PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO ZA 1977. IN 1978 LETO! DARUJTE V TISKOVNI SKLAD 'S.D.'! "Mir — da, nasilje — ne! Nasilje vodi v revolucijo, Revolucija pa v izgubo svobode." Peace — Yes, Violence Nol Violence leads to revolution, RevoTution 4ead to los of Freedom. (Papež Paul VI., za Novo Leto 1978) sLovensKA v FOR A FREE S LOVENIA "A prince, whose character is thus marked by eyerv act vvhich mav define a tvrant, is UNFIT to be the ruler of a FREE people". American Declaration of Independence. (4th of July, 1776) LETNIK XXIX. — VOLUME XXIX. Januar 1978 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada Številka 1 — No. 1 V NOVO LETO 1978 "Mir-da, nasilje-ne!" je glavna misel Novoletnega voščila papeža Pavla VI. državnim in političnim voditeljem širom sveta. "Nasilje prinese samo svet brez Boga, brez razuma, brez ljubezni. Vojna in NASILJE, rojena v netoleranci in iracionalnosti bosta vodili v REVOLUCIJO. In REVOLUCIJA VODI V IZGUBO SVOBODE". Kako resnične so te besede, smo Slovenci krvavo občutili na svoji koži že med drugo svetovno vojno in občutimo še danes. Komunisti so s satansko iznajdljivostjo porinili miroljubni slovenski narod v žrelo okupatorjevega srda, med tem ko so pobijali sroje politične in ideološke nasprotnike. Tako so jih prisilili, da so se iz samoobrambe morali ti začeti boriti proti njim, dostikrat v oblikah, ki so jim bile odurne in nezaželjene. Na desettisoče nedolžnih Slovencev, mož, žena in otrok, je v tej revoluciji zgubilo življenje. Nepopisno uničenje gospodarstva je bilo v imenu takozvane "osvobodilne" vojne povzročeno v času, ko je že vsak otrok lahko videl, da so sile Osi pred neizogibnim polomom. Dvanajsttisoč neoborože-nih nasprotnikov komunizma je bilo dobesedno poklanih, ko je bilo-vojne -žc koiiocr Zakaj- jc bilo to potrebno? Ali iz maščevanja, ali iz bojazni pred njimi? Mislili so da bodo na ta način rešili "ta problem enkrat za vselej" (kot trdi Djilas) in tako zabrisali za njimi vsako sled. V resnici so si pa postavili s tem dejanjem spomenik, ki bo za vedno pričal našim potomcem, da so bili komunisti tista edina politična skupinica v celi slovenski zgodovini, ki se je poslužila bratomornega genocida samo zato, da so prišli na oblast. In ko so to dosegli, je tradicionalno demokratski slovenski narod zgubil svobodo. Mi, nekomunisti in protiko-munisti takih metod nasilja ne moremo niti zagovarjati, še manj pa se jih posluževati. Kot kristjani imamo svojo moralo, ki nam taka sredstva prepoveduje. Logika bi nas zato pri vedla do zaključka, da je borba ! kristjana proti komunistom j brezupna. Pa ni tako. Zgodovi- i na nam dokazuje, da so nasil-' stva le začasnega značaja in da v borbi z nasiljem končno le zmaga resnica in pravica. Zato Slovenska država stalno ponavlja: Mi nismo kako preko-cuško gibanje, ki bi se za dosego svojega cilja posluževalo na-silstva. Naš bog ni "rop, požig, umor", kot je to učil partizanski "pesnik" Bor. Mi se bomo za dosego svojih ciljev posluževali zakonitih sredstev: prepričevanja, kritiziranja in razkrinkavanja komunističnih laži. Hvala Bogu, da živimo v svobodnem svetu, ki nam tako borbo omogoča. Pri našem delu se bomo opirali na pravice, ki nam pripadajo po načelih CIo veških pravic zaščitenih v Karti Združenih Narodov, samoodločbe narodov, zaščitene v Atlantski karti in v veri, da bo končno le prišel čas, ko Iažnjivi komunizem in njega nasilje ne bo več kos pritisku velike večine slovenskega naroda, ki se ga boji in ga sovraži ter ga bo končno izpljunil, kot nesnago, iz svojih ust. "DRUŽINSKA DRUŽBA" Dr. Franc Blatnik umrl Kanadski zavod za družino The Vanier Institute of the Fa-mily zagovarja program za ob-■ novo današnje družbe, v kateri vse bolj in bolj kaže, da se drobi na sestavne dele in da je vedno manj, kar bi ljudi družilo. Vsakdo zahteva kar najbolj polno mero pravic zase, ne da bi se pri tem oziral, če s tem ne prikrajša pravic drugih in le malo je takih, ki jim je skrb za občo blaginjo resna zadeva, posebno kadar bi družbena pravičnost zahtevala, da se odpovedo kakim neupravičenim privilegijem, ki jih uživajo. To novo družbo imenuje zavod "družinsko družbo". V tej družbi bodo zopet vidni in u-poštevani medsebojni odnosi med ljudmi, ki bodo temeljili na skrbi za drug drugega ter na delitvi dobrin. V tej družbi bo življenje ljudi v družinah in občinah priznano kot del celotnega življenja lin bo kot tako tudi upoštevano, ne pa da bi se moralo podrediti zahtevam trga ali birokracije. Te ideje so sorodne idejam, ki jih je irazil angleški gospodarstvenik E. F. Schumacher v isvojii znani knjigi "Srna! iz beautiful". Podnaslov knjige je "Gospodarstvo kot če bi bili ljudje važni". Za dežele razvoja, pa tudi za industrijske dežer le, ki jim preti pomanjkanje virov