Leto XII., it. 7.
V organizaciji Je mol,
Ikor moli — toliko pravica.
AM2TER9
Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/II.
GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE.
Izhaja 1. in 15. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2—, mesečno Din 4'—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1*10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStnine proste.
Proti kriviinim davkom!
Novi parlament je stopil komaj skupaj, a že je zadan delavstvu težek udarec. V zakonu o proračunskih dvanajstinah je dobil finančni minister pooblastilo, da sme upeljati nov davek, ki se bo pobiral od sveh ročnih delavcev.
Ta davek naj bi znašal 2 odstotka od vseh plač. K temu pride še izredna doklada in invalidni davek, kar bo povišalo davčno izmero nad 3 odstotke, v nekaterih slučajih pa po 4 odstotke.
Novi direktni davek bo višji, kakor prispevki za bolniško blagajno!
Naše strokovne organizacije so se dvignile, kakor en mož proti tej novi krivici. Strokovna komisija je proti novemu davku prva protestirala, njenemu protestu pa se je pridružilo vse, kar je med delavstvom zavednega.
Ročni delavec do plačeval po tej naredbi na glavo skoro toliko direktnega davka, kakor posedujoči sloji. Pri tem pa nosi baš on glavno težo indirektnih davkov, ki so desetkrat tako veliki, kakor direktni.
Kako je mogoče proti delavstvu tako krivično
postopati?
Ali zato, ker njegove organizacije niso pravočasno intervenirale, svarile in dokazovale krivice? Ne zato? Strokovna komisija je opozorila že avgusta lanskega leta v dobro podprti vlogi, ki jo spodaj ponatiskujemo, na krivično davčno obremenitev delavstva. Parlament in finančna uprava pa se za te proteste in za te utemeljitve ne brigata. Kakor v zasmeh se je naložila na rai*e omagujočega delavstva še nove butara!
Zakaj se parlament in vlada ne brigata za proteste delavskih organizacij?
Zato, ker se delavski volilec ne zaveda, da nastopa pri vsakih volitvah tisti čas, ko je treba politične stranke vprašati: Kako ste vpoštevali pred-?tavke delavskih organizacij in kako ste skrbeli za naše interese? Delavstvo takih vprašanj dosedaj ni stavilo. Zato se po veliki večini od njega izvoljeni poslanci iz njega danes norčujejo. Nihče se pri tej davčni obremenitvi ni za delavstvo dovolj energično potegnil. Res, da jih je bilo celo med vladnimi poslanci nekaj, ki se jim je oglašala vest, — ko so glasovali za to krivico. Vkljub temu pa so za njo glasovali.
Res je opozicija proti vsem novim davkom protestirala. Ali pa je bil tak protest zadosten, ko je bilo treba posebej povdariti, da so naložili ročnemu delavcu desetkrat tako težko butaro na ramo, kakor drugim stanovom.
Mi obtožujemo vlado, vso narodno skupščino in vse v njej zastopane stranke za to krivico. Naša obtožba bo postala silna obsodba, pred katere težo bodo vztrepetali vsi tisti, ki nosijo odgovornost, ako jo boste raznesli s tisoč glasovi v sleherno delavnico.
Naložili so butaro in mislili'- gorje premaganim! A vsi so se varali, ker niso vedeli, da se pod udarci jeklo zaiskri. Vaši udarci so poroštvo vstajenja!
Mi obračunavamo z žalostno preteklostjo. Mi se zbiramo zopet v enotnih strokovnih organizacijah! Mi vstvarjamo preko zastrupljenja, ki so ga zapustili v dušah razkoli nove vezi prijateljstva m sodružne solidarnosti. Zato bomo zmagali in hijene, ki prihajajo prihuljeno med nas po plen, a so vkljub temu zveri, bodo odpodene.
Nič vam ne bo pomagalo, če se trudite sejati nezaupanje med nas. Mi vemo, zakaj to delate.
Rudarjem Slovenije!
Načelstvo »Zveze rudarjev Jugoslavije« (prej Unija slov. rudarjev) je na svoji redni seji z dne 24. marca t. 1. sklenilo izdati, z ozirom na predstoječo proslavo 1. maja rudarskemu delavstvu v Sloveniji sledeči
PROGLAS.
Bliža se dan, katerega si je proletarijat celega sveta postavil kot simbol za izražanje svojih misli v smeri razredne borbe, za osvobojenje milijonov tlačenih proletarcev zemlje, izpod suženjskih okov kapitala: praznik ustajočih sil — 1. Maj.
Mi rudarji v Sloveniji, ki smo del teh zatiranih proletarcev, se moramo zavedati, da je 1. Maj praznik dela in tudi za nas najveličastnejši dan v letu, na katerem se zbiramo pod okriljem naših ru-dečih praporov, ki predstavljajo našo idejo. Da na ta dan pregledamo vrste onih, katerim je kruta u-soda trpljenja že odprla oči in so spregledali, da je sedanji ustroj človeške družbe krivičen in da je mogoča ustvaritev pravičnejše človeške družbe le na podlagi socialne ureditve te družbe, v smislu gesel: Bratstva, svobode in enakosti.
Osobito letos, ko se socialna reakcija meščanskega razreda čimdalje bolj zajeda v naše proletarsko telo, je potreba, da se rudarsko delavstvo Slovenije do zadnjega udeleži letošnje 1. majske proslave. Da pri tej manifestaciji pove vladajočemu razredu, da je dovolj izkoriščanja nad delovnim ljudstvom in da hoče to delavstvo, ki z delom svojih rok ustvarja vso bogatstvo v tej državi, imeti ena ke pravice in človeku dostojno življenje. Naj pri letošnji proslavi 1. Maja meščanski razred izve, da se je bridko zmotil, če misli, da se mu je potom intrig posrečilo zanesti razdor v vrste razrednega proletarijata in tako razbiti njegovo odporno silo, ter tako postati neomejen gospodar nad stotisoči ustvarjajočih. Res je, da se mu je to deloma posrečilo, da je zašel naš proletarijat na različna pota in se pri tem zapletel v medsebojni bratomorni boj, iz katerega je imel edino vladajoči razred korist in dopadenje. Ampak težko prizadeti in preizkušeni delavski razred je uvidel, da ni v razcepljenosti in medsebojnem prepiranju rešitve, temveč, da je v njegovi solidarnosti in medsebojni vzajemnosti njegova rešitev.
Ta zavest, ki danes prešinja na milijone delavstva, je tudi pri nas v Sloveniji prodrla med rudarski proletarijat in rekli smo: dovolj je bratomornega boja, dovolj trpljenja. Temelj temu dejstvu je bil storjen v Celju dne 22. marca t. 1. na kongresu »Unije siov. rudarjev«, kjer je prišlo do popolnega uje-dinjenja z bivšo »Zvezo rudarskih delavcev Jugoslavije« v eno močno strokovno organizacijo — »Zveza rudarjev Jugoslavije«. Ta korak, ki ga mora pozdraviti vsak zaveden proletarec, pa mora priti do popolnega izraza na dan 1. Maja. Na ta dan bomo skupno, kot spravljeni brati-proletarci manifestirali za naše najosnovnejše pravice, kakor:	za
uvedbo 8-urnega delovnika v vsej industriji, za zaščito mladoletnih delavcev, za odpravo nočnega dela za ženske in mladoletne delavce, za uvedbo delavskih plač v zlati valuti, za izvedbo starostnega, nezgodnega in bolniškega zavarovanja po principu demokracije, ki bo odgovarjalo interesom delavstva, ne pa podjetnikov. Nadalje za koalicijsko pravico, odpravo II. rudarske skupine, izvolitev obratnih zaupnikov v smislu zakona o zaščiti delavcev, priklo-oitev rudarskega delavstva k »Delavski zbornici« itd.
To morajo biti naše zahteve na letošnjem 1. Maju. Za temi zahtevami pa mora stati vso rudarsko delavstvo v Sloveniji kot en mož in povedati iste tako glasno, da jih bodo morali slišati in upoštevati tudi tisti, kateri jih danes nočejo. Zatoraj sodrugi rudarji! Vsi na branik za naše pravice, vsi v strokovno organizacijo »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Vsi na plan na praznik dela; naj stoje ta dan vsa kolesa, da bo videl vladajoči razred moč dela.
Naj živi enotna strokovna organizacija »Zveza rudarjev Jugoslavije«!
Naj živi razredna zavednost proletarijata!
Naj živi borba vseh zatiranih cele zemlje!
Naj živi 1. Maj!
Proti izropavanju konsumen-tov po Sladkornem kartelu.
Centralno tajništvo delavskih zbornic je poslalo finančnemu ministru tale dopis:
Gospodu ministru financ
v Beogradu.
Sladkorni kartel se ni hotel pogoditi pravočasno s proizvajalci sladkorne repe glede cen in predujmov za tekoče leto. Oni se očividno nočejo zavezati, da bi prevzeli vso letno produkcijo ali pa hočejo doseči, da bo produkcija tako mala, da se bodo krili samo režijski stroški tovarn. Tovarne hočejo napraviti ogromen dobiček, ki ga cenijo strokovnjaki na pol milijona dinarjev na ta način, da hočejo prodati presežke letošnje produkcije, ki naj bi se bili prodali po 7 Din v inozemstvo po 16 Din v naši državi. Tako bomo trošili to leto po nezaslišano visoki ceni sladkor, ki je bil lani produciran. Več deset tisoč kmečkih gospodarstev, ki so proizvajala sladkorno, repo, je letos ne bo proizvajalo. Več kot desettisoč v sladkorni industriji zaposlenih delavcev bo ostalo zato brez posla. Osem karteliranih sladkornih tovarn pa bo oropalo široke mase konsumentov pod zaščito države za pol milijona dinarjev.
Inozemstvo kupuje naš sladkor trikrat ceneje, kakor ga moramo kupovati mi. Pri vsakem kilogramu sladkorja plačujemo državi po 5 Din trošarine, karteliranim tovarnam pa okroglo 6 Din za proizvajalne stroške, razen tega pa še 4 40 Din posebnega dobička. (Toliko znaša zaščitna carina, ki
zabranjuje uvoz tujega sladkorja v našo državo. Fabrikanti dvigajo za ta znesek tudi ceno domačemu sladkorju.)
Pri kilogramu sladkorja, ki ga izvozijo, zaslužijo naše tovarne po 1—2 Din, pri kilogramu sladkorja, ki se doma proda, pa po 5—7 Din. Konsu-menti pa plačujejo tej industriji radi »zaščite« industrije ogromen davek v iznosu 44 Din od kg, če prav tej industriji kot stari, tehnično dovršeni, zaščita ni potrebna.
Ta ogromen davek se prevaljuje na kotisumen-te s samo eno vsaj navidez utemeljeno svrho: da tovarne razvijajo svojo proizvodnjo, da se s pomočjo posebnih dobičkov, ki jim jih omogoča država, tehnično izpopolnjujejo in razširjajo, da zaposlijo čim večje število poljedelskih in industrijskih delavcev. Zato bi se morale gledat! na to. da se ne potroš; ves pridelani sladkor doma, temveč, da se v resnici izvozi.
A za sladkorne tovarne je mnogo lažje ne razvijati produkc;je. ostajati pri starih strojih, eno leto delati, drugo pa počivati, ne izvažati ničesar, omejevati se samo na domači trg — in pri tetn ogromno zaslužiti, ker so zaščitene pred tujo konkurenco z ogromno carino.
Tu se kažejo v polni meri posledice zaščitne carine za staro in utrjeno industrijo: ona to industrijo tehnično ovira in omejuje njeno obratovanje.
Monopoliziranje trga v rokah privatnih inte-sentov, izključevanje konkurenčnega boja, ki bi gonila kapitalista, da bi razširjal in izpopolnjeval obratovanje, vodi do gospodarskega mrtvila, zastoja in nazadovanja.
Kongres delavskih zbornic se je izrekel v načelu za ukinjenje takih zaščitnih carin. Upravičenost te zahteve je danes popolnoma jasna. Ako industrialci omejujejo proizvodnjo, ako bodo pridelovala kmečka gospodarstva mesto sladkorne repe zopet koruzo, ako bode ostalo desettisoče delavcev brez posla — čemu plačujemo potem sladkornimi fabrikantom pri vsakem kg sladkorja po 440 Din posebnega profita?
