>bro je, ce veste ,»ganje telefonskih žic je >o z velikimi težavami na • To| V8,m lahko povedo . ki služijo pri signalnem Na pacifičnih otokih je to težavno in pa tudi nevarno to morajo vojaki napelje-ico preko močvirij, skozi i»|o in preko hribovja, da . zpostavijo zvezo med pogrni oddelki. Armada je zdaj na drugo idejo in |V žice s pomočjo letal. Po. 5 je dobro obnesel v hri-fln svetu v Tennessee. Z 10 vrgli en konec žice sig- J )fiu oddelku na tleh, nekaj' , zatem pa drug konec dru-! Oddelku 16 milj proč. V nutah je bila vzpostavlje. fonska zveza med obema .»una! * j. . Ameriška letala so našla japonske bojne ladje GUAM, 19. julija. — Letala z nosilcev letal so našla ostanek japonske bojne mornarice v Yokosuka mornariški bazi, ki se na-^ haja v zalivu Tokio. Letala so takoj napadla japonske ladje z' bombami in torpedi kljub slabemu vremenu in ognju proti-zračnih baterij. Mornarška baza Yokosuka je največja japonska baza in leži komaj 18 milj od prestolnice Tokia. Admiral Nimitz, ki poroča o tem napadu, pravi, da ni še nobenih poročil, koliko škodo so letala povzročila japonski bojni mornarici. Poročilo tudi pravi, da so ameriška in angleška letala že drugi dan napadala včeraj tarče po Tokiu in okolici. Admiral Nimitz tudi poroča, da so se ameriška in angleška letala dvignila z nosilcev letal v torek in si poiskala različne tarče. Japonska mornarica, ki je zdaj ena najmanjših na svetu radi izgub v bojih z ameriško mornarico, se je od lanskega oktobra, ko je doživela tako velike poraze pri Filipinih, skrivala. Na 24. in 25. oktobra sta namreč dve ameriški flotili potopili ali poškodovali 59 japonskih ladij, ki so hotele preprečiti invazijo na Filipine. Nedavno je vice-admiral Mitscher rekel, da se japonska mornarica skriva pod kamuflažo, ni pa povedal, če Amerikanci vedo za to skrivališče. Amerikanci sodijo, da imajo Japonci še kakih 10 nosilcev letal, štiri do šest bojnih ladij in ne dosti kri-žark ali rušilcev. Po porazu lanskega oktobra, se je japonska bojna mornarica takoj skrila in Amerikanci je niso mogli izva. biti na morje v boj. Admiral Nimitz poroča, da je slabo vreme in megla preprečila poizvedovalnim letalom presoditi škodo, ki so jo napravile bombe včeraj na japonski bojni mornarici. Amerikanci tako obvladujejo vodovje in ozračje nad Japonsko, da se je ameriška flo-tila nahajala včeraj ves dan v bližini Tokia, pa ni bi.lo nobenega japonskega letala na izpregled. Veliki trije so se sestali k drugemu zasedanju, ki je v največji tajnosti yovanje vojnih zločincev (£lo morda na ovire radi h zvez nekaterih zločin-ako je general von Wal-je poslal 2,000,000 zov na prisilno delo v stričnik nizozemske 1 Viljemine. Albert von i-Koburg, načelnik nem. idecega križa, ki je do-ozovitosti v nemških ta-['. je pravnuk angleške Viktorije. Maršal Ba-k'Je uporabljal strupeni idDti Etijopcem leta 1936 sebni pnjatelj italijanska Emanuela- cli1 * * * j,. 12,000,'000 delavcev ki obili naciji iz raznih de-ff mško vojno industrijo, y!]al' še kakih 300,000 "in 500,000 deklet, ki so ra" P° sznih deželah, na licitanti od-delo kmetom, trgovina pa nemškim hiš- je čeljust kupil cel študirati. P0 12 let anja je napisal razpra-^ je trdil, da je če-veka, ki je živel pred en -W.eti. Angleži so se zače-iz ameriškega uče-P® se je ves nevoljen vr-v Ameriko. Potsdam, 18. julija. — Predsednik Truman, premier Stalin in premier Churchill so se nocoj sestali k ponovnemu posvetovanju. To posvetovanje je bilo tudi vse zavito v največjo tajnost, kot je bilo včeraj prvo. Toda med angleško in ameriško delegacijo se govori, da je glavno vprašanje na konferenci iporaz Japonske. Danes se je predsednik Truman 'posvetoval posebej s Churchillom in Stalinom. Ob eni popoldne je bil na kosilu pri Churchillu, potem je pa ob' iskal Stalina. Presednika* je vselej spremljal tudi državni tajnik Byrnes. Predsednik je šel peš do Churchillovega stanovanja, kjer ga je pri plotu pred hišo /pozdravil angleški premier. Angleški marini so igrali ameriško himno. Koliko časa sta bila državnika pri seji, poročilo ne pove, kakor tudi ne, o čem sta se raz-govarjala. Ob treh popoldne se je podal Mr. Truman k Stalinu, kjer so mu postregli z dobro zaku-sko. Neuradno se zatrjuje, da se velike trije posvetujejo glede okupacije Nemčije, ki naj bi trajala od 10 do 20 let. Pri prvem zasedanju je predsedoval seji Mr. Truman. V državi Oregon divja požar na 22,000 akrih Portland, Ore. — V severno-zapadnem delu države Oregon divja gozdni požar, kakor ga ljudje še ne pomnijo. Najmanj 1,700 mož dela na vse kriplje, da bi požar omejili. V šestih dneh se požar raztegnil na 22,000 akrov gozda. Nekateri celo trdijo, da divja požar na 28,000 akrih ozemlja. Iz Spokane in Fort Lewis je prihitelo 1,200 vojakov, da pomagajo gasiti. Na milijone mladega di-evja je že zgorelo, ki je bilo zasajeno po požarih leta 1933 in 1939. Dim nad tem kompleksom se vidi 100 milj daleč. s Propagandistke niso ?e kot so pa moški, ako r^e, kadar se dobro !eJ°- Danes imamo v :avah najmanj 15 žen-fanizacij, ki redno raz-' do 500,000 kopij pro-ie&a čtiva ameriškim J- ki imajo sinove v ar-;:lvo 3'e polno strupa 'dl- Proti Združenim nagoti temu in proti one- !enskam ni povšeči. * * * • ftavi unije ne smejo raz-°Prej stavke kot 30 dni (joj so delavci za stavko ffR»- Drugače delodaja-Jpa delavci, ki niso za j!j t? tožij° unijo za od-• v Pittsburgu je ne-o delavcev vložilo tožbo 00 Proti uniji, ki je za-f^vno stavko in ki jo Ti delavci so bili pro-' : Delavci so zahtevali za izgubo zaslužka ,db> ki so jih dobili od ev. Na operaciji Miss Mary Leskovic iz 1449 E. 172. St. se je morala podvreči težki operaciji v Cleveland Clinic bolnišnici na 93. St. in Euclid Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 342. Peta obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za po. kojno Dorothy Sober v spomin 5. obletnice nejene smrti. Za $33,181 sta imela ukradene robe Detroit. — Policija je aretirala gostilničarja Franka Knapp in njegovega bartender j a Al Greena, pri katerih je našla za $33,181 vrednosti cigaret in znamk. To je bilo vse ukradeno z nekega truka pri prevozu. -o- Nov grob Po dvotedenski bolezni je sinoči umrla v Charity bolnišnici Josephine černe iz 10109 Prince Ave., stara 17 let. Bila je članica društva sv. Družine št. 207 KSKJ. Poleg žalujočih staršev, Joseph in Alojzija, roj. Zabuko-vec, zapušča sestre: Louise Vrček, Mary Papež in Rose Hro-vat, strica Franka Zabukovec in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda in ob desetih v cerkev sv. Lovrenca ter na Kalva-rijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Pogreb za Ferd. Turkom Jutri dopoldne ob devetih se bo vršil pogreb pokojnega Ferdinanda Turka in sicer iz Grdi-novega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. fsece matere se nikdar ^nem slučaju ne zmeša nerojenega deteta. UNCLE SkM HEEDS TIN/ save every tin can remove the label wash it out remove the bottom Nekateri naši fantje v Južnem Pacifiku si pustijo rasti brade, katere