energije, je važen pojem "vmesne tehnologije" pod katero razume uporabo tehnike v takem obsegu, da koristi vsem ljudem, ne pa uporabo najbolj dovršene tehnike, ki uničuje kulture, veča brezposelnost in tudi razlike med bogatimi in reveži. Zavod je podeliti Schuma-cherju kot drugemu prejemniku nagrado VVilderja Penfielda za "modrost in vodstvo v raz voju človeške družbe". Nagrada se imenuje po znanem mont realslkem živčnem kirurgu Pen-fieldu, ki je bil prvi predsednik zavoda (prvo nagrado je dobila antropologinja Margaret Mead). Schumacher je dobil nagrado v Torontu 13. oktobra, toda v zvezi s to slovesnost je prebil v Kanada dobo od 25. septembra do 22. Oktobra. Predaval je v večih mestih začenši s Syd-neyem v Novi Škotski do Ed-montona v Alberti. Svetovnonazorska pot Ivana Cankarja Pod tem naslovom je napisal dr. Vladimir Truhlar v ljubljanski Družini (16. 6. 1976) članok, iz katerega izpisujemo glavne misli. Leposlovni kritik zadene pri določanju svetovnega nazora Ivana Cankarja nehote najprej na n jegovo notranjo vero, smisel za nravnost. Izražajo jo mesta o skritem oltarju v notranjosti, pred katerim darujejo čiste misli; o veri, ki je že od vsega začetka kar sama po sebi vzklila v srcu ter ga vsega prepojila; o srcu, ki je pravičen in nezmotljiv sodnik. Ivanova besedila o tej prvin-ski veri v otroških letih jemlje njegov bratranec Izidor Cankar, ki je med leposlovnimi kritiki najbolj pristojen za opredeljevanje pisateljevega svetovnega nazora, resno: "Bog je bil pesniku od zgodnje mladosti preplel srce in se ni dal več odtrgati od duše". Kritični čut za poštenje po-vede pisatelja najprej iz kato- Pri tej naši borbi se pa ne bomo dali ustrahovati z različnimi grožnjami "simbolličnega (exemplarnega?) rušenje" naših domov v Torontu, ker se dobro zavedamo, da bi nam taka na-silstva v civilizirani Kanadi dala samo ugled, ker bi potrdila to, kar mi že 30 let pripovedujemo: DA JE KOMUNISTIČNO NASILJE NAJVEČJA NEVARNOST SVOBODNIM, DEMOKRATSKIM NARODOM. Naše delo pa ne bo rodilo hitrih uspehov, če pri njem ne bodo sodelovali vsi Slovenci ka terim je svoboda , in nezavis-nost naše rojstne domovine pri srcu. Zato danes, ob letu ko izražamo našo zadovoljnost in veselje nad dejstvom, da smo v preteklem letu našli mnogo dobre volje za sodelovanje med drugimi slovenskimi skupinami, ki 5e borijo za bistveno iste cilje, ponovno vabimo na tako sodelovanje tudi v bodočnosti. Majhne, nebistvene razlike naj nas pri tem delu ne motijo, saj jih bomo z lahkoto premostili, če bi naše delo koordiniral tudi formalni skupni slovenski SVET. Cas teče in odpira na obzorju nove možnosti. Bodimo nanje pripravljeni. UREDNIŠTVO lištva domače hiše v svobodo-misektvo. 21. marca 1893 piše materi: "Ljuba mati! Danes je Vaš god. Jaz vem, kako Vi mislite o meni: da sem lahkomi-selnn, malovreden človek, kateri samo na tisto ne misli, kar bi bilo treba, na drugo vse". A sam da- ve, da ima "boljše srcc" in "boljšo pamet", kakor ju imajo "drugi ljudje". To da vesta samo on in Bog. Da se je že kdaj vprašal, če se v tem prepričanju na moti, pa da mu je "nekaj dejalo", da se ne moti. Ko pride 1896 na Dunaj, nc vstopi v liberalno akademsko društvo "Slovenija", pač pa na "brucuškem večeru" krepko po njem udriha in meče pred člane kopo "resnic" o neresnosti društva; kot je bil prej prepričan, da je bila resnica, kar ga je vodilo v svobodomiselstvo, tako je zdaj prepričan, da je resnica, ki ga oddaljuje od nje-ga. Pa tudi v svobodomiselstvu doma se mu iz večje razdalje, z Dunaja, pokaže vse mogoče, kar ga močno odbija. Gabi se mu zlaganost, gabi se mu surovost, podlost . . . Ivan Cankar je bil proletar-ski otrok. Tudi pozneje je na sebi doživljal in na drugih gledal, kaj je krivični družbeni red. Tudi ta rod je bil del nepoštenja, ki se mu je pisateljevo globinsko — verskonravnostno. jedro nujno moralo upirati, in v uporu so bile hkrati težnje materialističnega socializma. — 1907 sprejme Cankar celo kandidaturo • social demokratične stranke pri državnozborskih volitvah. Čeprav pa je, bil v stranki, ki je imela za svoj miselni temelj marksizem, sodi Izidor Cankar, "da so bile miselne podlage marksizma pesniku po naravi in dejansko tuje, da je njegov življenjski nazor bil preširok, da bi ga bilo mogoče vtakniti v formule marksistične filozofije, in da jedro njegovega oznanila, ki ga je prinašal Slovencem, ne le ni skladno z materialistično filozofijo socialne demokracije, marveč da j>i je tudi nasprotno. Ce oznanja zgodovinski material i zem vsemoč ekonomskih razmer, oznanja Ivan Cankar zmagoslavje duha; če pričakuje marksizem rešitve človeku iz srečno izbojevanih razrednih nasprotij, jo pričakuje Ivan Cankar iz prebujene posameznikove vesti. To sta dve v osno vah si nasprotni naziranji . . . Zgodovinski materi al i zem je bil pni Ivanu Cankarju površno prevzet, nedoživljen in se čeprav ostaja pesnik še nadalje socialist, po 1. !