Ko obračam v imenu delavskih zbornic, kot predstavnik delavskega razreda v tej državi Vašo pozornost, mi je čast zaprositi, da izvolite predložiti ukinjenje dosedanje carine na uvoz sladkorja. S tem se bo sladkor zelo pocenil in narodno gospodarstvo bo prihranilo znatno vsoto, ki bo znašala okrog eno milijardo dinarjev, katero bo mogoče porabiti za ojačanje ostalih gospodarskih panog. Ge že Vi ne morete prisiliti tovarn, da delajo, pa lahko vsaj ukinete popolnoma neopravičeno obdavčenje na njihov račun.
Za centralno tajništvo delavskih zbornic: Dr. Živko Topalovič.
Ta predstavka je zelo podučila. Iz nje se da raz-videti kako vstvarjajo napačni carinski tarifi na eni strani brezposelnost, na drugi strani pa nesram no izropanje prebivalstva v korist par oseb.
Pri tem niso samo delavci prizadeti. Ne oglasi pa se proti temu nihče.
Ali se bodo zganili tisti možje in tiste stranke, ki imajo svoje poslance v parlamentu in vlada sama in napravila konec temu oderuštvu?
Protest Strokovne komisije radi novih davkov.
Strokovna komisija je poslala finančnemu ministru sledeči protest proti krivični davčni obremenitvi ročnega delavstva.
Gospodu finančnemu ministru
v Beogradu.
Gospod minister!
V zakonu o proračunskih dvanajstinah je bil sprejet nov davek, na podlagi katerega imaja plačevati vsi ročni delavci, ne glede na vrsto dela, ki ga opravljajo in ki prejemajo mezde od privatnih oseb ali podjetij za leto 1925 kot državni davek mesto ostalih državnih in posebnih doklad, izvzemši invalidski davek in izredno doklado, dva odstotka svojega lastnega zaslužka.
Če bi se predpisal in iztirjal ta davek v smislu budžetnega pooblastila, mora znašati za področje ljubljanske in mariborske oblasti njegov efekt (ako računamo, da znaša skupni letni iznos za delavstvo v rudnikih, industriji in obrti izplačanih mezd 650 milijonov Din) letno 13 milijonov dinarjev.
Ta davek bo naložen na rame okrog 90.000 pridobitno zaposlenih oseb. Na istem področju je bilo vplačanih 1. 1924 na neposrednih davkih in do-
kladah 64.2 milijonov dinarjev na rednih neposrednih davkih (zemljarini, osebni dohodnini in pridob-ninskem davku) in 47.5 milijonov na izrednih dokladah.
Če vpoštevamo, da je zaposlenih na zgoraj omenjenem področju v industriji in obrti 90.000 ročnih delavcev, v samostojnih poklicih in drugih obratnih panogah pa nad 540.000 oseb, ki posedujejo ves zemljiški, obratni in denarni kapital, potem je jasno, da je obdavčenje ročnega delavstva krivično in nesorazmerno veliko.
Vpoštevati pa je še treba, da se morajo zahtevati davki le od dohodkov, ki presegajo eksistenčni minimum.
Ako navedemo, da je znašala decembra 1924 povprečna tedenska mezda 144 Din, je jasno, da ogromna večina delavskih plač ne dosega niti eksistenčnega minimuma.
K temu prihajajo še polodstotne takse, ki se pobirajo od delavskih plač in o kojih ukinjenju ni v zakonu o dvanajstinah nobene jasne odredbe.
Ni treba še posebej povdarjati, da leži nesorazmerno velika teža obremenitev po neposrednih davkih baš na delavstvu, ki je prisiljeno kupovati vse svoje potrebščine na trgu.
Ta dejstva so tako nezaslišana, da smatra delavstvo za nemogoče, da bi se mogla ta davčna politika, proti kateri vlagamo v imenu delavskih strokovnih organizacij Glavnega Radničkega Saveza Ju-' goslavije na našem oodročju najostrejši protest, le en sam dan res izvajati.
Enako krivična, kakor na rame ročnega delavstva naložena skupna vsota davčnih obremenitev je razdelitev teh davkov na posamezne davčne obve-zance.
Med tem ko bi moralo veljati načelo, da se eksistenčni minimumi ne obdavčujejo, presegajoči eksistenčni minimumi pa obdavčujejo po pravični pro-gresiji, se nalaga novo davčno breme enakomerno na vse.
Mesto pravične' izpremembe vsled valutnih sprememb zastarane tabele o osebni dohodnini, ki jo je delavstvo upravičeno zahtevalo, je dobilo davčno obremenitev, ki je po svoji krivičnosti brez primere v davčni tehniki.
Ljubljana, 1. aprila 1925.
Strokovna komisija za Slovenijo (pokr. odbor GDSJ) v Ljubljani
Jože Golmajer 1. r. tajnik. Ivan Ropret 1. r. preds.
Pomnile!
(Mesto vseh polemik.)
Strokovno edinstvo je velik cilj, za katerega morajo delati naše najboljše moči.
Mi ne delamo za strokovno edinstvo zato, da bi ustvarjali skupen okvir, v katerem bi se med seboj varali in prepirali, ampak zato, da združimo razbite sile proletarijata in da jih povedemo v skupen boj proti sovražniku, ki triumfira.
Mi rabimo vseh sil za borbo proti krivici in apeliramo na vse: Pomagajte! Sodelujte!
Ne verujte razkrajalcem, ki govore o zmagovalcih in premaganih, vzbujajo nezaupanje, odpirajo stare rane in hujskajo brata zoper brata!
Vaši sovražniki so in so se s temi poskusi najbolj izdali!
L. D’ Argona, tajnik italijanske strokovne zveze:
Fašizem v Italiji.
Njega postanek in razvoj.
Matteottijeva afera je poučila konečno svetovno javnost o razmerah, pod katerimi trpi samo proletarsko gibanje in pretežna večina italijanskega prebivalstva. Izven Italije se je gotovo marsikdo začudeno vpraševal, kako je bilo mogoče, da se je italijanski narod, predvsem pa italijanski delavski razred, uklonil fašističnemu terorju. Radi tega je potrebno, da opišemo, četudi v kratkih obrisih, kako je mogel fašizem usiliti svojo diktaturo italijanskemu narodu.
Ko je izbruhnila vojna, se je pokazalo, da je bila večina italijanskega naroda proti vsakemu vmešavanju Italije v vojno. Socialistična stranka, ki se je z veliko večino priključila manifestu, ki ga je podpisal Mussolini, takratni redakcijski šef strankinega glasila »Avanti«, se je v vseh svojih proglasih ponovno izrazila proti vsaki udeležbi Italije na vojni. Samo majhna skupina, ki je bila bodisi iz idealogič-nih, razlogov ali pa lastnih interesov za vojno, je inscenirala hrupne manifestacije, da kljub nasprotnemu javnemu mnenju propagira za vojno.
Nacionalisti, ki so predstavljali nepomembno kliko, so se izjavili, da je v interesu Italije, če se bori na strani svojih zaveznikov Avstrije in Nemčije proti Franciji.
Akcija in propaganda demokratičnih strank je preprečila orientacijo italijanske politike v tej smeri in ker sta socialistična stranka in proletariat zastopala tezo nevtralitete, so s tem jačile, četudi indirektno, demokratične stranke. In Italija bi tudi svojo nevtraiiteto proklamirala, ako ne bi demokratske stranke, prostozidarji in gotovi elementi revolucionarnega sindikalizma kasneje zagovarjali teze, da vstopi Italija v vojno na strani Francije in Belgije.
Kaj je na vsem tem resnica? Resnica je, da smo danes še vsi premagani in da vstvarjamo v teh dneh novo bodočnost, ko bomo vsi zmagovalci?
Kdor postan^ član naših organizacij, kdor bo z vsem svojim delom pokazal, da razume potrebo časa in zna ceniti velik cilj, za katerim gremo, temu bodo povrnile naše organizacije zvestobo za zvestobo.
Delajmo, ker bo dajalo v bodoče le nesebično, požrtvovalno delo pravico na vpliv!
Vajeniška razstava v Ljubljani
Otvoritev vajeniške razstave je določena za 26. t. m. ob pol 11. uri. Zveza obrtnih zadrug je podvzela vse, da bo razstava v vsakem oziru najlepše uspela. Že dosedaj vposlana vajeniška dela kažejo, da sme naše obrtništvo s ponosom pričakovati otvoritve razstave, ki bo nudila dokaj zadovoljivo sliko, pa tudi moralnih zmožnosti našega obrtnega naraščaja. Na razstavi bodo zastopane vse stroke, sodelovalo bo vajeništvo cele Slovenije, zato vlada za razstavo splošno zanimanje. Da omogoči čim širši obisk te prireditve, ki bo prva te vrste v naši državi, je ministrstvo saobračaja dovolilo 50-odstotni popust za posetnike na vseh osebnih in na drugih brzih vlakih. Do popusta upravičuje legitimacija, ki jo bodo prodajale po 15 Din vse obrtne zadruge.
Dan otvoritve razstave bo vajeniški dan, katerega se udeležijo vajenci pod vodstvom učiteljev obrtno-nadaljevalnih šol. Tudi za vajeniški dan je vse dobro organizirano. Doslej je oficijelno prijavljenih že nad 2200 izvenljubljanskih vajencev.
O razstavi in o udeležbi na razstavi bomo še poročali.
Nekaj, kar je treba, da bo delavstvo poznalo!
Kapitalistična buržuazija v Jugoslaviji ima za razne svoje cirkuse po vseh železnicah polovično vožnjo. Tako n. pr. imajo polovično vožnjo orjunaši, sokoli in tudi čuki. Prvi in drugi se vozijo zato okrog, da- delajo za PP-režim reklamo, tretji pa, ker so steber klerikalne reakcije. Samo za brezposelne delavce nima ta buržuazija polovične vožnje, kadar iščejo dela, ali če nastopijo delo v kakem drugem kraju. Evo dokument, ki ga objavljamo v celoti: Direkcija' državnih železnic Ljubljana. Ljubljana, dne 12. marca 1925. Predmet: Objava za polovične vožnje od Krajevne Borze dela Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije v Celju.
Borza dela Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije v Celju.
Dognali smo, da ste izdali objave za vožnje po polovični ceni za posamezne osebe, ki iščejo dela. Ker kot zasebna institucija nista upravičeni izdajati takih objav niti po členu 101. pravilnika o brezplačni vožnji in povlaščeni vožnji niti ne po potniški tarifi, del II, zvezek 1 od 15. septembra 1923, smo naročili, da naše službene edinice ne smejo pripo-znati od Radničkega Saveza izdanih objav. Direktor Dr. Borko 1. r.
(Opomba poroč.) Tako! Iz gorenjega dokumenta bo vendar le vsakemu jasno, da socialne zaščite v Jugoslaviji za delavstvo ni. Niti polovične vožnje ne privoščijo več delavcu, ki išče dela. Brezposelni delavec naj plača polno vožnjo, kadar potuje iskat
Te skupine so razvile intenzivno propagando za vstop v vojno na strani antante. To propagando pa je olajšala še okolnost, da Avstrija in Nemčija nista pokazali prav nobenega razumevanja za položaj Italije.
V tem času pa so se začele nasilnosti, pod katerimi niso trpeli samo državljani onih držav, ki so bile proglašene za sovražne, temveč ž njimi tudi možje, kakor Giolitti, ki se je vsaj takrat izrekel proti sodelovanju Italije v svetovni vojni.
Ta duh nasilstva je kasneje privedel do fašizma.
Italija spada brezdvomno k državam, ki so z ozirom na njeno gospodarstvo in blagostanje po vojni največ trpele. Položaj Italije in njeni interesi so taki, da bi jo bilo skoro težko trajno odvrniti od tega, da se ne bi vmešala v vojno. Izbrati za to u-godni trenotek, to je bila sporna točka med takratno vlado in Giolittijem in le v temu so se takrat mnenja križala. Oni elementi, ki so zahtevali takojšnji vstop v vojno, so smatrali, da bo vstop Italije v vojno pospešil konec vojne in da se bo treba Italiji vojskovati le štiri do šest mesecev in za to žrtvovati le nekaj milijard. Ampak vojna je trajala delj, kakor so to dopuščala sredstva Italije — ne z ozirom na človeški materijal in borbeno razpoloženje, temveč z ozirom na njeno gospodarstvo.