si potem strižejo na razne načine. Obrežni stražnik Dominick MarzJovilllet iz< New Yorfca pa se postavi z lepimi brki, katere si je zvihal prav po "foršrifti," kot je videti na sliki. Dominick se je udeležil že več bojev na pacifi-čni fronti. Iz raznih naselbin Buenos Aires, Argentina. — Ob zadnji obletnici napada na Jugoslavijo je tukaj izšla ilustrirana revija "Yugoslavia en Fotos (Jugoslavija v slikah)," katero sta uredila in izdala J. Defrančeski, bivši urednik Naše Sloge, in Ivan Borič, izdajatelj revije "Pueblos Libres." Revija obsega 80 strani in ima poleg krajevnih slik opis življenja v Jugoslaviji. Naglo je umrl 14. apr. vsled srčne hibe rojak Avguštin Skrt, star 47 let, samski in doma iz Kala pri Kanalu, kjer zapušča več bratov in sester, v Argentini pa brata Jožeta, nečake in nečakinje. — V bolnišnici v Quilmesu je umrla Ivana Štru-bel, roj. Zupančič, stara 56 let in doma iz Bleda, živela je v Trstu in se tam poročila. Moža zapušča v Evropi, v Argentini pa sina. Iz znanega cistercijanskega samostana v Stični na Dolenjskem je prišlo v Argentino šest menihov, ki bodo ustanovili opa. ti j o v San Martinu de los Ande-su, kjer jim je neki Američan kupil svet ob jezeru za samostan. V Montevideu je pri družini Adolf Smrdel prišlo do velike tragedije, ko se je otrok igral z revolverjem in ponesreči ustrelil lastno mater Marijo, roj. Černe. Krogla jo je zadela v glavo in je bila takoj mrtva. Po. leg moža zapušča dva sinčka. -o--- Dar za begunce Msgir. Vitus Hribar, župnik pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu nam je zopet poslal lepo vsoto iz svojega kot dar za slovenske begunce v Rimu in sicer je daroval $15. Joseph Kebe iz Greensburg, Pa. je poslal pa $10. Prav lepa hvala za velikodušen dar. Kadar predsednik Zed. držav nekaj ukaže, se tudi izpolni Berlin. — Harry A. Truman, narednik v ameriški armadi, in nečak predsednika Trumana, se je ves srečen vozil na parniku Queen Elizabeth proti domu. V Evropi je služil že 22 mesecev in je komaj čakal, da vidi zopet ameriško zemljo. Kar naenkrat pride ukaz, da mora nazaj in sicer naravnost v Berlin. Narednika so vzeli z ladje, ga posadili v letalo ter odpeljali v Berlin, kjer je bil gost svojega strica, predsednika Trumana. Predsednik je nam. reč rekel, da bi rad videl svojega nečaka, ki je nekje v Evropi. Ni pa vedel, da se vozi že proti domu. Toda predsednik Zed. držav je vrhovni poavelj-nik armade in njegova želja se mora izpolniti. -o- Krvavi izgredi med Nemci in Italijani Hamburg. — Angleško vojaštvo je zopet napravilo red v mestu, kjer so bili izbruhnili krvavi pretepi med Nemci in Italijani, ki so bili poslani iz Italije na prisilno delo. Pretepi so trajali dva dni in dve noči. Nek moški je bil pri tem ubit, mnogo jih je bilo ranjenih. 25 so jih pa aretirali. Angleške oblasti so zdaj napovedale policijsko uro ob 7:30 za vse civilno prebivalstvo v Hamburgu. Pretepi so se pričeli 13. julija, ko je nekaj oproščenih nemških ujetnikov začelo nadlegovati žene in hčere italijanskih delavcev. HITLER JE BAJE Z EVO NEKJE NA SEVERU New York. — Francoski radio je poročal vest iz Južne Amerike, da se je Hitler zatekel s svojo ženo Evo na Queen Maude otok v severnem ledenem morju. Pred nekaj dnevi so trdili, da se je Hitler izkrcal iz nemške podmornice v Argentini in da zdaj živi na nekem nemškem posestvu. Argentinska vlada to odločno zanikuje. -o- Vsi železniški vozovi so na razpolago armadi Washington. — Urad za obrambno transportacijo je odredil, da se postavi na razpolago armadi vse železniške vozove. V to spadajo vsi potniški in tovorni vozovi. S tem potovanje civilistov po železnicah ne bo okrnjeno. Odredba je samo za to, da vlada lahko vzame za armadno postrežbo kolikor vozov potrebuje in kadar jih potrebuje. Ta odredba pa ne zadene Pullman spalnih vozov. Jugoslovanski kralj ter je dobil sina Pe- London. — Jugoslovanska kraljica Aleksandra je povila v torek večer sina. Uradno se zatrjuje, da se oba, mati in otrok dobro počutita. Eksplozija je ubila 13 delavcev v arzenalu v Kanadi Halifax, Kanada. — Najmanj 13 oseb je bilo ubitih in 12 ranjenih sinoči v razstrelbah, ki so porušile mornariški arze-nal v tem mestu. Prva razstrel-ba se je pripetila ob 6:35 sinoči. Oblasti so takoj izselile iz okolice 10,000 prebivalcev, ker je bila nevarnost, da se porušijo še druga poslopja. Po eksploziji je nastal požar, ki se je širil proti glavnemu skladišču. Danes zjutraj glavno skladišče še ni bilo iz nevarnosti. Po prvi razstrelbi so sledile še druge in danes kmalu po polnoči je bila najmočnejša razstrel-ba. Danes zjutraj še niso ugotovili,'koliko oseb je bilo ubitih. Kaj je povzročilo razstrelbo uradno še ni ugotovljeno. Na stotine tonov municije je šlo v zrak. Podobna razstrelba je bila tukaj leta 1917, ko se je razletel parnik, naložen z m uničijo. Takrat je bilo ubitih 1,600 oseb. --o-— Enajst komunistov je obsojenih na smrt Atene, Grčija. — Kriminalna sodnija v Atenah je obsodila na smrt 11 članov levičarske osvobodilne fronte, dočim jih je obsodila devet na dosmrtno ječo. Nemec se je utihotapil v Ameriko kot vojak, ki je izgubil spomin Washington. — Ameriška tajna policija je v New Yorku are. tirala Nemca, katerega ime je Karl Horst Wacker, star 20 let. Delal se je, kot da je ameriški vojak, ki je izgubil spomin. V februarju 1944 je bil poslan v Nemčijo in je takoj stopil v vohunsko službo. Toda zdaj pravi, da ni prišel sem z namenom vohuniti. Ko so ameriške oblasti prišle v Berlin, je Wacker sklenil, da bo nastopal kot ameriški vojak, ki je izgubil spomin v vojni. Iz Berlina so ga potem z letalom odpeljali v Francijo v neko bol nišnico in ga 16. junija poslali "domov" v Ameriko. Tukaj ga je pa tajna policija kmalu "po-gruntala." -o- Rudarji bodo dobili več v* v ziveza Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo dal premogarjem začenši s prihodnjim mesecem nekaj ekstra točk pri racioniranju. Tako si bodo delavci, ki opravljajo težko delo pod zemljo, lahko kupili nekaj več tečne hrane. Razne vesH od naiih borcev v službi Sirka Sama Po dveh letih službe preko morja pri 8. zračni armadi, je prišel iz Anglije S/Sgt. Stanley J. Koss na dopust za 30 dni k svoji materi Ivanki Koss, 955 E. 78. St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. »» m S/Sgt. Loddie Trattar, sin Mr. in Mrs. Louis Trattar iz 3348 E'. 142. St. je prišel domov za 30 dni na dopust iz Nemčije. Lanskega novembra je bil ranjen v boju. Nazaj v službo se bo vrnil 5. avgusta. Do takrat ga prijatelji lahko obiščejo na gornjem naslovu. M M »a Za 30 dni je prišel na dopust Cpl. Andrew S. Zadel, zet družine Mr. in Mrs. Frank Končan iz 6512 Bonna Ave. Cpl. Zadel je sin Mrs. Katerine Zadel iz 16018 Holmes Ave. Za časa dopusta stanuje pri svoji ženi na 6512 Bonna Ave. Udeležil se je mnogo bojev po Franciji, Belgiji in Luxembourgu, potem pa še v Nemčiji in Avstriji. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. M M Brata Pfc. Tony in Cpl. Frank Lovšin, sinova družina Mr. in Mrs. Frank Lovšin iz 20840 Goller Ave. sta prišla domov na bolniški dopust. Tony je bil nevarno ranjen na Pacifiku, brat Frank se je pa ponesrečil v Nemčiji. Upamo, da bosta oba kmalu popolnoma okrevala. Za 60 dni je prišel domov na dopust S/Sgt. Tony Malavašič, sin Mr. in Mrs. Malavašič iz 19401 Pawnee Ave. Bil je top-ničar pri zračni trdnjavi B-24. Pred 17 meseci je bil njegov bombnik izstreljen z zraka in Tony je bil vojni ujetnik nekje v Avstriji. V civilu je Tony vodil znan Blue Jackets orkester, katerega člani so zdaj vsi v službi Strica Sama. Po dopustu bo odšel Tony v sužbo v Miami Beach, Florida. h fc *i Lt. John C. Udovich, sin Mr. in Mrs. John Udovich iz 6927 Hecker Ave. je prišel domov na dopust za dva tedna iz Aberdeen Proving Grounds, Md. Sorodni, ki in prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Tel EN 2510. lKupu|mo i: »o|ne ,BONDE - In ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MOBNINfct DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JULY 19, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII '66 »MEHIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po Dottl, celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta >3.50. Za Cleveland, po pofitl. pol let« 14.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaAalclh: Celo leto $6-50. pol leta $3.60. četrt leta $3.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year. C. S. and Canada. $3.60 tor 6 month«. Cleveland, by mall. $4-00 tor 6 months. D. S. and Canada, $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.60 per year; $3.50 for 6 month«. $2.00 for 3 months. Single copies t cent«. Entered as second-class matter January 5th. 1$0$. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. No. 166 Thurs., July 19, 1945 Ali bo Španija monarhija? V ameriških diplomatskih krogih so prepričani, da dela španski general Franco na načrtih, da razglasi Španijo za monarhijo in da bo postavil na prestol Don Juana, tretjega sina bivšega kralja Alfonza. Kot se poroča iz Madrida, se Franco dobro zaveda, da bodo veliki trije na konferenci v Potsdamu razmotrivali špansko vprašanje ter zahtevali od Churchillu, da izvede spremembo pri španski vladi in sicer naj bi bila taka, da bo sprejemljiva za Rusijo, Francijo in Zed. države. Franco misli, da bo zaveznikom najbolj sprejemljiva monarhija in bo zato predložil posebnemu koncilu nov način vlade, ki naj bo monarhija. Ta koncil obstoji iz devetih oseb in sicer je v koncilu kardinal primat, glavni armadni poveljniki, predsednik najvišjega sodišča in druge odličnosti. V diplomatskih krogih se govori, da je Churchillu ta načrt prav dobro znan. Trdi se celo, da je šel na počitnice na špansko mejo v Hendaye, da je imel tako priliko govoriti s Francovimi odposlanci. Govori se celo, da ga je tam obiskal sam generalissimo Franco. Vprašanje bodoče vlade v Španiji ni več samo vprašanja domače dežele, ampak je postalo že mednarodno vprašanje. Res je, Tla Franco vlada s trdo roko, toda zatrjuje se, da še davno ne s tako brezobzirnostjo, kot to delajo nekateri takozvani "demokratski" voditelji, kot je, na primer, Tito v Jugoslaviji, ki vlada s pravcatim terorjem, da že ves svet kaže nanj. Glavni vzrok, da zlasti Rusija zahteva, da Franco odstopi je to, ker je bil na strani osiš|ča in zato mora iti, kot so šli vsi osiški voditelji. Toda premier Churchill ni povsem tega mišljenja, niti niso takega mišljenja angleški generali. Tem je dobro znano, da je bil Franco v resnici na strani zaveznikov, čeprav je kazal, da je z osiščem, ki mu je pomagalo zatreti komunistično revolucijo. Angležem je dobro znano, da je Franco vedel od vsega početka, da bosta Nemčija in Italija končno poraženi v tej vojni in je v tem smislu tudi postopal. Angleži dobro vedo, da jim ni delal nobene preglavice v času, ko je bila Anglija že skoro na tleh v najbolj črnih dnevih. Angleški generalni štab pravi, da če bi bil Franco stopil popolnoma na stran osišča, bi bil napadel Gibraltar ter ukazal svojim četam v španskem Maroku, da napadejo zaveznike, ko so se izkrcali v Severni Afriki. Znano je, da so bili ameriški generali zelo na trnju v prvih tednih izkrcanja na afriškem obrežju, čeprav tega takrat niso ravno priznali, a potrjujejo to zdaj. Takrat je bil namreč pri Francu v Madridu dr. Hans Diekhoff, Hitlerjev poslanik za Španijo in več Hitlerjevih vojaških poveljnikov, ki so silili v Franca, naj napade Gibraltar in zaveznike v Afriki. Toda Franco ni storil ne enega ne drugega. Churchill je prav tak velik realist, kadar gre za korist Velike Britanije, kot je Stalin. Ni nemogoče, da ni Churchill napravil kako obljubo Francu, če bo ostal nevtralen v evropski vojni. Morda je Churchill obljubil, da bo Anglija Franca podpirala pri vpeljavi monarhije, kar bi preprečilo civilno vojno v Španiji. Churchill bi gotovo rad vzel generala Franca z javne pozoinice. Dobro ve, da bo Stalin zahteval v Potsdamu odstranitev Franca, ki mu je zmešal štrene, ko je v letih 1936 in 1937 pomagal španskim komunistom z denarjem, orožjem in municijo. Za to se bo Stalin zdaj poskušal maščevati in Churchill ga bo potolažil s tem, da bo odstranil Franca, pa obenem napravil to, kar Franco, želi — vpeljal v Španiji monarhijo. Dočim je angleška konzervativna stranka, kateri na-čeljuje Churchill mnenja, da je za Španijo, vsaj za sedaj, najboljša rešitev monarhija, pa se poročat iz Francije, da bi tudi general de Gaulle ne nasprotoval nekaj takemu v sosedni Španiji. Ohranimo mirno kri Veliki trije so na posvetovanju v Berlinu. Tam so kot zmagovalci in zato jim ni treba drug drugega božati, kdo bo dal več pomoči v vojni, razen če bo govor tudi o skupnem nastopu proti Japonski. V glavnem bo pa skoro gotovo razgovor glede bodočega svetovnega miru. To sicer ni nobena vojaška tajnost, vendar se je zdelo velikim trem potrebno, da ostanejo razgovori tajni. Noben časnikarski poročevalec ne sme prisostvovati konferenci. Zato se bo morda zgodilo, da se bodo pojavile vsako-jake govorice glede poteka konference. To je neizbežno. Toda ohraniti moramo mirno kri, dokler bo vse razčiščeno in pojasnjeno. To imejmo pred očmi, kadar bomo slišali ali čitali razna namigovanja in razne plašljive vesti. Na našega predsednika se lahko zanesemo, da ne bo storil ničesar, obljubil pa še manj, s čemer bi se ne strinjala večina ameriškega naroda. TO IN ONO V Rusiji, pravijo, izdelujejo zdaj umetno zobovje iz jekla. Po tem bi sodili, da so steaki v Rusiji prav tako trdi, kot tukaj v Ameriki. Cleveland, O. — Ker se sliši šepetanje, da bo korporacija za pozidavo naše naselbine naredila pri parcelah lepe dobičke, ko jih bo prevzela in prodala^ naj bo glede tega na tem mestu povedano in pojasnjeno kako in kaj. Korporacija je bila ustanovljena, kot sem ponovno poudarjal, samo za to, da pomaga izvesti presnetek parcel iz ene roke v drugo in to popolnoma brezplačno. To dela korporacija radi tega, ker posamezniki tega ne morejo izvesti, ampak je kaj takega mogoče le potom korporacije. Za ceno parcel