<"W pri njem ne pojavlja več". Cankarjeva odprtost v neskončnost in večnost se je po Sarajevskem obisku pri nadškofu Stadlerju in bratu Karlu (1909) vidno poglobila, njegovo tleče nravnostnoversko jedro se je vse bolj razplamtevalo in določneje opredeljevalo v krščanstvo. "Kjerkoli in kadarkoli — nekje in nekdaj mora biti drugo življenje, mora biti popolnost božja . . . Paradiž je bil in je; in zato, ker je, ga bo nekoč gledalo to željno oko". Ko Ivan Cankar v istem raz glabljanju primerja "lepoto" z Bogom, primerja seveda hkrati Boga z "lepoto": "Lepota je kakor Bog. Večna je in neskončna, neobsežena in neobsežna. Luč prepleta v tisočkrat tisočerih žarkih vse vesoljstvo; sije v soncu, luni in zvezdah, diha v zraku, roma z vetrom; prodira kamen, živi v rastlini, živali in človeku. Lepota je kakor Bog: povsod in nikjer je ni utelešene, v popolnosti izražene, tako da bi hrepenenju na slutnji ne bilo več prostora . . . Srce človeka siromaka jo sluti in je išče, slutilo in iskalo bo na vekomaj". S 35 leti se Ivan Cankar čuti "starca". A po Izidorju Cankarju so bila prav zadnja pisateljeva leta "zadnja oblika njegovega duševnega razvoja in z njo doseže Ivan Cankar tudi najvišjo stopnjo svojega pisateljskega mojstrstva". Večnost, Bog, Kristus vse bolj vstopajo v to mojstrstvo. Ivan Cankar na svoji življenjski in umetnostni poti vse več govori o "neumrljivem hrepenenju', o "vstajenju", o "povelj-čanju", o "Bogu". Zato bi bilo "nespametno misliti", poudarja Izidor Cankar, 'da se Ivan Cankar tolikokrat zgolj lahkomiselno igra z odgovorom na ta zadnja vprašanja človekovega bitja, da zgolj lepo besedici, ko se bavi z najtežjimi nalogami človekove misli; to so dejansko rezultati njegovega osebnega V petek pred Božičem je v* Patersonu, NJ. umrl znani slovenski salezijanec dr. Franc Blatnik. Bil je markantna osebnost in priznan voditelj mladine. Neizmerno dobrega je storil za slovenske izseljence v Srbiji med II. svet. vojno. Obiskoval jih je, jim nosil pisma, tudi podporo, katero je dobil .od ljubljanskega škofa Gregorija Rozmana. Ti obiski so bili vedno tvegani. Pozneje je bil osebna zveza med škofom Rožmanom in Sveto stolico. S sedanjim svetim očetom Pavlom VI., ki je bil kot msgr. Montini v državnem tajništvu Svete Stoli-ce, sta bila dobro poznana. V III. zvezku škof Rožman najdemo na mnogih mestih njegovo ime v zvezi z raznimi posredovanji in akcijami. Po vojni je bil nekaj časa ravnatelj katakomb sv. Kalista. Bil v na-potje slovenskim komunistom in je moral iti. Ko je prišel v Ameriko, je delj časa deloval med Puerto Ricanci v San Jus-to, od tam je prišel v Paterson, N.J., kjer imajo salezijanci svoj samostan in šolo. Bil je netrudni borec proti zmotam komunizma in je na-pjsai .mnogo člankov v AD. — Obiskoval je slovenske naselbine po Ameriki in Kanadi. Po- f C. g. FRANC BLATNIK vsod je imel mnogo prijateljev. Pogrešali ga bodo zlasti Slovenci iz Washingtona. Bil je njihov neuradni župnik. Vsako prvo nedeljo je maševal v kapeli Marije Pomagaj, kjer so peli vedno tudi litanije MB. Večkrat mi je pisal, da med njimi kar pomladi. Letos v jeseni bi obhajal zlato mašo, katere se je zelo razveselil, pa je Bog sklenil drugače. Dr. Blatnik:- se spominjam še iz časov Zveze Fant. odsekov, ko je prihajal na zvezne se- stanke, ki so bili pri Sv. Jožefu nad Celjem. Večkrat sem ga o-biskal med vojno na Rakovniku in mu prinesel kako sporočilo, katero je on oddal naprej. Pri tem so ga enkrat zaprli kot — vohuna. Po višjem posredovanju je bil izpuščen. Srečevala sva se v Peggezu pri Lienzu in v Spittalu ob Dravi kjer je vodil taboriščno pisarno. Tam so izdajali Novice in Domovina v taborišču. Tudi tukaj je svojo skrb posvetil tisti mladini, za katere se nihče ni brigal. Imel je zanje načelna predavanja, prirejal izlete n. pr. k Sveti Krvi, k Sveti Hemi itd. Ob nedeljah jim je dal pripraviti večerjo iz paketov, ki jih je prejel od svojih sobralov i/. Amerike. Tudi oblekel jih je. — Fantje so delali šoferske izpite pred avstrijskimi oblastmi. Denar za takse je oskrbel dobri dr. Blatnik. Bil je zvesti sin Sv. Janeza don Bosca in je po njegovem vzgledu skušal postati vsem vse. Pa žal, ni žel priznanja. Tega ni nikdar iskal. V zahvalo so mu metali polena pod noge. Naj blagi dr. Blatnik počiva v miru božjem. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. MG. ... ŠE NEKAJ MISLI OB SLOVESU OD POKOJNEGA G. F. BLATNIKA SALEZIJANSKEGA DUHOVNIKA ... V ponedeljek po božiču je bilo truplo prepeljano v zavodsko kapelo. Ob 9. uri je bila sveta maša, zvečer ob 8. uri skupna molitev, čez dan pa so prihajali številni prijatelji, da se poslove od njega. Prišle So skupine iz Clevelanda, Nevv Yor-ka, Connecticuta. V torek ob 11. uri je bila sveta maša, ki jo je daroval patersonski škof ob asistenci cez 60 duhovnikov. — Charles Ceglar, salezijanec, se je najprej v angleščini potem pa v slovenščini zahvalil Bogu za vse dobrote, ki jih je pokojni prejel od Njega in skazoval drugim v svojem življenju. Po maši je govoril od oltarja g. Rogan in opozoril na sveto mašo, ki se bo darovala v slovenski cerkvi (Nevv York) tretjo nedeljo v januarju v spomin pokojnika. Po opravljeni službi božji in poslovilnem obredu je duhovščina zapustila dvorano, Slovenci smo pa obstopili krsto. Pod vodstvom g. Miro Preglja so pevci zapeli g. Blatniku drago pesmico Gozdič je že zelen . . . , nato je g. Ciril Mejač v ginljivih besedah orisal duhovni lik g. Blatnika, zlasti kot salezijanskega duhovnika. Zapeli smo Marija skoz življenje . . . , nakar je Fr. Ceglar blagoslovil krsto v imenu slovenske salezijanske province, sobratov na Koroškem, Italiji in drugod ter v imenu številnih pokojnikovih prijateljev v Kanadi, Argentini, tudi v imenu vseh tistih, ki še niso izvedeli za njegovo smrt. G. Jože Simčič, salezijanec, se je poslovil v imenu Slovencev v Clevelandu, nakar je vsak poškropil ikrsto v slovo. Tudi pri pogrebu v Go-shenu je bilo navzočih nekaj Slovencev. Bil je lep, sončen dan, kakršnih je malo v letu. Predstavniki Jugoslavije in zapadni tisk Ko je bil Kardelj pred nedavnim gost vlade ZDA, so mu pripravili uradni sprejem, ki je le malo zaostajal za sprejemom, kakor jih dajejo predstavnikom držav.Toda Kardelj je odbil čas nikarje, ker je imel na vsa vprašanja, ki so mu jih stavili, la-konsko izjavo "brez komentarja". V najbolj uglednih časopisih ZDA potem ni bilo nikakih poročil o Kardeljevem bivanju v VVashingtonu — z izjemo porodila, da sta doživela dva časnikarje iz Kardeljevega spremstva bridko razočaranje, Dogo- čustvovanja in umovanja, in kakor je napak, če v pesnika zanašamo stvari, ki bi jih v njem želeli najti, a jih ni, tako ravna kvarno, kdor hoče izdiskulirati iz njega vse, kar mu ni po volji ali česar ne razume . . . Pozitiven del miselnega in čustvenega sestava, kakršnega predstavlja zgodovinski Ivan Cankar izza 1. 1909, je vera v Boga in v posmrtno življenje". vorila sta se s dvema ženskama, da ju bosta obiskali zvečer v hotelu. Prišli pa nista samo dve, ampak kar štiri. Ko so prišle v sobo, so z britvami prerezale telefonsko žico in časnikarja olajšale za 500 dolarjev ter potne liste. • Da so bili muzeji v ZDA o-biskani 308,205,000 krat v letu 1971. FRANKFURTER ZEITUNG Dec. 9, 1977 V Nemškem parlamentu so končno odobrili sredstva za nabavo blindiranega Mercede-sa 600 za predsednika države in njegove goste. Tak auto so zaenkrat nabavile sledeče države: Saudi Arabia, Vatikan in Jugoslavija. Nemci si do danes niso provoščili tako dragega automobila, sedaj so pa bili radi teroristov k temu prisiljeni. ALI VESTE: • Hrvatski list "Hrvatska — Croatia" je začel izhajati v Buenos Airesu 1. novembra 1947 in je pred kratkim slavil 30 letnico izhajanja. branskem zaporu "izdajal" na-rod nemškim in italijanskim fašistom kamen t i ram: Podpisani je 7. maja 1977, v imenu organizacij, ki jih zastopa poslal Austrijski Ambasadi v Ottavvi specifično protest radi preganjanja 26 Ko roščev radi "prekrškov" ob priliki manjšinjskega štetja. Frank Osredkar in prijatelji, ki jih ne štejem med "napredne" so priredili 19. novembra 1977. Koroški večer, — in to ne prvič. Ta večer, na katerem je med drugim Slovenska mladina organizirala obširno protestno peticijo proti Austriji, je dat čistega $6.080.00 in dodatna darila posameznikov še prihajajo. Cela vsota je bila že po slana na Koroško v korist Slomškovega doma, kjer s« nastanjeni dijaki Slovenske gimnazije. , _ PETER URBANC in" slovenska M< & rasa hmm Subscription raties $6.00 per jear; 50£ single issue. Advertising 1 column x 1" $4.20 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Membei of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe-zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjev« nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. f Prof. Josip Mantuani Britansko Kolumbijo na univerzo v Vancouveru. Končno sva se spet srečala v Torontu. Staro prijateljstvo je znova zaživelo in reči morom, da sta njegova svetovna razgledanost an njegova filozofska razglabljanja ter pripravljenost na sodelovanje z nasveti, predavanji, govori in zvezami mnogo pripomogli pri naši novo u-štanovljeni organizaciji Slovenska Narodna Zveza v Kanadi in seveda tudi pri pisan ju našega lista, ki je takrat nekako, ko je on prispel v Toron to, začel izhajati tukaj. Našli smo v njem svetovalca, pomfcigača in večkrat tudi garača. Nudil nam je vse sile, saj je stal na stališču, da le delujočim je dana prilika za uspeh in