Italija je strašno revna na surovinah, kakor tudi na življenskih potrebščinah. Med vojno je bila preskrba z življenskimi potrebščinami jako slaba in prebivalstvo je veliko trpelo na pomanjkanju moke, sladkorja, mesa, masti itd.
To stanje je povzročilo nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo pa so netili obogateli vojni dobičkarji s svojim razkošnim in potratnim življenjem. Vsled italijanskega temperamenta se je bilo bati nevarnih izbruhov in le vsled tega je takratna vlada in buržo-azija obljubljala zlate gradove delavstvu, ki so v pretežni večini tvorili armado in ki so najbolj trpeli na pomanjkanju.
dela, a orjunaši, čuki in druga taka uniformirana sodrga se pa vozi za polovično vožnjo okoli, da dela špalir, eni za »državotvorne«, drugi za »prevratne elemente«. Vsak drug komentar bi bil odveč.
Gibanje draginje.
V naslednjem podajamo draginjski račun za mesec april 1925. Eksistenčni minimum za april 1925 za petčlansko rodbino (mož, žena in 3 otroci, stari 12 let, 7 let in pol leta);
Mesečna potreba		Za enoto	Skupaj
	kg l	Din	Din
Moka štev. 0	15	7-75	116-25
Moka za kuho	10	725	7250
Krušna moka	10	6-75	67-50
Koruza	20	280	28-—
Krompir	70	2 —	140-—
Fižol	3	4-50	13-50
Meso I. vrste	11	20-—	320 —
Meso 11. vrste	10	19 —	190-—
Mast	3	30-	90 —
Sol	1	4-25	4-25
Olje	17.	25-—	37-50
Riž I. vrste	27a	14 —	35-—
Riž II. vrste	21/*	10*—	25 —
Sladkor kocka	2	16-—	32-—
Sladkor kristalni	2	15-—	30-—
Kava Santos	0-7	52-—	36-40
Kava Rio	0-7	46-—	32-20
Kavne primesi	o-i	24‘—	2-40
Milo	1	18-—	18 —
Kis	7« 1	5 —	2-50
Čaj	01	75-—	7-50
Mleko	20	3-50	70 —
Rum	7»	48-—	24 —
Drva	1 m2	220 —	220 —
Premog	2 q	48-—	96-—
Čevlji	pol para	300 —	150-—
Kamgarn	1 m	160 —	160-—
Ševiot	1 m	110-—	110-—
Molinos	1 m	20-—	20'—
Din 2042 50
je znašal eksistenčni minimum 1. aprila 1925.
Opomba: Računamo, da odpade od tega zneska \ 32 odstotkov za težkega delavca, 25 odstotkov za ženo, 20 odstotkov za1 otroka nad 12 let, 17 odstotkov v šolski dobi, 3 odstotke za malega otroka. Za samce, ki ne žive v skupnem gospodarstvu, računamo, da je treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70 odstotkov.
Zanimivo bo, primerjati ob tej priliki, kako se gibljejo pri nas cene v zadnjih mesecih. Naše dra-ginjske številke kažejo tozadevno to-le sliko:
september	1923 			2.340-60
november	1923 			2.340-20
december	1923 			2.322-50
januar	1924 			2.324-25
februar	1924 			2.354-25
avgust	1924 			2.359-40
oktober	1924 			2.370-—
november	1924 			2-171-25
december	1924 			2.15515
marec	1925 . . . • .		2.097-55
april	1925 			2.042-50
Iz te dobe izvirajo tudi besede, ki jih je izgovoril voditelj zmerne liberalne stranke in takratni mi-ministrski predsednik Salandra: »Zemljo kmetom.« Ta izrek je jako učinkoval v strelskih jarkih in v deželi, čije prebivalstvo je po večini agrarno. Ta obljuba je vzbudila tudi v drugih plasteh delavskega razreda iluzije.
Delavci v strelskih jarkih in oni doma so bili trdno prepričani, da bodo dobili po končani vojni in doseženi zmagi za svoje trpljenje in pomanjkanje v obliki gospodarskega izboljšanja zasluženo plačilo.
Ob takem pričakovanju se je izvršila demobilizacija.
Reformistični socialisti in italijanski strokovni zvezi priključene strokovne organizacije so v eno-mer nastopale proti krvoprelitju, obenem so pa skušale olajšati trpljenje naroda z ustanovitvijo različnih podpornih naprav, da bi na ta način omilile gospodarski položaj vojakov in njih družin.
Reformistični socialisti, kakor tudi strokovne organizacije so takoj po demobilizaciji predočili proletarijatu pravo stanje stvari in ga svarili pred iluzijami o socialnih pridobitvah, na katere je čakal. Vsaj so bili prepričani, da se morajo zahteve nujno prilagoditi gospodarski in politični situaciji dežele.
V tem smislu je izdelala italijanska strokovna zveza naslednji program, ki je bil podlaga agitaciji in njenim zahtevam:
»Strokovna zveza opozarja na mnogobrojne obljube, katere so dali vladajoči razredi proletarijatu, ki je vsled teh obljub prevzel težke žrtve, trpljenje in pomanjkanje za časa dolgo trajajoče vojne na sebe, ter konštatira, da se je itak dolg družbe na-pram delovnemu razredu, stvaritelju vsega bogat-stva, s temi težkimi žrtvami še povečal.
(Dalje prihodnič.)
Naše organizacije.
Priloga. Tej številki »Delavca« prilagamo poročilo o enketi k pravilniku za bratovske skladni-ce, ki se je vršila dne 8. aprila v Ljubljani. Važne so pripombe Delavske zbornice k temu pravilniku in radi tega priporočamo, da si vsak to prilogo dobro shrani.
1. Maj.
Opozarjamo vse naše podružnice in funkcionarje, da skrbijo za izvedbo vseh predpisov za dostojno proslavo delavskega praznika! Redakcijski zaključek 1. majske številke bo 20. t. m.
Protestne akcije proti kriviinim davkom.
Po vseh večjih industrijskih krajih so se ta teden vršili protestni shodi proti novemu davku.
V Ljubljani se je vršil protestni shod v torek, dne 7. t. m. popoldne. Dvorana restavracije »Pri levu« je bila do zadnjega kotička polna. Poročali so ss. Fr. Svetek, Uratnik in Kopač, ki so obširno pojasnili današnji položaj in osvetlili krivico novih davkov. Zborovalci so govornikom burno pritrjevali, ko so jih pozivali na čim odločnejšo agitacijo med masami, da se ta način davkov ne uveljavi.
Oglasil se je k besedi tudi s. Makuc (nezavisni), ki se je priključil protestu, ter naglašal, da je pri današnji razbitosti delavskega pokreta edino mogoče pošiljati protestne resolucije, v katerih uspeh pa ne veruje. Zato poživlja zborovalce, naj gredo na delo za upostavitev enotnih strokovnih organizacij, ker le potom močnih organizacij je ‘ borba proti reakciji uspešna.
Na koncu je bila soglasno sprejeta protestna brzojavka na finančnega ministra, v kateri se priključujejo zborovalci protestu Strokovne komisije.
Iz Liboj in Litije smo prejeli slično poročilo.
Kovinarji.
Ljubljana- Redni letni občni zbor podružnice SMRJ se bo vršil v nedeljo, dne 19. aprila ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in nadzorstva. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno. Dolžnost slfchernega kovinarja je, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleži.
Odbor.
Monopolska stroka.
Ljubljana. Na občnem zboru podružnice mo-nopolskih delavcev v Ljubljani, ki se je vršil dne 26. marca t. 1. v restavraciji »Zlatorog«, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Andrej Ropret, podpredsednik Franc Černe, tajnik Emil Anžič, namestnik tajnika Amalija Furlan, blagajnik Franc Bučan, namestnik blagajnika Anton Artač in Damijan Hočevar odbornik. Nadzorstvo: Franc Klemenc in Pavla Škrl.
Splošna Delavska Zveza Jugoslavije.
Moste. Da pojdemo dalje, beležimo iz naše kemične tovarne poleg razmer, katere smo že navedli v zadnji štev. »Delavca« še, da je naš ravnatelj in vladni komisar v zadnjem času prodal iz naše tovarne par konj, s katerimi se je vozil v Ljubljano itd. Ne zato, da bi z nami vred štedil, temveč zato, da si kupi še lepše konje, torej bolj športne. Ta luksuz s kočijašem (ki ga nam imenuje, da je poljski hlapec) je v letu 1924. stal, reci in beri Din 36.000.— in morda še nekaj črez. Ta nakup pa mu menda ni dovolil upravni vset naše tovarne, kar je popolnoma na mestu. Samo žal, da je malo prepozno. Našemu ravnatelju pa svetujemo, da naj sedaj in v bodoče hodi peš do električne železnice, potom nje pa v Ljubljano in ravno tako tudi nazaj, pa bode na leto pri štedil še poleg nas delavcev čisto gotovo Din 36.000.—. Svetujemo mu tudi, da naj bo malo manj častilakomen, da še nam ne bo potreba ob priliki kake prošnje ali vprašanja priklanjati do tal, ker nismo sužnji, temveč delavci. Delavci.
Hrastnik. Izzivači delavcev na delu! Koncem leta 1924 je bila po dolgi stavki sklenjena kolektivna pogodba za steklarje tvornice stekla v Hrastniku in Zagorju. Po kolektivni pogodbi bi se moralo vsako nadurno delo plačati 50 odstotkov višje od normalne plače. Nadalje bi se morala vsaka izpre-memba ali honoriranje dela izvršiti v sporazumu z delavskimi obratnimi zaupniki. S tem so seveda zaupniki ne samo po zakonu o zaščiti delavcev priznani, temveč so priznani tudi po kolektivni pogodbi. Tvrdka »Sjedinjene tvornice stakla«, na čelu ji Vili Abel, se je pa dne 6. t. m. na vse to požvižgala. Evo dokaz: V Hrastniku v tvornici stekla se je moralo delo dne 3. februarja t. 1. ustaviti, radi odnašanja loncev in razdiranja, ter popravljanja piskre ne peči (Hafenofen). Ker so bili steklarji ovirani delati, se je odredilo, da se bo lahko šiht nadomestil v nedeH0. ^ne L marca 1925. Po kolektivni pogodbi pa mora biti nedeljsko delo plačano s 50 odstotki poviška, ker niso delavci krivi, da se je moralo delati na nedeljo. Ko je bilo delo izvršeno, je tvrdka izjavila, da se bo to nedeljsko delo plačalo kot normalno delo, ker je bilo to samo' takozvano doprina-šanje.
Obratni zaupniki so na tej podlagi dne 6. marca 1925 intervenirali pri g. Vili Abelnu, ta pa namesto da bi se pogovoril s svojimi delavci, odnosno zaupniki, je iste zmerjal, posebno s. Gruma kot predsednika z »Lausbube« in drugimi takimi kapitalističnimi priimki.
Obratni zaupniki so na to sklicali dne S. marca 1925 protestni shod, na katerem je govoril s. Leskošek iz Celja, prijavili so zadevo oblastni inspek !;i dela in Delavski zbornici. Na shodu se je spredla izjava, ki je bila priložena v zadnji številki »Delavca«. Dne 9. t. m. se je vršilo pogajanje pri g. Abelnu, kateri je sicer priznal plačali upravičenih 50 odstotkov za storjeno nedeljsko delo. Obžaloval je nadalje razžalitve obratnih zaupnikov in izjavil, da sicer priznava ss. Gruma in Kellnerja kol zaupnika, vendar se ž njima ne mara pogajati. Prav odločno se je pa zavzel za svojega ljubljenca g. Ludvika Krejčijo, kateri je nemškoavstrijec, ter je obrato-vodja v steklarni v Hrastniku. G. Abel je grozil, če se bo zahtevalo od slovenskih delavcev (med njimi so tudi Hrvati zaposleni), da se mora g. Krejči odstraniti, da bo v tem slučaju pustil tovarno zapreti.
