Priloga ,,Našemu Listu" št. 60. V Kamniku, 27. oktobra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike »Našega Lista" v kamniškem okraju ^^^h brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kanmiška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) ^ Če se v Švici toliko žrtvuje in riskira za obisk tujih gostov, zakaj bi nam ne bila ta dežela v izgled pa tudi v posnemanje. Tisti denar, ki bi ga korpo-racija za udobnost tujcev nele pri izvirku Bistrice, temveč tudi za primerno in eeneno vožnjo k izvirku, založila, bi jej nesel brez dvoma lepe odstotke. Tako bi se dala prometna sredstva na dvojen način dobro izkoriščati. Meščani oziroma korporacijski upravičenci bi imeli drva lahko prav na dom dostav-Ijena, vozil in prodajal bi se prav dobro stavbinski les in tako bi se lesna trgovina pri nas vsaj za po-lovico lahko pomnožila in bi vsaj ta trgovina; ker druge pri nas itak nimamo, dobre dohodke donašala. Na dmgi strani bi pa privabljali tujce, kateri bi tudi dokaj drobiža pustili v našem mestu. Kamnik ni edino mesto v Avstriji, ki ima tako premoženje, temveč je še dokaj drugih mest in na Ogrskem celo trgov s sličnimi pravicami. Precej enaka posestva ima tudi raesto Ljubno na Zg. Šta-jerskem. Tudi tam je bilo gospodarstvo dokaj staro-veško urejeno, konečno so pa meščani vendar uvi-deli; da morajo staro ureditev predrugačiti in moder-nizirati. Tudi tam našla je taka misel precej odpora, ali preostajalo le ni druzega in res so pred nekaj leti staroveške navade in nazore vrgli na kup in se moderni-zirali. Upeljali so različne moderne naprave in po-množili osobje, ki ima oskrbovati gozdove in že sedaj uvidevajo, da so jim moderne naprave povišale do-hodke in se jim gozdovi mnogo bolje obrestujejo kot preje, navzlic tenm, da imajo sedaj vec izdatkov. Morda bodo konečno tudi Kamnieanje prišli do prepričanja, da je silno napačno štediti na nepravem mestu in uredbi, a če se bo s preureditvijo odlašalo in vedno le odlašalo, bo pozneje še mnogo težje stvar spraviti v pravi tir in čimdalje se odlaša, s temveč-jiini stroški bo to potem zvezano. Mislimo, da smo s tem prvo vprašanje tocno in za vsakogar dovolj jasno obdelali, saj smo svoje trditve podprli z neoporecnimi dokazi, pa tudi najmanj-šega odgovora nismo prejeli niti od ene niti od dmge strani, čeravno smo v začetku naših člankov prosili, naj se nam prijavijo tudi nasprotna mnenja, katera bi itak javno razpravljali. Preidemo radi tega k drugemu vprašanju in to je: personalno vprašanje Bistriške gozde oskrbujočih oseb. Ce se ne motimo, ima uprava Bistriških gozdov "ža oskrbovanje, varstvo gozdov, njih nasajevanje, nadziranje in preganjanje gozdnih tatov, katerih nikjer ne manjka, stalno nameščene tri osebe. Od tehtrehoseb jele edenstrokovnjak, obadruga razuineta o gozdnem gospodarstvu, niti ne rečemo racijonelnem, toliko kakor se razume kozji pastir ua profesuro. Gozdna čuvaja sta po poklicu eden klobučar, drugi pa čevljar in sta menjavala tekom časa svoje nazore v oskrbovanju gozdov tako, kakor menjava korpo-raeijska uprava svoje nadgozdarje. Poleg tega sta že oba čuvaja stara in za taka naporna dela kakor bi jih oskrbovanje Bistriških gozdov zahtevalo, popol-noma onemogla. Pa tudi ko bi bila mlada in čvrsta, sta že radi tega nezmožna, ker nista strokovnjaka. — Pripomniti moramo takoj spočetka, da ai naš na-men škodovati komurkoli, ali pa celo provzročiti, da bi bil eden ali drugi odpuščen, kajti naše prepričanje je, da mora oni, ki upravlja že dolgo vrsto let kako službo in je v izvrševanju iste onemogel in se postaral, ostati v dotieni službi, pac se mu jo pa mora na ta način olajšati, da se mu pritegne mladega in čilega pomocnika, kar tudi že sama pravičnost zahteva, Tudi ne pišemo teli člankov iz kakoršnih koli ose-bnih ali strankarskih namenov, temveč le zaradi pro-speha naše Bistrice in boljšega raeijonelnejšega