napredek! Hvaležni smo mu danes za vse nasvete, vso pomoč in sodelovanje. — Pomagal pa je tudi dosti pri "Slovenian Discusion Clubu", organizaciji, ki je prirejala vsake tri tedne sestanke s predavanji. Pozabiti pa tudi ne > smerno^ da se jo močno ukvarjal 4 umetnostjo; — zapustil je lepo zbirko barvnik ter črno-belih skic iz Slovenije, Italije in Kanade, prav tako so pa bila njegova božična voščila umetnine — o-riginali, saj je bila vsaka osebnostna in drugačna. Pisal pa jc I udi pesmi v slovenščini, nemščini, italijanščini in angleščini. Večni je poklical k sebi rnar-kantno osebnost, ki je vedno pripravljena pomagati; — nikoli ni odklonil, za kar koli je bil naprošen! Zahvaljujemo sc mu za vse in se klanjamo njegovemu spominu. Naj mu bo lahko kanadska zemlja. On pa ptavičen Plačnik, Njegovi soprogi, priljubljeni ga. dr.,Ljudmili Dolar-Mantuani, in sinu Marku z družino naše iskreno sožalje. UREDNIK S. D. f Prof. JOSIP MANTUANI Decembra sem šele izvedel, tik pred Božičem, da je 24. novembra nenadoma, tiho kot je živel, v 77. letu starosti odšel k Njemu po svoje plačilo g. prof. Josip Mantuani. Bil sem v novembru na operaciji, nato pa na okrevanju — in še smrt v družini, tako da sem bil za časno odtrgan od vsega vsakdanjega. Spoznala sva se pobliže med vojno v Ljubljani, ko je bil njegov sin Marko star 6 mesecev, — za časa nemške okupacije. Pri Vebru sem poslušal kriminalno psihologijo, on pa nam je predaval v isti zvezi o krimina-listiki . . . Nenadoma sva se spet, slučajno na ulici, srečala v Padovi — v Italiji, kamor sem prispel z delegacijo iz slovenskega taborišča Monigo pri Trevisu, ki jo je vodil — •j-župnik K. Škulj iz Ribnice, ko smo .prišli intervinirat na poveljstvo angleške 8. armade proti vračanju v Jugoslavijo — ko smo zvedeli za slovensko tragedijo na Koroškem. 1948. me je begunska pot zanesla v Kapuskasing, v gozd v severnem Ontario, njega, njegovo ga. soprogo in sina pa v boste zraven pri žrebanju za nagrade udeležencev banketa. Odbor SN/. !ill!lM!!!IIBIII!lMli!!IBI!ilH!liiiBIIKBII!IIHIIi!IB!!]IIH!!il!l:lil!l • SAIIISTI: čas je da se zbudimo iz spanja. Pripravljalni odbor za Slovenski šahovski klub vabi zainteresirane, da javijo svojo pripravljenost na sodelovanje. Ako ne drugega, bomo pripravili vsaj občasne turnirje. Telefonirajte ga. Le j i Urbane: 4474332 - Toronto. • Savani v Torontu pripravljajo za 19. februarja poseben večer v dvorani Marije Pomagaj na Manning ulici, posvečen razgovoru o potrebah slovenske mladine v Torontu in okolici. Pozdravljamo njihovo iniciativo, saj iz njih samih mora iziti klic po vs^rn tistem, ža kar mislijo, da so prikrajšani, po vsem tistem, kar pogrešajo, po vsem tisteni, o čem so do sedaj le šepetalli, a bodo tokrat javno KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA V letu 1978 smo glavni kontraktorji za že odobrene čarterje kanad. družbe za potovanje v Ljubljano. — Boening 707 — Cena $469.— 1. od 28. junija do 8. avgusta 3. od 12. julija do 8. avgusta 2. od 28. junija do 22. avgusta 4. od 12. julija do 22. avgusta Prav tako smo tudi glavni prodajalci za VVardair potovanja v Zagreb z novim Do 10. - Cena začne z $449.—. Zahtevajte popolno listo. Vse navadne, čarterske, mladinske in turistične karte za povsod. - Florida, Havvai, Karibsko morje. - Res prava strokovna postrežba za najem automobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, potne liste in vizume. Dr. Karel Žužek Peter Urbane, Notar 63A Bloor Street West Toronto, Ont. — Tel.: 534-8891 CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400> ZA VSE PRAVNE ZADEVE SE PRIPOROČA izpovedali. Izvedeli bomo, kaj manjka, kaj pričakujejo in kaj žele. Pričakujemo samo, da bodo na ta razgovor ("Panel Discusion") povabili čim širši krog slovenske skupnosti, to skupnost pritegnili v razpravo, saj prav tej skupnosti bi vsem ta klic Savanov naj veljal. Samo na tak demokratičen in javen način v duhu krščanske skupnosti in ljubezni, bo naša slovenska .mladina lahko našla odziv za svoja dejanja in nehanja v slovenski skupnosti v Torontu. Že obstoječe organizacije pa tudi delujoči posamezniki bodo tako lažje razumeli mladino ter ustvarili obojni skupaj most medsebojnega zaupanja, sodelovanja in napredka. Brez tega pa pač naša mladina ne more pričakovati razumevanja, sodelovanja, in podpore v današnji družbi, v kateri je toliko elementov, ki nas žele le raz-druževati, ločiti in včasoh celo zavajati. Prirediteljem k podvigu lahko samo častitamo, od odgovornih ljudi v slovenskem javnem in cerkvenem življenju pa bi bilo pričakovati, da se z zanimanjem, odprtimi očmi in ušesi v velikem številu udeleži teh razpravljanj! Talko bomo naši mladini pokazali vero vanjo in upanje na njih boljši bodočnost v tej novi kanadski domovini. (Opazovalec) • Gospod Janez