Gospod Abel je predbacival, da mi delavci nismo internacionalno svesti, če zahtevamo, da se mora g. Krejči kot Nemec odstraniti iz Jugoslavije. Da pa bo g. Abel vedel, da mi nismo proti g. Krej-čiju zato, ker je on Nemec, ampak zato, ker je on največji krivec vseh sporov v tovarni, ker neprestano šikanira nas delavce. No in tudi zato, ker so Nemci že vse svoje slovenske priganjače v Avstriji nagnali v domovino, želimo tudi mi g. Krejčiju srečno pot v Avstrijo. Nemškim steklarjem pa priporočamo, da se po reference o g. Krejčiju obrnejo do nas. Grožnje g. Abelna se pa prav nič ne strašimo, ker se zavedamo naše državljanske pravice, ter naše produktivne sile, od katere se redijo krvosesi nas in naših otrok. — Auf Wiedersehen! Herr Krejtschi!
Zidanimost. Dne 11. marca se je vršil članski sestanek v prostorih gostilne pri Moserju, katerega je otvoril in vodil s. Franc Ljubej. Na zborovanje so dospeli tudi nečlani in žene nekaterih delavcev. Na dnevnem redu je bilo: Delavski položaj in priprave za volitve obratnih zaupnikov v cementni tovarni. Sodrug eLskošek iz Celja je orisal sedanjo krizo in socialno reakcijo, ki je zavladala po celi državi. Po končanem referatu so se prijavili k besedi nečlani, kateri so z neokusnimi kritikami hoteli zborovanje razbiti. Posebno se je odlikovala neka ženska (nečlanica), soproga neorganiziranega delavca, katere ime začasno zamolčimo. Ta ženska je pred-bacivala predsedniku naše organizacije, da je on kriv, da njen mož ni mogel v času krize delati 6 dni na teden; hvalila se je, da ima 7 otrok. Medklici so padli, da je treba malo več varčevati ob času zaposlenosti in manj alkohola uživati. To je neorganizirane še bolj razburilo. Ves spor je nastal radi tega, ker je bila v Zidanem mostu dalje časa kriza in niso mogli delavci' dovolj zaslužiti. Delavci pa, ki so trpeli vsled krize škodo, pa ne vidijo pravega sovražnika, temveč gledajo neinformirano na stvar, kakor da bi bil krize kriv predsednik organizacije. Z ozirom na te napade je s. Ljubej odstopil kot predsednik, nakar je s. Leskošek razpustil shod in sklical sejo odbora. Na odborovi seji se je ugotovilo gospodarsko stanje podružnice in sestavila kandidatna lista za volitev obratnih zaupnikov. Blagajna se je našla v polnem i-edu. Nadalje je odbor ugotovil, da se je s. Karlu Jazbecu delala krivica, ker se mu je očitalo, da ni organiziran. Omenjeni sodrug je bil ves čas organiziran v strokovni organizaciji, bil je nekaj časa tudi član socialistične stranke, Seveda ni že eno leto plačeval prispevkov, ker je bil v tovarni ponesrečen in bil ves čas delanesposoben. Odbor je sklenil, da se predlaga, da se mu podeli podpora iz podporne blagajne, katera se nahaja v tovarni. Tako je bil spor končno vendarle dobro in povoljno rešen. Neorganizirani delavci so obljubili, da se bodo dali organizirati, če ne bo s. Ljubej več predsednik. Sedaj, ko je s. Ljubej prostovoljno odstopil, je vsekakor potrebno, da neorganizirani izpolnijo svojo obljubo, sicer ne bodo imeli vstopa na prihodnjem članskem zborovanju, ker se organizirani delavci ne bodo pustili od nečlanov terorizirati. Kakor izgleda, je v Zidanem mostu med delavstvom še mnogo dobrih sodrugov, ki znajo svojo organizacijo braniti. *
Rudarji.
Rudarji se vzbujajo! Res žalostno je, če se danes razmotriva gospodarski in socialni položaj naših rudarjev. Neprimerno velika draginja, umetno zni-žavanje rudarskih plač, osobito pri akordih in vedno hujša gonja rudarskih podjetnikov, še za večjo produkcijo, kar na drugi strani zopet povzroča krizo v premogovni industriji, kar ima za posledico odpuščanje rudarjev ali pa reduciranje delovnega časa. Vse to so pojavi, kateri že leta in leta, že itak veliko premalo plačano delavstvo tira čimdalje bolj v gospodarsko propast in pa v odvisnost od rudarskih podjetnikov. Ni čuda, da je v takem stanju rudarsko delavstvo precej izgubilo na svoji razredni odporni sili; osobito pa še iz razloga, da se je rudarski pokret iz raznih taktičnih razlogov v zadnjih letih grozno med seboj mrcvaril, kar je imelo za posledico, da je padala odporna sila, na drugi strani pa so rudarski podjetniki, dobro poznavajoč položaj razredne sile svojega delavstva, izrabili to priliko v to, da so storili vse, kar je bilo v prid njihovemu dobičku in rudarjem na škodo. Tako je prišla doba najgrše šikane v obliki kazni, odpuščanja, zni-žavanja plač, preziranje vsake socialne zaščite rudarjev in ustvarjanje še hujše socialne reakcije. In že so mislili gg., da se jim je posrečilo streti vsako odporno silo rudarjev za nedogleden čas. Vse to je
dalo misliti vsem onim, kateri še nosijo čut razredne zavesti v svojih prsih in prišli so do spoznanja, da se je treba skupno boriti za skupne interese rudarskega delavstva, ne pa še nadalje biti bratomorni boj. To je dalo povod, da se je vso razredno zavedno delavstvo združilo v eno enotno strokovno organizacijo, »Zvezo rudarjev Jugoslavije«, da si potom te zopet ustvari ono odporno silo, s katero bo mogoče izvojevati za rudarsko delavstvo one življen-ske pogoje, ki mu gredo po vseh naravnih zakonih. V to svrho in da se poglobi razredna misel med rudarskim delavstvom, je načelstvo »Zveze rudarjev Jugoslavije« na svoji seji z dne 24. marca t. 1. sklenilo, da se imajo vršiti v vseh revirjih Trboveljske premogokopne družbe javni rudarski shodi, na katerih se ima delavstvu obrazložiti izvršeno uje-dinjenje rudarjev in potreba vpostavitve močnega rudarskega pokreta. Tako so se vršili ti shodi v dnevih od 27. marca do 6. aprila v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Rajhenburgu. Na vseh shodih se je rudarsko delavstvo zbralo v obilnem številu. Tukaj se je pokazalo, da se še delavstvo razredno zaveda in da hoče braniti svoje interese edino le v svoji razredno bojni strokovni organizaciji »Zveze rudarjev Jugoslavije«, kljub vsem meščanskim intrigam in terorju. Temelj za skupno vzajemno delo med rudarskim delavstvom, za izvojevanje svojih pravic je dovršen. Sedaj pa je treba, da gredo rudarji praktično na delo, za tem, da nemudoma pospešijo razvoj te organizacije. Tukaj ne sme biti več merodajen političen vpliv, od katerekoli si bodi strani, temveč mora imeti vsakdo, kdor pošteno misli in hoče delati za skupen interes rudarskega delavstva, pred očmi, da le v skupni vzajemnosti in vsestranski požrtvovalnosti je moč, katero danes tako nujno rabi rudarsko delavstvo za obrambo svojih interesov.
Celje, Primoran sem naznaniti javnosti žalostno novico, katera se je pripetila v premogovniku, oziroma rudniku »Pečovnik« v Celju. Plače imamo nesramne; kopači Din 35.—, pomožni kopači Din 32.—, vozači Din 28.— na 8 uro. Najbolj žalostno je pa to, da, ko pride 14-dnevna plačilna peri-joda, pride rudniški uradnik in seveda brez denarja, ter pravi, da ni dobil nikjer denarja in tudi ne kredita, ker nismo dosti premoga prodali. Če ne bo rudnik, oziroma lastnik rudnika, kateri je dunajčan, prodal ves premog, bomo morali rudarji od božje milosti živeti, kakor to prorokujejo klerikalci. Tako se nam je zgodilo v Pečovniškem rudniku, koder nas je zaposlenih samo 18, a se nam ne izplača zasluženi denar ob pravem času. Ni samo to, tudi dopusti so na dnevnem redu. Podjetnik pošlje enostavno 10 delavcev na dopust, ki čakajo na milost po 1 leto ali celo za zmeraj. Delavci pa gledamo zaslepljeno naprej in čakamo na odrešenje. Vprašamo se! Zakaj je zakon o zaščiti delavcev? — Sloga jači, nesloga tlači!
Živilska stroka.
Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani sklicuje glasom sklepa 2. seje centralnega odbora z dne 2. marca t. 1. za 19. april t. 1. svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v Ljubljani v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6/II, in določil sledeči dnevni red: 1. Otvoritv občnega zbora. 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in d) nadzorstva. 3. Ujedinjenje živilskih delavcev Jugoslavije. 4. Sprememba pravil in pravilnika. 5. Volitev novega odbora. 6. Nočno delo in nedeljski počitek v pekovski obrti. 7. Razno. — Da se bo sklicani občni zbor vršil v redu in da bo udeležba točna, opozarjamo vse sodruge delegate in centralne odbornike na sledeče: V soboto, dne 18. aprila točno ob 2. uri popoldne začne poslovati nadzorstvo z revizijo blagajniških in poslovnih knjig. V nadzorstvo izvoljeni sodrugi naj gledajo na to, da se začne z revizijo točno ob določenemu času. Vsi odborniki naj pa gledajo na to, da bodo dne 19. aprila točno ob 8. uri zjutraj na določenem kraju. Predloge k tretji in četrti točki dnevnega reda bo tajništvo razposlalo na vse podružnice in na vse člane centralnega od-dora in nadzorstva. Po prejemu teh predlogov naj se po podružnicah skličejo članski sestanki, na katerih naj se o teh predlogih razpravlja in sklepa, ter da izvoljenim delegatom potrebna navodila, odnosno, da stavijo svoje protipredloge. Eventuelne predloge za občni zbor je poslati centrali vsaj 14 dni pred občnim zborom. Za centralni odbor. Predsednik Alojz Blatnik 1. r. Tajnik Joža Golmajer 1. r.
Železničarji.
Razredni boj in njega nasprotniki.
Med železničarji, ki tvorijo gotovo najbolj komplicirano stroko, se je mahoma pojavilo kot aktualno vprašanje priznanje ali nepriznanje razrednega boja. Železničarska organizacija — da ne govorim v množini — postoja že nad trideset let in nikoli hi razredni boj bil posebno vprašanje. Precej dolgo je trajalo, da so železničarji morali izhajati z eno samb organizacijo. Še le v zadnjih dveh desetletjih so se jele snovati nove železničarske organizacije, katerim je bil temelj verski ali nacionalni.
V prvem desetletju postanka »Splošnega pra-vovarstvenega društva za Avstrijo«, ki se je raztezal po celi stari Avstriji, ni nikomur na misel padlo, da bi šel ustanavljati konkurenčne organizacije, dasi bi bilo to takrat bolj umestno, ko je bilo še razmeroma malo železničarjev organiziranih in ko so bili
Stran 4
»DELAVEC«
15. aprila 1924
železničarji še sužnji v pravem pomenu besede. Pač pa so se takrat nasprotniki organizacije omejevali na to, da so metali polena pod noge organiziranim, da so jih denuncirali ter jih preganjali. Pozneje so si sicer uradniki ustanovili nekako »stanovsko« organizacijo, dasi so isti ljudje nižje uslužbence ter delavce tlačili ter preganjali, če so le zvohali, da so organizirani. Toda razrednega boja se ni nikomur predbacivalo, pač pa je bil vsak organizirani »der rote Hund« ali pa vsaj — »rdečkar«! Toda časi se spreminjajo. Prišlo je do tega, da so včerajšnji nasprotniki ter razdiralci organizacij začeli sami ustanavljati — organizacije — najpreje »strokovne« in potem celo »politične«! Da niso mogle imeti te nove papirnate organizacije razrednobojne podlage, je samo ob sebi umevno, ker so bile direktno ali indirektno ustanovljene s pomočjo kapitalistov. Zato pa take organizacije ne morejo priznavati razrednega boja, ker bi se sicer izneverile svoji nalogi, bi postale delodajalcu namesto koristne, celo škodljive. Judeži Iškarjoti dobe nagrade v obliki zlatnikov v žepu ali pa na rokavu!
* Takšne organizacije ne morejo, niti ne smejo priznavati razrednega boja, katerega deklarirajo za politiko. Saj je res nekaj politike pri tem, ako se proletariat zato organizira, da si skuša pridobiti boljše življenske pogoje. Da, še več: da se hoče osvo boditi kapitalističnega jarma. Če je to politika, tedaj se mi delavci take politike čisto nič ne branimo. Dokler bo postojal današnji družabni red s privatno lastnino, toliko časa bo postojal razredni boj.