ujorav-ljanja njenih gozdov, saj se dejstev ne da utajiti, da gospodarstvo nazadujej in je korporacijsko upra-vičenje postalo mnogo ceneje kod nekdaj. Cel kompleks korporaeijskega posestva meri 10 dc 11 tisoč oralov. To velikansko posestvo naj oskrbujejo samo tri osebe; če to ne presega človeških mocij, potem res ne vemo, kaj bi bilo še napornejše. Tudi če bi bile vse tri osebe najboljši strokovnjaki z največjo prakso, je popolnoma izključeno, da bi bilo oskrbovanje tako velikega posestva vestno in da bi bilo gospodarstvo dobro. Škoda se mora go-diti v ocigled preslabega nadziranja — če ne na eni strani, pa sigurno na drugi. (Dalje prih.) Iz Nevelj pri Kamniku. Kakor je že moja navada, da se v svojem prostem času kretam v božji naravi, tako sem se tudi pretečeno nedeljo sprehajal po lepi kamniški okolici. Prišedši iz Uševka, krenil sem cez Nevlje proti Vrhpolju, toda ni mnogo manj-kalo in bil bi skoraj nesrečen na tem svojem poto-vanju. HoteČ priti čez Nevljieo, moral sem kreniti čez niost, kateri premostuje to svetovno reko malo pod starodavno neveljsko cerkvico. Prišedši do mostu sem se nehote hipoma ustavil in začuden zrl na po-drtine, druzega izraza res ne najdem v Mayerjevem leksikonu, nekdanjega mostu. Nisem vedel, naj li riskiram svojega rojstva grešne kosti in naj li ostanem pri svojem prvotnem sklepu priti po tej poti na Vrhpolje, ali pa naj se obrnem in raje grem po varni poti mimo ponosnega BPraschniker-Hofa" zopet nazaj v Kamnik; tako me je osupnilo stanje tega mostiča. Bože mili, v kakšnem stanju se pa tudi nahaja ta revež, kateri bi pravzaprav moral imeti nalogo, slu-žiti ljudein v to, da lažje in brez velikih ovinkov občujejo rned seboj. Tako razdrapanega in j av nem u prometu odprtega mostu še nisem videl vse svoje žive dni. Mostnice so skoraj vse ali strohnele ali prekratke ali jih pa sploh. ni, in če ne greš z balansiranim drogom ravno po sredini mostu, zna se ti pripetiti, da se vzdigne mostnica na eni strani in telebnil bodeš naravnost v lužo pod seboj. Hvala lepa za tako zabavo! Pa je še hujše. Mnogo tramov, ki so nekdaj služili kot mostnice, manjka popolnoma; če bi bil zimski čas, bi prav gotovo mislil, da so se mosta lotili uzmoviči, ki so z dotičnimi tramovi prišli do cenenega kuriva. Tako pa res ne vem, kako naj bi rešil to uganjko. Luknje, ki so nastale ali vsled odstranjenih ali pa morda vsled segnitih in tako samoobsebi odpadlih trarnov, so tako velike, da je skoraj neinogoče priti čez ta niost z živino, katera nima posebne dresure. In naj se primeri, da bi se kdo zaupal ponoči temu raztrganemu mostu, nevede za njegove vrline, ta bi bil gotovo nesrečen. Nek kmetie mi je pravil, da je skozi te luknje padel nek otrok ter da so ga komaj še živega izvlekli iz Nev-ljice, dalje se je baje tudi že zgodilo, da se je udrl en vol in en konj in so imeli velike težave, da so ju rešili. Posebna sreca je gotovo zvezana s tem raostom, sieer bi si bila živina sigurno polomila vsaj noge, če že dmzega nič. Žal, da mi ni znano, kdo je primoran oskrbovati in popravljati ta most; pra-vili so mi, da je v to vezana neka daljna občina in da ta občina noče k popravljanju ničesar prispevati. Ali res ni tiste rnoči in oblasti, ki bi prisilila doticne in jih spornnila njih dolžnosti, saj je vendar skrajna nevarnost za vsakega pasanta. Naše okrajno glavar-stvo opozarjamo tem potom, da poskrbi, da se ta most nemudoma zapre javnemu prometu in ob enem tudi potrebno ukrene, da se popravi ali pa popolnoma odstrani. Napis na tukajšnjem glavn. davčnem uradu je po zaslugi gotovega gospoda na ljubljanskem fi-nančnem ravnateljstvu na prvem mestu nemški, potem šele slovenski, navzlic temu, da je bil prejšnji napis na prvem mestu slovenski. Naše županstvo se je pritožilo uradnim potom na pristojno mesto vsled takega prezirljivega zapostavljanja našega jezika in koneeno je vendar sprejelo pretečeno