Valant, oče še stili otrok, je pred Božičem umrl zadet od srčne kapi. Star je bil 51 let. Ker je bil nekdanji domobranec in zaveden ka toličan, je bil pokopan s krsto zavito v slovensko zastavo. Naj mu bo lahka kanadska zemlja. (V naslednji številki bo daljši opis njegovega življenja). Družini naše globoko sožalje! • SMUČARSKE TEKME — Slovensko smučišče OLD SMO-KEY vabi slovenske smučarje na tradicionalne slovenske prireditve na snegu: 18. februarja Smučarske tekme; 5. marca Slovenski Dan. Zmagovalci dobe lope nagrade. Letos imamo dosti snega, pridite! "OLD SMOKEY" • Slovenka, Gospa Orena Perry je bila imenovana za podpredsednico finančnega oddelka pri "Tlie Bet ter Business Bureau of Metropolitan Toronto". Ta ustanova ima 7,000 članov. Minimalna članarina za organizacijo je $150.00. Gospa Perryjeva bo odgovorna za splošno administra-i cijo in za finančni oddelek. —1 Želimo ji veliko uspeha, in še mnogo delovnih let, — in čestitke v dosegi novega in odgovornega mesta............................. • 19. decembra lanskega leta, je torontski dnevnik Globe and Mai'l objavil, da je bilo v Kanadi do leta 1972 več kot Šestdeset raznih organizacij in društev, ki so bile kontrolira-1 ne od komunistov. Listine in do- \ kumeniti o teh komunistično o ! rij en tj ranih organizacijah soj bile dane emigracijskim oblastem, da so tako lahko vodili \ kontrolo o vseh tistih, ki so1' imeli kakršnokoli zveze in stike s temi društvi. Po omenjenih imenih teh organizacij, lahko vidimo kako globoko in na široko se je že razpredla rdeča mreža med nami v Kanadi, najdemo jih na univerzah, med delavskimi zvezami in zlasti med etničnimi skupinami. Od jugoslovanskih društev sta omenjene sledeče skupine: "Canadiain Yugoslav Cuitural-Educational Association" in "Federation of Yugoslav Canadians". Dobro bi bilo izvedeti letos, koliko je sedaj med nami takih društev, iki pod krinlko bratstva rovarijo med Slovenci, v resnici pa sodelujejo z rdečim režimom doma. Verjetno dobivajo navodila in morda še kakšno podporo od njih. Cas je prišel, da se jih razkrinka, da jih bo vsa javnost spoznala. I. A. P. Hamilfon Oni. • V nedeljo 8. januarja t. 1. smo v Hamiltona dobili novega župnika. G. Karel Ceglar je prevzel vodstvo naše župnije Sv. Gregorja Velikega od g. Ivana Doberška, dosedanjega župnika, ki je iz zdravstvenih razlogov odstopil- Veseli smo, da se je g. Ivan '.odločil, se vedno ostati med nami in nadaljevati s prosvetnim, glasbenim in šolskim delom. G. Ivanu Dobršku se ob tej priliki zahvalujemo, obenem pa upamo, da mu bo zdravje dopuščalo, da bo med nami nadaljeval s svojim de lom. Naš novi župnik g. Karel Ceg lar, je pa med nami že tudi dobro poznam, saj je hodil med nas, še ko je bil v Ouebecu in vodil duhovne obnove ob večjih praznikih, ravno tako nam je pomagal, ko smo gradili naše kulturno in versko središče. G. Karel Ceglar, želimo Vam mnogo uspeha pri težkem in odgovornem delu vodstva slovenske župnije Sv. Gregorija Velikega. • Ponosnismo na naš hainil- tonski športni klub "Slovenija' Pod dobrim a trdim vodstvom g. Jožeta Černeliča, so naši mladi fantje tolkli v odbojki outa rijslkega turneja lige B ostalih sedem klubov in dosegli prvo mesto. Obenem so se tudi kvalificirali, da se bodo letos pomerili z najboljšimi v Ligi A. Naši mladinci ki so, Marko Cerar, Fratlk in Miro Pinter, Dam Demšar, Steve Cruickshank. Ivan Horvat in John Zupančič so tolikrat godrnjali na svoje ga sposobnega voditelja, Jožeta Černeliča, ker ni bil nikdar zadovoljen, ko so imeli vaje. Upam da ste sedaj spoznali, da brez trdega dela priti na prvo mesto ni lahka pot, ogromno težkega truda, požrtvovalnosti in s&moza taj ev an j a je potrebno. Ali vse to se tako hitro pozabi, zlasti če je kronano z uspehom in to ste vi dosegli. Prvaki ste. Ponosmo smo na Vas. SAFER SN0WM0BILING STARTS WITH A DRIVER TRAINING C0URSE ONTARIO PRIPOROČA NASLEDNJE ZA VARNEJŠO UPORABO SNEŽNIH AVTOMOBILČKOV ('SH0WM0BILES') Uporaba snežnih avtomobilov je postalo vsakodnevno življenje za mnoge prebivalce Ontaria, ker je ista zdrav in zadovoljujoč šport. Je pa večkrat tudi potreba v oddaljenih krajih ali celo slučaju nesreč in podobnih nezgod. Sedaj se laihko vi in vaiši člani družine naučite varne uporabe snežnih avtomobilčkov od usposobljcncev s pomočjo vozniških tečajev, ki jih nudi Ontario Federation of Snovvmobile Clubs (OFSC) v zvezi z Ontario Safety League in vašim ministerstvom za Transportation and Communications. Tečaj je pripravljen za mladino v starosti od 12 do 15 let in za osebe stare 16. let in več, pa nimajo ontarijske "Motor Vehicle Driver's Licence". Vsi, ki tečaj uspešno končajo, dobe spričevalo o njihovi usposobljenosti, ki pa mora biti overovljeno kot vozač snežnega avtomobila (Snovvmobile Operator) z dovoljenjem v kate- remkoli