O tem bi se s kapitalisti dalo govoriti, nikakor pa ne z njihovimi podrepniki. Naši »Zvezarji« se tudi čutijo kot zvesti hlapci buržuazije ter kapitalizma. Oni smatrajo današnje razmere za dobre, sicer bi ne bremzali vedno in povsod.
Vse so železničarji že preje imeli, kot je prišla »Zveza« na svet, ampak od tedaj so tudi skoraj vse izgubili. Ali pa nam naj cenj. vodstvo »Zveze« pove, kaj je doseglo za široke množice železničarjev. Mi jim pa lahko povemo, kaj so vse železničarji po zaslugi »Zveze« izgubili.
Ko je šel klic že drugič ali menda tretjič, naj se železničarji ujedinijo, takrat so se tudi zvezarji odzvali. To so storili v velikanski zadregi, ker so preveč bremzali in železničarsko osobje ni cela leta niti za korak moglo naprej, pač pa je hodilo vedno bolj nazaj. Samo nekaj voditeljev je prav razveseljivo napredovalo. Zato so se zvezarji v zadregi odločil za zedinjenje, da bo zgledalo, da tudi oni umevajo znamenje časa, saj so vedeli dobro, kakšno mišljenje vlada v vrstah njihovih posili-članov. Računali so, da se bo zlasti nižjim uslužbencem dalo še peska natrositi, češ: »Mi zvezarji smo bili za zedinjenje, toda nas se je hotelo prisiliti, da priznavamo razredni boj, kar pa je politika«!
Toda skrahiranci se zelo motijo. Danes nimajo nobenega aduta več. Tudi riasilno odtrgavanje prispevkov ne bo pomagalo dolgo. Poprevratna zlata doba je za nami in se ne vrne več. Dovolj je bilo ovaduštva ter oviranja, prikupovanja, deputacij in banketov, ki so se vršili na račun posili inkasi-ranih prispevkov, ne da bi večina od tega imela najmanjšo korist.
Mogoče, da so posamezniki dobili kakšne sine-kure, toda zato so drugi bili zapostavljeni. Sicer pa trpi celokupno železničarsko osobje. Pragmatika, pri kateri so zvezarji mnogo sodelovali in so na to celo ponosni, je najbolj škandalozna, kar jih Evropa pozna, ki v marsičem nasprotuje ustavi in zakonu o zaščiti delavcev; saj nima osobje nikakega zastopstva, ne glede na to, da so prejemki prenizki, da se je ustvarilo nebroj kategorij, s čemur je ustvar jena še večja diferenca, kot je bila preje. In kakšna je pragmatika, takšen je pravilnik za delavsko osobje. Samo, da je ta pravilnik še slabši. Plače, ki so že danes prenizke, bi se imele še zmanjšati, delavce se bo po tem pravilniku delilo na železniške in ne-železniške, čeprav bodo v železniški službi.
Seveda, da pravilnik ne predvideva nobenih delavskih zaupnikov. Zato pa bodo tudi za delavce postojale disciplinarne komisije iz samih šefov ter direktorjev. Kazen bo samo odpust iz službe, oziroma denarna kazen v najmanjšem znesku 365 dnevnih zaslužkov! Taka kazen se bo pa »milostno plačala« na — obroke!
i In vendar zvezarji gorko priporočajo delavcem sprejetje tega pravilnika. In kako ne? Saj je »Zve za« direkcijska organizacija, a direkcija je ta pravil nik izdelala. Zato mora »Zveza«, katero vodijo urad niki — ne delavci — pravilnik priporočati. Baje se je pred kratkim peljalo 5 uradnikov z g. Deržičem na čelu v Beograd na uro gledat. Šli so baje vprašat, če je pravilnik dober za delavce in ko so prišli nazaj, so sklicali shode ter delavcem proporočali, naj le sprejmejo ta pravilnik, ker je dober.
Tako zvezarji nastopajo za interese široke množice železničarjev. Seveda, če bi drugače nastopali, tedaj ne bi bili zvezarji direkcijska organizacija, kateri minister obljublja, da jo hoče »vazda šti-titi!« Ako bi hotel vse zvezarske grehe našteti, bi morali napisati veliko knjigo. In če zveza odklanja razredni boj, tedaj se naj železničarji temu ne čudijo. Toda vsaka sila do vremena.
Razno.
Katoliške strokovne organizacije v Italiji se priključujejo Splošni strokovni zvezi. V Lombardiji v Italiji je prišlo do važnega dogodka v italijanskem strokovnem pokretu. Krščanske strokovne organizacije poljedelskih delavcev in malih proizvajalcev so stopile v sestavo socialistične državne strokovne zveze. Na konferenci v Milanu, katere so se udeležili predstavniki organizacij poljedelsk. delavcev iz sedemdesetih občin provincije Kremone in mnogobrojni delegati iz provinc Bergano, Brešije in Milana je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da je postalo danes strokovno edinstvo nujnost in dolžnost. Resolucija pravi:
Predstavniki poljedelskih delavcev iz Lombardije, kjer je pritisk kapitalističnega gospodarstva in reakcije posebno jak, proklamirajo svojo solidarnost z glavno konferenco dela, v kateri je garantirano absolutno spoštovanje verskih in moralnih načel vsakega poedinca, ker ne more obstojati nikaka razlika med končnimi cilji in borbenimi metodami proletarijata in v pogledu vere v višjo obliko bratstva in pravice.
Razorožitev na Nizozemskem. Danski socialistični vladi, ki je izdelala načrt za razorožitev, je sledila tudi socialna demokracija na Nizozemskem. Upamo, da se bodo morale prej ali slej s takimi načrti baviti tudi druge velike države. Predvsem pa naj ta' dva vesela dogodka delavske organizacije opogumita, da bodo njih zastopniki v parlamentih in delavski tisk vplivali na razorožitev. Zakonski načrt nizozemske vlade zasleduje cilj, porabiti armado in mornarico za varnostne namene, to se pravi, spremeniti jo v varnostno stražo. Število letno vpoklicanih vojakov naj bi se po načrtu znižalo od 19.500 na 3000 mož za stražo na kopnem in 1000 mož za obmorsko stražo. Službena vojaška doba naj se zniža na 4 mesece. Ako bi se ta načrt sprejel, potem bi bilo od vojaške službe odpuščenih 270.000 vojakov in častnikov, ker sedanja armada šteje okroglo 300.000 mož in bi odslej znašala po načrtu le 30.000 mož. Vsako leto bi se na novo rekrutiralo 3000 mož. Volja po nevtralnem zadržanju Nizozemske v mednarodnih zapletljajih bi prišla s sprejemom tega načrta do polne veljave. O obrambi dežele ni nobenega govora več. Varnostna straža bi se ne smela v nobenem slučaju porabljati za boje proti regularnim četam kake druge države. Skrbeti ima za vzdrževanje državne meje, nadalje ima nalogo razorožiti vse one čete, ki prekoračijo mejo. Nadalje ima nalogo v vojnem času braniti domače prebivalce pred tujimi tolpami. Varnostno stražo bi nadalje uporabljali za pomoč pri domačih nemirih in bi v takih slučajih služila v pomoč policiji. Skupno bi branili deželo pred nemiri in neredi, a povsod delali za mir in red.
pust delavcev, kadar doseže število pet. Dogodi se pa, da delodajalec odpusti danes dva, jutri dva, potem enega, ne odjavi pa nobenega, ker ne doseže vsakokratno število pet. To pa gotovo ni pravilno. Apelira se na delodajalce, da se ravnajo glede prijave odpusta delavcev strogo po postavi, kar ni važno samo radi štatistike, ampak tudi radi tega, da se ustvari na ta način eksistenca delavcem, v prvi vrsti odpuščenim delavcem. Pri tej anketi se je tudi povdarjalo, da se naj nastavljajo v prvi vrsti res delavci in še le v drugi vrsti oni, ki imajo kako posestvo. V tem oziru se zlasti apelira na delodajalce gradbene stroke. Delodajalci naj bi podpirali resnično delavstvo, in bi naj, ako je že treba koga odpustiti, odpuščali v prvi vrsti delavce kmečkega stanu, ki se lahko pozneje, ako je zopet več dela, kličejo kot domačini na delo. Delodajalce se prosi, da se strogo ravnajo po teh normah. Gorenji razglas je produkt predloga na občinski seji, ki ga je stavil svoječasno s. Leskošek v svrho podpore brezposelnim delavcem po občini. Brezposelna podpora je padla seveda v vodo. Vsekakor je pa anketa upoštevala predloge s. Leskošeka v toliko, da se imajo v prvi vrsti zaposliti le delavci, ki so brez posestva in na to še le oni, ki imajo kako posestvo doma. Kajti jasno je, da tisti, ki ima svoje posestvo, bo lažje čakal na kak zaslužek, kakor pa tisti, ki nima nič svojega in živi iz rok v usta. Če bi se gg. delodajalci tega razglasa držali, bi bila kriza kmalu rešena, kajti v celjski okolici imamo mnogo kmetov po tovarnah, delavce pa na cesti, ki zamanj iščejo dela. Delavci zahtevajte, da se bo gorenji razglas upošteval in izvajal. Na vas leži, da bo buržuazija izvajala zakon o zaščiti delavcev.
Naznanilo. Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica v Zagorju ob Savi naznanja tem potom vsem podružnicam »Svobode« kakor tudi ostalim na razredni podlagi stoječim strokovnim in političnim organizacijam, da priredi za dne 17. maja t. 1. ob priliki otvoritve novega »Delavskega doma« (zadružni dom) na Lokah otvoritveno slavnost, spojeno z 1. javnim nastopom DTE, 2. srečolovom, 3. prosto zabavo in drugo. Pri celi prireditvi svira rudniška godba. Vse sodružne DTE se naprošajo, da v najkrajšem času prijavijo svojo udeležbo in nastop vodstvu »Svobode« podružnica v Zagorju. Istotako tudi ostale organizacije. Naproša se zastave s seboj prinesti. Vse podrobnejše se bo poročalo še potom okrožnic. Toraj dne 17. maja vsi mladi in stari borci za proletarsko in kulturno idejo na svidenje v Zagorju.
Amadis, prekrasen svetoven roman, je začel izhajati v založbi Vigred, Ljubljana, Škofja ulica 8 1 v tedenskih snopičih po 16 strani (Vel. osmerka) v prevodu dr. A. Debeljaka. Cena Din 3.— za snopič. Dobi se povsod. Krasen tisk, lepa oprema. Naročila spejema založba Vigred, Ljubljana, Škofja ulica 8/1.
Dopisi.
Odmevi ankete za brezposelne delavce v Celju.
Po dolgotrajnem čakanju je izdal mestni magistrat v Celju sledeči razglas: V zaščito delavstva je izdal mestni magistrat celjski vsem delodajalcem svojega okoliša sledeči umestni razglas: Na anketi delodajalcev in delojemalcev dne 26. januarja na mestnem magistratu se je od strani delojemalcev grajalo, da se delojemalci ne ravnajo pri odjavi delavcev po obstoječih predpisih. Po zakonu se mora javiti od-
Utrinki.
Stroj prinaša blagoslov onemu, ki ga ima in ki ž njim razpolaga. Danes je to kapitalist. Kadar bo imela stroje družba in bo razpolagala ž njimi, tedaj ne bo človeških delovnih živali. Stroj v posesti splošnosti ne bo služil ne producentom, ne človeškim klavnicam, ne izkoriščanju. V družbini lasti bo družabna korist. *	»Proletarec.*
V imenu GRSJ.: Izdajatelj:	Franc Svetek. — Odgovorni
urednik: Ak>]zli Čeh. — Tisk Ljudske tiskarne, Maribor,
KOLINSKA'
naša, prava, domača
CIKORIJA
je vrlo dobra!
NOVO OTVORJEN VINOTOČ
..Štajerska klet
v Mariboru, Kopališka ulica itev. 17
Vino liter od Din 9.50 naprej. Jabolčnik po Din 3*50
V .Štajerski kleti'
Prijetno sedeti,
Jabolčnik, vino,
Pridite ali pošljite takoj po vino in Jabolšnlk v
»Štajersko klet«, maribor
--------Kopališka	ulica	štev.	17 -----
Nikjer tako fino, Nikjer tak po ceni, Še v krčmi nobeni.
si vsak prihrani, kdor piše TAKOJ po nove, moderne in trpežne vzorce različnega blaga, kateri se pošiljajo poštnine prosto.