je bilo že par-krat povedano v časopisu, koliko je korporacija obljubila lastnikom zanje in sicer po njih širini, kakor se navad'no parcele ali loti prodajajo. Za širino 30 čevljev je cena $690, če je 40 čevljev je pa cena $900. Kar bo pa k temu dodane zemlje, da bo vsaka parcela široka 45 čevljev, bo cena za tako kompletno parcelo $1035. Za toliko se je korporacija namenila, da prevzame parcele od lastnikov, ki ne nameravajo zidati. In za prav tako ceno bo korporacija prodajala parcele drugim, ne za cent več ne za cent manj. Kako more potem kdo reči ali sumničiti, da bo korporacija pri tem naredila po več sto dolarjev pri vsaki parceli? Kdor kaj takega govori, naj rajši poprej malo pomisli, da ga ne bo kdo klical na odgovor. Ako bi bila korporacija organizirana za dobiček, bi lahko I špekulirala z zemljišči. Ker je pa namen korporacije samo to, da se ohrani naselbina, je pa špekulacija izven reda. Za špekulacijo bi morale biti v korporaciji drugačne osebe, kakor šo pa sedaj zraven. Ne trdim, da bi se parcele ne prodajale za višje cen|, če bi se prodajale industrijam. Toda s tem bi bila pa tudi naselbina prodana. Ako si pa kdo kaj takega želi, potem je vse delo korporacije zaman. Potem si korporacija umije roke. Dokler je pa namen korporacije to, kar je bilo že tolikokrat o-menjeno, se tudi korporacija ne bo pustila blatitj. Korporacija se trudi, da bi iz pogorišča zrasla nova, lepša naselbina. Za to je pa treba res-trikcij, je treba sodelovanja in zaupanja. Ce tega ne bo, tudi naselbine ne bo. Ako bodo začeli lastniki parcel prodajati iste sami, in to komurkoli, bo s tem vse naše delo uničeno. Za to hoče biiti korporacija na jasnem. Sicer lastniki parcel lahko napravijo kar hočejo, to je: ali pomagajo do cilja naselbini, ali pa pod'ero vse, kar je bilo dozdaj doseženega. V imenu korporacije: Anton Grdina, predsednik. -o- List za listom pada Cleveland, O. — Kakor jesensko listje na drevesu dozori in odpade, tako tudi naši pionirji odpadajo in legajo v grob k večnemu počitku. Tako je tudi naš prijatelj in društveni sobrat Mihael Gričar, stanujoč na 7906 Marble Ave., v sredo 11. julija zapustil to dolino solza in odšel po plačilo v nebeške višave. Pokojni Mike je bil doma iz Srednjega Gričevja, fara št. Pe_ ter pri Novem mestu,. Prvo njegovo delo je bilo nekje na zapadu pri farmarskem podjetju. Sam mi je pravil, da je bilo delo zelo prijetno, le plača je bila mala. Naselil se je v Clevelandu-Newburghu, kjer je bil ves čas do svoje smrti. V Ameriki je bil 50 let. V svoji mladosti je bil zelo podjetjen pri društvih in pri cerkvi. Dočakal je lepo starost 79 let. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ in društva Slava št. 173 SNPJ ter društva Najsv. Imena fare sv. Lovrenca. Bil je tudi ustanovnik naše fare. Prav vesten član je bil pri društvu Najsv. Imena, dokler je mogel hoditi na seje. Rad se je udeleževal skupnih shodov. Zato ga priporočam vsem članom društva Najsv. Imena, da se ga spomnimo v molitvi in ob prvi priložnosti darujmo sv. obhajilo za mir in pokoj njegove duše. Vsi, kateri ismo ga poznali, vemo, da je zadnja leta mnogo trpel, pa tudi vemo, da je vse voljno prenašal z zavestjo, da bo po smrti imel obilno plačilo za svoje trpljenje. Počivaj mirno, dragi prijatelj in društveni sobrat in sveti Ti naj večna luč. Vam, žalujoča soproga in sinova ter hčere, pa naj bo v tolažbo, da Vaš soprog, Vaš oče, je odšel v domovino večno, kjer ni več gorja in ne trpljenja. Saj sveta vera nas uči, da zopet vidimo se nad zvezdami. Naš Cilj naj bo, da se po smrti zopet snidemo pri Bogu v sv. raju. Zato mu ne bodimo nevošlji. vi sreče, katero sedaj uživa za plačilo za vsa dobra dela. Bodite vsi potolaženi in sprejmite naše iskreno sožalje. J. Resnik. Pozor člani St. Clair Rifle kluba ščite, proti izraziti rabi "stare pravde," starih kmečkih prar-vic, nakladali vedno nove davke, nove dajatve, poostrovali tlako in — kar je bilo najhujše — nesrečnega tlačana oropali prav vsake osebne svobode, tako da so ga priklenili na zemljo kot žival. Lahko se trdi, da so mnogi grajščaki s živaljo mnoigo lepšje ravnali nego s svojimi tlačani. Ce so se plemiči sprli med seboj in je prišlo do orožja, je račun poravnal kmet: sprta plemiča sta se med sebojno uničevala na ta način, da sta zažigala kmetije p o d 1 o ž nih kmetov-tlačanov. Kar je še ostalo, je pa oplenil in požgal Turek, stalni "gost" nesrečnih hrvatskih in slovenskih kmetov. V takih trenutkih se je graščak skril za mogočnim obzid'njem svojega gradu, kmet se je pa potikal po gozdih ali se pa skoraj golorok branil za slabo utrjenim cerkvenim obzidjem. K vsem tem nadlogam prištejemo še divji verski boj: luteranski so hodili od vasi in ščuvali ljudi na "papežni-ke." In komu so ti ubogi ljudje, ki so bili veseli, da sploh še žive, hoteli verjeti?! Nobenemu! Pač, verjeli so svoji lastni pesti . . . V ljudi je planila v bridki žalosti spočeta in v trpljenju izkristalizirana "revolucionarna" misel, da je zemlja kmetova in ne graščakova, da kmet to zemljo tudi sam lahko u-pravlja brez graščakovega va-ruštva, da kmet sam lahko davke pobira brez graščakovega sebičnega posredovanja da cesarju, kar je njegovega, sebi pa pridrži svoje . . . Ljudje so se hoteli iznebiti lenih trotov v gradovih, ki so živeli razkošno in blodno od znoja in krvi trpečega kmeta: zahtevali so nazaj "staro pravdo," da, še več, zahtevali so popolno narodno avtonomijo (samostojnost). Treba je bilo le iskre, pa bi se unel uničujoč požar. In zgodilo se je! Žalostno zgodovinsko slavo, da se je ta požar razvnel in preplavil s svojimi liza j očimi plameni tudi obmejno Štajersko in del Dolenjske, si je pridobil velikaš Ferenc Tahi, madžarski grof, ki je imel velika posestva na Hrvatskem (Stubica) in na Slovenskem (iStattenberg pri Slovenski Bistrici). Tahi je bil eden izmed največjih trinogov, kar jih pozna mukotrpna zgodovina hrvatskega in slovenskega kmeta; svoje podložne kmete je u- gonabljal gmotno na najne-sramnjpše načine, večkrat jih je v neki slabi slasti kar ubijal in v tem poslu si je odgojil izbornega učenca v svojem divjem sinu Gabrijelu. Da je bila tem divjakom prava naslada o-ropati kmečkim ženam in d'e-kletom njih največje bogastvo, njihovo čast, je čisto jasno in samo ena izmed strani zgodovine onega časa, ki so napisane s krvjo. Zato je moralo priti do izbruha. Posamezi znaki so oznanjali burjo in vihar že celo leto 1572. Koncem tega leta so se pa kmetje Tahi ju očitno uprli in si takoj izvolili izvršni odbor treh članov, ki bi po srečno dokončanem boju začel neposredna pogajanja s cesarjem samim. V ta odbor so vstopili Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mokaič. Svojo organizacijo so imenovali "moška punta ali puntarija." Med seboj so se spoznali po zunanjem znaku, po bršljanu, ki so si ga vtikali za klobuk. Vasem, ki se še niso pridružile "puntariji," so pošiljali petelinovo pero, kar je značilo poziv za upor. Za generala svojih zelo slabo oboroženih in še slabše izvežbanih čet so si