MTC izpraševalnem centru za vozače, za ceno $2.00. Za vse podrobnosti o OFSC tečaju za vozače, stopite v stik z OFSC Driver Training Office, R. R. No. 1, Jordan Station, Ontario L0R 1S0 Telefon (416) 5624922. BREZPLAČNI PRIROČNIK Dobite si brezplačno novo knjižico z naslovom: " Snovvmobilet^s Handbook" — s vsemi predpisi, ki zadelajo snežne avtomobilčke, varnostne nasvete, navodila o označenih poteh, o znamenjih, informacije o tečajih za vozače, tabelo o mrzlem vetru in temperaturi (vvindchiil factor chart) in o drugih potrebnih stvareh, — od kateregakoli MTC centra za polaganje izpitov za vozače ali urada, ki izdaja vozniška dovoljenja. Na razipolago od srede decembra lani. James Snow, Minister of Transportation and Communications VVilliam Daviš, Premier Province of Ontario k ■ Chicago • V soboto 10. decembra je bil tudi letos v Muzeju za znanost in industrijo prikaz slovenskih običajev. Videli smo lepo okra- 0. « 0. ^ 0. 0. 0. rt Naj bo razveseljujoče sporočilo "Siava Bogu na Višavah in na Zemlji mir ljudem, ki so Blage volje", ki se spet sliši z betlehemskih poljan in naj postane nov navdih obdobja miru in ljubez- n U J Naj OTROK iz BETLEHE-MA blagoslavlja Vas in Vaše družine in naj Vas vodi skozi Novo leto. STEPHEN ». ROMAM Chairman of th» Borni 0. © DENISOM MINEŠ LIMITED TORONTO, CANADA šeno slovensko božično drevo, katerega je s svojimi sodelavci okrasila gr. Metoda Fishinger. Predstavljen je bil slovenski božični večer, prišel jc tudi slovenski sveti Miklavž z ageljci in rogatci. Miklavž je dobil letos novi ornat, angeljci in par-keljni so se tudi postavili v novih kostumih. Nastopila je tudi slovenska folklorna skupina S.A.R.C. in pevski »bor fare Sv. Štefana. Vsa prireditev jc bila |x>d sponzorstvom fare Sv. Štefana. • V nedeljo 11. dec. se nam je Miklavž s svojim spremstvom predstavil tudi v svetoštefan- skem centru. Bila je prav lepa udeležba. Angeljci so. za rajal i in zapeli iz dr. Gerzinčičeve- opere-. Le Mi angeljčki smo mladi, nas Bogec rad ima, rogatci pod vodstvom dr. Andreje Fishin-gerja so tudi zapeli svoje vražje melodije. Miklavža je iletos prav 'lepo predstavil g. Bojan, — Veseli smo ga bili. — Sledilo je obdarovanje mladih in starih. • Slovensko Silvestrovanje je tudi lepo uspelo ob polni dvorani. Kuhinjo je imela v oskrbi ga. Pepea Amon. Folklorna skupina S.A.R.C. je podala nekaj lepih narodnih plesov in ven-ček narodnih pesmi ob sodelo- vanju ge Corinne Leskovar in g. Jaze na Arka. Igri je orkester Tivoli. • V farni cerkvi smo dobili nove zvočne naprav e, ki pridejo vsako nedeljo do polne veljave, zlasti ob Mladinskih mašah. Tudi notranjost farnega Centra je dobila novo lice. • Božične praznike smo prav lepo obhajali. Slovenski pevski zbor se je pod vodstvom g. Alfreda Fishingerja in g. dr. Lojzeta Arko prav dobro postavili. Peli so Mavovo slovensko Pastirska maša in -še druge znane božične pesmi. "NEKATERE (SLOVENSKE) HISE V TORONTU BI BILO TREBA PORUŠITI..." Za Novo leto smo na TV programu "Yugoslav Caravan" slišali Pohorskega Brkoclja, ki je pozival Slovence v Torontu, naj po Kanadskem indijanskem vzgledu ob novem letu zakopljejo "vojno sekiro" in živijo naprej v miru in slogi... Nehote nam prihajajo na misel verzi južnobratskega.. pesnika,, ki ..v pesmi "Patak i žabe" pravi takole: govorio patak o milini mira, i da niko nikoga ne smije žalit; svaki ima pravo, da svobodno živi, ne smiju se dira t oni, koji nisu krivi. Jedan žabac mali pobliže je stao, patak ga uhvatio i ga je progutao". Brkocljeve besede, ki so zvenele še dokaj iskrene, bi končno v božičnem duhu (tukaj v Kanadi, doma ne, ker tam Božiča sploh ne priznajo!) imele smisel, če ne bi par dni popreje v nekem lističu "Dnevnik" v decemberski izdaji za 1977 leto na str. 29 v Članku "Kakor kruhove drobtine smo razmetani", ki ga je napisala ga. Danica Dolenc, brali med drugim: "Vsa dolga leta v novi domovini (Kanadi op.) nisem bogvekaj lepega doživela med našimi ljudmi — največkrat grenka razočaranja pri klavernih poskusih za kulturno in iskreno delo med nami. Postala sem žalostna ob spominih na vsa ta doživetja in prev nič se mi ni dalo, da bi se še s kom srečala. Razmišljala sem — zakaj, čemu vse to? Mor da pa ima Slovenec iz Toronta prav, ko pravi: "NEKATERE HIŠE V TORONTU BI BILO TREBA SIMBOLIČNO (exem-plarno?) PORUŠITI, saj prav iz njih prihajajo med nas vplivna hujskanja, ki nas spefljejo drugega proti drugemu ... Ali bo kdaj konec tega "kdo bo koga?" itd. Take besede o rušenju domov nas ne presenečajo. Saj smo jih med vojno doma od komunistov dostikrat slišali. Dokazujejo pa, da se je ofenziva, ki jo pisateljica označuje z besedami "Kdo bo koga" iz prvotnih na padov na "belogardistično ne snago" in Mevetanja poštenih in uglednih Slovencev v Toron tu, katerim je