PRVA SOKENJSKi RAZPoŠlLJAI.NA
IVAN SAVNIK, (SLOVENIJA) KRANJ	Število	5000.
Dvojnosladna
fiMi-ilKA-itlMDOia
je najboljša in zato najcenejša.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R.Z.Z O.Z.
Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA C. 36—38 Telefon 384
MODERNO IN HIGIENSKO UREJENA PEKARNA
Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah ((Delavca"! ,,Delavec" naj ne manjka v nobenem Javnem lokalu I -
Kar no ve* vpraiaj
Universalnl informativni biro
„A R G U S“
Knez Mibajlova ul. 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
(rte*ž Akademije Nauka) -
Priloga „T>f^X-iA VCU*4 štev. 7
Anketa k pravilniku o
V sredo dne 8. aprila t. I. se je vršila v Ljubljani enketa o pravilniku bratovskih skladnic.
Enketo so posetili v velikem številu zastopniki rudarskega in plavžarskega delavstva in rudarskih in plavžarskih obratov.
Razprave je vodil g. rudarski glavar Stergar.
Delavsko zbornico za Slovenijo sta zastopala ss. Cobal in tajnik Filip Uratnik, Zvezo industrijeev tajnik dr. Golia. Od zavarovalnih strokovnjakov sta prisostvovala gg. Lapajne in dr. Bohinjc.
V imenu delavskih interesentov je predložila pripombe k pravilniku Delavska zbornica, v imenu podjetnikov pa Zveza industrijeev.
Bistvene zahteve spomenice Delavske zbornice so:
Da se v organizaciji bratovskih skladnic spremenijo one določbe, ki jemljejo delavstvu nanje dosedanji vpliv, zlasti pa oni odstavki, ki kršijo v škodo delavstva načelo paritete.
Glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja se obrača spomenica proti določbam, po katerih so zavarovane mezde povprečno za eno četrtino nižje, kakor dejanske plače in nižje, kaor bi po zakonu o zavarovanju delavcev morale biti, kar znižujejo v enaki meri prispevke in dajatve.
Glede starostnega zavarovanja se zahteva sprememba onih točk v pravilniku, ki omogočajo, da se jemljejo s prekinitvijo službenega razmerja pridobljene pravice članov.
Glede onih zavarovancev, ki so prejemali rento že pred 1. januarjem 1925, zahteva spomenica, da se povišajo njih pokojninski prejemki na ono višino, ki bi jih morale doseči njih rente po starih predpisih, pri čemur pa se mora spremeniti predvojna valuta po draginji v sedanjo valuto. Denarna sredstva zato naj se dobijo z uvedbo doklad na premog, svinec in plavžarske produkte.
Zanimiva je bila ugotovitev, ki jo je podal na enketi tajnik zbornice s. Uratnik, da so znašali prispevki podjetij za starostno, nezgodno in bolniško zavarovanje v letu 1923 19,157.057 Din, po novem pravilniku pa bi znašali isti prispevki le 16,112.109 Din. Ta redukcija prispevkov se Je ■ izvršila istočasno, ko se nahajajo finance bratovskih skladnic v težkem stanju in ko pravilnik obeta delavstvu velike nove pokojnine. Res, da samo obeta, — zakaj pravilnik v neštetih točkah vse te obljube zopet jemlje zlasti v § 116, ki določa, da se smejo vse dajatve poljubno znižati, ako ne bo denarja.
S samovoljnim jemanjem članstva se na enketi nihče ni strinjal. Celo zastopnik Zveze industrijeev je bil proti določbam, ki omogočajo svojevoljno jemanje članskih pravic in samovoljno znižavanje dajatev.
Zveza industrijeev je predlagala po svojem zastopniku naj se znižajo pokojninske rente v naslednji izmeri:
Polnopravni člani, ako trajno onemo-rejo dobe pokojnino in sicer:
a) ako onemorejo vsled starosti, dobe, ako so bili vračunlijvih 10 let polnopravni člani, pokojnine v iznosu 27^% od svojega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let;
b) kadar onemorejo radi bolezni ali kakih drugih hib dobe, po vračunljivih 5 letih polnopravnega članstva pokojnino v višini 20% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let.
Pokojnina raste z vsakim dovršenim letom polnopravnega članstva za 105%, tako da znaša po dovršenih 35 letih službe 65% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let.
To je najvišja pokojnina, ki se more doseči, računa pa se od dneva, ko se je zdravniško ugotovila trajna nesposobnost člana.
Po dovršenih 35 letih polnopravnega članstva ter v starosti najmanje 60 let pri-
I. Splošni del.
1. Sestava upravnih in nadzornih odborov.
Predložena pravila jemljejo delavstvu dosedanjo večino v upravnih odborih bratovskih skladnic.
Zato je treba ob tej priliki znova povdariti načelno stališče, ki ga zavzema delavstvo glede zavarovalnih zavodov in njih značaja.
Delavstvo vstraja slej ko prej na stališču, da se morajo odmerjati plače tako, da je preskrbljen delavec za čas, ko dejansko dela in za čas ko vsled bolezni ali
bratvoskih skladnicah,
pade polnopravnemu članu pokojnina tudi brez dokazane onemoglosti.
Glede odmere pokojnine onim zavarovancem, ki so bili polnopravni člani bratovske skladnice in pred uveljavljenjem tega pravilnika veljajo določila čl. 130 (ki v stvari pravi, da člani ne dobijo ničesar).
Čl. 130 naj bi se po predlogu Zveze in-dustrijcev glasil:
Določbe tega pravlinika, kolikor se tičejo bolniškega in nezgodnega zavarovanja so veljavne tudi za vse člane dosedanjih zavarovalnih zavodov za delavce in osobje na podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon in so na dan stopanja tega pravilnika v veljavo bili člani ali so si osigurali pravice do podaljšanja članstva.
Glede izmere pokojnin, ki pristojajo dosedanjim polnopravnim članom, veljajo naslednje določbe:
a) s 1. januarjem 1925 dobijo pravico do starostne rente oni dosedanji člani, ki so dovršili 65. leto starosti in 35. leto službe. Pokojnine se jim odmerjajo za prvih 5 let službe z 20% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjili 5 let in za vsako nadljno leto z0.45% imenovanega zaslužka;
b) ostalim članom, ki še niso dovršili 65. leta starosti ter postanejo za delo nesposobni, se odmerja pokojnina po gornjih določbah z ozirom na njihovo službeno dobo, kojo so dovršili taki člani po uveljavljenju tega pravilnika in to po dovršenih 5 letih službe, se priznava za vsako dovršeno leto doklada za rento v višini 1.05% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let.
Najvišja pokojnina, ki se more priznati dosedanjim članom na podlagi službene dobe, dovršene pred uveljavljenjem tega pravilnika, iznaša 105-kratni povprečni dnevni kategorijski zaslužek letno.
Za vdove in otroke veljajo tudi glede dosedanjih članov določila čl. 93.
Kaj predlaga v teh členih Zveza indu-strijcev?
Prvič: da dobi vsak šele s 60. letom pravico do penzije, ne z 55.
Drugič, da se naj zniža pokojnina za tisste, ki bi stopili že sedaj v pokoj, na 35% kategorijskega zaslužka (v drugi kategoriji od 800 na 350 dinarjev mesečno, v 4. kategoriji od 600 na 260 dinarjev mesečno).
Tretjič; da bi se naj rente za tiste, ki bi stopali na podlagi plačevanja po novein pravilniku v pokoj, le polagano višale. Za tiste, ki bi se jim štela renta samo po novem pravilniku, bi se zvišala renta 2. oziroma 4. katergoriji na 650 in 480 dinarjev mesečno. Organizacijsko predlaga Zveza industrijeev, naj se vpliv podjetnikov v upravi še po-jača. Delavstvo predlogom industrije najodločneje ugovarja, zlasti smatra za nezaslišan njen predlog, da naj se odpravijo stari rentniki, ki so plačevali bratovske skladnice v dobrem denarju, brez vsake odškodnine.
Pričakujemo, da bodo nastopili proti takim predlogom tudi oblasti in zastopniki vseh političnih strank.
*
K temu poročilu, ki smo ga prejeli, še dostavljamo.
Na enketi je bil izvoljen paritetni odbor delavcev in podjetnikov, ki naj bi celo gradivo proučil in skušal zbližati obojestransko stališče. Delavstvo zastopajo v tem odboru ss. Ažman, Šober, Krušič, Čobal, Uratnik in Judec. Vendar so izgledi zato majhni, ker so razlike prevelike. Odločitev bo morala pasti drugje.
Besedo imajo sedaj stranke, ki so v parlamentu zastopane, predvsem vladne stranke.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je na včerajšnji enketi bivši kandidat Narodnega bloka dr. Bohinc zavzel za delavsko stališče. Ali samo zato, ker ga je poslušalo 40 delavskih delegatov ali v resnici, to bo pokazal nadaljni razvoj stvari. Mi bomo dejanja tako lojalno priznali, kakor smo zabeležili — lepe obljube.
starosti ne more več delati. Zato vidi v bolniških in nezgodnih in starostnih zavarovalnih prispevkih del delavskih plač, v iz teh prispevkih zbranih fondih pa fonde, ki so v socialne namene zbrana delavska imovina.
Iz tega razloga stoji delavstvo na stališču, da pripada uprava zavarovalnih zavodov delavski delegaciji, kontrola pa javni oblasti in delegaciji podjetnikov.
Kršitev paritete.
Posebno ostro ugovarja delavstvo onim določbam, ki dajejo podjetniški delegaciji privilegirano stališče in kršijo celo
načelo paritete (čl. 16. po katerem se vo- siliti lijo predsedniki v upravnih odborih vedno iz vrst podjetnikov in čl. 18, ki daje predsedniku v spornili slučajih 2 glasa, čl. 25, ki daje podjetniku veto pravico proti sklepom upravnega odbora, ki so po njegovem mnenju v škodo bratovski skladnici.)
Uprava.
Delavstvo smatra za zelo važno, da nastavljajo in plačujejo vso osobje bratovskih skladnic upravni odbori ne pa podjetja, ker je to predpogoj, da bodo vsi upravni organi naloge upravnih odborov res točno izvrševali. (§ 30.)
Sestava delavske delegacije v upravnih odborih in skupščinah.
Preobsežne delavske delegacije bodo ovirale delo na skupščinah bratovskih skladnicah in bodo predvsem v škodo delavstvu, ki bo prišlo tem težje do oenotnega zastopanja svojih koristi, čim obširnejše bo njegovo zostopstvo. Tudi prepogosto menjanje upravnih odborov je delavstvu škodljivo, ker onemogoča, da bi si pridobili delavski delegati za dobro upravo skladnic potrebnih izkušenj. (01. 9 do čl. 18.)
Nadzorstvena oblast.
Delavstvo ni proti najučinkovitejemu nadzorovanju bratovskih skladnic s strani podjetij in rudarske oblasti. Vendar pa je mnenja, da gredo nadzorovalne funkcije predaleč, če se daje rudarski oblasti pooblastilo, da more ukinjati popolnoma samoupravo bratovskih skladnic in degradirati njih samoupravne institucije v svoje „izvr-ševalne organe*1 (§ 23 zadnji odstavek, čl. 34 in 35).
Prispevki in dajatve.
1. Bolniško in nezgodno zavarovanje.
Prispevki bloniškega in nezgodnega zavarovanja odgovarjajo na videz v glavnem dajatvam bolniškega in nezgodnega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev.
V resnici pa so taki prispevki, kakor dajatve za skoro eno četrtino manjše, kakor bi morale biti po tem zakonu.
Kategorijska uvrstitev.
To pa zato, ker so zavarovane mezde po kategorijski razdelitvi za veliko večino zavarovancev znatno nižje, skoro za četrtino nižje, kakor bi bile pri zavodih splošnega zavarovanja. To znižuje v istem razmerju prispevke in dajatve. Določitev zavarovanih mezd po službenih kategorijah je praktična, ker omogoča, da ne bo treba uvrščati vsakega posameznika v mezdne razrede. Vendar je nujno potrebno, da se določa kategorijska zavarovana mezda po dejanski povprečni mezdi dotične službene kategorije. Uvrstitev službenih kategorij v mezdne razrede se mora zato prepustiti upravnim odborom bratovskih skladnic in mora biti v soglasju s povprečno dejansko mezdo (razen morda v najvišji kategoriji).