izbrali lilijo Gregori-ča, po rodu Slovenca iz Ribnika blizu Metlike. Pozneje se je naselil v Brdovcu na posestvu Ferenca Tahija, ki mu je nasilno vzel vse premožeje. Grego-rič je prevzel poveljstvo nad upornimi kmeti mnogo tudi iz želje, da se osveti Tahi j u, Ilija Gregorič je napravil še,precej dober nart, po katerem bi posamezni oddelki te kmečke armade očistili zemljo od gospode, prodrli do morja in tej novi državi, ki bi ji načeljeval cesar, vladala pa od kmetov sestavljena vlada, odprli okno v svet . . . Vse te lepe načrte pa je pokopala bojna sreča. Prvič je bil del upornih kmetov, ki jim je poveljeval neki Kupinič, premagan pri Krškem; na bojišču jih je obležalo kakih tri sto, mnogo se jih je utopilo v Savi, ostali so se razbežali na vse strani. To se je zgodilo 5. februarja 1573. Takoj naslednji dan je namest. nik hrvaškega bana Gašper Alapič razbil drugi oddelek kmečke armade pri Krestincu in _ Mokricah. Vrhovni poveljnik Ilija Gregorič je že v Sevnici zvedel o teh porazih in se je skušal umakniti v Zagorje, toda pri Sv. Petru pod Svetimi t(> rokah fino solato, 5,p ta, da nima plevelH}g namreč namesto P'W nima pod milim WjTe] ra zase. Fina ideja j, j sem sklenil, da b0,fek pomlad pri nas ^ krog in krog hiše l^gli in cvetlicami solat°',j s bo treba ubijati s ' plevelom, kot se mofabj sem dobil že kar ^Va nih. Prijatelj Jim 5pe: to niso žulji, ampal® od starosti. Kaj P* bc vprašam. a; Ko sem odhajal 'va< vih, je Marjanca Še se cesto kričala: "Pa lk stvar razbobnal pol p, kor imaš navado! e ii sem rekel in ko sei% i mov sem že delal Il?tud no. Zdaj naj pa ^ noj kar hoče. Bo^fa i da nisem povedal o , i jo je imela takrat >?ce krat sem zinil, da ^a, < h kateremu regime''3aš sala, pa se mi je z<)' ii lo vprašanje napa^akc je pasala in postaje uho jo je nosila, ^ Se i nosili takrat mi, dečki še frajtar. .ric Sodim, da sva 2 f» ii oplela, kar se tiče-akc bo enkrat vse to P BESEDA IZ NARODA Cena parcelam in pa takozvani dobiček t Cleveland, Ohio. — Članstvu St. Clair Rifle and Hunting Cluba se naznanja, da je glasom klubovega sklepa vsak pozvan na farmo v nedeljo zjutraj, dne 22. julija 1945, da se prostor uredi in pospravi za naš letni javni piknik, ki se bo vršil dne 5. avgusta 1945, nakar prijatelje in znance že sedaj opozarjamo in vabimo. Na 22. julija naj vsak član, če le more, pride zgodaj, kajti čim več nas bo, prej bo delo narejeno. Prinesite s seboj kako orodje, kot kose, grablje, vile, itd Na svidenje. John Papež, tajnik. -n-- Matija Gubec Spisal Ivan Mazovec V zgodovini posameznih narodov so trenutki, ko se široke ljudske množice dvignejo kot en mož, izbruhnejo svojo nevo-ljo, trpljenje in bolest v en klic, ki vzvalovi in razburi in navduši do neslutnih žrtev vse, prav vse . . . Nekaj takega je bilo začetkom devetega stoletja, ko se je na bojni klic Lju-devita Posavskega dvignil hrvatski in slovenski kmet, da si reši svobodo pred tujci, Franki, — žal da zastonj. Tak trenutek, ko se je lahko kar čulo, kako utripa srce zgodovine, so pripravljali tud'i usodepolni dogodki zadnjih mesecev leta 1572, ki so se kar naenkrat zgostili v besen ljudski krik: '.Stara pravda, stara pravda!" Bili so takrat hudi, hudi časi. Naturalnemu gospodarstvu je sledilo denarno; graščaki so pač prej zahtevali tlako in pobirali desetino, toda svojih zahtev vsaj v splošnem niso pretiravali iz čisto navadnega vzroka, ker odvečnih pridelkov ni bilo mogoče spraviti v denar. Z uvedbo denarnega gospodarstva je pa ta ovira padia in le na preveč krajih se je začela divja gonja za denarjem; iz-oblila se je pač ona do tedaj nekoliko pritajena zverinska plat človeške narave, ki v brezmejnem pohlepu išče le sebe in ubija bližnjega brez srca, brez vesti, brez najmanjšega čuta človeškega dostojanstva . . . Graščaki — z nekaj izjeme-mi seveda — so ubogemu kmetu, ki ni našel prav nikjer za- ft" KMERISBTA DOMOVINS, JULY 19, 1945 Vetloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA VIII. je bila pripravila doma Igii'im otrokom zajtrk. Po gSta razkazovala Bricova efsta bila tukaj kakor do-ifsperju in Jerici Klančar. iai0. sobo in vežo in kuhi-^šperju in Jerici je bilo ^o in vse zanimivo. Gle-j;5koz okna, kako žene je-n'eter vodene snežinke v gigolo drevje, po mokrih ^fali so se z deščicami, ki ^la Mana prinesla iz de-vi|n nekoliko se tudi dol- Jlavnici," je dejal Jane-je šele lepo. Tam so jjie, sekire, stružci in vse i(,etružja in desek. Ne je to, da je zaprta." dpi jo je bil za seboj To-odi delal težko delo, krsto rej) Jerico, in ni hotel, da ,Jo motil in vprašal, kaj jahava in kaj premišlju-' ene še ni sestavljal iz j h desek in nikoli ni gle. Jiko skrbljivostjo, da bi a if Prenizka, ne pretesna. j'|° J'e z mehkim ostru-jjj zelenim smrečjem in •ožmarinom, porošenim ^ni solzami. / in Jerica sta tiščala I Jerica je bila nekako ni|da Ji je mati umrla; bi jo bil zopet rad bl jima raztresla migljala Mana otroke k Jer se je družba še po-|kJer se je videlo zopet arl°Vega in zanimivega; 3{pa dala prepeljati obe ^pstelji na svoj dom. h t slišala otroka zvečer, »ta spala doma, sta bila ' ^Stisnila sta se skupa j P' ancarjeve sobe, in srce ie kredo v bridki malo-I Jenca je tiho ihtela, H gledal zamišljen pred! J!e enkraV je dejal X seW. ''bo prfšel Jgar•pijan domov in bo si , e bo Pa hotel tebe ■ za mene skrij! °y>oh tako hudo." 1 sta se oba in stisnila se začuli koraki v \ >el .le Tone in prinesel v grobu in kako jo bo ponoči strah. O Klančarju so sodili ljudje, da je dober človek, ker se je tako zavzel za zapuščena otroka; nekateri so pa menili s Tetre-vom, da Tone že ve, zakaj; posestvo, dasi zanemarjeno in zadolženo, da je še zmeraj lepo, in marsikak varih da si je že lepo opomogel.' Tone se je bil lotil z vso vestnostjo novega posla. Preiskal in preteknil je vse kote po pisanih zaznamkih, koliko da je dolgov, če je kaj terjatev in morebiti še kje kak denar. Pregledati je bilo treba vse posestvo in ugotoviti meje; zakaj ob takih prilikah se mejniki rahljajo, • in marsikak poštenjak hoče vsaj par sežnjev takorekoč priposestvo-vati in si misli, da bo Boga potem že kako z molitvami potolažil. Koliko potov ,je imel Tone k sodišču! S svojim denarjem je poplačal začasno davke in pri. stojbine. Prer&čunil je, koliko bo treba dati zemlje v najem, da ne bo živine, ne da bi bilo treba kupovati krmo, in določil je, koliko da je v gozdu lesa zrelega za prodaj brez škode. Napravil je dražbo, in tisti, ki so hoteli kupiti prav pocenji, so se jezili, da draži tudi Tone sam. "Nikomur nič ne privošči," so dejali, in ko je nazadnje nekaj sam izdražil, ker je ponudil največ, so rekli zopet, da bo imel lep dobiček in da se že vidi, da se kot varih ne bo zapustil. "Ti, Tone," je dejal zato nekega dne Bric, ki je slišal take govorice, "ali pišeš ti sproti, koliko imaš dohodkov in koliko stroškov pri svojem varuštvu?" "O, dohodke pišem," je dejal Tone; "da bi jih le kaj več bilo! Vsakega krajcarja, ki ga izdam, pa ne bom zapisoval." "Daj, daj!" je silil Bric. "Pisana reč