sredo odlok finančnega ravnateljstva v Ljubljani, da se bo pri- tožbi ugodilo in se bo napis popravil, tako da bo slovensko besedilo na prvem mestu. Edino tako je tudi prav! Kaj pa napisi pri drugih uradih? Poročila sta se v nedeljo dne 21. t. m. v nad-župni cerkvi v Kamniku gospodična Mici Cevc in gosp. Janko Žagar. Naše čestitanje. — Oba poročenca sta širšemu občinstvu Kamnika in okolice znana, ker sta sodelovala pri vseh narodnih prireditvah, posebno pa pri dramatičnih predstavah v naši Čitalnici. Pev-sko društvo Lira jima je priredilo v soboto podok-nico, ki je privabila mnogo občinstva. l^aznanilo. Prvo slovensko pevsko dmštvo ,,Lira" v Kamniku naznanja s tem, da bode po Vseh svetih pričelo s poucevanjem v teoriji. — Radi tega se vabijo vsi oni, ki žele vstopiti v ta poduk, da se v nedeljo dne 28. t. m. ob 1. uri popoldne zglase v pevski sobi v prostorih ,,Narodne Čitalnice". Ka Vseh svetnikov dan bo naše pevsko dru-štvo ,,Lira" pelo ob 3. uri popoldne v eerkvi na Žalah v spomin mrtvim društvenikom tri žalostinke in sicer: Ivan Bezegovo: Nad zvezdami, H. V. Vo-gričevo: V spomin mrtvim in C. Mendelsohn - Bar-tholdjjevo skladbo : Beati mortui. Dramatično predstavo priredidruštvo ..Kamnik' v kamniškem Domu v nedeljo, dne 28. oktobra 1906. Igrali bodo žaloigro v petih dejanjih: Mlinar in nje-gova hči. Med dejanji sviranje na gosli in klavir. Zacetek ob pol 6. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1. do 3. vrste K 1' —; 4. do 8. vrste 80 vinarjev; ostali sedeži po 60 vinarjev. Štojišče 40 vinarjev. Bomačijo nazaj kupil. Dne 18. oktobra je bilo na javni dražbi prodano posestvo Alberta Cerarja p. d. pri Krištofu v Kamniku. Kupil je Janez Golob. posestnik v Podgorju za 26.000 kron. Ker je pa bilo že takrat posestvo za to ceno prodano pod pogojem, ako se v 14. dneh nihče ne oglasi z višjirn ponud-kom, ponudil je med tem Anton Cerar 32.750 K ter tako kupil dornovje svojih starišev nazaj. Vsled neznosnega večnega beračenja in to še od strani takih beračev, ki bi bili popolnoma zmožni delati, je naše okrajno glavarstvo na toza-devno poročilo odredilo, da se prepove v tukajšnji občini vsem lajnarjem godbeno dovoljenje. Bilo je res to jako umestno, bilo bi pa tudi umestno omejiti be-račenje le na take osebe, ki so res potrebne. Razglas. St. 15514. Ker se je glasom naznanila c. kr. deželnega šolskega sveta zapazilo, da nekatera županstva izpo-slujejo poselske bukvice otrokom v starosti 12 do 14 let kateri so še obvezani v ponavljalno šolo hoditi, kar ima posledek, da taki otroei skušajo se obiska potfavljalne šole sami odtegniti ali pa, da jim slu-žbodajalci obisk zabranjujejo, zaukazala je c. kr. de-želna vlada z ukazom z dne 24. avgusta 1.1. št. 17686, da se je ravnati povodom izposlovanj po naslednjih načelih: 1.) Otrokom, kateri so dolžni vsakdanjo šolo obiskovati, ni dovoljeno poselskih bukvie izdati. 2.) Drugim otrokom, ki so še šolo obvezani, izdati je dovoljeno poselske bukvice samo potem, če se doprinese izrečno potrdilo vodstva tiste šole, v katere šolskega okolišča je dotični otrok nazadnje bival, da je otrok svoji dolžnosti za obi-skovanje vsakdanje šole zadostil. 3.) V poselski bukvici je natanko navesti, do katerega časa je otrok še dolžan šolo obiskovati. 5.) Stranke, katere vzamejo v službo otroka, kateri ima poselske bukvice, je pa še dolžan ponav-ljalno šolo obiskovati, imajo to nemudoma naznaniti vodstvu šole, v kateri okolščini dotični otrok biva, v svrho da se sprejme v zapisnik v šolo obvezanih otrok. Proti službodajalcem, kateri bi se po tem ne rav-nali, ozir. kateri bi otrokom vsaki ali redni obisk šole zabranili, postopalo bi se po dolocilih § 22 ozir. 24 in 25 zakona z dne 29. aprila 1873 dež. zak. št. 21. To se daje vsern z naročiloni v vednost, da se Ima strogo po navedenih navodilih ravnati. C. kr. okrajuo glavarstvo. Kamnik, dne 3. oktobra 1906. Žganje. Urno