podtikala dejanja neke izmišljene "črne roke", poostrila v frazo groženj "zmrznjenja" (t. j. pobijanja) in "rušenja nekaj hiš" in to brez kakršnegakoli povoda ali vzroka s strani tistih Toront-skih Slovencev, ki so v tridesetih letih svojega življenja v Kanadi dokazali, da so pošteni, lojalni državljani, ki so si s pridnostjo in trdim delom te svoje hiše postavili. Kako je mogla ga. Danica Dolenc kaj takega napisati? Pravi, da razmišlja, če morda tisti Slovenec v Torontu le morda nima prav, ko poziva k nasilstvu. Ce je že taka dolga leta v Kanadi, bi vendar morala vedeti, da je hujskanje k nasilstvu po kanadskih zakonih kaz-njivo dejanje, za katerega gredo ljudje tukaj v ječo. In to v imenu kulture! Saj naj bi listič "Dnevnik" bil nekaka "kulturna" publikacija . . . Morda ne bi bilo napačno, če bi tukajšne oblasti gd. Danico Dolenc vprašale, kdo je "tisti Slovenec iz Toronto", ki ima take dobre ideje, katere zagovarjajo in se jih poslužujejo le internacionalni komunisti, taki z dvema pas-saportoma, kot je to dokumentiral znani srbski pisale!j Bor. M. Karapandžič v svoji knjigi: Jugoslovensko krvavo proleče 1945 (Cleveland, Ohio, USA; Library Congress Catalog Card No.: 7642909) v poglavju: Titov terorizem v Evropi. Morda bi pa "tisti Slovenec iz Toronta" lahko dal kake informacije, kdo je lansko poletje "porušil" tisto garažo na vzhodu Toronto, kjer so v explosiji umrli trije Srbi — protikomunisti. Tudi mi smo za mir. Toda ne za mir, kjer bi mi bili 6 čevljev pod zemljo, komunisti pa na naših grobovih proslavljali svoje "zmage" na "izseljeniških piknikih". To je mogoče le v Titovi diktaturi, ne pa v svobodni, demokratski Kanadi. Nebi izgubljali dragocenega časa in papirja z odgovorja-njem na taka barbarska izzivanja, če nam nebi bila pri srcu naša mladina, katero isti "kulturniki" skušajo odtujiti od svojih staršev. "Ta stari bodo pomrli, ta mlade bomo pa mi "braimvašali", pa bo naših problemov enkrat konec", tako gre njihova filozofija. Pa se motijo, če mislijo, da so naši otroci tako neumni. Podcenjujejo inteligenco mladih, ki so bili rojeni in ki doraščajo v svobodnem svetu, kjer so se naučili misliti z lastno glavo, že v preteklosti so imeli priliko spoznati, kako komunisti lažejo: že 30 let so dosledno zatrjevali, da je pobitih dvanajsttisoč domobrancev samo belogardis tična propaganda. Danes so take trditve postavili na laž njihovi lastni "zgodovinarji" kot Kocbek, Stric, Djilas. Vedno trdijo, da se zanimajo samo za kulturo in šport. Pri tem pa pričakujejo, da se nihšče "v politiko ne sme vtikati". Nihče, razen komunistov, seveda! Dragi farizeji, pobeljeni grobovi: Pridite na dan s svojo barvo in jo na demokratičen način zagovarjajte pred javnostjo, če ste prepričani, da imate komunisti boljše sistem. Če pa demokratskega sistema, življenja in kritike ne prenesete, če se počutite bolj varne v nasilju, potem vam ne preostane drugega kot da greste nazaj, od koder ste prišli. S seboj pa odvedite tudi vse svoje špijone in hujskače, plačane in naivneže. Pojdite nazaj v Titov "raj", katerega ste zapustili, a ga tukaj hvalite in zapustite deželo v katero ste "pribežali",. a jo kritizirate. Bodite vsaj enkrat v življenju dosledni. Nihče si za vami ne bo brisal solz. S seboj pa nesite tudi svoje teroristične metode; potem bo zavladal v Kanadi spet mir, kot smo ga imeli pred vašim prihodom! Zdi se, da se komunisti iz Zgodovine niso -ničesar naučili, če še vedno mislijo, da jim bo nasilje v civiliziranem svetu prineslo zaželjene cilje. Zato jim svetujemo naj preberejo, kaj o nasilju piše njihov ideolog in "konvertit" Djilas, ki v knjigi "Vojna leta" pravi, da je celo Titi ob koncu leta 1945 v jezi zavpil: "Nehajte že s temi pokol ji! Ali ne vidite, da se smrti že nihče več nc boji!" C.P. ZANIMIVOST IN LEPOTA SLOVENŠČINE Pod tam naslovom je pisatelj Mirko Javormik predaval na študijskem dnevu Lige slovenskih Amerikancev v Prtoceton Ciubu v New Yorku, 19. novembra 1977. i Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le nekaj glavnih misli. PLANINKO Zadnjih nekaj let smo zlasti v tej deželi priča ustanavljanju raznih. združenj, katerih hvale vredna naloga naj bi bilo ohranjanje slovenske dediščine to slovenstva med Amerikanci našega rodu, posebno mladega. Jedro te dediščine je predvsem naiš svojski duhovni to umski svet, svet-notranjo-in neminljive naše dragocenosti in lepote, ki smo si ga najprej nezavestno, potem pa bolj in bolj zavestno ustvarjali in oblikovali skozi poldrugo tisočletje svo-jego grdega obstanka v Srednji Evropi m Prizadevanja -za ohranjanje slovenske dediščine, se pravi, za nadaljevanje slovenstva, ne morejo izpolniti svojega plemenitega in potrebnega namena brez ohranjanja, učenja to znanja našega jezika. Edinstvenost ♦e dediščine je moč do dna d