Ce se je pretrgala že pri prvi razvrstitvi vsaka zveza med zavarovanimi mezdami in dejanskimi plačami, kako naj se pričakuje, da se bodo spreminjale zavarovane mezde v bodoče res paralelno z rastočo in padajočo draginjo, kakor predpisujeta čl. 98 in čl. 79 pravilnika.
Starostno zavarovanje.
Malopravni in polnopravni člani.
Delitev članstva v malopravne in polnopravne člane bo dala povod za vsakovrstne zlorabe. Tako so se pokazala ponekod že stremljenja, naj se proglasi delavce na dnevnih kopih za malopravne člane.
če bi ta delitev ostala, bi bilo treba preciznejše zlorabe izključujoče definicije, kdo je malopraven član?
Sicer pa pri tej delitvi ne sme ostati, la delitev naj popolnoma odpade. Po zakonu o zavarovanju delavcev se ima upe-ljati zavarovanje zoper onemoglost in starost za vse v industriji in obrti zaposleno delavstvo.
Ali naj bodo zavarovani potem „malo-pravni člani“ zoper bolezen pri bratovskih skladnicah, zoper starost in onemoglost pa pri zavodih splošnega zavarovanja? Delavstvo mora biti proti temu razlikovanju že zato, ker ne pomenja — to razlikovanje ničesar drugega, kakor delno razveljavljenje zakonitih določb o zavarovanju zoper starost in onemoglost.
Preklnjenje članstva in zavarovalno tehnična podlaga.
Dajatve starostnega zavarovanja kakor jih predvideva ta pravilnik so zavarovalno tehnično nemogoče.
Za slučaj, da bi določbe starostnega zavarovanja, preseljevanje rudarjev res ome-jzile in vstvarifo stalen rudarski kader, — kar naj bi bila ratio legis starostnega zavarovanja po tem pravilniku, — bi bila podjetja prisiljena s samovoljnimi odpovedmi
ogromno večino zavarovanih rudarjev, da menjajo službo, ker je v tem edina zavarovalna tehnična podlaga tega zavarovanja.
Členi 47. prvi odstavek, čl. 48. prvi odstavek, čl. 49. in čl. 50., dajejo tudi polno možnost za že iz zavarovalno tehničnih ozirov potrebno, samovoljno jemanje pridobljenih in plačanih članskih pravic.
Ti členi pomenjajo kršenje lastninskih pravic, tam kjer so te pravice v resnici svete, ker so odtrgane od ust.
Kaj se mora zgoditi, ako sedanje stanje obvelja?
S prispevki vsega delavstva se bo zbiral za starostno zavarovanje Sond, s katerim bo nagrajal podjetnik majhen del delavstva, tisti del, ki bo bolj voljan delati v podjetju kot stvar in ki ne bo zahteval, da se ga uvažuje kot stranko, ki prodaja svojo delavno silo.
Vsakemu bo jasno, da to ni nepravično ne socialno in da mora delavstvo tako zavarovanje najodločneje odkloniti in zahtevati starostno zavarovanje, ki bo res splošno.
Zaračunavanje pokojnin.
Zaračunavanje pokojnin naj se ne vrši po povprečnem zaslužku zadnjih petih let, ampak po povprečnem zaslužku v vsej zavarovalni dobi, ali po najvišjem zaslužku, ki ga je zavarovanec tekom zavarovalne dobe prejemal.
Penzija dosedanjih vpokojencev.
Tudi penzija že pred veljavnostjo pravilnika vpokjenili starih članov naj se uredi s pravilnikom. Zato potrebni izdatki naj se krijejo na način, kakor se zbira v Sloveniji Pokojninski podporni sklad.
Višina prispevkov.
Pokojninski prispevki se bodo morali znatno zvišati, ako naj ostanejo v veljavi v pravilniku obljubljene dajatve.
Podpisana zbornica je delavskim organizacijam zvezo med prispevki in dajatvami pojasnila in ukrenila vse, da bo mogoče delavstvu v tem smislu predložene konkretne predloge pravilno presojati.
Delavstvo želi v glavnem zadostnih pokojninskih dajtev in je pripravljeno od svoje strani za nje več tudi žrtvovati.
Višina dajtev naj ostane vkljub temu neizpremenjena.
Mesto določbe, da more glavni upravni odbor v slučaju pasivnosti starostnega zavarovanja starostne rente poljubno znižati, pa naj se vstavi določba, da mora glavni upravni odbor v tem slučaju pokojninske prispevke zvišati do določenega najvišjega odstotka zavarovalnih mezd.
Ako niti to ne zadostuje za kritje pasivnosti, naj se glavni odbor pooblasti, da sme zmanjšati sorazmerno dajatve vseh vpokojencev do določenega najnižjega odstotka zavarovanih mezd, vendar ne poljubno.
Dve mejni postavki za pokojninski prispevek in za dajatve ste utemeljeni v tem, da se bo kazal vpliv pravilnika na stalno zaposlovanja rudarjev šele polagoma in bo prvo leto število upravičenih zavarovancev znatno nižje, kakor bi po zavarovalno tehničnem računu moralo biti, tako da bodo s početka tudi zavarovalno tehnično nemogoče dajatve mogoče.
Rudarsko iu splošno zavarovanje.
Podpisana zbornica ni načela problema o razmerju med rudarskim zavarovanjem in splošnim zavarovanjem, ker je hotela, da se osredotoči vsa pažnja na materielne določbe pravilnika in ker se ji je zdelo potrebno, da se pozornost ne odvaja na vzporedna vprašnja.
Vendar tu ne sme ostati neizgovorjeno, da je načelo, da imajo nositi vse zavarovalne institucije solidarno upravne stroške in riziko zavarovanja, zdravo v interesu onih zavarovancev, ki delajo pod najneugodnejšimi pogoji, postavljeno načelo.
To seveda ne predpostavlja bir.okrati-čnega centraliziranja uprave, z vsemi iz tega izvirajočimi slabimi posledicami.
Ni pa pravilno, če se zametava vsled takih izrastkov, — ki se morajo smatrati za začetne organizacije težave, — zdravo načelo, da mora biti nosilec zavarovanja enoten.
Posebnost rudarskih odnošajev.
V tej zvezi končno ne sme ostati ne-izgovrjeno, kako je treba presojati večkrat navajane „posebne razmere", ki baje zahtevajo, da se izločijo rudarji na vseh poljih iz okvira splošnih socialnih institucij.
Država je največji rudarski podjetnik na našem ozemlju. Rudarska oblastva so tako na eni strani podjetnik, na drugi socialno političen organ. Ta združitev nasprotujočih si interesov v enih rokah, — mora
Pripombe Delavske zbornice za Slovenijo.
imeti brez dvoma slabe posledice. Naravno pa je, da vsako podjetje za tako združitvijo vkljub temu stremi. Če delajo to tudi rudarske oblasti, — ni to nobena odgovornost.
Jasno pa je, da to socialni politiki ne koristi. Marsikaka točka pravilnika o bratovskih skladnicah nam lepo dokazuje, da je tako.
Ne zanikamo, da imajo rudarski obrati svoje tehnične posebnosti, ki zahtevajo, da vrše v rudnikih inšpekcijo dela posebej za to izvežbani strokovnjaki.
Trdimo le, da zato ni potrebno na celi črti izločevati rudarskih obratov iz okvira splošnih socialnopolitičnih institucij in da imajo take zahteve in taki poskusi razloge, ki niso socialnopolitičnega značaja.
Konec splošnega dela.
Ko prihajamo na to, da podamo svoje konkretne spreminjevalne predloge, naj omenimo, da gre tu le za stilizacijo smernic, ki smo jih v splošnem delu očrtali in glede katerih je treba zavzeti načelno stališče.
Spreminjevalni predlogi.
I. Organizacija.
Čl. 5., 3. odstavek in nasl. naj se glase:
Krajevne upravne odbore sestavljajo:
a) pri podjetjih od 200 do 300 delavcev štirje člani izmed delavcev in dva člana podjetij;
b) pri podjetjih od 300 do 600 delavcev šest članov izmed delavcev in trije člani podjetij;
c) pri podjetjih z več nego 600 delavci 8 članov izmed delavcev in 4 člani podjetij.
Zadnji odstavek ostane.
K čl. 6.
Peti odstavek naj se glasi:
Število glasov, ki pripada podjetjem ali zastopnikom, imenovanim po njih, je enako polovico števila glasov delegatov prisotnih na skupščini.
Drugi odstavki ostanejo neizpremenjeni.
K čl. 7.
Krajevni nadzorstveni odbori.
Krajevni nadzorstveni odbori so sestavljeni:
a) iz dveh članov, ki sta bila izvoljena na krajevni skupščini Izmed podjetnikov, in
b) iz enega zastopnika delavcev, ki je bil izvoljen na krajevni skupščini.
K čl. 8.
Glavni odbor volijo prisotni delegati članov in zastopniki podjetij na Klavni skupščini, iri sicer:
a) osem članov kot predstavnike delavcev in
b) štiri člane kot predstavnike podjetij.
Predstavnike delavcev volijo delegati
članov izmed sebe, predstavnike podjetij pa zastopniki podjetij izmed sebe.
K čl. 9.
Glavno skupščino sestavljajo:
Po dva delavska delegata in po en delegat podjetij, z 200 do 300 člani. Pri podjetjih z več člani prideta na vsakih nadalj-nih doseženih 500 članov po dva nadaljna delavska delegata in po en nadaljni delegat podjetnikov. 2. in 3. odstavek ostaneta.
K čl' 10.
Glavni nadzorstveni odbor volijo prisotni delegati in zastopniki na glavni skupščini in sicer:
a) dva člana izmed podjetniških delegatov;
b) enega člana izmed zastopnikov delavcev.
K čl. 16.
Prvi in drugi člen tega odstavka : aj odpadeta, mesto tega naj pride besedilo:
Predsednike in podpredsednike upravnih in nadzorstvenih odborov volijo člani teh odborov izmed sebe. Kjer je izbran predsednik iz vrst delodajalcev, tam se ima izbrati podpredsednik iz vrst delojemalcev in obratno.
Zadnji člen odpade.
Člen 18. naj se glasi:
Funkcijska doba vseli odborov traja tri leta, funkcijska doba delegatov za krajevne in glavne skupščine traja eno leto.
K čl. 20.
V predzadnjem odstavku se ima glasiti stavek:
Ob enaki razdelitvi glasov odloči ona stran, na kateri je glas predsednikov.
V čl. 23. se ima glasiti zadnji odstavek:
Glavni upravni odbor je predstavnik
glavne bratovske skladnice. Njegovo poslovanje nadzoruje v okviru teh pravil rudarsko oblastvo.
V čl. 30. se ima glasiti tretji odstavek: Tekoče posle bratovskih skladtiic pri podjetju vodi osobje, ki ga nastavlja na predlog krajevnega upravnega odbora glavni odbor. Pri bratovskih skladnicah z manj nego 600 člani sme poveriti odbor bratovske skladnice s temi posli proti izvestni nagradi tudi ustrezno osobje podjetja.
Čl. 34.
Zadnji odstavek naj se zamenja z besedilom:
Rudarsko oblastvo pa ima sklicati v tem slučaju najpozneje v roku treh mesecev skupščino delegatov, ki izvoli nov odbor.
Či. 35. naj odpade.
III.	poglavje.
Osnovne odredbe o zavarovanju.
Čl. 36.
Drugi stavek prvega odstavka naj se glasi:
Za člana se smatra tudi vsaka tehnična ali administrativna oseba omenjenih podjetij, če nima pravice do državne pokojnine.
V tretjem odstavku se črta točka 6.
Zadnji odstavek naj se glasi: Administrativno in tehnično osobje, ki je zaposleno pri rudarskih, topilniških in solarniških podjetjih in ima pravico do državne pokojnine, je zavarovano samo za slučaj bolezni ali nezgod.
Čl. 37.
Člen 37. naj se v celoti črta.
Člen 38.