naroči svoji postrežkinji, naj prinese ste-klenico najboljše starine. In dekle je prineslo dolgo stekleiiico, okrašeno s papirnatim listom vinske trte. »Poskusite tega, no, mati, ta je izboren," sili Griinwalder starko. In dobra žena je jela piti prav počasi v malih požirkih. Izpraznivši kozarec do zadnje kaplje reče: ,,No, ta je pa res izvrsten." Še ni skoneala, ji Griiinvalder že vdrugič nalije kozaree. Hotela je zabraniti, a bilo je že prepozno, in srkala ga je počasi kakor prvega. Tedaj pa ji je hotel natočiti še tretjega, a ona se je temu upirala. ,,To je pravo mleko. Glejte, jaz jih spijem deset brez težave. To tede kakor sladkor. Nieesar ne dutim, ne v želodcu ne v glavi. Mislil bi, da se izhlapeva na jeziku. Za zdravje nič boljšega," jej prigovarja. In ker bi še enega rada pila, mu dovoli, iz-prazni pa kozarec le do polovice. Tedaj pa kriči Griinwalder kakor v velikodušju. «Glejte, ker vam ugaja, ga vam pripeljem cel sodček, samo da vam pokažem, da sva si midva še vedno prijatelja." Dobra žena ni rekla, da ne, in odpeljala se je domov nekoliko opita. Prihodnjega dne res pripelje sodček, zvezan z železnim obročem na dvorišče matere Dolinariee. Potem ji da vsebino pokusiti, da ji dokaže, da je res. ,,Veste, mati Dolinarica, če vam poteče, potem imamo še druzega; nič se ne sramujte, jaz res ne gledam na to. Cim preje je po njem, tem preje bom zadovoljen. Nekaj tednov zatem pride zopet. Starka je se-dela pred vrati ter si rezala kruh v juho. Približa se ji in ji vošči dober dan. Govori ji pod nos, samo da oduha njeno sapo. On zacuti alko-hol. Tedaj se mu zjasni lice: ,,A1' bi mi dali malo žganjice?" In pila sta dva ali tri kozarčke. A kmalu se je po vseni kraju raznesla govo-riea, da mati Dolinarica skrivaj pijančuje. Zdaj so jo pobrali v kuhinji, zdaj na dvorišcu, zdaj zopet na eesti in jo morali nesti domov brezzavestno kakor mrliča. Od tega casa jo Griinwalder ni obiskaval ve5, a kadar se je o kmetici govorilo, je žalosten mrmral: ,,Ali ni nesreča, v njeni starosti se tako razvajati. Glejte, če je clovek star, ni pomoci. To se bo še enkrat žalostno koncalo." In res se je slabo. Po zimi blizu božica je mati Dolinarica obležala pijana v snegu in zmrznila. Griinwalder pa si je vesel skrivaj mel roki, saj je podedoval obširno in bogato posestvo, a javno je vedno zatrjeval: ,,Taka bedastoča, ce bi se ne bila tako udala pijaneevanju, bi bila lahko najmanj še deset let živela." v JVSekinah pri Kamniku iitia ^a^radaj (Dr>va niso pBavljena). Kupci naj se oglase pri oskrbništvu v Mekinjah pri Kamniku. Kupujem za tvrdko Iv. Knez fižol,ovcs, različna žita v vsaki množini in plačujem po r\aj-višiih cenah. Jos. Jezernik Stob pri Domžalah. Stanje hran. vlog: nad 1,450.000 K Rezervni zaklad: nad sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleL la$tnega rezervneLa zaklada mestna občina kamniška z v$em sVojim prcmoženjem in v$o davčno močjo. Oa je i?arn©st wl©§§ §i©p®iB?ag §wed@GH ziasfi to, &a ^lagajo v fo h$*mmMm®o ftidi sosliiša d@siaia inaS©i©tnili otrcik iai taro^ancev. Hranilnica sprejema tudi lirauilne kiijižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrestovaiije prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilnice račun št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ----------- in na arnortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vreduostne papirje. (f aSs ¦ ©egla) iz raznih velikih tovarn pri 7ran feenikn v Somžalah. Postrežba tocna. Cene nizke. Trgovina s špecerij-skim blagom Kamnik, §\m\ trg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano ŠUIliCd, čajno tnaslo (Teebutter), delikatese sploh in vse urste mitralne ^ode. priporoča ® ^f |«« $&g y jiiiiiiiii<9Ud Tsa naročila se tocno izvršiijejo. Tonarna kisa Marija m v Ulu. Priznano izboreu kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tiek tiskarne A. Slatnar v Kamniku.