po temeljitem referatu in obširni debati se je eno-dušno sklenilo ponovno predložiti banski upravi resolucijo, v kateri se zahteva odprava nočnega dela in popoln nedeljski počitek v pekovski stroki. Splošno delo v pekarnah naj začne ob 4, uri zjutraj. Pred-delo začne 2 uri poprej. Prepoved naj velja za vse zaposleno osobje, tudi za mojstre in njega rodbinske člane. Za kršitelje se zahteva stroge kazni. Le tedaj bo mogoče, da se prepoved od mojstrove strani točno izvaja.
Glede nedeljskega dela se v sprejeti resoluciji zahteva, da mora delo počivati v soboto od 4. ure popoldne do pondeljka do 4. ure zjutraj. Med tem časom' naj počiva vsako delo v pekarnah. Tedenski odmor v obliki nedeljskega počitka naj velja za celo Dravsko banovino enako, brez izjeme na posamezne kraje.
Živilski delavci, uvide,vši potrebo in nujnost volitev v Delavsko zbornico, so vsi podpisali predložene pole ter se iste odpošljejo na 'pristojna mesta.
Delavski časopis je potreben vsakemu zavednemu delavcu, iz njega črpa pregled delavskega gibanja 'pri nas 'in drugod, ker s teim spoznava potrebo razredne borbe za dobrobit .človeštva. Upoštevajoč eminentno važnost delavskega čtiva, je vodstvo podružnice apeliralo na zbrano članstvo, da se naroči na delavski tisk. Odzvalo se je lepo število novih naročnikov. Apeliramo na člane, da ostanejo stalni in zvesti naročniki in da skušajo pridobiti še nove. Vsak organiziran pekovski pomočnik naj bo naročnik delavskega lista — to naj bo parola živilcev.
Vodstvo podružnice je sklenilo reorganizirati 'delovanje kulturnih odsekov. Po vsestranski razpravi so se storili tozadevni sklepi. Videlo se je, da ume članstvo važnost kulturnega udejstvovanja v okviru svoje 'Organizacije.
Z velikim navdušenjem je članstvo osvojilo sklep, da se mariborska podružnica potom svojih kulturnih odsekov udeleži proslave »živežara« v Zagrebu. Proslava naj pokaže enodušnost 'živilskih delavcev Jugoslavije, ki stremi za tem, da se zedini ves pokret v mogočno enotno organizacijo. Pokazati pa mora predvsem, da ima ves živilski pokret v državi enake zahteve, enaka socialna* vprašanja, da se osvobodi svojega robstva — nočnega dela. Zato i na delo, sodrugi, da bo vaša udeležba pokazala našim tovarišem na jugu dostojno višino našega pokreta v Mariboru.
Z ozirom na razveseljivo uspešno delovanje podružnice, je članstvo izrazilo željo, prirediti interni obiteljski večer ob sodelovanju kulturnih odsekov. Želji se je ugodilo, a članstvo sprejme tozadevna navodila v kratkem.
Sodrugi, to zborovanje je pokazalo, da vlada v živilskem pokretu zdrav proletarski duh, prava razredna zavednost, ideja milijonov celega sveta. Le po tej poti naprej, tovariši, zmaga mora biti vaša. Naj živi Tazredna organizacija živilskih delavcev!	R.
MONOPOLCI.
Neka) o tobačnem delavstvu.
Tobačno delavstvo živi danes .mizerno življenje. Plače so slabe, odtegljaji za vsako reč veliki, pokojninski fond je na papirju in mrtev, zahtevajo vedno večjo storitev, sploh vse delajo s tobačnim delavstvom, česar ne delajo niti s stroji.
Delavstvo je zahtevalo, naj se odpravita tretja in četrta kategorija in da se mora delavstvo razvrstiti v prvo in drugo kategorijo. Osebna draginjska doklada bi se morala zvišati vsaj iza 50%. Najemnine stanovanj so še vedno visoke in delavstvo mora stradati, da lahko obdrži krov nad glavo.
Cerkvene in 'državne praznike je imelo delavstvo preje plačane. Sedaj imajo te praznike plačane samo nekateri iz .prvih dveh kategorij. Začasni sezonski delavci imajo predpisano storitev. Ali te storitve so talko visoke, da jih ni mogoče doseči. Tudi starostno zavarovanje je nerešeno. S 300 Din pokojnine na mesec, kakor je določena sedaj, po 30, 40 letih službe in garanja ter stradanja, je sramotna številka, ki ne
zadostuje niti za stanovanje. Tobačni delavci so pravi »Hlapci Jerneji«. 40 let delajo, a potem; »povežite cule in pojdite . ..!«
Zato, tobačni d!elavci in delavke, pred vojno je bila močna organizacija in zato ste tudi izboljševali svoj položaj. Pojačajte tudi sedaj svojo organizacijo, Vaš »Savez radni-ka i radnica monoipolskih preduzeča« in svoj položaj boste zboljšali. V skupnosti, v slogi, v enotni, močni strokovni organizaciji je Vaša moč.