je zmeraj dobra. Potreboval boš pri sodišču in tudi pozneje, da se opravičiš. Saj vidiš, da ni takega poštenja na etm svetu, da bi se ga natolcevanje ne lotilo, in koder leze polž, ostanejo sline." Bric se je tudi krepko postavljal za svojega prijatelja; dona-šal mu pa tega obrekovanja ni, da bi ga ne žalostil. Otroka sta se privajala novim razmeram. Strica Toneta se nista več bala, ker ni bil nikoli hud; samo to se je Gašperčku čudno zdelo, da ni prišel nikoli pijan domov. Da tete Mane nista takisto rada imela, tega je bil nekoliko kriv preživi spomin rajne matere; vendar sta njeno epominjevanje in poučevanje poslušala kmalu brez težave in brez zanimanja. Najljubši prostor jima je bila delavnica, kjer je bilo vse tako lepo navlečenoin toliko deščic in odrezkov, ki so se dali tako raznovrstno porabiti. Tone je vedno potrpežljivo odgovarjal; vse lepo razložil in jima sproti jemal iz rok nevarno orodje, vesel, da ga imata oba tako rada. Največje veselje je bilo, kadar sta smela iti k Bricu ali kadar so prišli vsi štirje Bricovi otroci k njima v vas. Takrat je odmevala vsa hiša od veselega kričanja. Rozala in Mana sta menili, da v prejšnjih časih otroci niso bili tako razposajeni; Bric se j^e smejal zadovoljen, da so tako zdravi; Tone pa si je želel v srcu, da bi mogel tudi ta. ko hitro pozabiti kakor Gašper in Jerica. Kako ponosna je bila Jerica, da je že marsikatero tudi težko igro razumela, kako se na primer skrije fižol pod en prst sklenjene pesti, in zdaj naj kdo ugane, pod katerim da tiči! še Bric ni zmeraj ugenil; in kako zmagovito se je nasmejala stricu Tonetu, ko se je zmotil. Ponudila mu je svojo majhno pest in dejala, .kakor zahteva igra: "Prepelica v prosi." "Vun jo iztrosi!" "Pod podom?" "Pod prstom!" "Pod katerim?" (Dalje prihodnjič.) MATIJA GUBEC (Nadaljevanje z 2 strani) gorami, blizu izvira Bistrice v Sotlo, je zadel na plemiško armado, ki jo je vodil Jurij Schrattenbach. Vojna sreča mu ni bila mila, komaj se je rešil s svojim tovarišem Mihaelom Gušetičem in skušal z njim pobegniti v Bosno. Toda ujeli so ga in odpeljali na Dunaj. Dne 9. februarja 1573 se je vršila giavna bitka med upornimi kmeti in plemiško armado pra Sfubiških toplicah. Kmetje, so bili popolnoma premagani, njihova poglavarja pa ujeta in odpeljana v Zagreb. Pasanca so na nečloveški nčin mučili in ubili, še groznejše pa so počeli z nesrečnim Matijo Gubcem "kmečkim kraljem": z žarečimi kle-šami so mu ščipali meso iz živega telesa, razbeljeno železno krono so mu potisnili na muče-niško glavo in poroča se, da je pri tem strašnem kronanju moral sedeti na razbeljenem prestolu: naposled so ga raz-čveterili, kakor se je to v onin časih godilo z razbojniki . . . Okroglo sto let pozneje (1671) so v Dunajskem Novem mestu na nekoliko manj okruten način usmrtili Zrinjskega in Frankopana, ker sta snovala zaroto, da bi s fracosko in turško pomočjo odtrgala hrvatske pokrajine od Avstrije in iz njih ustanovila novo hrvatsko državo pod turškim pokroviteljstvom. Naši bratje Hrvati slave oba junaka kot narodna mu-čenika, in prav je. Vendar je pa treba nekaj poudariti: oba mučenika sta v svojem prizadevanju predvsem predstavite-lja plemiškega stanu, Matija Gubec je pa junak trpečih širokih ljudskih plasti, ki je prelil zanje tudi svojo srčno kri. -o-- Verska vzgoja otrok Družina je in ostane prvi temelj vsega dobrega in plemenitega, vsega lepega in svetega na zemlji. Tudi temelj verskega znanja se mora postaviti in sezidati v domači družini. Vsem ki jim je Bog izročil in zaupal otroke, je naložil tudi sveto dolžnost in skrb, da jih v verskih stvareh zadostno in praJf vilno pouče. V sv. pismu beremo to-le sva. rilo, ki velja v prvi staršem: "Kdor pa za svoje in posebno za svoje domače ne skrbi, je ve. ro zatajil in je slabši od ne-vernika." Ta obsodba preti vsem, ki se ne brigajo za svoje otroke v časnem oziru; kaj šele, če bi zanemarjali skrb za dušni blagor otrok, če bi jih pustili nevedne v krščanskih resnicah in bi jim ne preskrbeli potrebnega pouka! Cerkveni zakonik ima v postavi 1335, to-le zahtevo: "Ne le starši in vsi njih namestniki, marveč tudi varuhi in tfo-tri imajo strogo dolžnost skrbeti, da se vsi, ki so jim izročeni ali podložni, poučujejo v krščanskem nauku." — O kr-'ičanski vzgoji, o vzgoji na podlagi božjih naukov pa govori jerkveni zakonik v postavi 1373, paragraf 2: ."Ne samo starši, ampak tudi vsi njih namestnik^ imajo pravico in čez vse važno dolžnost skrbeti za krščansko vzgojo otrok." — — Krščanska vzgoja pa brez temeljitega verskega pouka ni' možna. Starši in vzgojitelji si morajo torej sami prisvojiti potrebno znanje v verskih resnicah,l da bodo kps svoji vzgojni nalo-j gi; pomagata pa staršem tudi Cerkev in šola, ki morata nadaljevati krščansko vzgojo otrok ter utrjevati jih zoper zmote in zoper vse hudo. V današnjih časih zmot, zablod in splošne mlačnosti morajo imeti starši in vzgojitelji prave pojme zlasti o Bogu, o pravičnosti in ^previdnosti bož- ji; dalje o cilju človekovem, o grehu in posledicah greha, o poslednjih rečeh prav posebno še o milosti, o potrebi praktičnega krščanstva; poučeni mo-j rajo biti o modernih zmotah, da' znajo gojencem dati pojasnila in da jih morejo odvrniti od usodnih prevar. Predpogoj uspešnega verskega poučevanja pa ni samo v tem, da sami razumejo, kar u-če, marveč v tem, da so, kar uče. Brez verske podlage in brez verskih pripomočkov si dobre vzgoje sploh ne moremo misliti. Med poslednje spada v prvi vrsti molitev. ""Prazno je dtelo brez sreče (blagoslova) z nebes . . ." Blagoslov pa si izprosimo z molitvijo. Prošnja se dviga v nebo, iz nebes prihaja blagoslov. Ta rek velja za vse naše zadeve, prav posebno pa še za vzgojno delo, ki naj ima neporušno oporo v molitvi staršev, prav tako pa tudi v molitvi gojencev samih. 'Starši, osobito mati, imajo vzvišeno nalogo, voditi otroke k Bogu s smotreno versko vzgojo, ki naj jo poživlja verski duh domače družine. Ta verski duh pa dobiva krepko hrano vprav v gorki molitvi. Mati uči otroka govoriti svoj mater-hi jezik, navadi naj ga pa dovolj zgodaj tudi nebeški jezile — molitev! Znan slovenski družinski oče se je nekoč takole pohvalil: "Dvakrat me je Bog prav široko pogledal: prvič, ko mi je dpvcn! I Nuld, Pick mo up a couple of bonds— War Uondal" Dobra kupčija Hiša naprodaj na 74. cesti za 2 družini, 6 in 6 sob, 2 furneza, dvojna garaža, velik lot. Hiša na 71. cesti, 5 in 5 sob, furnez, garaža, velik lot. Hiša na Lockyear 6 sob, furnez, garaža, poceni. Hiša na Grovewood, 5 sob, s-preprogami, furnez, garaža, velik lot. Hiša na -1021 E. 185. St. 6 sob, furnez, garaža, velik lot. Hiša na Calcutta 4 in 5 sob, furnez, garaža, velik lot. Imam mnogo hiš 11a razpolago za eno ali dve družini. Pokličite George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 _(167) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2337 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5268 550 E. 200. St. (x) Lastnik sam prodaja Ena hiša je za eno družino, 7 sob, dvojna garaža. Nahaja se na 212. cesti blizu SDD v Enclidu. Druga hiša je pa 8 sob za 2 družini, spodaj je zdaj prazno. Nahaja se na School Ave. blizu cerkve in šole v Collinwoodu. Obe hiši sta v dobrem stanju. Podrob'nasti se izve na 15611 School Ave. ali pokličite GL 1727. (166) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Ker v razbitem Berlinu niso imeli elektrike, a prebivalci pa so hoteli imeti prevozno postrežbo, so se zbrali uslužbenci, privezali k vozu cestne železnice -vrv ter tako zadovoljili meščane. Pravijo, da ni bilo nobene hitrostne kršitve. RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Hiša naprodaj Ima 6 sob, dvojno garažo, lot 70x140, 11a Nicholas Ave. v Eu-clidu. Pokličite Perry 3149. L. Gustincic, Lockwood Rd. Perry, Ohio. (168) Pivo Pivo na zaboje raznih vrst dobite pri Emery's Bar 961 Addison Rd. Odprto do 2:30 zjutraj. _(169) Par išče stanovanje Mlad, miren izakonski par išče 4 ali 5 sob v slovenski naselbini, od 55. do 79. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Rudy Widmarja ENdicott 0874, ali pa odda naslov v upravi tega lista. (166) Lastnik prodaja Hiša za 4 .družine na 1522 E. 47. St. blizu Superior. V izvrstnem stanju in j ako dobra investicija, Cena je $7,800. Na leto nosi $1,098. Pokličite lastnika MUlberry 1846. (167) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Hiša za 2 družini Proda se hiša na 1221 E. 71. St. 10 sob za 2 družini, porč spodaj in zgorej, furnez, škri-ljeva streha, velik lot, 3 garaže. Hiša bo na ogled v nedeljo 22. julij a od 1 do 5 popoldne. Ne zamudite te prilike. Vdova proda zaradi odhoda iz mesta. Vselite se lahko takoj. Za več pojasnila pokličite HE (5054 po 6 uri zvečer. (167) S AMERIŠKA DOMOVINA, july 19, 1945 "Ali si ti Polabec?" "Ali nisem rekel, da sem človek, ki se ni nikdar rodil in ki nikdar ne umira? — Čuj me, Premisl; ti si mož, katerega ni obsijalo solnce sreče in katerega ni vodila pot življenja med cvetjem. In zato me lažje razumeš. Od vaških gora do morskih bregov pogine vse, kar živi slovansko življenje, in tvoji potomci — mojih ne bode — se bodo spominjali v nepopis-Ijivem gorju nesrečnih bratov, katerih groba ne bo mogoče pregledati. Na tej široširni gomili se bodo shajali za sto let tujci k zmagoslavnim praz-'nikom. In kdo bode svedok vsega tega? — Jaz, Premisl." "Ti davno razpadeš v prah." Starec se je spustil sedaj v divji smeh, da je mraz pretre- sel jezdecu kosti. "Jaz bodem živel . . . toda nikakor med ljudmi . . . med brati sokoli bode moje bivališče ... In v človeško telo se oblečem samo kadar bo treba . . . In kjer bo le kaplja naše krvi, povsod poletim tja, povsod jim povem našo nesrečo, da bodo imeli na večne čase od nas svarilo." "In če te ne bodo poslušali ... V' der je prišel pred nekaj časom števa gube na razoraf , ter zastopil jezdecu pot. To- ju. Morebiti se je hot da slišal je popolnoma dobro, čati, če je njegovo ok( E kako je ta klical za njim: "Ko in koliko brazd mu šf " bom v svoji domovini, upam, čelu izorati plug čas;' da se prikažeš tudi v Pragi." (Dalje prihodni "Bomo videli! — Bomo vide- --o--- H!" _ Slabo in deževn* iStari mož je sedel poleg stu" ma za mesta veliko"*" denca pod stoletnim, košatim zdravstvenem oziru, deblom, se klonil nad kristalno veliko nesnage in na<|67 vodo, in zdelo se je, da si pre- se kotijo nalezljive bt== "Oči jim izkljujem, s kremplji jim razpraskam obličje, da pridem do srca, katero jim raz-kljujem na živem telesu. Kaj ne, ti moj dobri prijatelj . . .!" Zopet se je razlegal po bližnjem grmovju nepopisljiv glas. sokolov krik. Potem se je ropar dvignil v višino in zgubil v trenutku za nedaljnimi skalami, kjer so ga že pričakovali drugi. "Tvoja sreča in sreča tega deteta, da si me poslušal in pustil ptiča v miru. Puščica, izstreljena za njim, bi se obrnila nazaj proti tebi ... Za sedaj izročam tebe in tvoje dete bogovom." "Ti si pagan . . .?" "Naj bom, kdor hočem. Zato ti ni treba skrbeti. Samo glej, da bi bilo kar najprej konec tvojega bivanja izven domovine. Večni 'bogovi naj varujejo do tistega časa tvoje drage in tebe." I Starec se je obrnil ter izginil s precej hitrim korakom v bližnjem mladem hrastovju, od ko- Gordon Aulo Wash 7017 ST. CLAIR AVE. ENdicott 1460 OMIV AN J EM AVTOV POL1RANJEM S1MONIZANJEM Popravljamo avtna kolesa V četrtek, 19. julija SIROM VSE NASE TRGOVINE Skebe & Ulle Plumbing & Heating Co. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistimo. DAJTE PREGLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO IN VROČO VODO! Mi prodajamo In inštaliramo ves monterski in grelni material. Vzorčno spodnje pe' • >! 1.89 * Rayon satin in rayon' spodnja krila in nočne ^ v raznih stilih. Različn«]] _________ ^A Ženski kožuhi 2.99 bombažne obleke 2.95 do 3.95 bluze Luksusne Mink-Dyed Coney suknje iz kožuhovine—izdelane za prodajo po višji ceni. Mere za dekleta in žene. Vključeni so nekateri znani izdelki. Fine kakovosti percales, v raznih merah 12 do Z dolgimi ali kratkimi rokavi v raznih stilih in zahtevanih barvah. Mere 32 do 38. 3.98 do 5.95 krila 4.94 do 8.95 obleke 1.99 Rayon spodnja krila S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in, znancem žalostno vest, da je za vedno zatis-nil svoje blage oči naš dobri in nepozabni soprog, oče, stari oče in pra stari oče Stili za takojšnjo in bodočo nošo, v enem ali dveh komadih, pisane ali eno-barvne. Različne mere. Rayon satin in rayon crepe, v rozasti barvi. Nekatera so malo zaprašena. Razne mere od 32 do 38. ženski poletni klob^, drastično znižani v cei>', liki izberi stilov in bar,i Mnogo 100% vse-volnenih kril v tej izredni skupini. Mere 24 do 30. Deske 39c Crew nogavice Moški 2.95 Slacks 1.97 Drugovrstn rjuhe Turške brisače drugovrstne V BLAG SPOMIN OB DEVETI OBLETNICI SMRTI BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA ki je odšel v večno življenje 23. junija 1945 v starosti 77 let. Položili smo ga k večnemu počitku s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla 27. junija. Sanforized slacks, ki se perejo, v pisanem doeskin blagu, Mere 28 do 34. Drugovrstne fine ka" percale rjuhe v meri <\ Mere 81x108, so po . • Drugovrstne in tovarniško poškodovane brisače. Druge po 39c in 49c. Doma je bil iz Velikega Lipovca, fara Ajdovec pri Žužemberk. V Ameriki je živel 56 let. Bil je član sledečih društev: sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, WOW Collin -wood Camp No. 119, in Srca Marije. Bil je tudi član župnije sv. Kristine v Euclid, O. živo-pisane barve — nogavice za dečke, mere 10 do 11. 