Za prvim odstavkom maj se unese:
Oni član, ki izstopi iz obrata, kateri ga zavezuje, da mora biti član bratovske skladnice, ostane še nadalje član bratovske skladnice, ako vplača v 4 tednih po izstopu iz obrata vse dospele prispevke. Tak član ostane član, dokler stanuje v območju bratovske skladnice in plačuje dospele prispevke.
Član, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan pri bratovski skladnici in ki zato, ker nima zaslužka, ne more vplačati članskih prispevkov, uživa pravico do bolezenske podpore, ako biva v območju bratovske skladnice, 3 tedne po izstopu iz obrata. Ako je bil član v dvefy letih zavarovan najmanj 12 mesecev, uživa pravico do teh podpor 6 tednov po izstopu iz obrata.
V drugem odstavku naj se vstavi za besedami:	pravico, zahtevati zase in za svoje rodbinske člane, ki žive z upokojencem ali nezgodnikoin v skupnem gospodinjstvu in so brez dohodkov in lastnega premoženja.
Člen 39.
Za starost in onemoglost se pri bratovski skladnici ne zavarujejo one osebe, ki so zaposlene pri gotovih prehodnih, le nekaj časa trajajočih delih, ki so z rudniškim, topilniškim ali solarniškim proizvajanjem le v posredni zvezi.
Člen 4,3.
Naj se glasi:
Zaradi zavarovanja uvrščajo krajevni upravni odbori zavarovane osebe po velikosti zaslužka (ali: po velikosti povprečnega zaslužka njih službene kategorije) v mezdne razrede. Zavarovana mezda vsakega mezdnega razreda služi za osnovo-odmeri prispevkov in podpor.
Mezdne razrede določa na predlog* upravnih odborov krajevnih bratovskih skladnic glavna skupščina.
Za sedaj se odrejajo nastopni mezdni razredi:
	ViSina zaslužka	Zav. mezda
	na dan	v Din
I.	0 do 15	10
11.	nad 15 „ 25	20
lil.	„ 25 „ 38	30
iv.	35 „ 45	40
V.	„ 45	50
so ni	zaslužek določen	na dan, nego
za drug čas, je višino dnevnega zaslužka računati s šestino tedenskega, s petindvaj-setinko mesečnega ali tristotinko letnega zaslužka.
Ako ni zaslužek določen po času (akordna plača, plača od kosa, dajatve tretjih oseb, se določa zaslužek po znesku, ki bi povprečno pripadal' ali običajno pripada na dan, teden ali mesec.
Osebe, ki ne dobijo ta svoje delo nobene nagrade, se uvrščajo v najnižji mezdni lazred.
Člen 44.
Naj se glasi:
Ko se določa višina zaslužka v smislu tega pravilnika, je vpoštevati vse prejemke, do katerih ima zavarovanec pravico za določeni redni delovni čas (mezdo, stanarino, draginjske in rodbinske doklade itd.).
Ako dobiva zavarovanec namesto plače ali mezde v celoti ali deloma naturalne prejemke (kakor stanovanje, oskrbo, deputate in slično) je treba, ko se določa višina zaslužka, jemati za osnovo ekvivalent naturalnih prejemkov s plačo ali mezdo v denarju vred. Denarni znesek tega ekvivalenta določa za vsako bratovsko skladnico pristojno rudarsko oblastvo na predlog upravnega odbora.
Člen 45.
Naj se črta.
Člen 46.
Prvi odstavek naj se glasi:
Ako se zavarovana mezda izprenieni v 4 tednih pred začetkom pravice do podpore, se plačuje podpora v gotovini po prejšni zavarovani mezdi, razen ako je mezdno izpremembo povzročila dovršitev učne dobe ali splošno kolektivno povišanje mezd vsem delavcem in nameščencem podjetja.
V 2. odstavku naj se črtajo besede: polnopravnega ali manj pravnega člana.
Drugi odstavek naj se črta.
Člen 47.
Prvi odstavek naj se glasi:
Uprave podjetij smejo dajati članom bratovske skladnice dopust, ne da bi se s tem prekinil čas njih članstva. Ob takem dopustu morajo plačati člani bratovske skladnice odrejene prispevke za ves čas dopusta; drugače izgube za ta čas pravico članstva. Odrejeni prispevki se morejo plačati tudi v enakih mesečnih obrokili, toda najkasneje tekom enega leta po zopetnem nastopu dela. Ako pa nastopi v takih slučajih zavarovalni slučaj pred plačilom vseh prispevkov, je ostanek odtegovati v mesečnih obrokih od pokojnine, ki pa ne sme lircsegati ene šestine mesečne pokjnine.
Člen 48.
Naj se glasi:
Članom bratovske skladnice, ki so pozvani v vojaško službovanje, ostanejo vse pravice, ki so jih pridobili pri bratovski skladnici, če vstopijo v 2 letih po razrešitvi od vojaške dolžnosti zopet v delo pri kateremkoli podjetju V kraljevini, ki spada pod rudarski zakon.
Član, ki po preteku čakalne dobe izstopi iz zavarovanja podvrženega dela, ali je bil odpuščen, ne da bi imel pravico do pokojnine, obdrži pridobljene pravice na časovno neomejeni čas. Ako sc tak član vrne v zavarovanju podvrženo delo potem pravilniku se zavarovanje nadaljuje z vsemi pridobljenimi pravicami.
Član, ki ni dosegel čakalne dobe in izstopi ali je odpuščen iz zavarovanju podvrženega deta, more zavarovanje do izpol-niene čakalne dobe nadaljevati s tem, da vplačuje celotne zavarovalne prispevke. Po doseženi čakalni dobi pa obdrži pridobljene pravice neomejeni čas.
Ako se član v roku treh let ne vrne v zavarovanju zavezano delo in je dosegel 44 leto starosti ter ima doseženo čakalno dobo, ga je s pridobljenimi pravicami vpo-kojiti onega, ki ima 15 let članstva.
Pri bratovskih skladnicah pridobljene pravice ugasnejo, ako je bil rezervni delež prenešen na drugega nosilca soc. zavarovanja.
Člen 49.
Naj se v celoti črta.
Člen 50.
Ob prestopu članov bratovske skladnice iz enega podjetja v drugo podjetje, ki spada pod rudarski zakon, ostanejo pravice, pridobljene po teh pravilih pri bratovski skladnici neokrnjene. Ob prestopu se imajo novi bratovski skladnici na njene zahteve v roku 4 tednov vplačati vsi prispevki s 5%.
Članom drugih zavarovalnih zavodov, ki se sprejmejo za člane bratovske skladnice, se priznajo pravice pridobljene pri drugih zavodih, če priznavajo ti zavodi isto tudi članom bratovskih skladnic ko vstopijo v njih članstvo.
IV.	poglavje.
Bolniška blagajna.
Člen 55.
Točka č) naj se gl^si:
Podpore za dojenje po tri dinarje na dan onim zavarovanim ženam.
Če žena v času, ko ima pravico do podpore, kaj zasluži, nima za dni, ko si je kaj zaslužila pravice do porodniške podpore. Za zaslužek pa je smatrati samo one prejemke, ki jih prejme žena na podlagi pogodbenega razmerja.
Kot zadnji odstavek se unese:
Dajatve tega člena ne smejo biti v nobenem primeru slabše in nižje od dajatev, ki jih predpisuje zakon o zavarovanju delivcev in nudi nosilec zavarovanja in njegovi krajevni organi po tem zakonu.
Člen 56.
V 1. ostavku naj se črtajo besede: kar sc mora dokazati z oblastvenim potrdilom.
V zadnjem odstavku naj se vstavi za besedo: poročeni: ali neporočeni.
Člen 58.
članica, ki ne dokaže, da je bila v enem letu vsaj tri mesece zavarovana, nima pravice do porodniške podpore. 2ene članov nimajo pravice do porodniške podpore, če ni bil član v poslednjem letu vsaj tri mesece zavarovan. Pravica do podpore za dečjo opremo nimajo rodbinski člani, če ni bil član vsaj 4 leta neposredno pred porodom član bolniške blagajne.
člen 60.
V prvem odstavku naj se vstavi:
Član, ki je obolel predno se je razvezalo službeno razmerje ima pravico do Vseh podpor, če tudi se je službeno razmerje tekom obolenja razvezalo.
Ravnotako pa ima žena zavarovanega člana pravico do porodniške podpore in dečje opreme, če tekom 9 mesecev po moževi smrti rodi živo dete.
Člen 61.
Kot tretji odstavek se unese besedilo:
Za člana, ki je izčrpal bolezenske pod-podpore po tein zakonu, se plača pogrebnina samo, ako je nastopila smrt kot posledica bolezni, za katero je dobival podporo in ako je nastopila v dveh letili od tedaj, ko je prestala podpora.
Člen 67.
Zadnji stavek četrtega odstavka naj se glasi:
Osebe, omenjene v drugem odstavku člena 38. plačujejo polovico prispevkov za ostale člane. Vendar tudi ta prispevek ne sme presezati prispevka, ki ga plačujejo prostovoljni člani osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov.
Člen 71.
Prvi odstavek naj se glasi:
Če je zavrovanec popolnoma nesposoben za delo, znaša nezgodna renta, dokler traja, kot popolna odškodnina zavarovani letni zaslužek zavarovančev.
Člen 73.
Kot zadnji odstavek se unese:
Ako ostanejo otroci brez očeta in )Tia-tere, pa sta jim bila oba roditelja zavarovana, se vzame za osnovo njih rente zaslužek onega roditelja, ki je imel večji zaslužek.
Otroci umrlega zavarovanca, čigar vdova nima pravice do .rente, se smatrajo glede določitve rente za sirote brez roditeljev.
Člen 76.
Naj se glasi:
Roditelji, ded in babica zakonskih in nezakonskih otrok odnosno vnučadi, dobivajo, ako je za njih vzgojevanje pretežno skrbel oni, ki je vsled nezgode umrl, kot letno rento do smrti, odnosno dokler so navezani na podporo, eno tretjino zavarovanega lastnega zaslužka umrlega zavarovanca.
Vnučadi, bratje in sestre dobivajo, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je vsled nezgode umrl, kot letno rento do dovršenega 16 leta starosti eno tretjino zavarovanega letnega zaslužka umrlega zavarovanca.	.
Člen 77.
V drugem odstavku se vstavi v prvi vrsti za besedo babica: vnuead.
Člen 79.
Mesto besed: kategorijskega zaslužka, naj se povsod vstavi: zavarovane mezde.
Zadnji stavek drugega odstavka, ki začenja z besedami: V zvezi s tem..... se črta.
VI. poglavje.
Pokojninska blagajna.
Člen 96.
V prvem odstavku točke 1. se črta besedilo: pa tudi, če se je omožila z več nego 50 let starim zavarovancem.
Člen 99.
Naj se glasi:
Če člani trajno onemorejo, preden so dosegli peto leto članstva, se jim izplača kot odpravnina enkrat za vselej svota, ki odgovarja za nje vplačanim prispevkom.
Zavarovane žene, ki se omože, pa v roku pol leta pred omožitvijO ali dveli let po njej trajno prestanejo biti zavezane zavarovanju, imajo pravico do povračila za nje vplačanega prispevka, toda največ do enoletnega zneska svoje pravice do rente. Ta pravica mora zahtevati v enem letu od dne, ko stopijo iz obveznosti zavarovanja, sicer mine.
Člen 100.
Mesto petdesetletno članstvo, naj se vstavi: preden dovrši peto leto članstva.
Člen 103.
Naj se glasi:
Za čas bolezni, ko dobivajo hranarino od bratovske skladnice, ne plačujejo člani prispevkov za starostno zavarovanje. Vendar pa mora plačati podjetje svoj ustrezni prispevek.
Člen 108.
Odpade naj točka 1.
V točki 2. naj se črta besedilo: toda samo, če ni bival v inozemstvu nego tri mesece.
Člen 110.
Zadnji odstavek naj se črta.
člen 116.
Zadnji odstavek naj se črta.
Čl. 131.
Upravičencem, ki so prejemali rente že pred 1. januarjem 1925, se zvišajo rente na ono višino, ki odgovarja valorizirani dajatvi po starih predpisih. Anuitete za te dajatve se krijejo iz posebnih doklad na produkte obratov bratovskih skladnic (premog, svinec, produkte plavžarske industrije).
J, BLA8NIK-A NASL. LJUBLJANA.