Pokojninski zakon hočemo.
Centrala Saveza monopolskih radnika in radnica v Beogradu je zopet energično zahtevala, da se uzakoni pokojninski zakon za monopolske delavce in delavke. Generalnemu direktorju državnih monopolov v Beogradu je poslala zahtevo sledeče vsebine:
Delavci in nameščenci monopolskih podjetij, ki so svoje moči žrtvovali podjetju, zahtevajo, da se jih, ko dopolnijo 35. leto svoje službe, ali če so vsled napornega dela že preveč izčrpani .in nesposobni za delo, ne vrže enostavno in brez sredstev na cesto. Za svoje delo tudi ne marajo kakšnih miloščin, ali takšno pokojnino, ki je ipodobna miloščini in s katero se ne da ne živeti ne umreti. Zahtevamo, da je maksimalni znesek za pokojnino delavca in delavke, ki je delala v monopolske.m podjetju 35 let, tako visok, da bo lahko dostojno živela. Sedaj je nekako določen ta znesek na Din 330.—. S tem zneskom ni mogoče živeti, zato ga odklanjamo.
Že večkrat s.mo stavili te svoje zahteve, že večkrat se nam je obljubilo, da se bodo upoštevale naše zahteve, ali do danes se dejansko ni ničesar storilo.
Zato naj monopolska uprava sedaj to zadevo reši in mi zahtevamo:
1. Uprava državnih' .monopolov naj z vsemi močmi dela na to, da se uzakoni pravilnik o pokojninskem zavarovanju delavcev v monopolskih podjetjih, po katerem bi bila članu preskrbljena dostojna pokojnina.
2. Da se projekt pravilnika o pokojninskem zavarovanju dostavi poprej vsem Delavskim zbornicam in Savezu monopolskih delavcev in delavk v pregled.
3. Da se delavstvo ne pošilja več na neplačane .dopuste.
4. Da se ne znižujejo plače in da se nc zahteva, čezmerna storitev.
5. Da se izplačevanje vrši v vseh podjetjih, kakor so delavci in delavke sami predlagali po svojih organizacijah in kar je centrala saveza predložila monopolski upravi.
6. Da se monoipolskim delavcem in delavkam, ki so stalni in začasni (privremeni), ukine 10 odst. odtegnitev, ali pa, da se jim prizna kot državnim nameščence.m-urad-nikom pripadajoči draginijsiki razred.
Maribor.
Strokovna komisija v Mariboru ima svoje uradne ure v prostorih Delavske zbornice, Sodna ulica 9, II., desno, vsak dan razen nedelj in praznikov od 17. do pol 20. ure. V tem času da zastopnik Strokovne komisije vsem zaupnikom in članom svobodnih strokovnih organizacij vsa pojasnila.
Prijave za »Strokovni tečaj«. Vsi sodrugi in sodružice, ki se mislijo udeležiti letošnjega strokovnega tečaja, naj to prijavijo najkasneje do konca tega meseca.
Prijave sprejema Strokovna komisija v Mariboru vsak dan od 17. do pol 20. ure v svojih prostorih Sodna ulica 9, II., desno.
• V strokovni tečaj se bodo sprejemali samo člani svobodnih strokovnih organizacij, člani »Svobode«, »Detoljuba« in drugih delavskih kulturnih društev.
Strokovni tečaj se bo otvoril v prvi polovici oktobra.
Dneve in ure tečaja bodo določili obiskovalci sami na prvem sestanku.
Hrastnik.
Vsem prijateljem in prijateljicam lepe knjige! Svoboda T. naznanja tem potom, da otvarja svojo knjižnico, koje namen je, nuditi vsej čita-joči publiki izposojevanje lepih in koristnih knjig. V to svrho se je »Svoboda« odločila, da čim bolje skrbi za izpopolnitev in oživljenje te delavske knjižnice ter hoče z vsemi najboljšimi leposlovnimi, poljudno znanstvenimi deli domače, kakor tudi tuje oz. svetovne literature nuditi obiskovalcem proti najugodnejši izposojnini najboljše čtivo. Vsemu delavstvu priporočamo, da pridno sega po lepi knjigi in tako najbolje dela za svojo izobrazbo. Knjižnica bo poslovala redno vsako sredo in soboto od 17. do 19. ure (5.—7. ure zvečer). Pristojbina bo znašala po knjigi 0.50—2.— Din. Več je razvidno iz razglasa v čitalnici »Svobode«.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiska mo odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.