9.95 in 10.95 suknje 5.00 Čisto svilene nogavice 22.95 do 29.75 suknje Otroški 2.95 do 3.29 čevlji 2.00 Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Rev. A. L. Bom-bacliu za njegove tolažilne obiske v času bolezni. Iskrena zahvala naj bo izrečna Rev. Marcelu -Marinchek OFM za pogrebne obrede in za ganljivi nagovor v cerkvi v odsostnosti g. župnika Rev. A. L. Bombacha. Samo 21 spomladanskih su-kenj znižanih na to nizko ceno! Razne mere za dekleta in žene. Lepo prilegajoče se svilene nogavice z lisle pri petah in na prstih. Tretje-vrstne. Mere 8Vž do 10VŽ. Racijsko prosti! Zgornji deli v mnogobarvnem ali rjavem blagu. Sintetični podplati. Mere 12VS do 3. Lepe spomladanske ' znižane v ceni. Novo b' V stili. Mere 3 do 6. a Iz dna srca se želimo zahvaliti vsem, ki so darovali tako krasne vence na krsto dragega ranjkega, za darovane sv. maše, za avtomobile pri pogrebu, nosilcem krste, ki so ga položili k večnemu počitku ter vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, so pri njem ■ molili ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Želimo se zahvaliti vsem, ki so nam na ta ali oni način pomagali za časa njegove bolezni in v teh žalostnih urah. Našo najlepšo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod August F. Svetek za vzorno odpremljen pogreb. Dragi in nepozabni naš soprog in oče, počivaj mirno v ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. Moške Tee sraj^S 69ci ;; Po vladi zavrnjene Te^' iz combed bombaža, v , merah. Samo 2 vsake""-1 jemalcu. o 1.99 do 2.49 čevlji $1. do 1.59 rokavice 59c 50c Sunsuiis za deco Ženski ne-racijonirani novelty in casual čevlji v raznih merah od 4 do 9. Izbera stil v črni in drugih barvah. Mere 6 do 7 za dekleta in žene. Bele, modre ali rjave barve, za dečke ali deklice. Mere 2 do 4. Fel+ base preproge Bombažni ostanki 29c jd. 25c jd. Marquisette 19c Jd. Rayon ostanki 59c jd. kateri na« je za vedno zapustil dne 19. julija, 1936. Dasi davno že gomila misel v nas še vedno živa skrila mil je Tvoj obraz, nate, dragi, je vsak čas. Žalujoči: ANTONI A, soproga; JOSEPH, sin; ANTONI A, poročena GORŠE, hši. Cleveland, O., 19. julija, 1945. Žalujoči ostali MARY NOVINC, soproga; LOUIS, JOSEPH, ALBERT, ANTHONY, sinovi; MARY HOKAVAR, ALICE ŠEGO, ROSE FAKISH, ANNA ROSSMAN, hčere; TRIJE ZETJE. 4 SINAHE, 15 VNUKOV IN i PRA VNUKI. Izbera v pisanih, solidnih ali natisnjenih barvah. V dolgosti od 1 do 5 jardov. Vključivši pisanih in solidnih barv v dolgosti od 1 do 5 jardov. Drugovrstne boljše ka1 9x12 čev. velike prepr raznih vzorcih. 36 inčev široko marquisette blago v lepi tkanini in eeru barvi. Cleveland, O. 19. julija 1945. 8 KRALJICA DAGMAR zgodovinski roman "Za tvoj lastni blagor! — Za srečo tega deteta! — Ne ruši njihovega miru!" Starec, ki so mu prišle te besede preko ustnic, je izgovoril prva dva stavka s prosečim glasom; toda v tretjem se je zrcalilo povelje, kateremu bi se ne bilo pametno ustavljati. Stopil je tudi v sredo ceste in stegnil svoje koščene roke kakor sokol, ki je krožil visoko nad njegovo belo glavo, sivo-svitle peruti. Jezdecu, ki je ravno napel lok, da bi poslal za roparjem smrtonosno strelico, je nehote omahnila desnica, s katero je hotel puščico položiti k licu, in temnomodre, velike njegove oči so obstale z vprašaj očim pogledom na čudnem starcu, ki ga je tukaj v tujem kraju ogovoril v jeziku, tako zelo podobnem njegovi materinščini. Mlada deklica, ki je sedela na konju pred jezdecem, se je potisnila k temu kar je najtesneje mogla. "Kdo si ti in odkod si se vzel?" "Človek sem, ki se ni rodil in ki ne umira!" Starec je pristopil sedaj h konju, ki je zarezgetal, da se je razlegal njegov glas v mno-gobrojnih odmevih po gozdih. "Da, ki se ni rodil in ki ne umira!" "Tvoj jezik je tako podoben moji materinšini!" "Saj sta si brata, — rodna bratca matere, ljube tebi in meni!" "Kaj me poznaš?" "Poznam več, mnogo več kakor samo sebe!" Deklica, pritiskajoča se neprestano tako boječe k svojemu očetu, je le za trenotek u-prla oči v obraz čudnega starca. Zdelo ise je, da je prirastel jezdec s konjem k zemlji. "Vem, da je med vami raz-por in da bi storili raje ne vem kaj, kakor da bi odpustil brat bratu, kakor da bi pritisnil brata na prsi ... In zato ješ od tujega kruha tudi ti! — Mi bi v tehle deželah lahko vladali do danes; tvorili bi močen nasip, ob katerem bi se razbijali valovi nemškega morja kakor deževne kaplje ob skali, v kateri ni niti jedne razpokline. In mi se tudi nismo mogli poravnati." Starec je naenkrat utihnil ter povesil glavo, nad katero je krožil sokol danes že tretjič, nevede, ali se ima spustiti doli ali leteti dalje in počakati u-godneje prilike, ko bode starec sam. Vendar se je spustil kakor strelica na njegovo ramo ter mu razprostrl bleščeče sive peroti proti tilniku. "Glej, prijatelj, — glej L Mi se tudi nismo mogli poravnati, dokler nas ni poravnal tujec, dokler nas ni vklenil v verige, vas prepodil iz starih bivališč, vaša gnezda na skalah uničil, raztrgal in razmetal na okrog >> Zdelo se je, da je sokol popolnoma razumel te starčeve besede, ker se je .izvil iz njegovega kljuna krik, da je deklica skrila glavo še bolj bojazljivo kakor poprej pred starcem; celo jezdecu se je stesnilo srce pri tem roparjevem tarnanju. "In nas? — Povej, sokol moj, kaj je storil z nami . . . Jaz ne morem!" In ropar je spustil iz grla krik za krikom. Drug je bil groznejši od drugega, drug je prevpil drugega . . . Vsi ptiči, ki so gnezdili po bližnjih drevesih, so utihnili, skrili se med veje in prestrašeno gledali okoli, skrbno poslušaje, če ni že slišati šumenja roparjevih peruti j. "Razumeš-li te ptičje glasove? V njih je izraženo vse, kar smo pretrpeli, kar trpimo . . ." Sokol ni prenehal. Peruti je imel razpete, kakor bi hotel vzleteti, glavo kvišku, v očeh nepopisljiv ogenj, in i z odprtega kljuna so se mu vsipali vedno in vedno strašejši glasovi. "In tudi ti se zatekaš k tujcu .. . Premisli, premisli si svoje korake ... Ne pogajaj se glede rojakov s svojim sovražnikom, ki je najnevarnejši takrat, kadar je nasproti tebi najbolj prijazen . . ." "Ko dosežem z njihovo pomočjo svoj smoter, potem presekam vse vezi z njimi z jednim samim mahljajem . . ." "In kaj, če ne dosežeš tega svojega smotra nikdar?" Temu starčevemu vprašanju je pritrdil še sokol s strašnej-šim krikom. "Iz rodu sem, ki je vladal mogočnejšemu narodu kakor tvoji očetje. In ko so se pričeli oni, ki so z menoj iste krvi, pogajati z našim večnim sovražnikom, sem jaz jedini povzdignil svoj glas, da bi jih svaril. Veš-li, kaj pomeni, dogovarjati se s sovražnikom? U-dajati se mu! Jaz sem skusil to težko, bridko resnico — tudi — na — sebi —." SPET SMO PRIČELI z Ponoči pokličite: MIKE SKEBE KE 4614 AL ULLE IV 1788 NAZNANILO IN ZAHVALA FELIX NOVINC Joseph Zabukovec V Halloran General Hospital v New YorW|f ujetnikom pokazane slike nemških grozovitosti, ft počeli nad zasužnjenimi narodi in pa vojnimi w/ffl nemških koncentracijskih taboriščih. Nekateri izm ških ujetnikov so se slikam smejali; skoro vsi p" da tisto ni bilo njih delo, pač pa da so za vse (J1'°- . odgovorni "višji." j RAZPRODAJA OSTANKOV PRI The May Co/s Basement 1.85 55.00 2.88 2.00 2.95 do 5.95 klob«>V 1.00 1.00 3.00 19c 29c 2-79 10.00 40c 4.88 44c 1.00 števa gube na razorat ju. Morebiti se je hot čati, če je njegovo ok' in koliko brazd mu š( čelu izorati plug čas;' (Dalje prihodu) —Hi — Slabo in deževrK ma za mesta veliko■■ zdravstvenem oziru, ^ veliko nesnage in navl( se kotijo nalezljive b(=